PoStnina plačana v gotovini Maribor, ponedeljek 4. funffa 1934 Stev. 124 Lei6 Vlil. (XV.) MARIBORSKI Cena 1 0'm VECERNK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku ? Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun 5t. 11.409 JUTRA Evropska sramota dvajsetega stoletia Barbarsko zatiranje naših primorskih brdlov Petnajst let že obstoja Društvo narodov, ki je bilo osnovano med drugim tudi zaradi tega, da bo odstranjevalo in poravnavalo spore med narodi, skrbelo za izpolnjevanje prevzetih dolžnosti in mimo tega še za varovanje človeških pravic« kulture iii civilizacije. Dve leti in pol zaseda tudi že razorožitvena konferenca, k*" naj odstrani nevarnost novih vojnih spopadov med državami in narodi. Mimo tega imamo po vsem kulturnem svetu nešteto mednarodnih lig in organizacij za manjšinsko zaščito, za človečanske pravice, za mednarodno sodelovanje itd. Imamo tudi po vsem svetu razširjeno organizacijo za — zaščito živali, in mnoge države, skrbe z umetnimi sredstvi, da ne izum rje jo razne redke živalske vrste. Nad vsem tem pa imamo še Veso!jno krščansko katoliško cerkev s svojini poglavarjem papežem v Vatikanu. tisto ccrkev, ki pravi, da ji je še vedno sveto Kristusovo naročilo apostolom: »Pojdite in učite vse narode!« in oznanja tudi še drug krščanski nauk: »Ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe!« Kljub vsej tej veliki hipertrofiji vseh najrazličnejših institucij, lig, organizacij :td., se pa ne najde nikjer na svetu n o-be n a, ki bi se resno in z zares človeštva vrednim naporom dvignila proti strašnemu nasilji!, ki ga vrše nasledniki dvatisočletne rimske kulture nad Slovenci in Hrvati v Italiji! Društvo narodov razpravlja o odpravi suženjstva v Liberiji, 0 naselitvi Židov, zaščiti Asircev, o pravicah Hotentotov, o ohranitvi zadnjih ostankov Ainov i. t. d.. Se nikoli pa ni razpravljalo o najstrahotnejšem madežu dvajsetega stoletja sredi kulturne Evrope, o naši Primorski! Razorožitvena konferenca odstranjuje nevarnost vojne, Pa ni še nikoli razpravljala o tem, da bi se najprej odstranili vzroki sovraštva 'ned narodi, ker le to sovraštvo more voditi do novih vojen. Mčd glavnimi vzroki s°vraštva v Evropi je pa na prvem mestu barbarstvo fašizma na slovenskem in ^vaškem Primorskem, na Goriškem, v 'r?tu in Istri! In prav tako se tudi nobena zasebna liga za mednarodno sodelovanje, zaščito človečanskih pravic itd. se ni resno ukvarjala s tem problemom. Zato bi bili srečni, če bi se dvigni- 1 vsaj mednarodna organizacija za za-Slov*. ž,Val'* ter se zavzela za mučene ima nam "2 f1rvate Primorskem. Ce mu ie d a-tiri Pes pravico- da laia kakor ,, ) . v suženjstvu tudi vsaj 'O pi 3\ .tOt O3 h] sumi* 1 • moliti k svojemu Bogu v svojem jeziku; 1 oda niti te pravice jim potomci dvatisočletne kulture ne dovole! Vse so vzeli našim izmučenim bratom na Primorskem, prav vse, kar so imeli, še imena jim potujčujejo in otroke odtujujejo, sedaj pa jim jemljejo polagoma, a po brutalnem načrt«, še zadnje — stik z Bogom! Že tedne in tedne vodi ves fašistični aparat divjaško kampanjo proti tržaškemu škofu F o g a r j u, ki niti ni Slovenec, marveč Italijan, in je zagrešil samo to, da je naroči! svojim tiušnim pastirjem, naj s Slovenci govore slovensko, naj jih v maternem jeziku spovedujejo in jim dele svete zakramente. Na Goriškem Pa preganjajo še zadnje slovenske duhovnike in jih pošiljajo v internacijo na otoke, tudi samo zaradi tega, ker ne govore s slovenskimi verniki, ki drugega jezika kakor svoje materinščine sploh ne razumejo, ali vsaj ne zadosti — v italijanščini! Med tem pa pošiljajo med naše ljudstvo italijanske duhovnike, ki ne prihajajo kot oznanjevalci tiste ljubezni, ki jo je Kristus naročil, marveč kot sejalci sovraštva in denunciantl, in ki se mimo tega s starejšimi in starimi verniki sploh ne morejo sporazumeti. Zgodilo se je že, da so ljudje umrli, ne da bi se pred smrtjo mogli spovedati, ker njihov dušni pastir ni razumel njihovega jezika! Tako se je zgodilo sredi Evrope to, kar se ne tnore zgoditi niti v srcu črne Afrike med najbolj zapuščenimi divjaki! In zgodilo se je to v tisti Italiji, v kateri živi rimski papež, vrhovni poglavar rimske katoliške cerkve! Danes je Vatikan tudi politično neodvisen, je država zase, ima svojo državno upravo, svojo diplomacijo in svoj tisk, toda do danes ta diplomacija — vsaj javno — še ni nastopila proti divjaštvu fašizma na Primorskem in »O ser v a tore Romano« v svojili stolpcih nima prostora, da bi energično odgovoril na napade na tržaškega škofa Fogarja ali da b: protestiral proti preganjanju, zapiranju in interniranju katoliških slovenskih duhovnikov na Goriškem. Rimski kardinali blagoslavljajo dalje fašistične legije, njih zastave in domove, še orožje njihovo. Med tem pa več ko pol milijona Slovencev in Hrvatov v isti Italiji zaradi istih blagoslovljenih fašistov ne more niti več moliti k svojemu Bogu v miru in se ne more v svojem edinem jeziku učiti verskih resnic. Ko razmišljamo o vsem tem, se nas polaščajo čudna čuvstva, ki bi jih radi izrekli, a jih vsaj zaenkrat še stisnemo v nemo bolečino. Toda tudi ta bolečina bo nekoč razbila oklep potrpljenja! -r. (?ev($'uce?a sorfaPirh demokratov? SENZACIONALNA VEST ITALIJANSKEGA TISKA. LEVIČARSKI IZGREDI V FRANCI.ll. RIM, 4. junija. »Tevere« poroča, da vodi Vaiidervelde akcijo, kako bi po enotnem načrtu in hkrati izbruhnile v Erancijii, Avstriji in Belgiji socialnodemokratske revolucije in kako bi socialna demokracija prevzela v orne-njenih državah oblast v svoje roke. PARIZ, 4. junija. V nekaterih predmestjih so nastali včeraj zjutraj resni politični nemiri. Te nemire so povzročili kolporterji levičarskega in desm-čsrskega tiska. V 18. okraju je okrog ICO kolporterjev komunističnih '".J50-cialističnlh listov napadlo patrioticno mladino in se je med kolporterji in mladinci razvila srdita bitka, v kateri .ie bito na obeh straneh več težje iu lažje ranjenih in je bilo razbitih tudi več šip na okoliških hišah. Policija je aretirala 6 pretepačev. V nekem okraju Pa so poskušali komunisti razgnati vernike, ki so se zbrali pri maši, ki 'o je celebriral pariški nadškof. Zaradi tega je policija aretirala okrog komunističnih razgrajačev. Manjši nemiri jn spopadi so bili tudi v drugih francoskih mestih. Snovanje varnostnih blokov Razdvojena prizadevanja razorožitvene konference Francoski načrt' — Zmedena vest „ExceIsiorjaM ŽENEVA. 