fcf. 168. V Ljnbljanl, v soboto, dne 24. Inllla 1909. Leto XXXVII £ Velja po pošti: as jii celo leto naprej . K 26'— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 6-50 za en moseo » . » 2*20 ta Nemčijo oeloletno » 29'— ta ostalo inozemstvo » 35'— s V upravništvu: = 2t oelo leto naprej . K 22-40 ta pol leta » . » 11-20 za četrt > » . » 5-60 za en meseo » . » 1'90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v. W Uredništvo Je v Kopitarjevih alioah štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se na = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Inseratl: Političen list za slovenski narod. Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 t >a dvakrat.....» 13 » sa trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust. vsak dan, izvzemši nedelje iu praznike, ob 5. nri popoldne. Upravništvo je v Kopitarjevih alioah štev. 6. f = Sprejema naročnino, inserate in reklamaoije. = ===== Upravnlškega telefona štev. 188. ■ . . Današnja številka obsega 16 strani. Kako adniHistrira Biener-tiiova vlada! fz govora državnega poslanca dr. Ry-bara na shodu v Trstu 18. julija 1909.) Oglejmo si najprej resort železniškega ministrstva! V zadnje čase ne mineva iti teden, da ne bi čitali pritožb proti pravi državnih žcleznic. Vsa ta uprava je taka, da napravlja vtis, da to ni več ni-aka državna institucija, ki bj bila vsem enako pravična in ki bi v naših krajih nameščala naše uradnike, in Ji bi — kar ji bilo vendar naravno — najemala de-avce iz tistih pokrajin, po katerih tečejo iržavne železnice. Ne, državne železnice so postale naj-luja germanizatorična rirstitnciia, sosebno pa na naših slovenskih tleh. Na ravnateljstvu v Trstu postopajo kakor da te že-ieznice vozijo kje okoio Gradca ali Dunaja. Nastavljajo 'same Nemce., a naše radhike — kolikor jih je — preterirajo. *Jemc; zavzemajo vsa najvažnejša mesta. To so heilovci, ki se ne čutijo toliko uradnike, ampak postopajo kakor da jim je širjenje nemškega duha glavno delo. Kričeč izgled tega tipa železniških uradnikov nam je zinani načelnik postaje v Gorici VVieser. Prišel je v Gorico, ker ga Nemci Ssami v nemških krajih niso marali. Zato So ga posla'i na važno mesto v Gorico in ie pri tem preskočil bogve koliko vrednejših prednikov. Delo v Gorici pa mu je, tla demmeira slovenske uradnike, da odpravlja slovenske uslužbence iz Gorice, jjnli pa ce!o popolnoma iz službe. Ustanav-ja nemške šole in se sploh vede kakor ilak mal nemški — minister rojak za Go-iško. Tako je povsodi in posebno tudi na avnateljstvu v Trstu. Tu gospodarijo sami Nemci. Ce mi priporočamo kakega na-šinca, ni mesta. Za naše inženirje ni službe na državni železnici, med tem pa vspreje-najjo Ncmtoe, ali 'pa jih premeščajo od orugod semkaj. Kam naj gredo naši, če ni mesta za njih na lastni zemlji? Morda v Ameriko? To bi bilo morda Nemcem najljubše, ako bi Slovenci kar vsi šli v Ameriko. Pa to iie vlada samo po pokrajinah in na ravnateljstvu; kar se godi tudi na ministrstvu samem, je nekaj gorostasnega. Znan vam je vnebovpijoč slučaj, o katerem sem jaz govoril tudi v parlamentu, da je ravnateljstvo v Trstu dovolilo, da se železniškim uslužbencem odtrguje od me-ečnih plač za — Schulverein, ki ima sra- motno nalogo, da slovenske otroke odtu-•juje svoji narodnosti in napravlja rz njih odpadnike! Železniška uprava sc je torej konstituirate kakor nekak eksekucijski organ Schulvereina. In vse to dopušča železniško ministrstvo. A to vse se dogaja v zadnjih časih. Sličen duh vlada po drugih ministrstvih. Ozrimo se na ju Stično ministrstvo. Ali v PrimorjU' — to moram j priznati — nimamo še toliko^ povoda za pritožbe. Ali kako sc godi na Štajerskem in Koroškem. Naši rojaki od tam nam zatrjajo, da se jim ni še nikdar tako hudo godilo v narodnem in jezikovnem pogledu, kakor sedaj pod Bienerthovo