Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 188. izven Ljubljane 8 vin. v Ljubljani, v ponedeljek. 18, avgusti 1913. Leto XL1. s Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . , K 26-— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 3S-— V Ljubljani aa dom: Za celo leto napre) . . K 24-— za en mese. „ . . „ 2 — V upravi preloma, mesečno „ l'70 = Sobotni izdaja: = za celo leti ......i 7-— za Nemčijo oeloletno , „ 9-— za ostalo inozemstvo „ 12-— ■ ■■ ■ ■ ■■ Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po IS * za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... ,, 10 . za večkrat primeren popnit. Porotna oznanili, ziliili, UM! Iti: enostolpna petltvrsta po 18 vin. enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje in praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Voni red. ifctf- Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. bulgarsko prebivalstvo masakrirali, žene onečaščali in mladeniče odgnali v Malo Azijo, Zalo ni čuda, da je danes Trakija skorej čislo izpraznjena, saj je vse zbežalo, ali pa so Turki v sporazumu z Grki vse Bulgare poklali. X X AVSTRO-OGRSKA SE ODPOVE REVI-ZIJI, — GROF BERCHTOLD PONUDIL CESARJU DEMJSIJO. — ODSTOPI PO KONČANI KRIZI. Dunaj, 18. avgusta. Kljub vsem oiicioznim deinentijem ze za gotovo izve, ria je grof Berchtold v svoji včerajšnji avdienci cesarju ponudil derni-sijo. Cesar demistje ni sprejel, pač pa bo grof Berchtold odstopil, kakor hitro se balkanska kriza količkaj razplete. Debacle Berchtoldove politike je po-jscln. Avstro-Ogrska je, kakor se zdaj pozitivno izve, deiinitivno opustila misel na revizijo bukareškega miru. (»Narodna Politika« hoče vedeti, da je za Berchtoldovega naslednika določen grof Otokar Czernin.) X v X MAJORESCU ZAVRAČA GROFA BERCHTOLDA. Kolin... 17. avgusta. »Kolu. Zeitung« poroča iz Bukarešta: Grof Berchtold je danes ministrskemu predsedniku Majorescu čestital v poselili noti k »pro-vizoričnemu miru«. Majorescu sc jc zahvalil, obenem pa izjavil, da se ni sklenil noben provizoričen, ampak defini-tiven mir. X v RUMUNI ŠE VEDNO V BULGARIJI. Sofija, 17. avgusta. Ker imajo Ru-muni še zdaj zasedene severne železniške proge, je demobifizacija zelo olež-kočena. Neprestano se prevažajo skozi Sofijo transporti čet, ki odhajajo proti južni Bulgariji. XXX V ALBANSKIH KRAJIH IN V MAKEDONIJI JE MIRNO. Belgrad, 17. avgusta. (I z v i r 11 o.) Z ozirom na dunajske vesti o uporih v Albaniji sc na poučenih mestih kon-statira, da so se poizkusi, pobunitj severne Arnavte, posebno Miriditc, popol-noma izjalovili. Na vsem srbsko-črno-gorskem ozemlju vlada največji mir. Krog reke Mata so tuji agenti organizirali manjše čete. od katerih pa niti ena ni prodrla v srbske kraje. Grožnje z bulgarskimi četami so istotako čisto brez vsakega učinka, ker se doslej niti ni bulgarski četi ni posrečilo priti čez mejo in sc tucli v bodoče ne bo. Prebivalstvo v novih krajih je pa popolnoma mirno. XXX KORAK VELESIL V BELGRADUU. Belgrad, 17. avgusta. (Izvirno.) Danes zvečer bodo zastopniki velesil napravili kolektivni korak, da Srbija umakne ostanke svojih posadk iz mej nove Albanijo. XXX SFREJEM DELEGATOV V BELGRADU. Belgrad, 10. avgusta. (Iz uradnega srbskega vira.) Ministrski predsedniki Pašič, Venizclos in Vukotič ter ostali delegati so na krovu parnika »Serbia« dospeli v Belgrad ob 10. uri dopoldne. Iv sprejemu so se zbrali v pristanu člani vlade, osobje grškega in rumunske-ga poslaništva, visoko uradništvo ter civilni in vojaški dostojanstveniki, predsednik narodne skupščine in bcl-grajski župan. Zupan se je podal na krov »Serbic« in pozdravil delegate. Odgovoril jo ministrski predsednik Pašič čegar izvajanjem je občinstvo živahno pritrjevalo. Nato je Pašič sprejel šopek, ki mu ga jo podala majhna deklica. Govor ministrskega predsednika Vonizelosa jo pogosto prekinjevalo navdušeno odobravanje navzočih, nakar mu jo bil v imenu grške kolonije podan šopek cvetlic. Tudi govor mifc. predsednika Vukotiča, ki je naglašal nerazdružljivo edinost in bratstvo med Črnogorci in Srbi, je občinstvo navdušeno odobravalo. Nato so se delegati podali skozi mesto, kjer jih je mnogo-tisočglava množica navdušeno pozdravljala z »Zivio«- in »Zito«-klici. Ministrskega predsednika Vonizelosa jc kralj Peter sprejel ob 11. uri v avdienci. Ministrski predsednik Pašič jc na čast delegatom v »Grami hotelu« priredil dojeuner. Zvečer so je na dvoru vršil galacliner. XXX POGAJANJA MED TURČIJO IN GRČIJO. Carigrad, 17. avgusta. Pogajanja rnod Grčijo in Porto, ki so vodijo v Atenah, da bi sc zopet vpostavili diplomatski odnosa j i, zadevajo na ležkočc, ki pohajajo zlasti od ministra za zunanje zadevo. Koromilasa. Pori a upa. da se zadeva obrne na boljše, ko se vrne Venizclos. X X X Današnia številka obsega 6 strani. Tretjo vajska m Balkanu? Oroi Bertlssoid Do odstopil. Toliko krvi se jc na Balkanu že pretilo, pa šc ni zadosti. Velika politična napaka, da se Srbija, Bulgarija in Grčija niso mirno sporazumele, ni imela samo za posledico, da jc Rumunija nastopila, ampak je tudi Turčijo ojunačila, da je zepet Odrin zasedla. Vse to seveda na račun Bulgarije. Bukareški mir, na kojega revizijo danes nobeden več ne misli, je Bulgarijo pripravil ob Makedonijo, Turki pa hočejo zdaj iztrgali Bolgarom Trakijo. Kajti turška armada zdaj res prodira. Sicer namiguje turška vlada, da hoče s tem Bulgarijo lc prisiliti do direktnih pogajanj glede Odrina in meje ob Marici, toda, če sc vojska enkrat začne, se ustavi šele, ko jc doseženo toliko, kolikor se sploh da. Kakor hitro zapuste Grki Dedeagač in vso trakijsko obal, jih bodo, najbrž na podlagi tozadevnega sporazuma, nadomestili Turki. Kaj naj Bulgarija spričo lega stori? Zanaša sc na velesile. Te ne bodo prav nič storile, tudi Rusija nc. Velesile bodo le gledale, da se tudi ta konflikt lokalizira. Velesile, ki niso Bulgarije ščitile proti balkanski koaliciji, je tudi ne bodo proti Turčiji. Čimpreje uboga Bulgarija to spozna, tembolje zanjo. Ali naj s Turčijo sama začne vojsko? Ta stvar je danes zelo riskirana. Turki imajo okoli 150.000 mož operacijsko armade in okoli 100.000 mož v drugi liniji, vrhtega so Odrin utrdili. Čc sc zopet ne bahajo in lažejo, jim bodo Bulgari s svojo zelo oslabljeno armado težko kos. Mogoče jc, da se Bulgarija zopet s Kom zveže ali pa sklene s Turki nemudoma mir, da vsaj nekaj reši. Čc sc s kakšno balkansko državo zveže. bo morala zvezo precej drago plačali, tako cla je prva možnost pravtako neprijetna kakor druga. Mogoče so pa seveda šc druge komplikacije. XXX čo dejstva, da bukareški mir Bulgarijo sili, da odloži orožje, bi bila največja krivica, če bi se Turkom dovolilo brez kazni kršiti določbe londonske pogodbe. V noti se končno izraža prepričanje, da bodo velesile s pripravnimi sredstvi storile prodiranju Turčije konec, ker bi moglo to imeti resne posledice, ki bi prizadevanje velesil, ohraniti mir, le šc bolj otežile. Rim, 17. avgusta. Glasom privatnih vesti je Izzet pašo 12. t. m. s 25.000 možmi odkorakal proti Dede d agaču in L a g o s 11, Carigrad, 17. avgusta. Nckn visoko-stoječa oseba iz zunanjega ministrstva izjavlja nasproti zastopniku c. kr. korespon-denčnega urada, da Porta četam nikakor ni ukazala prodirati proti Gumuldžini in da sploh noče ,da bi sc prekoračila Marica. Ako so turške čete reko prekoračile, da ščitijo prebivalstvo, sc bodo vrnile. (C. kr. korespondenčni urad k temu pripominja, da so došle iz Dimotike, Suflija in Ortakoja zahvalne adrese tamošnjega turškega prebivalstva, ker je turška armada te kraje zasedla.) Sofiia, 17. avgusta. (A. T. B.) Glavni slan poroča, da Turki svoje predstraže ojačujejo. V Svilenu stoje zdai Irijc polki. Med Odrinom in Ortakojem sc nahajajo velike mase turškega vojaštva. Carigrad, 17. avdusta. Zascdcnjc Ortakoja, 40 km zapadno od Odrina, se v pismu, objavljenem v :>Taninu«, potrja. Pri okupaciji so Turki vjeli enega bulgarskega častnika in 75 vojakov ter dva komitaša. Sofija, 17. avgusta. Vlada je svojim poslanskem pri velevlasteh naročila, naj proli prodiranju Turkov proti Gumuldžini protestirajo. Berolin, 17. avgusta. Turška vlada je Sazonovu izročila nolo, v kateri se naznanja, da bo Turčija vsled bulgarskih grozovitosti prisiljena zasesti gotove kraje onkraj Marice. Peterburg, 17, avgusta. Ruska vlada bo proti prodiranju turške armade preko Marice energično protestirala. Angleški in francoski poslanik, bosta la korak podpirala. Carigrad, 16. avgusta. Turški liskovni urad poroča, da so Bulgari v Kazali Kird-žali, Egridcre, Ahičclcbi, Daridcre in Gumuldžini požgali 6590 hiš in poklali 12.910 muslimanov. Sofija, 17. avgusta. (A. T. B.) Spomenica, ki jo jc odrinska turška deputacija izročila vladam v Evropi, ima namen Bulgariji naprtili grozovitosti, ki so pa vse izmišljene. Spomenica govori o grozodejstvih, nc da bi navajala konkretnih dejstev. Narobe se pa vč, da so Turki vse »Vi, gospa, imate mlado in čedne služkinje, to mi je všeč, toda recite ji, naj prinese kislih kumar.