4. junija. Posvetovanja in pogajanja zaradi nadaljnje usode raz-crožitveue konference v soboto in včeraj še niso rodila nobenih konkretnih rezultatov. Med tem ko se Anglija z nekaterimi nevtralci iu drugimi zavzema za svoje, odnosno po Italiji redigirane predloge, se zavzema Francija s sovjetsko Rusijo ter državami male antante in balkanske zveze za ruski, odnosno po turškem zunanjem ministru Tevfiku Ruždiju beju izpopolnjeni predlog, po katerem naj bi se glavno delo poverilo takozvane-mu odboru za varnost. Po tem predlogu bi se sklenili splošni nenapadalni pakti, v katerih bi bilo tudi določeno, da vsak pogodbenik jamči tudi za meje svojega pogodbenika in jih mora v primeru potrebe braniti kakor svoje lastne. K pristopu bi bila povabljena tudi Nemčija, kateri bi se priznala doslej nelegalna oborožitev, odnosno še nova. Vendar se zdi, da nasprotna skupina z Anglijo na čelu tega predloga ne bo sprejela. Splošno se pa opaža velika rezerviranost Italije, ki stoji molče ob strani. Zatrjuje se zato, da bosta Italija in Anglija, če ne bo ta teden sporazuma glede nadaljnjega dela, forsirali odgoditev konference na neznano bodočnost, kar pomen? likvidacijo. PARIZ. 4. junija. Ženevski poročevalec »Exceisiorja« poroča, da obstoja v krogih razorožitvene konference tendenca, naj bi se varnostni sistem uredil v Evropi na ta način, da bi se sklenila dva regionalna pakta. Prvi pakt bi obsegal baltiške države, Poljsko in Nemčijo, drugi pa Francijo, Italijo (?), Jugoslavijo, Bolgarijo, Turčijo in sovjetsko Rusijo. Oba pakta bi bila arbitražnega značaja za primer sporov, a ne bi bila trajna, temveč bi samo začasno služila varnosti in prilagoditvi vojnopolitičnih pogodb. Jevtičevo n>otovan>e v Pariz PROGRAM OBISKA IN BIVANJA V PARIZU. PRIHOD BARTHOUJA V BEOGRAD IN BUKAREŠTO. IZZIVANJE GRŠKIH KOMUNISTOV. ATENE, 4. junija. Kljub prepovedi oblasti so sklicali sorški komunisti včeraj v Atene protifašistični kongres. Oblast je zborovanje razgnala in prijela 300 komunistov. PARIZ, 4. junija. Pod naslovom »Jugoslovanski minister Jevtič bo uradno sprejet v Parizu 11. in 12. t. m.«, prinaša včerajšnji »Le Matin« na prvi strani podrobnosti o programu bivanja ministra Jevtiča v francoski prestolnici. Na dan 11. t. m. bo francoski zunanji minister Barthou priredil v prostorih zunanjega ministrstva na čast jugoslovanskemu zunanjemu ministru svečan obed, na dan 12. t. m. pa bo priredil ministru Jevtiču obed predsednik republike Lebrun. V svojem članku zanika nadalje »Le Matin«, da bi se Barthou na svojem potovanju v Beograd in Bukarešto spotjo ustavil tudi na Dunaju in da bi pozneje obiskal še Nemčijo. Francoski zunanji minister Barthou bo vrnil samo obisk jugoslovanskemu ministru Jevtiču in romunskemu ministru Titnlescu. Vprašanje, če bo Barthou obiskal Dunaj in Moskvo, zaenkrat ne pride v poštev in tudi ni na dnevnem redu. Možno pa ie, da bo Barthou v kratkem obiskal London, vendar pa je ta njegov obisk samo še v načrtu. Konferenca male antante ŽENEVA, 4. junija. Ministri držav male antante so na sestanku pod predsedstvom čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša sklenili sklicati konferenco male antante v Bukarešti v času od 18. do 24. t. 111. Koncem omenjenega tedna pa namerava tudi francoski zunanji minister Barthou obiskati Bukarešto. Pariški »Ouvre« pa poroča, da bo mala antanta priznala sovjetsko Rusijo najbrže že na današnji seji razorožitvene konference v Ženevi. Pogajanja med Rimom in Parizom PARIZ, 4. junija. Po informacijah francoskih listov se pripravlja v prihodnjem tednu doba velikih naporov za dosego sporazuma med Italijo in Fraricijo. Pričakuje se intenzivna izmenjava misli med francosko In italijansko dinlom?c«jo, med Parizom in Rimom. Kakšna nnj bi bila podlaga tega sporazuma, zaenkrat javnosti še ni znano. ODLIKOVANJE DVEH MEST. BEOGRAD, 4. junija. Nj. Vel. kralj je odlikoval mesti Sabac in Prnjavor z redom Karadjordjejeve zvezde 4. reda. NOV VODITELJ LEGIT1MISTOV. BUDIMPEŠTA, 4. junija. Grof Ka-rolyi je odstopil kot predsednik organizacije madžarskih legitimistov, Njegov naslednik je postal grof Szigray. AKCIJA KITAJSKIH NACIONALISTOV. PARIZ, 4. junija. Neka agencija iz Šanghaja poroča, da je bil izvršen na predsednika pekinške politične komisije Hu-ang-Tuja atentat. Atentatorji so vrgli bombo v poslopje, kjer je stanoval Hu-ang-Tu. Bomba, ki na sirečo ni eksplodirala, je bila ovita v lepak s propagandno vsebino kitajsko-ruskega mladinskega združenja pod imenom »Jeklo in kri«. — liuang-Tu se je mudil zadnje dni v Tokiu, kjer sc je pogajal z Japonci za končni mir kar je povzročilo pri kitajski mladini veliko vznemirjenje in hudo iezo pri kitajskih nacionalistih. BOLIVIJA PROTESTIRA. WASHINGTON, 4. junija. Bolivijska vlada je vložila protest proti prepovedi izvoza orožja in municije, kar je odobrila tudi ameriška vlada in se sklicuje v svojem protestu na določbe prijateljske in trgovinske pogodbe, ki je bila med Združenimi državami in Bolivijo sklenjena že leta 1858. NLIMER1RANJE POSLANCEV. PARIZ, 4. junija. Iz Washingtona pojočajo, da je poslanec Payser predložil ameriški zbornici originalen predlog, po katerem naj bi bili vsi poslanci na sejah numerirani, da bi jih na ta način navzoča publika lažje prepoznala. Poslanec Sumers pa .ie stavi! predlog, naj bi bili poslanci uniformirani iu naj bi nosili republikanski poslanci črne, demokrati pa bele uniforme. Stran 2. Mariborski »Večernfk« Jutra Dnevne vesti Veličastna manifestacija za naš Jadran Sijajno uspelo zborovanje slovenskih jadranskih stražarjev v Celju Na izredno slovesen način je včeraj Slovenija manifestirala v staroslavnem Celju za naše morje. Vse mesto se je praznično odelo. Že v soboto popoldne so prispeli v Celje vrhovni voditelji Jadranske Straže, ki so prisostvovali izredno dobro obiskani slavnostni akademiji v Mestnem gledališču. V nedeljo zjutraj pa so pripeljali jutranji vlaki in avtobusi o-gromne množice ljudstva iz vseh krajev naše banovine. Zelo častno je bil zastopan obmejni Maribor, odkoder je prispel v Celje poseben vlak. Pri celjskih svečanostih je zastopal mariborsko mestno organizacijo Jadranske Straže njen predsednik g. dr. Rapotec, sokolsko župo mariborsko ravnatelj klasične gimnazije g. Mastnak, Zvezo Maistrovih borcev kino-podietnik g. Julij Guštin in policijski urad nik Lipuš, mornarsko sekcijo Jadranske Straže policijski uradnik g. Jug, pevsko društvo »Jadran« g. Rado Povh, društvo »Nanos« pa njegov predsednik Marino Kralj. Po svečanem sprejemu na kolodvoru so se jadranski stražarji podali v Narodni dom, kjer sta ločeno zborovala ljubljanski in mariborski oblastni odbor Jadranske straže. Občni zbor ljubljanskega o-blastnega odbora je vodil predsednik pod ban g. dr. Pirkmajer, občni zbor mariborskega oblastnega odbora pa predsednik mariborski župan g. dr. Lipold, ki je podal zanimivo poročilo o delovanju Jadranske Straže ob severni meji. Mariborski oblastni odbor šteje že 61 krajevnih odborov in se lepo razvija. Podrobno je nato orisal dosedanje delovanje in omenil