vlado. Pred dvajsetimi leti so naši tamkajšnji rojaki uživali več pravic, nego danes, ko jc vendar narodna zavest tam bolj živa, nego bila nekdaj. Ce hoče stranka ali nje zastopnik 'slovenski govoriti, sc mu kar jemlje 'beseda in ga pode celo iz dvorane. Vs.i pritožbe ne koristijo nič. O Koroški niti ni 'govoriti, tam ne uživaio Slovenci sploh nobenih pravic. Ali kako je tudi na Štajerskem, kjer živi zdržema zaveden slovenski rod' Zastopniki obeh naših strank se bridko pritožujejo. V deželo pošiljajo nemške uradnike, ki ne poznajo našega jezika, ali pa ga govore tako, da se človeku lasje je-žijo; slovenske uradnike pa pošiljajo brez razloga od tam na Kranjsko. Prihajamo do naučnega ministrstva. Vi vest« sami. kako se nam godi na šolskem polju. Beck je obljubil, da se bodo učitelji na naši družb in i šoli leto za letom polagoma podržavljali. Od Bienertha ne moremo ?T6biti nič — niti obljub. O podr-žavljenjtt ni niti -govora. Sedanja vlada pravi, da jo obljube prejšnje vlade ne vežejo. Jaz pa pravim: mi smo govorili z Beckom kakor s predstaviteljem vlade, kakor z ministrskim predsednikom in ne kakor z Beckom-Jzasebnikom. Taka obljuba ne ve'že samo Petra, ampak tudi njegovega naslednika Pavla! Sedaj pa poglejmo-, kako se postopa z Nemci! Oni uživajo več nego pravice, oni uživajo privilegije. Povsodi. kjer se je pojavil le en Nemec, že dobivajo svoje šole. Tu v Trstu Nemci n. pr. niso avtoh-TOimi — to je. tu ne vidite prarodnega meščana aii kmeta. Tu je le nemških c. kr. uradnikov in učiteljev in profesorjev, ki jih pošiljajo sem doli. da tu gennanizujejo. Tu imajo na polju šolstva vse; ne, več imajo celo, nego so nekoč sami želeli. To-j liko šol imajo, da večino njih ne morejo | polniti drugače, nego da so slovenski in ' tudi italijanski stariši siljeni pošiljati svoje otroke v te šole. Mnogo razredov jc. v katerih so le po dva do trije Nemci, vse drugo so slovenski ali italijanski otroci. Vse imajo ti Nemci, a sedaj še niso zadovoljni. Ker je bi'lo par slovenskih učiteljev podržavljenih, že so sc Nemci oglasil: in zahtevali kompenzacije. In vlada je hitela, da jih potolaži s podržavijenjem petih učiteljev na tukajšnji nemški prote-stantovski zasebni šoli. iNo, če bi Nemci nc imeli dovoljno šol. naj bi že bilo. Ali ob toliki množini nemških šol je protestantovska šola goli lUk-i sus. Če hočejo namreč takcimenovani ! >boljši sloji« — ker nočejo, da bi njihovi f otroci prihajali v dotiko s siremašnejšimi i otroci — imeti posebno šoto, je to res luk-I su«. Naj ga imajo, ali plačujejo naj ga sami!! Nikdar pa ne gre, da bi se takov luk-sus pokrival iz skupnih stroškov, h katerim moramo prispevati tudi mi! Slično se dogaja v Gorici. Čim se je •ustanovila nemška šola — pa ne za nemške otroke, ker teli je strašno malo — čim je torej Schulverein odprl šolo, že jej ministrstvo daja tisočake podpore. Če pa smo mi ustanovili kak dober in koristen zavod in če prosimo podpore, ima vlada precej pri rokah izgoAror: »Počakajte, po-pred treba videti, če bo zavori dober in če bo uspeval!« — Tako se nam n. pr. godi s slovensko trgovsko šolo v Trstu. Vlada ipravi: šolo si morate sami ustanoviti, in potem šele bomo videli, če je viedna podpore ! Za schulvereinsko šolo v Gorici so pa daii tai\Qj denar. Sedaj pa prihaja najhujše: tega denarja niti ni dr.io naučilo, ampak železniško ministrstvo! Kranjskem so ustanovili mesto dež. šolskega nadzornika za nemške šole, dasi jih je le malo. Na Štajerskem je za slovensko kompaktno tretjino dežele drugačna pravica. Potem nočejo imenovati posebnega šolskega nadzornika za slovenske šole. Vse to je posledica dejstvu, ki sem je žc naglašal: kar zahteva minister Sclirei-ner, t) se mora zgoditi, pa če tudi po-menja kričečo krivico. Naj podam en drastičen '"zgled! Na neki železniški postaji lia Kranjskem