« Ko je služkinja šala, da bi izvršila povelje, jo jc ustavil : »lloj, a celo skledo, naj so li ne sinili, ker to jc za kozaške častnike.« Nekaj trenutkov je vladalo molčanje, katero jc prekinil podporočnik: »Nikolaj Gavrilovič, nisem vedel, da sc vam tako hitro zvrti.« »Ali, li moj brat, ljubi Aleksij Kirilovič, jokaj še ti z mano, kajti zavrtela sc mi ni samo glava, ampak z njo tudi srce.« »Sem vedel.« sc jo zasmejal, »da imate mehko srce.« »Ali, li moj brat, ako bi ti videl gospodično,« pogledal je na hčor, »kako krasna jc v svoji jezi. izbulil bi si oči.. ol, gospodična, jaz sem vaš suženj, kar hočete, storim.« Obe ženski sta molčali, od žganja sladkoginjeni poročnik pa jc nadaljeval: »Ve se jezite, na kolenih vaju ]>ro-sim odpuščanja ...« »Nikolaj Gavrilovič, premagujte so ...vso jo dobro, vso so sme, toda olika se mora držati,« ga je opozarjal podporočnik. »Ti tepec... ali si odgnal kozake, so dobili z nahajko psubrati?« »Nagnal sem jih po povelju.« »Ti si korenjak, daj mi vodo.« »Morda, gospoda, izvolita čaja'.' Moja hčerka dela izvrstnega.« »Je pri vas, madame, čaj?... Torej clajtc, kar sem!« »Ilči bo takoj napravila čaja.« »Torej naj ga napravi,« dovolil je slednjič poročnik. Vstala je in urno odšla. »O!, madame, kakšno jc naše življenje, niti hišo, niti ženo, niti rodbine,« je zaplakal poročnik. »Živiš kot pes, samo kar užijoš.« »Da, da,« jo pokimala z glavo. »Norci, če vidijo oficirske uniforme, pa mislijo: la gospod jc srečen, v človeku pa je polno grenkobe.« »Nikar preveč ne pretiravajte, Nikolaj Gavrilovič, saj je plača, so tovariši, lahko se pozabavati, povesoliti.« »Tebi morda to zadostuje, Aleksij Kirilovič, toda jaz, madame, som liberalen, humanitaren človek. Srce me boli, čc slišim jok, toda kaj so če. služba je služba.« Služkinja jo prinesla dve časi čaja in ju postavila, pred gosta, gospa pa je dala sladkorja. »Prosim, gospoda, pij ta!« »Hej, služkinja, vodo!« Prinesla ie vrč. poročnik je izpil skoraj vse, pričelo so mu je kolcati, izpil je čaj in prigriznil košček sladkorja. »Ot, pa som gotov,« jo rekel s trez-nejšim glasom, »toda madame, vaše žganje jo močno... a kje je vaša hčerka?« jo zaklical. »Zaposlena je pri gospodarstvu.« »Ej 110, zbežala je od naju, ker se naju boji, torej bom pripeljal ptičico nazaj.« Vstal je in šel proti vratom. »Gospod, jo pokličem sama,« jc re« kla gospa, stoječ mod vrat mi. »Nc verjamem vam, vi ste zvit narod. zbežali bosta obe.« »Toda verujte mi, da prideva,« »Nikolaj Gavrilovič, premagujte so a endarl« »Noreči« jo pogledal na njega za-« niči jivo, »ti ne poznaš Poljakinj, obeta vse, dokler jo imaš, ko jo pa izpustiš, pa takoj zbeži. O, so prebrisane... iz-pustito 1110, madame. da ne bo nesreče,« zaklical jo jezno. V tem trenotku jc vstopil kozak, sa-lutira? in rekel glasno: »Sporočam udano, vaše blago-vodje!« »Kaj jc?« je vprašal in stopil li ko* zaku. »Sporočim poslušno, da je prišel načelnik deželne straže in čaka na vaše blagorodje.« TURKI PRODIRAJO. — PAPIRNATI PROTESTI. — OBIČAJNI OČITKI. Sofija, 17. avgusta. (A. T. B.) Bulgarska vlada je izročila poslanikom velesil noto, v kateri jih opozarja na (o, da. so turške čete pod pretvezo, da morajo po odhodu Grkov prebivalstvo vzeti v zaščito, zasedle Svilen, D i m o t i k o in S u f 1 i, prišle, do K u š u K a v a k a, 70 km zapadno od Marice, in korakajo zdaj proti K i r d ž a 1 i j u in Gumuldžini, Spri- UpOilKL Poljski spisal Artur Grušecki. poslovenil dr. Leopold I. e 11 a r d. (Dalje.) »Hvala,« je rekla mati, »prosim, sedite, morda bi gospoda želela pečenke s kumarami?« »Ol, pozabil sem,« jo tlesknil v dlani razveseljeni poročnik, »to jc vendar nekaj, kisle kumare, veliko jc mogoče pili in okus je.« »Prosim te, Bronija, reci, naj prinesejo,« se jo obrnila k hčeri. Ko jc poročnik videl, da vstaja, je skočil s sedeža: »O. ne dovolim, gospodična, da bi šli! Pojdem sam, jaz moram vam stre-či, pri nas jo taka olika.« »Sedi, Bronija,« je zašopotala prestrašena mati.. Med tem je poročnik odprl vrata in zaklical: »Hej, služabnica, pojdi sem, la-koj!« Ko je prišla prestrašena služkinja, 8c ie obrnil h cospej: SRBSKE IZGUBE. Briflrad, 17. avgusta. (Izvirno.) Glasom, dosedanjih podatkov je bilo v sedanji vojni lažje in težje ranjenih in obolelih okroglo 50.000 srbskih vojakov, ubitih in umrlih pa do 14.000. V obeh vojnah je bilo ranjenih in ubitih krog 600 častnikov, od tega 400 rezervnih. XXX DROBNE VESTI. Belgrad, 17. avgusta. (Izvirno.) Ko sc za demobiBzacijo vrše potrebne priprave, in sc deloma že izvaja ter se posamezne čete že vračajo v svoje garnizije, — se mnogi listi obračajo na vlado in jo opozarjajo na to, da se demobilizacija na Bulgarskem zavlačuje, kakor se zavlačuje tudi ratifikacija mirovne pogodbe. Listi opominjajo vlado, naj bo previdna in naj se varuje kakega novega bulgarskega iz-nenadenja (?). Soiija, 17. avgusta. (A. T. B.) Grške Čete, ki se zdaj iz Nevrokopa umikajo proti Drami, so zažgale mesto in okoliške vasi. V melniškem okraju so Grki zažgali vasi Kostenovo, Marnopolje, Kulata, Pra-pečeno, Vranjo, Spitovo, Svetivrač, Pelne-ništa, Debrene, Ploski in Belica. Belgrad, 17. avgusta. (Izvirno.) Za slovesen sprejem vojnih čet se delajo velike priprave v Nišu in Belgradu, kjer se pogosti 10.000 vojakov. Belgrad, 17, avgusta, Jutri začne poslovati srbsko-bulgarska komisija, ki ima določiti srbsko-bulgarsko mejo. Belgrad, 16. avgusta. Kralj Peter je poslal ministrskemu predsedniku Pašiču in vrhovnemu poveljniku vojvodi Putniku prisrčna zahvalna priznavalna pisma in je odlikoval ministrskega predsednika Pašiča z velikim kordonom orlovega reda in vojvodo Putnika z velikim kordonom Kara-gjorgjevega reda, najvišjimi srbskimi odlikovanji. Bukarešt, 16. avgusta. Tukajšnji ruski poslanik Šebeko postane najbrže poslanik na Dunaju. Primorske vesli. p Cesarjev rojstni dan. Danes, v ponedeljek ob 9, uri se je služila v baziliki sv. Justa v Trstu povodom cesarjevega rojstnega dneva slovesna peta maša, ki so ji prisostvovali zastopniki vseh uradov in vojaštvo. Ob dveh popoldne pa je dal cesarski namestnik Hohenlohe na krovu Lloydovega parnika »Gablonz« velik banket, ki so se ga udeležili mnogobrojni odlič-njaki. Že v nedeljo zvečer je bil ves Trst slavnostno razsvetljen in ladje v pristanu vse v gali in zastavicah, — Nadvse impo-zantno se slavi cesarjev rojstni dan v Pulju, p Vojaško poveljstvo v Trstu, Po ce-garskem odloku je odložil poveljstvo pomorskega okrožja v Trstu viceadmiral vitez Rihard Kohen; prevzel pa je poveljstvo vojaške posadke v Trstu polkovnik-bri-žadir Alfred pl. Hinke. p Toča v goriški okolici. V torek se prične uradna cenitev škode, ki jo je povzročila toča dne 7. t. m. po občinah goriške okolice, p Karagjorgjevič v Trstu, V soboto je prišel iz Pariza v Trst brat srbskega kra- »Povej mu, da se sedaj tukaj zabavam in hočem prenočiti v dvoru, naj počaka v gozdu, ali pa pride sem .... vi, madanie, dovolite, kaj?« »Dobro.« »Ej, Nikolaj Gavrilovič,« opozoril ga je podporočnik, »to je vendar ma-čelnik.« »Iii, hudič naj ga vzame.« »Toda 011 ima višjo šaržo.« »Civilno šaržo,« se je nasmejal zaničljivo, »jaz pa poveljujem pol stot-niji.« »Ej, pazite dobro.« »Boš šel z mojim poveljem,« je zakričal na kozaka. ko je pa ta izginil, »a vi, podporočnik, ne mešajte se v moje naredbe, tu poveljujem jaz, ne vi. Ste razumeli?« »Da, gospod poročnik!« »Kje je pa, madame, vaša hčerka? »Pride takoj.« »To je dobro, sedite, madarne, kaj pa vina imate?