posebej jadranski teden, jadranski dan in propagandno potovanje. Skrbno sestav, ljeno tajniško poročilo je podal tajnik g. Pirc. Njegovo poročilo bomo zaradi pomanjkanja prostora še objavili. Pri volitvah je bil soglasno in z velikim odobravanjem ponovno izvoljen za predsednika mariborski župan g. dr. Lipold, v odbor pa gg. dr. Vinko Rapotec, dr. Milan Gorišek, Ladislav Jerše, dr. Goričan, inž. Ignac Vidic, prof. Pregel. Janko Pirc, Kar je res, le res: vsakomur prija! Ante Lavrenčič, Miloš Oset, okrajni glavar Milan Makar, Jaša Petrovič, Vlado Bertoncelj, Franjo Kadunc, dr. Ivan Jan^ čič, Drago Humek, dr. Heric, Stanko Detela. inž. Janko Kukovec, gimnazijski ravnatelj Mastnak, poročnik Pavličič in Jakob Perhavec; v nadzorni odbor so bili izvoljeni: gg. dr. Josip Leskovar, Franjo Bureš, Ferdo Pintar, inž. Hinterlechner in ga. Marija Maistrova. Predsednik g. dr. Lipold je nato razvil program bodočega delovanja. Po sprejetju nekaterih predlogov je bil odobren tudi pravilnik o socialnem skladu Jadranske straže. Po obeli končanih občnih zborih je bilo nato v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno zborovanje Jadranske Straže, ki ga je vodil mariborski župan g. dr. Lipold. Slavnostni govor ie imel predsednik izvršnega odbora Jadranske straže g. dr. Ivo Tartaglija. Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora podban g. dr. Pirkmajer pa ie nato prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta, v kateri ugotavljajo. da je namen Jadranske Straže, da v sveti in nesebični službi za kralja in edinstveno domovino z vsemi sredstvi propagande razvija smisel vsega našega naroda zn naš Jadran in da bo delo obeh oblastnih odborov postavil s skupnimi močmi ob morju dom za vso dravsko banovino, kakor tudi prizadevanje za čimprejšnje zbližanje naše banovine z morjem z dobrimi cestnimi in železniškimi zvezami. Po slavnem zborovanju je bil po mestu veličasten obhod, pred celjskim magistratom' pa mogočen zbor. Govorilo je več govornikov, med njimi predsednik izvršnega odbora Jadranske straže g. dr. Tartaglija, podban g. dr. Pinmajer in pred sednik mariborskega oblastnega odbora župan g. dr. Lipold, ki je sporočil pozdrave s severne meje in izrazil željo, da bi bili sprejeti sklepi na skupščini v Celju kmalu in v popolnem obsegu vži^vtvor-jeni. Vokalni koncert v mestnem parku. Pev ski £!bor Glasbene Matice priredi v četrtek 7. tm. ob 20.30 v mestnem parku koncert izbranih pesmi. Dirigira g. profesor Vasilij Mirk. S teni svojim nastopom o-tvarja Glasbena Matica v Mariboru vokalne večerne koncerte na prostem, kar ie za naše mesto novost. Ne dvomimo, da se bodo večerni pevski nastopi naših zborov v mestnem parku priljubili občinstvu enako, kakor doslej orkestralni. Pozdravljamo iniciativnost Glasbene Matice in vabimo ljubitelje lepe pesmi k obilni udeležbi. Nočna lekarniška služba. Tekoči teden ima nočno lekarniško službo Sirakova lekarna »Pri angelu var’hu« na Aleksandrovi cesti. Sokoli pokojnemu osvoboditelju kralju Petru. Včeraj so bile v Sarajevu na svečan način otvorjene sokolske svečanosti s soko’sko štafeto, v kateri so ponesli Sokoli iz Sarajeva do Oplenca gorečo bakljo in ž njo prižgali sokolsko večno luč na grobu kralja osvoboditelja. Na mestu, kjer je bil pred svetovno vojno izvršen atentat, je nosil bakljo 10-lctni Sokol Gavro, nečak atentatorja Gavrila Principa. Sokolski tekači so pretekli 35& km dolgo pot v 17 urah in 35 minutah. Velike nacionalne svečanosti v Šabcu. Včeraj so bile v Šabcu velike nacionalne svečanosti. Proslavili so stoletnico šab-ške cerkve, odkrit je bil spomenik žrtvam za svobodo ir. domovino, posvečena je bilo grobnica pod spomenikom, otvorjen je bil nov Sokolski dom in svečano blagoslovljen novi most na Savi ter otvorjena železniška proga, ki veže Ša-bac s prestolnico in z vsemi kraji domovine. Svečanosti sc je udeležil mimo številnih najvišjih državnih zastopnikov tudi naš vladar, ki ie imel ob tej priliki lep spominski govor. Kolo sreče. Na tomboli, ki jo je priredilo Sokolsko društvo Maribor L včeraj popoldne na svojem telovadišču, je zadela I. tombolo 2500 Din železničarjeva hčerka Frida Vebrova. II. tombolo 1500 Din je zadel mestni šofer Jože Šlam- Vprašanje na mestno načelstvo. Prejeli smo: Stanovalci spodnje Wildenraj-nerjeve ulice vljudno vprašamo, ali ne velja pred tedni izdana odredba mestnega načelstva glede pometanja ulic tudi za našo ulico? Tu namreč od'agajo mestni pometači ob vseli dnevnih urah najrazličnejše smeti in razno blato (z vsemi mogočimi duhovi) na .sosedni fran čiškanski vrt. Da je to prava r.iana za muhe. nosilke bacilov, si je lahko risiiti, kajti vse smeti leže že tedne ob plotu in v bližnji luknji povsem nepokrite. Pro simo gg. pri mestnem fizikatu in PTL, da se o priliki prepričajo o tem in povedo lastnikom vrta. da tako spravljanje gnoja, oziroma smeti ni v soglasju s programom PTL in tudi ne v skladu s splošno veljavnimi načeli higiene med civiliziranim ljudstvom. Prizadeti. Scrbski večer. Prvič se bo slišala v Mariboru serbska beseda, jezik najmanjšega slovanskega naroda. Prvič bodo zadoneli zvoki serbskih narodnih nesmi. ki jih ie nalašč za to priliko harmoniziral prof. Marko Bajuk. Kratko predavanje prof. J. Šedivyja bo prikazalo zgodovinsko usodo in življenje lužiških Serbov do Hitlerjevega nastopa. Prireditev bo v torek. 5. junija ob 19. uri v dvorani klasične gimnazije. Za vstopnico velja spored. Čisti dobiček ie namenjen gimnazijskemu podpornemu društvu. Prijatelji in starši dijaške mladine iskreno vabljeni! Družabni večer. Častniki mariborskega 32., topniškega polka prirede jutri na dan polkovne slave ob 21. uri v kazinski dvorani svoj družabni večer, na katerega vljudno vabijo vse aktivne ia rezervne častnike, kakor tudi ostale gost meščane, ki imajo stalna vabila, za prireditve častniškega doma. Obleka jc poljubna. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 20.15 predava g. prof. Paniparov iz Sofije v spremstvu skiopti-čnih slik o svoji domovini Bolgariji — de želi rož in gora. Opozarjamo, da nagla-šajo ljubljanska poročila, da so slušatelji njegovo bolgarščino prav dobro razumeli. Pokažite Slovenci z mnogoštevilnim o-biskom svoje prijateljstvo do Bolgarije! Šahovski turnir za prvenstvo Maribo-ra. Včeraj se je odigrala viseča partija iz 1. kola med Ostankom in Lešnikom, ki ie bila zaradi obolelosti Lešnika začasno prekinjena. Lešnik, ki je imel kvaliteto manj in tudi ni v formi, je moral po doK gotrajni borbi v 75. potezi kapitulirati. Za V Mar I b . o r u,. dne 4. VI 193-1. VT.a.-'.-.