je načelnik hud nemškutar. Mož je napravil na ravnateljstvo prošnjo, v kateri je zahteval posebna pouporo. To pa je motiviral tako: Nemec sem na slovenskih 'tleli. Da izhajam tudi z domačim •ljudstvom, treba da zahajam v družbo in sem domačih društev in v ta natnen moram trositi denar. Zato je mož zahteval posebno podporo. Povsod drugod bi uradnika, ki bi prihajal s takimi zahtevami, poslali v norišnico', ker md pametnega človeka ni pričakovati kaj takega. Ali kdor taiko misli, ta pozablja, da smo — v Avstriji. Ravnateljstvo drž. železnic je bilo sicer toliko pametno, da jc prošnjo odbilo. Ali mož se ni udal in 'e rekurirai in ministrstvo mu je dovolilo 300 K podpore!! Poreče se morda, da so to malenkosti. Ali tudi te malenkosti dajejo sliko, ki kaže, kakov duh vlada sedaj na vsej državni upravi. Nemca se zadovoljava, tudi če zahteva največjo neumnost. Nam pa ne dajejo nič, tudi če zahtevamo kaj pametnega in pravičnega. (Burno pritrjevanje.) Kamnik. Veliko prireditev se bo vršilo avgusta meseca; med najvažnejše pa smemo gotovo šteti dan združene slovenske krščanske mladine 8. avgusta v Kamniku. Prejšnja leta ie bilo pri tej priliki treba več o nas pisati, glasneje vabiti in prepričevati somišljenike o pomembnosti našega gibanja. Z zadovoljstvom smemo danes reči, da smo tc dolžnosti oproščeni, ker je Bog naša prizadevanja obilo blagoslovil, ljudstvo pa jih je razumelo, tako da je danes slovenska telovariska organizacija Orel visoka šola naše mladine, dom vseli poštenih fantov, zibclkr zavednih mož, ki naj ustvarijo našemu narodu lepše dnove kot jih je dozdaj imel. Kapital, ki so ga nakopičili naši vel-možje, moramo izročiti krepkemu, žilavemu in visoko izobraženemu rodu. In v to svrho ga moramo vzgajati; vzgojiti mlade može jeklenih mišic, nezlomljive vztrajnosti, nepojemajoče ene rži je in vžprejemljivega, gibčnega razuma ter plemenitih src. Orel ima to nalogo; vrši io vestno, zaveda sc pa tudi, da je komaj na začetku poti in da mora čezdaljebolj napredovati, nikoli se ne ustaviti, iti nasproti še hujšim bojem. Zato potrebuje podpore, potrebuje simpatij slehernega našega somišljenika. Organizacija, ki šteje blizu 80 odsekov po celi slovenski zemlji od Maribora do Trsta, organizacija, v kateri so zbrani naši najmlajši, največje bogastvo kar ga ima naš mali narod, organizacija, ki ni za parado in štafažo, ampak prava bo-jna četa, prekipevajoča sile, je vpoštevanja vredna, mora biti naš ponos, zenica v našem očesu — naš ljubljenec. V Kamniku se vidimo. Mlademiška te-•iovadska četa bo nastopila častno; o tem smo prepričani. Na eni strani skrbe naši vrli somišljeniki v Kamniku, da bo prireditev v vsakem oziru vspela, na drugi si prizadeva za organizacijo zieta Z. T. O., okrožja po deželi pa ga vneto pod- LISTEK. Slovansko pismo. Skrajni čas. — Tiskovne pravde slovaškega lista. — Delovanje poljskega šolskega društva. — Po jska gospodarska organizacija. — Rusko-angleške razmere. — Otroška razstava v Peterburgu. Misel krščansko - socialnega Sokola se bode že tudi na Češkem kmalu oživo-tvorila. Nov slučaj v Hrudimu je namreč češke katolike podučil, da je žc skrajni čas tudi v tej smeri delovati. Tamošnji Sokol je izključil nekoliko mladeničev samo radi tega, ker so se javno glasili h ' atoliški veri. Tako daleč je žc prišlo češko Sokolstvo, da je stopilo v zvezo s -Svobodno Mislijo«. Češkim katolikom je končno počila struna potrpežljivosti in tekom kratkega časa se je ustanovil poseben pripravljalen odbor, ki bode v nekoliko tednih ustanovil krščansko-social-"ega Sokola v Pragi. Slovaške »Ludovč Noviny« so objavile članek, ki v njem čitateljem naznanjajo, kolikokrat in kako so bili obsojeni uredniki in dopisniki »Lud. Novin« v zadnjih dveh in pol letih. Od 28. decembra eta 1906. do junija leta 1909., torej tekom dveh in