« »Takoj velim prinesti,« vstala je s sedeža. »Ostanite, madame, kadar pride hčerka, pa vi odidete,« je zapovedal. Sam je težko sedel na stol, napil sc vode in prižgal cigareto. »Aleksij Kirilovič, ot, radoveden sem, če sta Bezuh in Balik našla pun-tarje?« »Hm... ako bi našla, bi bil že ra-port.« »Imaš prav ... in čemu je prišel načelnik stražnikov? Ko smo obdali zločince, nagnali jih v past, nam jih hoče oci vzeti in potem bo on dobil red. Ah, kakšen je ta padlec'!« • Podlež, lja princ Arzen Karagjorgjevič in se je nastanil v F.xcclsior Palače hotelu. V nedeljo ponoči jc pa že odpotoval v Italijo, Princ Arzen je bil v vojni proti Turkom poveljnik srbske kavalerije. p Pred vrati se mu je zastrupila. V Trstu se je šla zastrupit v peto nadstropje pred vrata nezvestega zaročenca 23 let stara Marija Franko od Št. Ruprta na Koroškem. Živela je že tri leta »kar tako« z uradnikom Henrikom Saizem od pomorske vlade in je imela z njim tudi otroka. Mož se jc je pa potem naveličal in pustil, kar jo je zelo užalostilo. Najprej je nezvestega »ženina« prosila, potem pa mu jc grozila in delala škandale. No, sedaj se mu je pa šla zastrupit na prag. p Samoumor krčmarice. V noči na petek je skočila v Sočo krčmarica Marija Mainardis iz 2'agraja. Truplo so našli v soboto na levem bregu reke. Žena je bila zašla v denarne stiske, iz katerih ni videla nobenega izhoda. p Železničarjeva nezgoda. Železniškemu strojniku Andreju Mikežu iz mariborske okolice sta v Gorici dva vagona, ki ju jc sklepal, zdrobila nogo, katero je bil po neprevidnosti vtaknil med nju. Šele 28 let stari mož bo najbrže umrl. p Vendar že! Občinski odbor v Trstu je sklenil predlagati polnoštevilnemu občinskemu svetu, naj poskrbi za kako kontrolo delovanja in poslovanja občinskih uradnikov v raznih službah. Prišel je namreč do spoznanja, da se vendar nekoliko preveč — krade. p Radi bolezni jc odstopil poveljnik c, in kr. mornaričnega okrožja v Trstu pod-admiral vitez Kohen. Na njegovo mesto je cesar imenovan linijskega kapitana pl. Kru-delka. p Pobegnil je iz Pulja trgovec s Pu-chovimi avtomobili Costa, zapustivši okolu 100.000 K dolga. Costa jc laški podanik in jo je najbrže popihal v svojo domovino, Tudi njegov tihi kompanjon de Martino, istotako laški podanik, je hotel pobegniti v njegovo pravo domovino, toda policija je za njegov naklep še pravočasno zvedela in ga aretovala. p Potopljena jadrnica. Blizu Pulja se je radi morskega viharja potopila neka s soljo naložena laška jadrnica. Osem mož broječa posadka se je še v pravem času rešila. Potapljajoči jadrnici je prišla ena vojna ladja in ena torpedovka na pomoč, a je navzlic temu ni bilo mogoče rešiti. Prvi ljudski toDor no Sveti Gori. Na Sveti Gori še niso doživeli dneva, kakršen je bil letošnji Veliki Šmaren. Prvič, odkar divjajo v deželi politični boji, je bil sklican od moravške Kmečke zveze shod, ki je bil po številu udeležencev pravcati ljudski tabor. Od blizu in daleč prihiti vsako leto počastit svetogorsko Mater božjo na ta dan nebroj vernega ljudstva, letos je bil pa naval naravnost ogromen, In vsa ta množica se je zbrala po končanem cerkvenem opravilu pred župnijo ter zavzela ves obširen prostor pred župnijo in na širnem prostoru pred cerkvijo. Možje, mladeniči in žene, — vse je ostalo, da posluša poročilo svojega poslanca dr. Zajca. »Ee, ne damo se mu.« »Glavo mu razbijem, a ne dam,« je zaklieal ter s pestjo udaril po mizi. Izpil je ves čaj in prižgal novo cigareto. »Madanie, vaše hčerke ni?« »Takoj pride.« »Menda se šalite, toda z menoj, madame, se ni dobro šaliti... grem po-njo,« skočil je na noge in preden se je gospa približala, je pritisnil za kljuko. Vrata so bila zaklenjena s ključem. Pogledal je srdito na gospodinjo in zaklieal: »Vsa vrata razbijem, hišo prekucnem, toda mora priti sem«, in pričel je tresti za kljuko. V tem je vstopil kozak. Sporočam poslušno, vaše blagorodje.« »Kakšen hudič?« vprašal je z zamolklim glasom. »Povelje 1« in izročil je pismo. »Daj, tepec!« Naglo je raztrgal ovitek in prcčital. Polagoma je njegov razburjeni obraz dobil spet navadne poteze, se pomračil, z roko je potegnil po brkah in zapovedal: »Vrni se, konje imej pripravljene,« a k tovarišu obrnjen je dejal: »Veš, Aleksij Kirilovič, nov pohod. Piše mi naš esaul, naj se vrnemo in pustimo samo stražo, ako je treba, ker gremo.« »Kam pa?« se jc začudil. »Hm ... morda je poljska vstaja ... morda pa gremo nad Avstrijake... o, že je pozno,« pogledal je na zahajajoče solnce in potem je stopil k vratom predsobe in zaklieal: »Služkinja, kje so najini konji?« Popravil je uniformo, poiskal fura- Liberalci prete razbiti shod. Vsled obširnih priprav za shod so postali liberalci zagorskih hribov sila nervozni. Zbral jc tolpo razbijačev shodov znani apneničar Janez Taufer iz Zagorja, Kakih 25 nedoraslih mladeničev z rdečimi nageljni in viržinkami je tvorilo spremstvo, kakih 20 mož je pa predstavljalo liberalne kmete. S temi ljudmi pride na zborovališče in se postavi s svojim krdelom na levo stran predsedstva s trdnim namenom, da razbije shod. Z glavo pokoncu in ošabnimi koraki jo primaha Taufer k predsedstvu ter z zapovedujočim glasom komandira: >Jaz sem Taufer, zahtevam besedo; — če je ne dobim, nc garantiram, da se bo shod vršil,« Dr. Zajec je nato odgovoril, da bo že sam poskrbel, da bo na shodu red. Župnik Lovšin otvori shod, predsednikom se določi Janko Zajec, ki takoj podeli besedo dr. Zajcu. — Dr, Zajec; Veseli me ogromna udeležba. Prvič smo zbrani na Sveti Gori, da zborujemo in se pogovorimo o političnem položaju. Govornik obširno pojasnjuje namene liberalcev. Povsod, koder so prišli liberalci do moči, so najprvo uprizorili divjo gonjo proti proti katoliški Cerkvi, Ločiti hočejo tudi pri nas Cerkev od države, Postavo hočejo, po kateri bi katoliška Cerkev imela manj pravic kakor kako liberalno društvo. Liberalci imajo svoje pojme o katoliškem zakonu. Odrekajo mu svetost in se bore za razdružlji-vost zakona. Če se to zgodi, so posledice grozne. To, kar hočejo liberalci, ne pomeni nič drugega kakor svobodna ljubezen, (Taufer: Ni res!) Ker Taufer ne verjame, mu moram pomagati do vere z zgledom. Včeraj sem rešil prošnjo neke matere, da bi deželni odbor njeno hčerko oddal na deželne stroške v Lichtenthurnov zavod. Mati toži v prošnji, da oče, ki je znan oznanjevalec svobodne misli, ni še ničesar storil za svojega nezakonskega otroka in da tudi ne verjame, da bo hotel v bodoče kaj dati, Taufer kriči: Lažete! Ime povejte! Ker Taufer želi, mu moram moža imenovati. Ko sliši Taufer ime čestitega svobodomiselca, postane bled kot smrt in pol ure ni znal več nobenega medklica napraviti. Dr. Zajec nadaljuje in opisuje gospodarsko delo liberalcev. Nikoli niso napravili kake postave, ki bi bila kmetu koristna. Z Nemci zvezani so imeli vso moč v rokah, a ko smo razbili grdobijo te nem-ško-slovenske zveze, smo prevzeli deželo vso zapuščeno in zanemarjeno, kakor da so jo opustošili sovražniki. Ničesar niso napravili, pač pa je cvetelo oderuštvo, da je bilo groza. Nikoli ni propadal kmečki stan tako, kakor v liberalni dobi. Vsak dan je pel boben, vse je bilo v rokah liberalnih magnatov. Naša stranka je nastopila in začela rešilno delo, Ustvarila je zadružništvo, Liberalci so pa besneli. Preganjali so vsakogar, kdor se je posvetil delu na polju zadružništva. Ko so pa videli, da ne morejo zatreti razvijajočega se zadružništva, so sami začeli snovati posojilnice. Ali pri tem so se urezali. Samo pri »Glavni posojilnici« so napravili tri milijone deficita. Sedaj se pa hodijo jokat v deželni odbor in prosit pomoči, Zato kličem kmetom: Proč od liberalcev, dokler je čas! žerko1 in potem se je približal gospodinji: »Hvala vam, madame, od srca za dobre besede, za krepčilo in za vašo gostoljubnost. Daj Bog, da bi zamogel povrniti in vas sprejeti pri sebi. Ostanite zdravi, madame, in vaša hčerka, ot, žal, da se ne morem od nje posloviti, »slavna z njej krasavica«®!« Ponudil ji je svojo roko, a gospodinja mu je podala svojo jako urno, vesela, da se je iznebila gostov. »Tudi jaz, madame, se vam zahvaljujem za milo gostoljubnost. Gotovo se bomo v kratkem zopet videli na mojo veliko radost, kajti v vasi kar roji zločincev. Torej na milo svidenje, madame!