--“r:rA'Sya Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lali-co izpraznenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah a bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. berger, kuhinjsko opravo dijak Rudolf B.. - t - , . , , ... r.u moško kolo dijak Kopše iz Limbuša, oto- s a pr°!: ‘ !n T ,rms1?' prekinitvi je prof. Sila niateneluo boljši in bo najbrže zmagal. Ostale viseče partije se bodo odigrale med tednom: 6. kolo bo pa v sredo ob 20. Situacija turnirja je nespremenjena, le Ostanek se je premaknil naprej. Naš zračni promet. Poteklo je mesec dni. odkar je bil otvorjen letošnji redni zračni promet na progi Ljubljana Zagreb, Sošak Ljubljana in obratno. Poletov v obeh smereh je bilo 54. Kakor lani, tako je tudi letos potniški promet na teh progah zelo živahen, iz statistike je pa tudi razvidno, da najraje potujejo po zraku Ljubljančani. Z letalom ie poletelo iz Ljubljane 121 potnikov. Na ljubljanskem letališču jih je izstopilo 99. Največ je bilo med potniki Jugoslovenov 203, 5 Avstrijcev in 2 Nemca ter 1 Anglež. mano barvar Ivan Bračič, blago za kompletno moško obleko dijakinja Dobrina Dolietova, dve najfinejši odeji delavka. Marija Malekova, kuhinjsko posodo slikar Viljem Ritbauer, namizno garnituro Hočevar, namizno čajno garnituro Janko črne. kuhinjsko garnituro Amalija Petričeva, balo podplatov Amalija Lo-renčeva, kožo rjavega usnja Anton Kovič. vrečo moke Leopold Valant, otroško športno obleko Ferdo Ferenc, kožo s podplati Ana Čelofigova, vrečo moke Janez Vindiš, zadnjo tombolo, deško športno obleko, pa je dobil Emil Kozole. Plemenita darova. Mariborski lekarnarji so podarili Protituberkulozm ligi v Mariboru lepi znesek 300 Din namesto venca na grob soproge lekarnarja gosp. Siraka. — Neimenovani dobrotniki pa so istemu humanitarnemu društvu izročili 50 Din. Lepa hvala! Posnemajte! Prometna nezgoda. Pretekle dni se ie pripetila prometna nesreča in le srečnemu naključju je pripisovati, da ni zahtevala človeške žrtve. Na vogalu Kopališke ulice in Aleksandrove ceste sta trčila kolesarja Matija Štugc.r, 36 letni ključavničarski mojster iz Koroščeve ulice in neki osebni avtomobil, ki je privozi! iz Kopališke ulice. Zaradi močnega sunka je padel Stuger s kolesa in le malo je manjkalo, da ni prišel pod avtomobil. Pri padcu si je Stuger občutno poškodoval levo roko in desno koleno. Delegat gostilničarjev v zbornici. V gostilničarski odsek zbornice TOI je b:l izvoljen predsednik Združenja gostilničarjev v Mariboru g. Gjuro Valjak. Grajski kino. Do vključno četrtka zabavna vojaška humoreska »Cesarjev adjutant«. Vlasta Burjan. Greta Theimer, VVerner Fiittercr. Naš prihodnji film »Olje in ogenj«, veliko kriminalno in zabavno delo. Kino Union. Do vključno srede vesela opereta »Fnkrat v življenju«: Kathe Na-gy, Albacli Rettv Ida Wiist iti Greta Theimer. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah. bolečinah kolkovih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, oinotjci, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe Iziet k Seniorjevemu domu. Kakor ani, bo SPD Maribor tudi tekom letošnjega poletja prirejalo izlete z avtobusom v Ribnico na Pohorju in nazaj. Ti izleti so se iani prav dobro obnesli in udeležnike zelo. zadovoljili. Prvi tak izlet bo v nedeljo, dne 10. junija z odhodom avtobusa iz Maribora, Glavni trg, ob 5. uri zjutraj, a vrnemo se v Maribor pred mrakom. Cena vožnji tja in nazaj 50 Din za osebo. Obvezne objave do petka zvečer sprejema in daje informacije: Lojze Strašnik, Maribor, Podravska tiskarna. Gregorčičeva ulica 6. telef. 20-38. Opozorilo obiskovalcem severne meje. Mariborsko okrajno glavarstvo opozarja vse obiskovalce severne meje in ljubitelje obmejnih postojank pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Sv. Urbana in Sv. Križa, naj v lastnem interesu, ko obiščejo te kraje, vzamejo s seboj kakršnokoli legitimacijo, da se morejo legitimirati na zahtevo obmejnih varnostnih organov, . ker se ti na ustmene izjave in trditve n’’ morejo ozirati. Ponesrečen kolesar. Ko se ie vozil 32-letni Ludvik Čolnik iz Maribora preko Državnega mosta je nenadoma izgubil oblast nad vozilom ter omahnil na kame-nita tla. Pri padcu si je močno poškodoval levo nogo, da ni mogel nadaljevati poti. Poklicani reševalci so poškodovanca prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. V maju najdeni predmeti. V mesecu maju so bil: mestni policiji prijavljeni iti oddani naslednji najdeni predmeti: zlat križec, pletena ročna torbica, moška ura, ženska srajca, kovčeg. knjiga, »Vodniki in pesniki«, ovoj stare obleke, par rjavih ženskih rokavic, srebrna ženska verižica, denarnica s sto nemškimi markami, 200 dinarjev gotovine, denarnica z 19 dinarji, poročni prstan, torba s 6 dinarji, britev in žage. Aretiran tat koles. Ker so tatvine koles na dnevnem redu, so varnostni organi pričeli budno zasledovati temne elemente. Tako je policija prišla na sled nevarnemu kolesarju Štefanu A., ki ga je pretekle dni stražnik aretiral. Po zaslišanju bo tat izročen sodišču. Drzen vlom. Preteklo soboto popoldne so neznani svedrovci vlomili v pisarno mariborske splošne bolnišnice ter odnesli iz zaklenjene omare, v katero so s silo vlomili. 900 Din. S plenom so izginili brez sledu. Lanski avtomobilski obmejni proiuei. V preteklem letu je privozil preko meje v Št. liju 2801 avtomobil z domačimi in 3306 z inozemskimi triptiki- Našo državo pa je zapustil 1801 avtomobil z domačimi ter 2507 s tujimi triptiki- Z našimi kar-neti ie privozilo preko fet. 11 ia v Jugoslavijo 128, z inozemskimi pa 1104 avtomobilov. Preko severne meje je vozilo iz naše države z domačimi karueti 149. z inozemskimi pa 853 avtomobilov. Skupno je zapustilo našo državo 5400 avtomobilov. prišlo pa je preko Št. lija 7339 avtomobilov. Ceneno meso. Jutri v torek bodo prodali na stonjci za oporečeno meso v mestni klavnici 200 kg govedine po 4 Din. in sicer do 2 kg na osebo. Radio Ljubljana. Spored za torek, 5. junija ob 11.00: šolska ura »Ameriški Slovenci« (dr. Valter Bohinec); 12.15: plošče: 12.45: poročila: 13.00: čas, plošče; 18.00: otroški kotiček (Marica Romanova); 1S.30: plošče: 10.00: »Radio-theruia Laško« ('Stanko Bitežnik); 19.30: Zena v bolgarski književnosti« (ga. Pavla Hočevarjeva); 20.00: proslava Smetane in Dvoraka: prenos i/, Zagreba. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 18.7 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 14.2 stopinj C nad ničlo: barometer je kazal pri 19.6 stopinjah 733.4, reduciran ua ničlo po 731; relativna vlaga 94; preteklo noč jc padlo 20 mm dežja; vreme je oblačno. V Mariboru, "dne 4. VI. 1934. Mariborski »V e 5 c r n 1 k« Juira STrati c r- - M»MA!lge!aW Sadje — naše zlato Mogočno zborovanje slovenskih sadjarjev in vrtnar* jev — Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Dravsko banovino — Nove smeri za povzdigo in napredek gojenja sadja in kupčije epo kaže po vseli krajih naše banovine. Na drušvenem področju so 201 podruž-., nica in so imele te podružnice 540.sej in lepo število rednih sestankov. Vkljub vsem gospodarskim težkočam so priredile podružnice lani 251 predavanj in 64 tečajev. Lastne drevesnice ima 51 podružnic, v katerih je 57.837 drevesc. Društvo ima lastno glasilo »Sadjarja in vrtnarja«, ki je obhajal lani 20-letnico in je izšla jubilejna številka v 10.000 izvodih. Včeraj dopoldne je imelo sadjarsko in vrtnarsko društvo v dvorani Zadružne gospodarske banke svoj letošnji občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število sadjarjev iz mariborske okolice in nad 200 delegatov raznih podružnic iz vse Dravske banovine, kar je živ dokaz velikega zanimanja za umno gojenje sadja in če še omenimo, da delegatom ni bila dovoljena zaprošena polovična vožnja. Namesto obolelega predsednika gosp. Martina Humeka je otvoril in vodil občni zbor prvi podpredsednik ravnatelj banovinske Vinarske in sadjarske šole v Mariboru g, Josip Priol, ki je najprej toplo pozdravil vse navzoče, posebej pa zastopnika bana, okrajnega glavarja g. dr Senekoviča, nadalje okrajnega glavarja g. Milana M a k a r j a. narodnega poslanca g. Antona K rejci ja, ravnatelja mariborskega preiskušsvalnega in kontrolnega urada g. ing. Mohoriča in predsednika združenja sadnih ekspor-terjev g. Srečka Kranjca. V nadaljnih besedah se je spomnil najvišjega zaščitnika sadjarstva Nj. Vel. kralja, ki so mu navzoči zaklicali trikratni: »Živijo«. Na predsednikov predlog je bila nato z občnega zbora poslana vdanostna brzojavka kralju, pozdravne brzojavke pa kmetijskemu ministru Kojiču, banu dr. Marušiču. podbanu dr. Pirkmajerju, častnemu Predsedniku sadjarskega in vrtnarskega društva Rohrmanu in predsedniku društva Humeku. V svojem stvarnem in izčrpnem poročilu je prvi podpredsednik g. Priol pre^ dočil navzočim zborovalcem vse hibe na šega sadjarstva in vrtnarstva ter naglasil potrebo po intenzivnejšem delu, za prehod iz sedanjih kmetskih nasadov k pridobitnemu sadjarstvu. Dejal je, da so naši starejši sadonosniki izčrpani in ne prinašajo zaželjenih koristi ter bo nujno po trebno misliti na obnovitev sadonosnikov in regeneracijo sadnega drevja. Prav tako se bodo morali sadjarji lotili strokovnjaškega gojenja sadja in zatiranja škod Ijivcev sadnega drevja. Glavna naloga naših sadjarjev pa bo boj za ohranitev dosedanjih pozicij na tujih tržiščih. Dolžnost podružnic bo spraviti sadje v denar in hi bilo v to svrho nujno potrebno da bi se organizirale v okvirju podružnic zbiralnice ali skladišča za sadje, kjer bi se pridelek strokovnjaško sortiral in pa-koval ter bi bilo na ta način možno za primer, če bi cene ne konvenirale. počakati našim sadjarjem na ugodnejšo konjunkturo. V sklepnih besedah je podpred sednik naglasil, da čaka društvo ogromno delo,-in da je dolžnost vsakega posameznika, da ohrani društvu zvestobo in mu pridobiva novih članov, ker bodoje na ta način zrasle podružnice v mogočno drevo, v m3tico vseh slovenskih sadjarjev in vrtnarjev. Po predsedniškem poročilu je prvi po zdravil občni zbor zastopnik bana. okraj ni glavar g. dr. Senekovič, želeč, naj hi zborovanje rodilo obilen sad in na i bi se slovenski del naše države pretvoril v en sam lep sadni vrt. V imenu Kmetijske družbe je Pozdravil zbor njen tajnik g. Kafol, ki je obenem naglasil potrebo po čim tesnejšem sodelovanju med Kmetijsko družbo ter sadjarskim in vrtnarskim društvom- zlasti glede vnoveevanja sadja in sadne kupčije. Nadalje je pozdravil zborovalce narodni poslanec g. Krejči z ugotovitvijo, da je sadjarstvo najlepša panoga našega kmetijstva in obljubil sadjarjem vso svoio pomoč. Pismeno so pozdravili občni zbor podban g. Pirkmajer, načelnik kmetijskega oddelka banske u-prave hm Zidanšek. Rohrman in Humek. Sledilo*ie^nato izčrpno tajniško poročilo. ki ga ie podal tajnik nadzormk šolskih vrtov g. Andrej Škulj. Iz njego- kratko, da pri-leta za naše -ani je bilo prirejeno več predavanj, pred j Na pre(j]og revizorja g. Ante Gabra je vsem v onih krajih, kjer so se na novo &bčnj zbor jzrekel odboru razrešnico lUrfnMrtTf,! a , n a d Ji IrtMi-lrA -rio . _ ... • v . vi proračuna premalo upošteval važnost našega sadjarstva, ki je za našega kmeta nedvomno velikega rentabilnega pomena. Nadalje je predlagal naj bi si društvo prizadevalo, da bi pridobilo strokovne učitelje. ki bi bili plačani iz državnih sredstev, naša učiteljišča naj bi polagala večjo važnost kmetijskemu pouku in organizaciji trgovine s sadjem naj bi društvo v bodoče posvečalo vso svojo pozornost. K besedi so se oglasili nadalje gg. Kovačec, Verlič, ing. Teržan, prof. Verbič, šolski nadzornik Močnik, Štampar in ing. 'Skubic. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. prof. Josip Verbič je razvidno, da je imelo društvo lani 236.556 Din izdatkov in prav toliko dohodkov in da znaša društveno premoženje 30.841 Din. ustanovile podružnice. Zaradi lanske slabe letine je bila udeležba na sadni razstavi v Beogradu bolj skromna itr je društvo poslalo na razstavo 50 normalnih zabojev izbranega sadja. Kakor vsa prejšnja leta, si je tudi lani društvo mnogo prizadevalo, da bi iztrebilo divjega zajca, d zaščiten »po lovskem - zakonu«, napravlja po naših sadovnjakih ogromno škodo. Da bi imelo pri vnovčevaniu sadja čim lepše in boljše uspehe je bilo društvo v stalnih stikih z zavodom za pospe sevanje zunanje trgovine in je pristopilo udi kot zadružnik k Kmetijski družbi. Po tajnikovem poročilu se je razvila živahna debata, v kaero je prvi posegel delegat ljubljanske podružnice in preglednikov računov, urednik »Slov. Naroda« g. Ante Gaber, ki je predlagal naj se sprejme programa-tičen govor podpredsednika g. Priola kot resolucija in kritično omenil, da je banovinski svet pri sesta pohvalo; Nato je bil sprejet proračun za | bodoče leto katerega izdatki so predvide-I ni na 233.000 Din in na prav toliko tudi dohodki. Za pregledovalca računov sta bila ponovno soglasno izvoljena gg. Ante Gaber in Teodor Drening. Po podanih poročilih je sledil referat podpredsednika g. Priola o pospeševanju koščičasGga in lupinastega sadja v naši banovini. Sprejetih je bilo nato več predlogov odbora in podružnic. Pri raznoterostih se je razvila stvarna in živahna debata, v katero je poseglo več govornikov. Tudi se je oglasil pri debati k besedi znani mariborski vrtnar g. Je in ec, ki se je zavzemal za ustanovitev vrtnarske šole v Mariboru. Po končanem občnem zboru so si udeleženci ogledali banovinsko vinarsko in sadjarsko šole. z večernimi vlaki pa so se ; Prekmurje - Evangeličanski škof v Prekmur ju. V sredo 30. maja je prispel v Mursko Soboto evangeličanski škof dr. Filip Popp iz Zagreba v spremstvu svetskega