« Oba sta se poklonila, skočila na konja in v hitrem teku odrinila proti gozdu. Komaj da sta bila med drevjem, kar sta zagledala koleselj in na njem načelnika deželne straže. Poročnik, ki je imel čas, da se je streznil, je skočil k njemu in zaklieal s presrčnim glasom: »Pozdravljeni, pozdravljeni, Foma Aleksandrovič, ot, hitel sem k vam.« »Nc govorite neumnosti!« je oni odvrnil ostro. »Ej, Foma Aleksandrovič, ali ste tako resno vzeli moje besede? Človek je utrujen s pota, napil sem se nekoliko in sem govoril neumnosti, Bog ve, kaj? Ali je to kaj čudnega?« »Toda vendar od kozaka tak odgovor!« je rekel z mehkejšim plasoin. ' Vojaška kapa. • Krasotica. Liberalcev edina naloga je ta, da ovirajo naše delo za kmeta. Lovski zakon so obstruirali. Več pravic privoščijo zajcu, kakor kmetu. Upirali so se izpremembi občinskega volivnega reda. (Taufer: Je zanič!) Dr. Zajec: Izvrsten je. — In cestni zakon! Tako zanemarjene dežele glede cest ne pozna svet, kakor je Kranjska. Ziasti litijski okraj! Ceste so take, da bi sc koze ubile na njih. Po novem cestnem zakonu bomo lahko v velikem stilu gradili ceste in odpravljali klance. Liberalci so se ljuto borili proti cestncmu zakonu, »Vse hočete kmetu stlačiti v žepe!« Tako so tarnali. Pa prihajajo potem med vas, re« koč: »Mi vas ljubimo!« (Taufer: Kaj pa se Vi kot medicinec razumete na kmečke reči? — Dr. Zajec: Vsaj toliko kot Vi, Taufer, ki apno kuhate!) Nato govori dr. Zajec o liberalniK lažeh, ki jih trosijo o stranki in njenih voditeljih. Zlasti voditelje so vzeli na piko, dr. šusteršiča in dr. Kreka, Govornik ob« širno razloži vse grdobije liberalne stranke in drastično opiše nizkoten način tega boja. Brezmejno ogorčenje sc je polotilo ljudstva, ko so videli liberalce razkrinkane. Urnebcsni Živio-klici in gromovito. ploskanje se razlega vselej, ko dr. Zajec imenuje imena naših voditeljev, Liberaicj so poparjeni umolknili. Iz vsega, kar smo danes culi, povze-mimo nauke, Liberalizem je za nas selca] tako škodljivega, da ga moramo pobijati z vso silo. Liberalci nimajo nobenega sredstva, kakor laž, s katero hočejo nas premagati, da bi v naši deželi zopet zavladali liberalci! Ko dr. Zajec konča, predlaga župnij resolucijo, v kateri se izreka zaupanje dr* Šusteršiču, dr. Kreku in dr. Zajcu. V tem trenutku zaorijo Živio-klici in gromovito ploskanje se razlega s Svete Gore. Natci se shod po triurnem zborovanju zaključi* Taufer pride k predsedstvu in želi besedo« Dr. Zajec mu pravi: Kar govorite, koliko* hočete. Mi smo svojo nalogo končali. Na Sveti Gori pa se bo vsako lefo vršil na dan 15. avgusta ljudski tabor. Kranjsko-koroška Mobilno tekma. Zmagovalec iz Ljubljane. Avtomobilni šport, ki zavzema, V športnem svetu danes eno glavnih vlog« začel se je tudi v naši deželi razvijati in tekma, ki se je vršila zadnje dni mi« nulega tedna, daje zajgotovilo, da: se bode tudi avtomobilni šport na Kranj« skem uspešno razvijal. Predpisi tekme so bili zelo strogi, tudi vremenske raa< mere ostrašile so marsikaterega, tako da je od 22 prijavljenih vozov prišlo na start 16 tekmovaJcev. Na praznik Velikega Šmarna ob 6. uri zjutraj so odhajali vozovi iz Celovca čez strme ovinke Jezerskega vrha, skozi Kokrsko dolino proti Mengšu ter od tam obrnili svojo smer proti Celju. Iz Celja vodila je proga na Radeče, kjer so bili tekmo-* valci na gradu Weixelstein od gospoda pl. Gutmannsthala sijajno sprejeti in pogoščeni. V velikanskem parku napravljeni so bili slavoloki in s cvetkami ozaljšane mize so nudile tekmovalcem izboren prigrizek. Damam, ki so se udeležile vožnje, je poklonil gostoljubni »Če sem pijan, sem pijan, pa glavo odreži, ne pomnim. Oprostite mi, Foma Aleksandrovič.« »Hm ... razumem, naj torej bo, toda drugič ne pozabite, s kom imate opraviti.« »Zaklinjam se pri Bogu, po pijansko, a priča je podporočnik.« »Čista resnica!« je potrdil ta. »In kje sta bila?« vprašal je sedeč na koleslju. »Pri neki vdovi, v dvoru,« »Ho, ho, ona ni kar tako,« je rek6l načelniik, »tri vasi so imeli, dvor, kočije, služabnike... tocla rajnki Zvelevič se je zapletel v propagando, moral je v ječo, premoženje se je stopilo, sin je izginil in ostala ji je edina hčerka.« »Saj sem takoj zapazil, da je to dama, skoraj kot generalova.« »Zdaj je priprosto pri nji, toda to je rodbina ... in vidva sta pri nji pila?« »Pogostila naju jc, kako bi mogla odreči?« »Hm... to je res.« »No, gospod poročnik, vrnite se k meni, dobil sem povelje.« »Vem o njem.« in rekel je obrniti konje proti gozdu. »Žc?« se je začudil poročnik. »Esaul mi je pisal, da bi vaše ko-zake zamenjal s stražniki.« »Tako? No, ako je povelje, je povelje. Mi smo jih nagnali, a vi jih boste vjeli.« »To je še vprašanje,« je rekel načelnik, »dvomim, če so v »Začaranem močvirju«, najbrže so se izmuznili oh strani, ker je to prebrisano ljudstvo.« »Takoi zvemo,« je rekel poročnik. (Dalje.) graščak šopke cvetlic. Po enourncm odmoru nadaljevali so avtoniobilisti svojo progo, nebo se je zopet pooblačilo, dež in toča je padala po glavah že tako utrujenih vozačev, kar jih pa ni ostra-šilo; vozili so naprej ter dospeli ob 6. uri zvečer v našo Ljubljano in gara-žirali precl hotelom »Union«. Na večer je priredil Kranjski avtomobilni klub pod vodstvom podpredsednika barona Liechtenberga in V. Majdiča na čast udeležencem pozdravni večer, katerega so sc poleg vseh tekmovalcev udeležili: kot zastopnik vlade gosp. dvorni svetnik grof Cliorinsky, za deželo gospod deželni odbornik dr. Evgen Lampe, poveljnik tukajšnje divizije podmaršal Kusmanek, za mesto podžupan gospod dr. K. Triller, za Deželno zvezo za tujski promet podpredsednik in ravnatelj dr. F. Papež. Prisrčno brzojavko je poslal g. deželni glavar dr. Ivan šusteršič, ki je bila mecl splošnim odobravanjem vzeta na znanje. Pri sprejemu je svirala vojaška godba 27. pešpolka in so se pri zvokih godbe pogovarjali tekmovalci o prestanih štrapacali. V soboto zarana 'zjutraj nadaljevala se jc vožnja po gorenjski cesti na Škofjo Loko, čez divno Poljansko dolino čez strme ride Cerkniškega hriba ob neštcvil-nih ovinkih deroče Bače. Tolmin, Kobarid, Bovec. Naravna krasota je očarala udeležence. Strmine Predela so se pričele, le počasi so se pomikali avtomobili z zamolklim ropotom motorjev, da je odmevalo od skalovja. Veličastno so se dvigale na levi strani vrhovi naših laških sosedov, a čimbolj smo se bližali Predilskemu prelazu, tem lepša je postajala slika mogočnih Julijskih planin pod vodstvom sivega Mangarta. Nad nami pa se je lesketalo Rabeljsko jezero v vsej svoji lepoti. Prestopili smo koroško mejo in avtomobili so pihali po ljubki Ziljski dolini proti Beljaku, mimo ličnih koroških gradičev ob obrežju živahnega Vrbskega jezera v koroško stolico Celovec. Zadnji dam imeli so tekmovalci krasno vreme ter končali vožnjo pri najboljšem razpoloženju. Od kranjskih avtomobilistov dospeli so na cilj g. dr. Kari baron Boru, Demeter Majdič in Oton VVolf (tvrdka Pavel Ča-mernik iz Ljubljane), ki jc brez vsake kazni dovršil vožnjo in ima avspicijo na prvo in častno darilo. Gospod lekarnar Sušnik, trgovec Kregat- sta imela med vožnjo defekte. Od koroških tekmovalcev dospelo je na cilj šest vozačev, od katerih imajo štirje kvalifikacijo za darila. Vodstvo tekme je imel g. vitez Gutmannsthal, za Kranjski avtomobilni klub pa g. inženir Krenner in Schmitt. Celi vožnji je vozil naprej kot vodstvo tekme voz g. podpredsednika iVinka Majdiča. V Celovcu je priredil Koroški avtomobilni klub prijateljski sestanek v hotelu »Avstrijski car« in so se istega udeležili podpredsednik Vinko Majdič z rodbino, baron Bom, baron Suttner, baron Bouton, baron Schwarz ml. in vsi udeleženci Kranjskega in Koroškega avtomobilnega kluba. Pohvalno je omeniti okrajna glavarstva, ki so skrbela za cestni red in sc vsled tega ni pripetila nobena nesreča. Edino voz koroškega predsednika pl. Gutmanns-thala je imel v Vižmarjah malo nezgodo z nekim voznikom, ki pa ni imela nobenih posledic. Klasifikacija vožnje bode sestavljena v Celovcu in se bodo imena zmagovalcev pozneje naznanila. Deželnemu glavarju g. dr. Šusteršiču so poslali udeleženci v Toblah brzojavne pozdrave. ODPUST REZERVISTOV Z JUŽNE MEJE. Dunaj, 17, avgusta. Tu sc ostro kri-tiliuje dejstvo, da vojaška uprava, ki odpušča rezerviste, pridržuje v svrho nadalj-nega ojačenja kompanij nadomestne rezerviste letnika 1912, ker je to nepravilno. K odpustu rezervistov je vojno ministrstvo izdalo še naslednje odredbe: Vsi v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji razmeščeni pehotni bataljoni imajo moštvo posameznih stotnij znižati na 120 mož. Vsi rezervni gažišti in aspiranti ter kadetni aspi-ranti, ki so bili v svrho delne dopolnitve armade poklicani v aktivno službo in so bili začasa krize že štiri tedne in več v aktivni službi, sicer pa po 14 dnevni aktivni službi, — se prestavijo v neaktivno razmerje in odpuste. Aktivna službena doba, ki ni trajala več nego 28 dni, se jim zaračuna za eno orožno vajo; kar so služili čez 28 dni, se jim vračuna v drugo orožno vajo; kdor je pa bil v aktivni službi nad dva meseca, je oproščen vsake nadaljne orožne vaje. Rezervnim gažistom, ki so služili štiri tedne in več, vendar pa manj kot osem tednov, se ta čas zaračuna za eno orožno vajo; tistim, ki so služili osem tednov in dalje, se aktivna služba zaračuni za dve orožni vaji. LETOS BODO LE MALE VAJE. Dunaj, 18. avgusta. Vojaške vaje sc hfldo letos zelo omejile. Razun par večjih vaj se bodo vršile splošno samo polkovne vaje. ČEŠKI NEMCI RADIKALNI. Komotov, 18. avgusta. Včeraj so tu zborovali zaupniki nemških strank na Češkem, ki so storili jako radikalne sklepe. Poslanci Pacher, VVolf in Lodgemann so govorili o političnem položaju. Wolf je izjavil, da namerava vlada ojktroirati tudi novi volivni red. Zaupniki so sklenili pozvati poslanca Grossa, da skliče sejo nemške nacionalnc zveze, da sc vidi, hoče li zveza češke Nemce podpirati ali ne. Sklenilo sc je, da imajo Nemci v parlamentu začeti z najostrejšo obstrukcijo. Ostro se je grajala tudi zunanja politika in odreklo grofu Berchtoldu zaupanje. Protestiralo sc je nadalje proti konfiskacijski praksi in zahtevalo, da grof Thun odstopi. KONSUM PIVA NA ČEŠKEM. Praga, 17. avgusla. Konsum piva na Češkem je zadnji čas za 40 c/o padel. Deloma jc temu vzrok hladno vreme, deloma nova naklada na pivo. ČEŠKI DEŽELNI URADNIKI. Praga, 17. avgusta. Češko avtonomno uradništvo je na velikem shodu protestiralo proli kršitvi deželne avtonomije. KOLERA. Sarajevo, 17. avgusta. Mestni okoliš Brčko in 10 km oddaljena vas Ostra Luka sta od kolere inficirana. V Ostri Luki so za kolero umrle štiri osebe. V Hanu Bula-tovci je za kolero zbolelo šest oseb, ena jc umrla. V okolici Gornje Tuzle sta se zopet pojavila dva slučaja, eden s smrtnim izidom. V Gračanici sc je konstatiral en slučaj. Sarajevo, 16. avgusta. Kolera se zelo razširja. Tudi v zvorniškem okraju kolera napreduje. V Bosanskem Brodu se potniki preiskujejo. Dozdaj je umrlo v celi Bosni nad 20 oseb. Pojavil se je tudi pegasti tifus. Zagreb, 17. avgusta. (Oficielno.) V Pru-gah pri Zemunu je 9 letna deklica obolela na koleri, za njo pa še štiri druge osebe, V Martincih pri Milrovici sta oboleli dve osebi. V Novem Sadu na Ogrskem se je konstatiral en slučaj kolere. Bukarešt, 17. avgusta. Kolera se zelo razširja. Dozdaj je nad 1000 oseb umrlo. ZAGREBŠKA POLICIJA. Budimpešta, 17. avgusta. Konfiskacijo cesarjeve brzojavke kralju Karolu v »Obzoru« je povzročil nek pregoreči sub-alterni policijski uradnik. GENERAL CANEVA NA DUNAJU. Dunaj, 17. avgusta. General Caneva, osvojitelj Tripolisa, zdaj zborni poveljnik, bo v ponedeljek prisostvoval povišanju kadetov v častnike v vojaški akademiji v Modlingu, v kateri je tudi Caneva svojčas bil vzgojen. ANGLEŠKI POSLANIK NA DUNAJU. Dunaj, 17. avgusta. Govori se, da bo za angleškega poslanika na Dunaju namesto sir Cartvvrighta imenovan najbrže madridski poslanik Bunscu. STROŠKI ZA MOBILIZACIJO V RUSIJI. Peterburg, 18. avgusta. Stroški za mobilizacijo povodom lanske krize znašajo okoli 390 milijonov rubljev. BEBLOV POGREB. Curih, 18. avgusta. Beblovo truplo so včeraj tukaj vpepelili. Udeležba pri ceremoniji jc bila velikanska. Od avstrijskih sodrugov sta pri krematoriju govorila Renner in David. PAPEŽ CESARJU VILJEMU. Rim, 17. avgusta. Sveti oče jc naslovil na cesarja Viljema jako prisrčno pismo. ANTIMILITARIZEM V FRANCIJI. Pariz, 18. avgusta. Pri mirozovu so se zopet vršile obsežne antimilitaristične demonstracije. Gardiste jc sprejela množica s streli iz revolverjev. Nemiri so trajali do opolnoči. NA DALJNEM VZHODU. Peterburg, 17. avgusta. Japonska je spričo revolucije v Kitajski baje Rusiji predlagala delitev Mandžurije. Sairusu, 17. avgusta. (Uradno.) En ruski bataljon jc odkorakal v Šarasumc v Mongoliji. GROZEN ČIN. Dunaj, 18. avgusta. Včeraj je prišla na obisk k gardnemu stotniku Viljemu Eiscn-kolbu v gardno vojašnico na »Mariahilfc-rici« ogrska grofica Roza Bolca, ki je živela z njim v intimnih odnošajih. Stotnikov sluga Rajko Jakobovič, 23 let star, znan po svoji nagli jezi, jc bil razkačen, ker vsled tega obiska ni dobil prostega izhoda. Zato plane z revolverjem v sobo in grofico s strelom v srce ustreli in rani tudi stotnika samega. Stotnik je imel še toliko moči, da je na slugo enkrat ustrelil. Zdajci priteče v sobo četovodja Franc Theimer, katerega sluga tudi nevarno obstreli. Vsegaskupaj jc padlo 12 strelov. Sluga končno skoči iz okna, ki leži v tretjem nadstropju, na dvorišče, kjer težko pobit obleži. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je danes zjutraj umrl, SAMOUMOR GROFICE TARNOVSKE. Petcburg, 17. avgusta. V vlaku, ki vozi v Kicv, so našli obešeno znano grofico Tarnovsko, ki jc bila svojčas v Benetkah obdolžena umora grofa Komarov-skega. ČIN BLAZNEGA. Valcncia, 18. avgusta. Nek blazni človek jc streljal med množico, ki jc korakala v procesiji v časi Mariji in ranil 12 oseb. NESREČA V GORAH. Krakov, 17. avgusta. Turist Jožef Hohmann iz Nemčije je na Poljskem Sedlu v Visoki Tatri padel v brezno in se ubil. Položaj v Bulgoriji. (Izviren dopis.) Po miru. Dnevno povelje carja Ferdinanda ob demobilizaciji bulgarske armade je veren izraz sedanjega razpoloženja v Bulgariji. Vsak Bulgar smatra sedanji mir za velikansko nasilje in krivico, ki izziva željo po maščevanju. Ves srd bulgarskega naroda se obrača proti zunanjim bulgarskim sovražnikom. Prerokovanja o bližnji revoluciji v Bulgariji so se izkazala kot neutemeljena. Bulgari smatrajo, da se pravi sovražniki Bulgarije in pravi krivci sedanje nesreče nahajajo zunaj Bulgarije. Zato sc bodo v sedanji nesreči kolikor mogoče združile vse bulgarske stranke v delu za rešitev domovine. Ne notranja revolucija, ampak notranja konsolidacija in okrepitev bo posledica sedanje nesreče. Poloficiozni »Mir« piše, da je sedanji mir Bulgariji napravil krivico, ki je Bulgarija ne more nikoli pozabiti. Toda bulgarski narod nc pozna obupavanja. Bulgarija je najmlajša balkanska država. V 35 letih svojega svobodnega razvoja je bulgarski narod pokazal, da jc najtreznejši. najmarljivejši in za življenje najsposobnejši narod na Balkanu. Tak narod ne more propasti in upa, da bo slejaliprej dosegel to, česar mu sosedi zdaj niso pustili. Grška armada v pasti. Položaj bulgarske armade po tukajšnji sodbi nikakor ni bil tako obupen kakor se je pisalo v inozemstvu. Velikokrat so inozemski časopisi pisali, da je armada generala Ivanova v kritičnem položaju ali celo, da je že zajeta. A v Bulgariji sc na-glaša, da je general Ivanov medtem, ko sc je spretno umikal, Grke naposled skozi sotesko Kresna zvabil v nastavljeno past. Bulgari so se v središču pri Džumaji umaknili, a na obeh krilih so uspešno prodirali ter grško glavno armado obkroževali. Ko je bil mir že zagotovljen, jc general Ivanov sporočil: -Med premirjem se je grška armada v delini Strume začela naglo umikati. Grki so premirje izrabili, da sc rešijo iz skrajno kritičnega položaja, v katerem so se nahajali ob začetku premirja. Ako bi sc bila vojska nadaljevala še en ali dva dneva, bi bila grška armada popolnoma obkrožena in ne bi mogla uiti katastrofi. Grki po težavnih potih hitijo skozi sotesko Kresna, da se pred koncem premirja rešijo iz železnega obroča. Zato so bili Grki tako hitro pripravljeni skleniti premirje; sicer bi bili gotovo radi prodirali v Bulgarijo. Jasno jc torej, da je morala Bulgarija skleniti poniževalen mir le vsled zahrbtnega napada in pritiska Rumunije. Grška grozodejstva. Bulgari so v zadnji vojski časnikarstvo preveč zanemarjali. To so izrabili Grki in Srbi ter Evropo poplavili s klevetami proti bulgarskemu narodu in armadi. Uradna bulgarska poročila šele sedaj podrobneje poročajo o srbskih in grških grozovitostih. Posebno strašna so bila grška grozodejstva. Vsak površen poznavalcc bulgarske zgodovine se lahko spomni, da so Grki v zvezi s Turki cela stoletja izkušali uničiti bulgarski narod. Ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja so Grki veliko bolj barbarsko zatirali Bulgare kakor pa Turki. Grški patriarhat je hotel zatreti vse ostanke bulgarske narodne kulture in literature. Prvi bulgarski patrioti so pomrli v turških ječah in v grških samostanih, kamor so jih zapirali fanarioti; mnogi bulgarski domoljubi so bili v ječah od Grkov zastrupljeni. V zadnji vojski so Grki sistematično morili in uničevali vse bulgarsko. I o dokazujejo pisma grških vojakov, katera so dobili na zaplenjeni grški pošti v Razložnem. Grški vojaki in častniki pišejo, da so na povelje svojih poveljnikov povsod požigali bulgarske vasi in klali bulgarsko prebivalstvo. Bulgarski časopisi prinašajo fotografične odtiske teh pisem. »Mir« še enkrat poživlja londonski balkanski komitet, da stvar preišče in razkrinka klevetniškega grškega kralja. Glavni stan bulgarske armade poroča, da so Grki požgali 71 čisto bulgarskih in nekoliko kucovlaških vasi. Največ vasi, namreč 26, je bilo požganih v okolici Kukuša. Torej so Grki žc več dni pred Seresom sistematično požigali in klali vse bulgarsko prebivalstvo. (Pisma slovenskih usmiljenk iz Mace-donije potrjujejo, da so Grki sistematično klali vse bulgarsko prebivalstvo in poži- gali bulgarske vasi. Poklali so sploh vse Bulgare, ki niso pravočasno zbežali, tudi žene in otroke. Opomba prevajalčeva.) Ta dejstva globoko vplivajo na bulgarski narod in kličejo vse domoljube k složnemu delu za rešitev in napredek Bulgarije. Dnevne novice. Triinosemdesetletnico življenja praznuje danes naš cesar Franc Jožef. Čustvom neomejene udanosti in radosti, da jc cesar dosegel tako visoko število let, se ob tej priliki pridružuje tudi vsikdar zvesti slovenski narod. Zlasti so vsi avstrijski narodi svojemu cesarju hvaležni, da jim jc ohranil dragoceni mir, ki je porok blagostanja in napredka naše domovine. Bog živi in ohrani sivolasega vladarja še dolgo v srečo in dobrobit avstrijske monarhije! -f Izobraževalnemu delu S. K. S. 2, bo na katoliškem shodu v prvi vrsti namenjen ponedeljek, dne 25. avgusta. Takrat v veliki dvorani »Uniona« cel dan zboruje odsek za krščansko izobrazbo. Prosimo vse voditelje naših izobraževalnih društev, da se teh posvetovanj gotovo udeleže. Zastopano naj bo vsako naše izobraževalno društvo. V osrednji pisarni katoliškega shoda se dobe tudi dnevne karte za ponedeljek po 1 K. Te karte po 1 Iv se bodo lahko dobivale tudi še v ponedeljek, dne 25. avgusta v »Unionu«. -f- Dnevne karte zti katoliški shod. V dneh 25. do 27. avgusta sc bodo za one udeležnike, ki ne bodo mogli udeležiti se katoliškega shoda vse dni in bodo v Ljubljani samo en dan, dobilo pred »Unionovo« dvorano tudi dnevne karte za priredbe katoliškega shoda. Tc karte bodo za en dan po 1 K, za dva dni po 2 K. S tako karto so plačane za udeležnike vse priredbe dotičnega dne, Po pošti takih kart ni treba naročati, dobil jo bo vsak v pisarni pripravljalnega odbora, ki bo takrat poslovala pred veliko dvorano »Uniona«. -h Pri osrednjem odboru naročene vstopnice za katoliški shod so na deželo žc razposlane. Dobili so vstopnice vsi, ki so vstopnice plačali osrednjemu odboru. V Ljubljani čakajo samo vstopnice, ki pridejo v poštev za udeležnike eventualnih posebnih vlakov iz Brežic in Reke. Do jutri se vprašanje teh vlakov reši, nakar sc tudi tc vstopnice takoj razpošlje. Ob veliki množici ogla-šencev sc je morda pripetila kaka pomota, ki naj se takoj javi osrednji pisarni. Vsak udeleženec slavnostnega sprevoda in shoda mora imeti vstopnico! -f- Udeležnikom slavnostnega sprevoda katoliškega shoda. Vse udeležnike slavnostnega sprevoda katoliškega shoda lepo prosimo, da natančno preči-taj o spored slavnostnega sprevoda ki jc bil priobčen v zadnjem »Domoljubu« in v sobotnem »Slovencu«. Vsaka skupina naj natančno pazi na svoje zbirališče, kjer naj bo točno ob naznanjeni uri. Zastave posameznih skupin naj bodo tudi vse točno na svojih zbirališčih. Prosimo vse odbornike naših društev in sploh vse udeležence, naj sc povsod hitro uvrste v vrste po šest in šest oseb v eni vrsti. Izjema je samo pri narodnih nošah, kjer se bo stopalo v poljubnih vrstah. Na Kongresnem trgu morajo vsi udeleženci ostati v svojih skupinah, da se potem pravilno more razviti odhod. -f- »Hrvat« o hrvaško-slovenskem katoliškem shodu. Osrednje glasilo vrhovne uprave stranke prava za vse hrvaške dežele, »Hrvat«, prinaša v številki od četrtka (14. avgusta) uvodni članek o hrvaško - slovenskem katoliškem shodu. Med drugim pravi: Ta shod bo veličastna manifestacija katoliške in narodne zavesti plemenitega slovenskega naroda in obenem posvetitev hrvaško-slovenskega narodnega bratstva. Odnekdaj so Hrvate in Slovence tesno vezale vezi jezika, krvi in skupnih narodnih in verskih koristi. In nikdar v vseh časih se Slovenec ni izneveril Hrvatu, marveč jc zvesto stal ob njegovi strani v žalostnih in veselih dneh. Žc v času, ko jc junaški vojvoda posavske Hrvatske, Ljudevit, napel vse narodove sile, da zruši jarem tujega nasilnika, se je v njegovih vrstah boril cvet slovenskega plemena iz korotanskih planin. Ob turškem navalu, v glasoviti bitki pri Sisku leta 1593., ko je bila zlomljena in nazaj potisnjena turška sila pod Hasan-pašo, so sc s hrvaškim banom Tomom Bakač-Erdodyjem in njegovimi junaki ramo ob rami borile kršne čete čvrstih Slovencev iz sredine Kranjske pod vodstvom grofa Auersperga. In za časa ilirskega gibanja so nam Slovenci dali Majerja, Davorina 'Irstenjaka in nepozabnega Stanka Vraza. Vse tc spomine nam osveži katoliški shod v Ljubljani. Na tem shodu bo slavila svoje slavje dvojna misel: katoliška in sloven-sko-narodna. Verni slovenski narod je iskreno vdan svoji duhovščini, ki ic izšla iz njega samega ter sc povsem posvetila delu za njegov blagor. V skrbi za njegovo moralno vzgojo na verski podlagi ni zanemarila niti njegove svetne izobrazbe in mu posvetila vse svoje obsežno znanje. Delovala je na znanstvenem in gospodarskem polju in vztrajno in dosledno izvedla njegovo gospodarsko organizacijo. Potom družbe sv. Mohorja in svojih ljudskih listov je dosegla, da sc more danes maloštevilni slovenski narod šteti med najizobraže-nejše in najnaprednejše narode v habsburški monarhiji. Slovenska duhovščina je prepojena z duhom pravega katoličanstva, ki jc odlikoval duhovščino irskega naroda. Zato ni čudno, da se jc takorekoč celokupni slovenski narod zbral krog nje in krog odličnih svetnih ljudskih voditeljev v S. L. S. Stranka prava sicer ni verska stranka, vendar je prvič res, da jo v velikem delu tvorijo možje, ki imajo sami pozitivno katoliško versko prepričanje, drugič je pa njena dolžnost, da kot narodna stranka računa s pozitivnim dejstvom, da pretežni del hrvaškega naroda pripada katoliški veri ter brani in podpira tudi verske koristi svojih katoliških pristašev. S tega stališča stranka prava iskreno pozdravlja najnovejšo manifestacijo katoliške in narodne misli naših bratov Slovencev. — Tako sodi »Hrvat« o tej katoliški manifestaciji, katero imenuje »Slovenski Narod« »strankarsko-politično prireditev« samo zato, da ni treba liberalcem izkazati nasproti gostom katoliškega shoda dolžnosti gostoljubja. — Zborovanje hrvatskih in slovenskih katoliških učiteljskih abiturientov za časa katoliškega shoda v Ljubljani bo dne 25. avgusta v dvorani glasbenega društva »Ljubljana« s sledečim sporedom: Dopoldne referati: O religioznom i nacionalnom odgoju u pučkoj školi (referira tov. abiturient M. Vunič, Arbanasi, Dalmacija). Šola-delavnica (referira tov. abiturient R. Pečjak, Ljubljana). Učiteljica — socialna delavka (referira tovarišica abiturientka Adolfina Simšič, Gorica). — Opoldne skupno kosilo v Rokodelskem domu. — Popoldne sledi referat: Naši cilji in vzori. Namen in pomen našega organiziranja (referira tov. abiturient Bevk, Gorica). Sledi prost razgovor o temi lega referata. Na to zborovanje so vabljeni v prvi vrsti vsi učiteljiščniki in učiteljiščnice, dalje učitelji in učiteljice ter sploh vsi prijatelji katoliškega učiteljskega naraščaja. -f Občinski zastop občine Trebeljevo pri Litiji jc v svoji seji dne 12. avgusta enoglasno izrekel zaupnico deželnemu glavarju dr. Ivan Šusteršiču, mu čestital k petdesetletnici ter obsodil nizkotne napade na njegovo osebo od strani liberalnih časopisov. -f Stara struja na Goriškem za vzdrževanje razkola. »Gorica« piše z dne 16. avgusta sledeče: »Proč s kuratelo! Iv »Slovenčcvemu« članku »Goriške volitve« sc moramo šc enkrat vrniti, ker daja nekako direktivo, kako naj se odslej ravnajo pristaši S. L. S. »Gorica« bi ne vršila svoje časnikarske dolžnosti. ako bi nc povedala svojega mnenja glede na to vprašanje, pa tudi glede inaziranja, ki odseva iz gori navedenega članka, kjer vabi »nekdo« vse pristaše »S. L. S.