predsednika evang. cerkve v Jugoslaviji dr. Rotta iz Subotice. Pred evang. cerkvijo mu je bil prirejen svečan sprejem ob navzočnosti vseh predstavnikov oblasti, župana'občine g. Hartnerja, nar. poslanca g. Bepka, člana ban. sveta notarja Kodra, deputacije Sokola v kroju, Številnih gasilcev z mestno godbo itd. Ob prihodu je pozdravil škofa dr. Poppa ua-rodni poslanec in senjoratski inšpektor g. Benko, za njim pa so spregovorili g. sreski načelnik Lipovšek ter drugi predstavniki oblasti. Z lepim, domoljubnim govorom se je g. dr. Popp zahvalil za lep in nepričakovan sprejem. V četrtek po službi božji, katero je daroval visoki cerkveni dostojanstvenik ob navzočnosti mnogoštevilnega ljudstva, je bilo veliko cerkveno zborovanje, na katerem so se reševale tekoče zadeve našega najse-verriejšga senjorata. Zgodaj je obupal nad življenjem komaj 16-letni sin posestnika. Štefan Flisar, doma iz Gorice, občina Puconci, si ie pred dnevi pognal kroglo v glavo. Svoje obupno dejanje je izvršil na podstrešju svojega doma. Neki kolesar, ki se je usodnem trenutku peljal mimo hiše. ie čut strel ter se takoj napotil na dvorišče in od tam z nekim sosedom na podstrešje, kjer sta našla Flisarja mrtvega v mlaki krvi. Domači so bili takrat še na polju. Da je- mladenič svoje dejanje izvršil v j duševni zmedenosti je razvidno iz pis- odpeljali zatrjujoč, da so odnesi: :z bora najlepše vtise. Kenda in Kristovič obsojena Zagrebško sodišče je obsodilo Kendo na Kristoviča pa na 3 ieia težke ječe Pretekli petek je bil pred zagrebškim okrožnim sodiščem zaključen proces proti Francu Kendi in Ignacu Kristoviča, ki sta bila lani v novembru po likvidaciji zagrebške podružnice »Edinosti« aretirana in obtožena, da sta osleparila nad 1.500 oseb za razne zneske od 150 do 10.000 Din. Za razpravo, ki jc predzadnje poglavje znane afere mariborske Kmetijske eksportne zadruge, je bilo izredno veliko zanimanje in je bila razpravna dvorana ves čas nabito polna. Prišli so k razpravi tudi sorodniki in številni znanci obeh obtožencev, zaslišanih pa je bilo mnogo prič. Državni tožilec dr. Marčič je v svoji daljši obsodbi dokazoval krivdo obeh obtožencev Kende in Kristoviča. Navajal je med drugim tudi, da se je po vojni zadružništvo. zlasti pa v zadnjih letih lvude ekonomske krize, pričelo naglo razvijati, ker temelji na načelih samopomoči, toda v najkritičnejših časih se pojavijo ljudje, ki izkoriščajo altruistična načela v grde egoistične namene, kakor so to bili funkcionarji »Edinosti«, v prvi vrsti pa obtoženca Kenda in Kristovič. Dasi oba samo z ljudskošolsko izobrazbo, sta se čutila poklicana, da osnujeta milijonsko podjetje, dobro se zavedajoč, da ne moreta ničesar izgubiti, ker ničesar ne premoreta. Pri razpravi sta valila vso krivdo na upravni odbor in pokojnega Zunkoviča, čeprav je dokazano, da sta si izbirala ljudi v upravni odbor sama, in to tako, ki so podpisali vse. kar sta jim dala v podpis. Krivda pa je razvidna že iz pravil zadruge, iz katerih se jasno zrcali namera po prevari. Sodbo je zagrebško okrožno, sodišče razglasilo preteklo soboto ob 12. uri in spoznalo oba obtoženca, Kendo in Kristoviča kriva, ker sta v novembru 1932. osnovala v Mariboru centralo, 18. .januarja 19,33. pa podružnico pod imenom »Edinost« v Zagrebu in ker sta pričela poslovati brez kakršnegakoli dovoljenja kapitala in brez predpisanega dovoljenja savske banovine. Kot ravnatelja podružnice v Zagrebu sta od raznih oseb v raznih krajih pobirala vpisnino, pristopnino, premije in upravne stroške, obetajoč član stvu razna posojila. Za sebe sta določila velike provizije, plače in potne stroške, in sicer Kenda 217.529 Din. Kristovič pa skupno 107.611 Din. Zaradi tega se obsodita Franjo Kenda na 4 leta težke ječe in izgubo častnih pravic, Ignac Kristovič pa na na 3 leta težke ječe in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Tudi morata solidarno povrniti vso škodo, ki sto jo povzročila članstvu. Po pravomočnosti obsodbe bosta oba izročena mariborskemu okrožnemu sodišču. ki ju bo prav tako sodilo zaradi raznih prevar. Meri-1 ma' ki 23 3e zapustil. Isti dan se je proti njemu namreč vršila sodna razprava zaradi nekega nezakonskega otroka, zara--di katerega je bil tudi obsojen na plačilo alimenacij. Otrok je sedaj star že 14 mesecev. Smrt nesrečnega mladeniča je iz 4* zvala mnogo sočutja v vsej okolici. Življenja se je naveličala v Murski Soboti stanujoča vdova V., ki je v samomorilnem namenu izpila večjo količino oetove kisline. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer so ji z velikimi napori izprali želodec. Njeno življenje še ni izven nevarnosti. Gasilski dom si je postavila agilna četa v Dolnjih Slavečih, ki so ga svečano blagoslovili prejšnjo nedeljo. Svečanosti so prisostvovale številne gasilske edim-ee iz bližnje okolice. Navzoč pa je bil tudi župni načelnik g. narodni poslanec Benko, kar je dalo pros’avi še posebtr svečan značaj. Prekmurski šport. Na praznik 31. maja je bila v gostili pri tukajšnjem SK Muri SK Jugoslavija iz Celja. Kljub temu. da je bila tekma prijateljskega značaja, so bili momenti v njej, kakor da hi šlo za točke. Slednjič je zmagalo domače moštvo v razmerju 2:1. Neodločen rezultat bi bil bolj reolen. Tekmo je sodil g. Turk. ki pa ni popolnoma zadovoli’1 Podoiraite ProtltuberKuloino ligo I vega poročila posnemamo like preteklega poslovnega sadjarje niso bile rožnate, veno, l « - . članstvo zavedalo, da je !c v skup - _ organiziranemu delu mogoč iv 1 .j' Društvo je naraslo za precejšnje s članov in ,ic stelo ob zaključku pns ( dobe 7580 članov. Delo v podružnicah s je prav vidno poživilo, glede poslovanja pa tudi v skrbi in delu za povzdigo sadjarstva in vrtnarstva. Ta napredek se ze Srečen ni, kdor srečo vživa sam ... Današnja huda kriza je pahnila v bedo tisoče in tisoče družin, katerih očetje radi brezposelnosti ne zaslužijo niti za košček kruha. Lačni, goli in bosi so ti reveži in nimajo niti najpotrebnejših oblačil. In takih družin ie tudi v našem mest' veliko število, zato je krajevni odbor Rdečega križa v mariboru pokrenil akcijo in bo stalno vse leto zbiral satro j \ obleko, obutev in perilo ter z nabranimi oblačili in obuvalom oblekel najrevnejše. Rdeči križ apelira na vsa usmiljena srca v Mariboru, naj mu priskočijo na pomoč mi tej akciji in nai darujejo staro in ponošeno obleko, obuvalo in perilo, ki ga sprejema društveni poverjenik vsak ponedeljek od 15. do 18. ure v domu reševalne postaje na Koroški cesti. Kdor bi pn želel da M poslalo društvo poverjenika na dom po darove, naj blagovoli to ustno. Ta dobrodelna akcija Rdečega kri ža je že vpeljana po vseh d rimi h mestih naše držav* «* sme za njimi ostati ”',x Maribor, o katerem ie znano, da ima zlato : brpta. poročiti društvu telefonično, pismeno ali Skupne skrbi. čemu si danes tako otožen, dragi moj nožiček? Odkar šva se poročila, morava : deliti vse skrbi in mora biti tvoja skrb, skrb naju obeli.