« v en klobuk. Iz tega nc ho nič, to povemo že danes. Čcgav jc klobuk in kdo ga drži v roki, to mi dobro vemo, zato nas vanj ne ho zvabilo še tako lepo sirensko petje in naj to že odmeva iz predalov »Slovenca« in »Novega Časa«. Goričani si od k nam priseljenih razdiračev ne bomo pustili nikoli komandirati in če bodo gotovi krogi še nadalje mešetarili s tem. da sc bodo okusili otresti sitnih ljudi na naš račun ter delali za nje propagando, samo cla se jih s tem odkrižajo kakor sitnih muh, nastopimo drugače. V ravnali bomo svoje korake po načelih V. L. S., ki določajo, da smo si med seboj enaki in zato bomo vztrajno inastopali proti onim, ki hočejo, da smo Goričani manj kakor drugi deželam. — P o cl kuratelo se n c pustimo deti od nikogar. Naša samozavest je v tem ozi-ru neodjenljiva in skrbeti moramo, da vzbudi ta ideja med ljudsko maso v tako odločni in krepki veri, da se ob njej razbijejo vsi poskusi takih nestrpnih in k nam priseljenih ljudi, ki nam hočejo biti za kuratorje. Jasno in glasno za kličemo zadnjikrat naš — stoj! Ne vsiljujte nam razdiračev. Pod svojo streho hočemo biti mi gospodarji. Če nam bo kdo delal v njej še naprej zgago, ga primemo in vržemo moralno izpod nje. Sklepamo z besedami »Slo-venčevega« dopisnika: Organizirajte se brez struj, doda jemo pa šc poziv: Vrzite iz naše srede zgagarje, ki hočejo nad nami zavladati, in mi se bomo med seboj lahko pobotali. Goriški Slovenci imamo za politično vodstvo dovolj sposobnih mož, štreberjev iz drugih krajev pa ne potrebujemo, posebno takih ne, ki nas hočejo deti kod kuratelo. Na Goriškem bomo Kospodarili Goričani in nc priseljeni razgrajači.« — Gospodje pri »Gorici« so pozabili na ito-le: Pred volitvami so rekli: Ljudstvo naj odloči! In res je ljudstvo govorilo in reklo: S staro strnjo nismo zadovoljni. Številk ne prekriče še tako mogočne in prešerne besede. Čc »Gorica« opleta z »razdirači in zgagarji«, je to kričanje brez vsakega pomena. Kadar pa bodo številke, oddane za »mlado« strujo, to govorile, bodo gospodje »mlade« strujc že sami vedeli, kakšne korake jim je storiti. To bi rekli zato, ker skušajo nekateri gospodje vso stvar speljati samo na osebno polje. -j- Slovenci in Feter Rosegger, Rosegger piše: »Und sterben moehte ich, chc meine Heimatstadt, Graz, slowe-niseh wurde, wic es Laibach und an-dere Orte gewporden sind.« Tako do-slovno v »Paulkellers Monatsblatter, die Bergstadt, Heft 11, August 1913«, stran 960. Mi rečemo k temu: zgodovina — Nnezadostno! — Pri županstvu na Viču smo po zaslugi našega »modrega« župana Fr. Oblak a dobili novega profosa v osebi študenta Kmetovega Gašperja. Poslušajte, kako se je to zgodilo: Alojzij Jeras, kovač na Glincah, ni hotel na prigovarjanje Gašperja Peklaja iti s svojo ženo na zadnjo Ciril-Metodovo veselico. To pa je Gašperja tako razka-čilo, da je drugo jutro f.iedolžno sedemletno hčerko Jcrasovo udaril s pestjo po glavi s tako močjo, da je bila revica vsa otekla. Ta novi viški »profos« je baje trdil, cla jc deklica odtrgala na vrtu eno jabolko, kar pa ni bilo res. Očetu svetujemo, da napravi na mero-dajnem mestu proti surovemu Gašperju ovadbo, da ga ondi pouče, da je prepovedano nedolžne otroke hiti po glavah. Očetu županu Oblaku pa čestitamo, cla je dobil v Gašperju Peklaju, ki je njegova desna roka pri županstvu, tako izvrstnega »profosa«! — Slovenska javnost pozor! Ali smo Slovenci res povsem brezpravni in ali moramo držati vslej jezik za zobmi, kadar nas tepo? Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu ie zavod, ki se bo imela z njim iznova pečati naša javnost. Dne 30. junija 1913 se je vršil občni zbor deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. JJri slavnostnem zborovanju je svetnik trgovske zbornice, gosp. F r. K s. Stare, sobni slikar v Ljubljani, v interesu domače industrije in obrti delavcev kakor delodajalcev povzdignil glas in javno kritiziral postopanje delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu napram slovenskim ponesrečenim delavcem in napram Slovencem sploh. Kritiziral jc to, kar so neštetokrat v še hujši obliki kritizirali vsi naši časopisi brez razlike stranke. Dosedaj delavska zavarovalnica ni tožila ne časopisja in sploh šc popravka v tem pogledu ni poslala, pač pa so vložili sedaj proti g. Fr. Ks. Staretu delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu sama, dalje ravnatelj g. Carlo Colenc in predstojnik g. Henrik vitez Zahony tožbo radi razžalje-nja časti radi njegovega govora dne 30, junija 1913. Samoposebi jc umljivo, da bo g. Fr. Ks. Stare skušal za svoje trditve nastopiti dokaz resnice. Prosimo in poživljamo vso slovensko javnost in vse intere-sirance, da sporočijo konkretne slučaje, v katerih sc jim je godila kakršnakoli krivica od strani delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu na naslov g. dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani, ki je prevzel zagovor g. Fr. Ks. Stareta. Gre sc za zadevo, ki je za nas vse Slovence, ki spadamo pod delavsko zavarovalnico v Trstu, eminentnega pomena. — Otvoritev ljudskega odra v Kropi. Na Vel. Šmaren je bila v Kropi slavnostna otvoritev novega ljudskega odra. Skromna vabila so privabila mnogoštevilno množico ocl blizu in daleč na slavnostni prostor. Slavnost se je otvorila s Fučikovo koračnico »Triglav«, katero je domača godba na pihala, pomnožena z dijaki, častno proizvajala. Za tem je zapel »pevski krožek« dr. A. Sclvsvabovo »Večer na morju«. Za tem je sledil slavnostni govor. Govornik je očrtal potrebo odra, težko-če, ki so ovirale delo, ter želel, cla bi oder bil res pravi katoliški ljudski oder. Za tem je sledila igra: »Strah v grajskem stolpu«, katero so igralci dovršili častno. Pomagala jim je h tako lepemu uspehu pač tudi elegnatna oprema odra, nove, okusno izdelane kulise in razsvetljena z električnimi žarnicami. Nad dve uri trajajoča slavnost je dosegla velik uspeh. Slikarsko delo odra je izvršil slikar gospod Matej Trpin iz Ljubljane, Elizabetna cesta 3, kateremu dela delo čast. Zidarsko delo je izvršil prav zadovoljivo zidarski mojster iz Kranja g. Josip Zmct; druga dela so izvršili domači obrtniki. Tako je trg Kropa zopet za en .napredek bogatejši; želeti jc lc dobrega sadu na polju domače dramatske vzgojne umetnosti. — Metliške novice. Iz Metlike: V Radovičih je umrl v sredo, dne 13. avgusta 1913, posestnik, mlinar ter obč. odbornik Josip Matjašič, stric poslanca Matjašiča. v 58. letu svoje starosti. Po- kojnik je bil pred nekaj leti tudi župan občine Božakovo—Rosalnicc. Udeležil se je kot vojak tudi vojske v Bosni. Pokojni Jožef Matjašič je bil blag mož in vrl pristaš S. L. Š. Naj v miru počiva! — Toča jc potolkla v občinah Drašiči ter Božakovo—Rosalniee dne 15. avgusta 1913 vse vinograde, kar ji jc bilo ostalo od 16. junija ter 16. julija t. 1. ter povzročila veliko škodo na polju. — Deževje zadržuje zrnitev debelače ter provzročuje, da krompir gnije. Sploh bo letos slaba letina v celi Bclikrajini. Ni čuda, da se ljudje trurnoma izseljujejo v Ameriko. — Umrl je dne 16. avgusta c. kr. logar v pokoju, Avgust Logar. — Strela. Črni vrh nad Idrijo. Dne 16. t. m. popoldne ob treh je udarila strela v poslopje Janeza Rudolf, posestnika na Javorniku h. št. 6. Domači so sedeli okrog peči; pastir pri oknu; tega je strela omamila in mu razparala obleko; pravijo, cla jo hudo ponesrečen. Drugim domačinom se ni zgodilo ničesar zalega razen strahu, ko so gledali v prvem hipu razdejanje po hiši: žvenketanje oken, podobe so popadale raz sten. Hudo žrtev je zahtevala strela v hlevu: pobila je petero goved in dvoje prašičev. Poleg tega pa jc