« »Če tako želiš, dragh ženka, pa +i povem. Tožila naju bo Micka iz Ljubljane zaradi obljubljene ženitve, Zofka iz Celja pa je vložila proti nama tožbo zaradi alimentov.« Pametni voli. — Ali so ti voli tako neumni, da jih moraš neprestano priganjati? — Nasprotno,, preveč pametni so, da bi delali. Sv*Barbara v Slov.gor. Dramatična igra »Zgodbe sirote Anice«, avtor Ivan Velišček, šolski upravitelj. se je priredila 31. maja v drugič z zelo zadovoljivim uspehom in vsestransko pohvalo vseh gledalcev. Izborno je vodila vso igro učiteljica Milka Kotnikova kot mačeha Anice, katero so šoto-variŠi toplo zagovarjali, da so solze oblivale oči poslušalcem. Kulise in drugo opremo je gospodična prav okusno priredila za vsak oddelek posebej. Da!čkov v prelepih oblekah se ljudje kar niso mogli nagledati, to je bilo veliko razočaranje in želi so vsi igralci veliko pohvalo, najbolj seve sirota Anica kot kraljica palčkov na prestolu. Petje šolarjev je bilo prav okusno vpleteno med igro, vmes pa godba na citre. To igro priporočamo vsem. ker vzbuja nežni čut do ubogih sirot in kako se naj ne postopa v vzgoji pri takih osirotelih otrokih. Šolska soba .ie bila nabito polna obakrat, prostovoljni darovi pa so bili tudi izdatni. da so se stroški obilno pokrili ter je Jadranski straži in Pomladku Rdečega križa naredila ta prireditev vso čast, kakor tudi avtorju samemu in tovarišici. V vsako M lin »f Stran Mariborski »V e C e r n I k« Jutra V Mariboru, dne 4. VI. 1934. MARIJ SKALAN: 72 Roman Iz prazgodovine človeštva. S temo je naraščal veter. Divje se je že zagnal v razmeroma lahko galejo in jo zibal sem ter tja, da sta se morala Azteka oprijemati drogov, ker bi bila sicer padla in zdrknila v valovje. »Na galeji so štirje stražniki,« je dejal Buramak; »te lahko ukrotiva, če jih iz-nenadiva.« »Poizkusiti morava najprej z zvijačo,« je menil Savadagak. »Če bi se vnel boj, bi lahko priklicali pomoč.« »Pošlji jih na drugo galejo!« Savadagak je stopil k vodniku straže, k'i je čepel pri krmilu in se oprijemal dro- ga' >, »Čuj,« je dejal, »bliža se nevihta, zato bo bolje, da zapustiš s svojimi ljudmi ladjo in odideš na kopno pomagat pri odvažanju. Na krovu bova ostala midva in stražila sama. Sicer pa ni itak nobene nevarnosti; v takem vremenu se nam ni bati tatov. Če bi se pa odtrgala, bova poklicala na pomoč straže s sosednjih galej.« _ »Moj zapovednik mi je naročil, da se brez njegovega dovoljenja ne smem odstraniti,« je odgovoril vodnik. »Ni pa naročil tega tvojim stražarjem.« »Zanje odgovarjam zapovedr.iku.« »Potem pošlji na kopno vsaj dva! Na-mestu njiju ostaneva tu midva in bomo še vedno štirje.« Atlant je premišljeval in se ni mogel odločiti. »Kaj oklevaš?« je vzkliknil Savadagak. »Častnik sem in ti ukazujem!« »Ti nisi častnik naše vojske.« »Častnik sem velikega, faraona faraonov. v njegovi najvišji službi.« »Morda, a nisi častnik našega odreda.« »če mi je bilo naročeno pomagati pri raztovarjanju in straženju galej, potem je to sedaj moja služba in ti si mi podrejen.« »Pokliči mojega zapovednika!« »Kje naj ga najdem v noči in viharju sredi Kale? Izpolni moje naročilo in ne ugovarjaj! S tvojim zapovednikom so zmenim pozneje, ko ga najdem. Mudi se!« Atlant je še vedno premišljeval, naposled je pa dejal: »Dobro, na tvojo odgovornost naj od<-ideta na kopno dva stražarja, jaz in moj namestnik pa ostaneva tu in se ne ganeva, dokler ne dobiva drugega naročila našega zapovednika.« »Trmast si in uporen in za to se boš še zagovarjaj« je dejal Savadagak jezno, »vendar naj bo: pošlji na kopno vsaj dva!« Atlant je poklical dva stražarja in ju odposlal. Splezala sta kakor mački preko krova na vrvi do v reko zabitega stebra, pri katerem je bil privezati majhen enodebelni čoln. Sedla sta vanj in odveslala proti bregu, boreč se v smrtni nevarnosti z viharjem in valovi. Noč pa je bila tako gosta, da ju z galeje ni bilo videti. Ko sta izginila in sta bila Savadagak in Buramak prepričana, da ju zanoved-nik ne more več poklicati nazaj, sta razpletala dalje svoj načrt. Umaknila ,ta se v hotranjost galeje. »Sedaj sva dva proti dvema,« je dejal | Savadagak; »delo bo lahko.« »Kaj naj storiva z njima?« je vprašal Buramak. »Naj ju zadaviva in vrževa v reko?« »Bilo bi najbolj preprosto, vendar — ne. Čemu bi ju umorila?« »Kaj torej?« »Zgrabiva ju in zveževa.« »In odpeljeva s seboj?« »Da.« »Zdi se mi, da to ne bo pametno,- »Morda ju bova še potrebovala.« »Če pa nama pobegneta in naju izdata?« »Za to ne bosta imela priložnosti.« »Zdi se mi, da že sedaj sumita. Ne zaupata nama.« »Nič ne de, bo kakor bo! Zaenkrat naj ostaneta živa.« Vihar je besnel že z vso silo. dvigal na reki visoke valove ter ziba' galejo sem ter tja kakor malo orehovo lupino. »Napočil je najprikladnejši trenutek,« je dejal Savadagak. »Splezaj na krov in pokliči ju doli! Ko bosta tu, ju napadeva, razoroživa in zveževa. Bodi nagel in previden. Vsak napačen prijem bi lahko pokvaril vse najino delo.« Šport vierajinie nedeljo Prvenstvo LNP še ni odločeno! Dramatična borba SK Železničarja v Ljubljani. Dobra igra Mariborčanov. Včeraj je SK Železničar odigral svojo zadnjo prvenstveno tekmo v pomladanski sezoni, in sicer v Ljubljani, kjer je nastopil proti SK Iliriji. Za to srečanje je bilo v Ljubljani veliko zanimanje, pa tudi mariborski športniki so nestrpno pričakovali izida včerajšnje tekme. SK Železničar:SK Ilirija 4:4 (3:1). Tekma je bila izredno ostra in ogorčena borba za točke. Železničar, ki je v 5. minuti drugega, polčasa že vodil s 4:1 je napravil veliko napako, da ni držal rezultata in je prav do zadnje minute predvajal ofenzivno igro. Ilirija je zato slabe trenutke Mariborčanov spretno izrabila in tako iz takorekoč zgubljene igre rešila eno točko. Sodnik g. Rosenteld iz Zagreba je »spregledal« marsikaj v škodo Železničarja. Stanje podzveznega prvenstva je po včerajšnji tekmi tako-le: SK Železničar SK Ilirija Čakovečki SK ŽSK Hermes SK Celje ISSK Maribor 10 6 2 2 37:21 14 S 5 2 1 34:19 12 9 3 4 2 23:22 10 10 3 4 3 18:29 10 10 2 2 6 21:28 6 9 1 2 6 18:32 4 Do zaključka prvenstvenega tekmovanja LNP preostajata še dve tekmi, in sicer igrata prihodnjo nedeljo Čakovečki SK in SK Ilirija v Ljubljani, 17. junija pa se bosta srečala v Mariboru ISSK Maribor in SK Ilirija. ISSK Maribor:SK Olimp (Celje) 3:0 (1:0). Včeraj popoldne se je odigrala v Ljudskem vrtu prijateljska tekma med ISSK Mariborom in celjskim Olimpom. Tekma se je končala z zasluženo zmago ISSK Maribora. SK Olimp, ki se je včeraj predstavil Mariborčanom je moštvo, ki goji visoko igro. Igralci so fizično krepki in jih predvsem odlikuje borbenost in volja, vendar pa proti tehnično boljšemu moštvu niso mogli ničesar doseči. ISSK Maribor ni nastopil kompleten. Obramba je bila solidna, krilci požrtvovalni, le napadu je manjkalo odločnosti pred golom. V polju so lepo kombinirali in se je zlasti odlikovala desna stran. Igra je bila ves čas napeta, včasih tudi ostra In je vzbujala videz prvenstvene tekme. V predtekmi je III. mladina ISSK Maribora zmagala nad III. mladino SK Svo-bode v razmerju 6:4 (2:1). NI prostora. — Mihec, pridi in sedi mi na kolena. _= Ne morem, ker so že zasedena. _ Kako to? — Trebuh sedi na njih. TEKMOVANJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO. Včeraj sta se v Milanu in v Rimu odigrali semifinaJni tekmi za svetovno prvenstvo. V Milanu sta se srečala Italija:Avstrija 1:0 (1:0). V Rimu pa Češkoslovaška:Nemčija 3:1 (1:0). Finalna tekma za svetovno prvenstvo, ki nam bo prinesla novega svetovnega prvaka se bo odigrala 10. junija v Rimu med Češkoslovaško in Italijo. Ostale nogometne tekme. Beograd: Jugoslavija : Brazilija 8:4 (2:2). Krasna zmaga jugoslovanske reprezentance. Zagrb: Gradjanski : Jugoslavija (Beograd) 0:0; prvenstvene tekme: Viktorija: Slavija 4:1; Železniča)r:Derby 6:1; Grafi-čar:Jugoslavija 4:2. Prvak zagrebškega I. razreda je postal SK Železničar. Gradec: GAK:SK Steinamanger 5:2 (2:2); Sturm:Wiener Neustadter SK 5:1 (3:0). Jubilejni turnir SK Sturma. Frankfurt: reprezentanca Frankfurta: reprezentanca Švedske 3:2 (2:2). Dunaj: Rapid:SK Bratislava 3:1 (1:0). Kolesarske dirke v Ljubljani. ŽSK Hermes je včeraj priredil na svojem dirkališču kolesarske dirke, na katerih je startal tudi član SK Železničarja Štefan Rozman, ki je znova dokazal, da je najboljši kolesar v Sloveniji. Rozman je v vseh dirkah, kjer je startal. dosegel »prvo mesto, in sicer v glavni dirki senior jev in v izločilni dirki. Kolesarska dirka »Poštele«. Včeraj je priredil kolesarski klub »Poštela« kolesarsko dirko na progi Maribor—Ptuj (31 km). Start je bil ob 14. pri mestnem vodovodu, cilj pa na Ljutomerski cesti v Ptuju. Rezultati so bili naslednji: Seniorji: 1. L. Zadravec (Edehveiss) v času 55.20 minut, 2. T. Kemperle (Maraton) 57.51. J u n i o r j i: 1. M. Bizjak (Poštela) v času 1 ‘3.53, 2. J. Štrakl (Železničar) 1:6.45. 3. B. Firn (Poštela) 1:17.1. Mednarodne telovadne tekme v Budimpešti. Včeraj so se v Budimpešti končale telovadne tekme za svetovno prvenstvo. Tekmovanja se je udeležilo točno 100 telovadcev iz 13 držav in 4U telovadk iz 5 držav. Pri moških oddelkih je bila prva Švica s 787.30 točkami, druga Češkoslovaška s 772.90 točkami, 3. Nemčija 769.50, 4. Italija 761.35, 5. Madžarska 757.40, 6. Finska 754.10, 7. Francija 730.40, 8. Luk-senburška 623.10, 9. Belgija 595.35, 10. Poljska 589.80. Pri ženskih oddelkih je bila prva Češkoslovaška s 738.03 točkami, druga je bila Madžarska s 734.40 točkami, 3. Poljska 629.48, 4. Francija 521.31, 5. Bolgarija 481.16. Moški poedin-ci: 1. Mack (Švica) 138.50 ; 2. Nori (Italija) 137.75. Zenske poedinke: 1. Dekanova (ČSR) 60.28 ; 2. Kalocsai (Madžarska) 59.58. ■ zidave Votla opeka ..VOTLENJAKI ‘ v 6 kratni velikosti zidne opeke PRISTEDI polovico delal polov.co mori«! polovico dovoza in je vrhu tega za 15 %, cenejša od navadna zidne opoko! Ob enem najboljša toplotna Izolacija! Dobavlja kakor vse druge vrste opeke n i | cem ji# ina LajMis F. DERWUSCHEK Košaki pri Mariboru Telefon 20-18 Ponudbe in prospekti brezplačno •' Mali oglasi Zgubtieno Službo dobi ŽENSKO TORBICO 'SCEM, DEKLE . .. » ... za vsa ni.sna dela, samo zdra- sem v nedelio zvečer ttubila i jn m()finc_ ^ d n P? kR n" v *- /' one, ki Še niso služile v me- ljsko br\ na Koroško cu- s(u Vprašati (josposka ulica sto. Najditelja prosim, da jo -w, , Cvitkovič. 230« proti nagradi izroči na sodi- - Sčii v sobi št. 23. 2302 Razno V GRAJSKI KLETI se oddajo adpadki (pomije). 2303 Prodam Sobo odda MIZNI ŠTEDILNIK (Tischsparlierd na prodaj. Po- lista. brežje, Cankarjeva ul- 12. 2298 OPREMLJENO SOBO dam v najem. Koroščeva 2, pritličje, vrata_2._______22£9 SOBO . zelo prijetno, solnčno, zračno parketirano, v novem poslopju, z uporabo kopalnice, na Kralja Petra trgu. oddam boljšemu gospodu s 1. juni- j jem. Naslov pove unrava 1808' Ženiiovanje v macedonskem selu Macedonija ali sedaj Južna Srbija je dragocen zgodovinski list. Od tam s0 že v davnini zasijali prvi žarki krščanstva, naše pismenosti in civilizacije. A ta za naše pojme še vedno »strašna« pokrajina z »divjim« narodom je še mnogo več: je vrhunec našega starega vojaškega in političnega napredka, domovina prvega carstva, naše ekonomske moči in patriarhalnosti ter domovina Dušanovega zakonika. In prav tam so se utrnili prvi žarki naše svobode. Ondotno srbsko ljudstvo živi še vedno svoje priročno življenje, sloneče na izročilih očetov. Fden mnogih lepih običajev je ohranjen v ženitovanju. Vse hiti mlademu para čestitat. Pri nevesti je že v soboto, dan pred poroko, izredno živahno. Obiščejo jo tovarišice. Nevesta — mlado-ženja — mesi na okroglem stolu kolače, a okrog nie pojejo tovarišice tožno pesem slovesa. V sobi so spravljene vse nevestine stvari, ki jih vzame s seboj. Tam so tudi darovi za ženinovega očeta: srajce, hlače, nogavice. V nedeljo dopoldne se v hiši gnetejo znanci in čestitajo drug za drugim. Ne manjka godbe, najčešče ciganske, petja, igre. Goste strežejo z rakijo (žganjem), leblebijo (grahu podoben pečen plod), slaščicami, kavo, kolači, tobakom in večkrat tudi z mesom. Pri odhodu darujejo nevesti denar. Popoldne pridejo svati po nevesto, da jo povedejo v cerkev. Ženin poljubi nevestini materi roko in jo obdari z gom za krilo, ki ji ga dene na ram6, a ; ona ga poljubi na čelo. Nevesta se P°_ slovi od staršev, poljubi jim roke. a godba zaigra neko nalašč za to priliko izbrano, zelo otožno pesem. Pred hišo čakajo svati. Na konju, natovorjenem s koši, napolnjenimi z nevestino balo. sedi deček — ženinov drug, ki pred cerkvijo razjaše in karenc v cerkev. Po cerkvenem obredu mečejo rojaki na mlade leblebijo, pečeno na sladkorju, in denar, izražajoči simbolično svoje želje, naj bi jima bilo življenje prijetno in veselo. Nato krenejo svati v sla,,:o 'ladaljuje. ženinovo hišo, kjer Službo lite IŠČEM POSTREŽBO samo za dopoldne. Naslov v upravi lista. 2297 Oglašujte vseh bank, hranilnic in posojilnic kupi Bančna komisijska poslovalnica A. Pefenko, Maribor Gosposka ulica 10/1. Otroška usta Mala Zorica je prišla s svojimi starši na obisk k teti Agati, pri kateri je morala tudi spati, ker ni bilo drugje prostora. Ker pa je teta Agata ponoči zelo smrčala, Zorica ni mogla spati. Zjutraj jc potožila to svojim staršem in ji je oče rekel, da sta tudi z mamico slišala