bilo poslopje (hiša in hlev sta namreč pod eno streho) v kratkih trenotkih v oc-nju, pogorelo je do tal. — Na pomoč ubogemu posestniku! — Osebna vest. V nedeljo, 17. t. m., sta bila v frančiškanski župni cerkvi poročena g. Franjo Jerič, tajnik hranilnice in posojilnice v Kamiiku, in go-spica Lojzika Cerer iz Kamnika. — Napad na trgovskega potnika, O tem dogodku se ipam še poroča: Aprovizacijski potnik Herman Meli-chen tvrdke Sehneider & Verovšek se je mudil v začetku tega meseca v Mokronogu in okolici. Bil je dokaj dobre volje in zašel v pogovor s fanti. Uboja udeležen je znani hujskač in pretepač Franc Rus iz Tržišča. Tega so tudi zaprli v sodnijo v Mokronog. Dejanje indlrektno priznava. Natančnega o spopadu do sedaj še ni dognanega. Glavna priča Melich, ki bi imel fungi-rati. je 13. t. m. v Ljubljani v bolnišnici umrl. Melicha bodo raztelesili, cla morejo kcustatirati vzrok smrti. Ubijalca Rusa prepeljejo k okrožuemu sodišču, da ga stavijo po dokončanem zasliša-vanju najbrže še to sezono pred poroto. Škof — reformator socialnih razmer. Senjskega škofa je iznenac io veliko število nezakonskih rojstev na Reki in je zato zapovedal tamošnjim duhovnikom, naj presodijo, kje so vzroki temu socialnemu zlu. Statistika je dognala, da ima nekako največ detet za svoje nezakonske očete — finančne stražnike, ki se ali za otroke potem sploh nič kaj ne brigajo ali pa njih mater ne morejo poročiti, ker nimajo primernega stanovanja v svojih kasarnah. Škof je takoj, ko je zvedel za koreniko zla, posredoval pri finančnem ministrstvu na Dunaju, in zdi se, da ne brez uspeha. Na Reko so namreč že prišli inženirji, ki študirajo načrt za veliko kasarno za finančne stražnike, v kateri bo kakih 40 večjih stanovanj. Umrl je danes v Solkanu vpoko-jeni profesor J. Makuc. Bil je somišljenik S. L. S. in boritelj za treznostno gibanje. R. I. P. — Tovariši učiteljil Ne pozabite se zglasiti do 20. t. m. k udeležbi duhovnih vaj pri vodstvu škofijskih zavodov sv. Stanislava v št. Vidu. — Tajništvo S. Z. — Izgubil se je deček Matija Bajec, sin Matija Bajca v Studcnem pri Postojni. Star je 12 let. V četrtek dne 7. t. m. je šel od doma. Starši so ga poslali služit v Slivcc, župnija Unec pri Rakeku. Tu je služil že prej pet mesecev. Oblečen je bil v črnkasto, že zelo ponošeno »cajgasto« obleko. Na glavi ima star pikast slamnik s širokim trakom. Nosi stare že ponošenc čižme, ki jih je dobil v službi po /neki starejši umrli moški osebi. Velikosti je navadne pri teh letih. Na desni roki ima odsekan kazalec: noht in še košček prsta. Obraza je okroglega, gleda bolj sramežljivo, je zalo molčeč, komur še ni vajen. Lase ima rumenkaste, srajco belo, zašito spredaj na ovratniku, kjer se zapenja. — Zadnjič so ga videli v torek dne 12. t. m. v Postojni na Ravbarko-mandi, kjer jc prosil kruha. Drugi so ga baje videli v Planini pri Rakeku, kjer je prenočil na Knezovih šupah. Starši ga iščejo na vse strani, poizveduje po njem tudi žanelarmerija, pa do sedaj brez uspeha. Komur bi bilo kaj znano, se vljudno prosi, cla to naznani staršem. — Velika živinska semnja se vršita te dni na Dolenjskem, in sicer dne 20. v Z a t i č i n i, Bernardov semenj, kamor priženo poleg drugih živali 1200 do 1400 glav goveje živine, in dne 26. t. ra. v Velikem Ga b r u , železniška postaja Radohova vas. kjer bo tudi veliko in dobre temeniške Kovcd' do se- daj nizkih cenah. Opozarjamo na ta semnja posebno kupce klavne živine. — Umrl je učitelj na Ponikvi gosp. Franjo Horvat. Pogreb v Mariboru dne 18. t. m., ob 5. uri popoldne. —■ Notica o zaroki dr. Vošnjaka je mislifikacija. — Hrvaški obrtniki na Dunaju. Te dni se je nad 200 hrvaških obrtnikov podale na poučni izlet na Dunaj, da tako obenem vrnejo dunajskim obrtnikom njih lanski obisk v Zagrebu. Na Dunaju so bili jako lepo sprejeti. Ljudljonske novice. lj Vstopnice za ljubljanske udelež-nike katoliškega shoda se dobe v od-borovi pisarni v Ljudskem domu, I. nadstropje na levo. lj Se nekaj stanovanj bi rabil pripravljalni odbor ža katoliški shod. Prosimo za oglasila v pisarni odbora Ljudski dom, 1. nadstropje. lj Seja Zveze in Kranjske podzveze Orlov se vrši jutri v torek, 19. t. m. točno ob 6. uri zvečer v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva (Katoliška tiskarna, I. nadstropje). Prosi se polno-številne udeležbe. lj Šentjakobsko prosvetno društvo ima danes v ponedeljek zvečer ob 8. uri posvetovanje o katoliškem shodu. Vabimo vse, ki sc za to zanimajo. lj V proslavo cesarjevega rojstnega dne se je sinoči po mestu vršil miro-zov, ki ga je izvajala godba 27. pešpolka; godbo so spremljali ta.mbor.ji in vojaki z lampijončki. Pred vladno palačo, stanovanjem stacijskega poveljnika, deželnim dvorcem, magistratom in škofijskim dvorcem sc je godba ustavila in igrala. Danes zjutraj se je vršila slavnostna budnica. V stolnici je bila slavnostna služba božja z zahvalno pesmijo, ki so se je udeležili zastopniki uradov in oblasti. Na Kongresnem trgu je bila vojaška parada, v šotoru v Zvezdi pa vojaška sveta maša. Javna v i mnoga zasebna poslopja so okrašena z zastavami. lj Cesarska slavnost državnih uslužbencev. Pri včerajšnji cesarski slavnosti je bila udeležba iz vrst poštnih uslužbencev prav lepa, manjša pa iz drugih uradov. Na vprašanje, odkodi ta razlika v udeležbi, se je pojasnilo, cla dotični uslužbenci še nimajo uniforme, dasi bi jo bili imeli dobiti žc v aprilu. Pa če bi bili uniformo tudi dobili tik pred slavnostjo, bi je ne bili mogli obleči, ker se obleke v kaznilnicah delajo površno in jih jc treba vedno dati popraviti; obleka za slovenske uslužbence prihaja tudi vedno šele zadnja na vrsto. Želeti hi bilo, da bi se uniforme za tukajšnje državne uslužbence izdelovale v Ljubljani pri ljubljanskih obrtnikih; potem bi bile gotovo dobro in o pravem času izvršene in uslužbenci bi ne bili oh takih prilikah zadržani. lj V proslavo cesarjevega rojstnega dne je imel včeraj tukajšnji bojevniški zbor v župni cerkvi pri sv. Jakobu ob 8. uri zjutraj sv. mašo, h kateri je korakal z godbo na čelu. Po sv. maši so se udeleženci zbrali k prijateljskemu zajutreku pri »Novem svetu«, kjer je igrala godba, — Istim povodom so imeli ob 12. uri sv. mašo pri sv, Jakobu državni uslužbenci vseh kategorij. Po sv. maši so z godbo na čelu korakali pred cesarjev spomenik pred ju-stično palačo, kjer je godba zaigrala cesarsko pesem. Popoldne jc bil prijateljski sestanek pri »Novem svetu«. lj Stolna konferenca Vincencijeve družbe. Kakor vsako leto la dan, je praznovala stolna konferenca sv. Nikolaja Vincencijeve družbe v Ljubljani rojstni dan Nj. Veličanstva, našega cesarja z molitvijo in zboljšanjem podpor za uboge in z obdarovanjem istih s pecivom. V ta namen jc daroval g. G. Pic-coli, c. kr. dvorni in papežev založnik, 100 kron. lj Napadi na poštene ženske. Glasilo slovenske inteligence jc reklo, da bo katoliški shod preziralo, sedaj pa obira kar posamezne udeleženke, zabavlja nad dragimi avbami itd. Take »Narodove« čvekarije res delajo čast liberalni žurnalistiki! »Narod«, glasilo odličnega kavalirja dr. Karola Triller-ja, sc zopet zaletava v tobačne delavke z različnimi lažmi in sc povspenja do takih nizkih napadov, kakor je predba-eivanje dolgov. To je zopet eden nesramnih napadov »Slov. Naroda« na poštene delavke. Ljubljanski trgovci vedo, d a so najboljše plačnice v L j u b1 j a n i ravno delavke tobačne tovarne mnogo boljše plačnice kot razne narodne dame, ki sicer nc hodijo po Ljubljani z »dragimi avbami«, pač pa z neplačanimi klobuki in oblekami. Če »Narod« išče dolgov, naj neplačane dolgove išče pri nekaterih narodnih damah! Bo lahko popisal cele strani, ako se mu to zdi zanimivo. Ljubljanski trgovci imajo umogo rajši tobačne delavke, kot pa mnoge narodne dame! lj Razstava ročnih del lz šivalne gole S. K. S. Z. v Ljubljani se otvori v soboto, dne 23. avgusta, ob pol 10. uri dopoldne v prostorih šivalne šole v Ljudskem domu, vhod skozi Lončarsko stezo nad Ljudskim domom. Razstava je odprta v soboto, 23. avgusta, od 9. ure dopoldne do opoldne in v nedeljo od 2, ure popoldne do 8. ure zvečer. Vse druge dni je razstava odprta od 9. ure dopoldne do 8. ure zvečer. — K tej razstavi vab najuljudneje vabi oclbor S. K. S. Z. lj Slovenske Tržačane so zopet potegnili naši ljubeznjivi naprec