pol leta so mažarska sodišča obsodila 16 urednikov iu dopisnikov »Lud. Novin« radi 30 člankov, v katerih se je baje ščuvalo zoper Mažarc, hvalila so se hudodelstva itd. V tej dobi jc list imel 20 tiskovnih pravd in obsojenci so dobili 9 let in dva in pol meseca zapora in morali so plačati 6300 kron globe. Odvetniki so dobili 3300 kron; sodnijski stroški so znašali 300 kron. Za pot iu hrano v ječah se je izdalo 7804 K. List sam jc moral plačati J 7.904 K globe. Pač mažarska svoboda ! Poljaki imajo dve organizaciji na široki kulturni podlagi, ki imponirata po svojem intenzivnem delu iu po številu organiziranih udov. Ti organizaciji sta: »Towarzystvo Szkoiy Ludo\vej« in »Tow. Kolek volniczych«. Prvo društvo jc iz-večine organizacija inteligence, delujoče v povzdigo izobrazbe med poljskim ljudstvom. Drugo društvo jc organizacija ljudstva samega, ker inteligenca v »Kolkah volniezveh« jc dozdaj razmcrnc malo zastopana. »Tow. Szkoly Ludo\vej« je najbolj popularno iu najbolj podpirano društvo. »T0W. Kolek vol.« jc manj popularno, ker njegovo delovanje jc razcepljeno na več drobnih del, ki pa vendar vkup imajo zares velikanski uspeh. Obe društvi sta imeli pred kratkim svoj letni občni zbor in sta izdali svoje letno poročilo, iz katerega podajamo nekoliko številk predstavljajoči'!) jasno sliko o neumornem delovanju obeh društev. »Tow. Szkoly Lud.« jc imelo 1. 1900. -- 67 podružnic, v preteklem upravnem ietu pa že 258, I. 1900. je bilo pri društvu 6397 udov, sedaj jih je 25.974. Leta 1900. ic glavni odbor društva vzdržaval eno tolo, sedaj vzdržuje pet šol. Podružnice so vzdržavalc leta 1900. — 13 šol, sedaj 161. Daijc društvo vzdržuje 18 nadaljevalnih tečajev, trgovinskih, obrtnijskih itd., 18 zavetišč, 18 burz, 7 ljudskih domov. L. 1900. je društvo imelo 121 čitalnic in knjižnic, sedaj jih ima 1702. Predavanj jc bilo lani 4973, narodnih slavnosti 1080. Denarni promet jc lani znašal 608 tisoč 017 K. V preteklem letu se jc ustanovilo 238 nov,h čitalnic, za 'katere sc jc kupilo 24.107 knjig v 25.264 zvezkih v vrednosti 21.744 K. Stare knjižnice so se izpopolnile s 31.092 knjigami v 32.99S zvezkih v vrednosti 30.154 kron. Čita-tcljev je bilo lani 24.690 moških, 13.537 ženskih (25.579 mladine, odraščeiifli 12 tisoč 248). Izposodilo se je 51.706 knjig. — Rnzun tega društvo vzdržuje dve učiteljišči (v Krakovu in Biaii) in eno realno gimnazijo (v Biali). Okoli »Tov/. Kolek vointezych« je združenih 1340 podružnic, rakozvanih >T<6'ka volnicza«; v teli podružnicah je bilo 52.375 udov. V resnici jih je pa več, ker 150 > Kolek« ni poslalo pismenega poročila glavnemu odboru in 120 Kolek« ni moglo poročila poslati, ker so šele v tem ietu 'začela delovati. »To\v. kolek, vol.« deluje v trojni smeri: gospodurski, trgov- ski in posvetni. V gospodarski smeri je društvo delovalo za povzdigo gospodarske produkcije poljskega kmeta; kupovalo je kmetom seme, podpiralo živinorejo, posredovalo pri. nakupu gospodarskih strojev, umetnega gnojila itd. Koliko je društvo v tej smeri delovalo, razvidno je iz .tega, da vrednost nakuipljeuih predmetov znaša več nego en milijon kron. Za trgovino je društvo skrbelo s tem, da je podpiralo trgovsko podjetnost podružnic s strokovnimi nasveti in nadzorstvom. O trgovskem delovanju priča dejstvo, da v 241 podružnicah se je konštatoval denarni promet v znesku 7.300.000 K. vrednost blaga za prodajo določenega znaša 3 milijone 150.000 kron. Prosveto med kmečkim ljudstvom širi društvo s predavanji o raznih predmetih. Izobrazba sc hkrati širi po izvrstno urejevaneni strokovnem ted-mku- »Przc\vodnik kolek volniezveh«, po strokovnih koledarjih in drugih primernih knjigah. V ta oddelek delovanja spada tudi propaganda za ustanavljanje »ljudskih domov , ki so izvrstni konkurenti vaških židovskih gostiln: Svoje lastne demo ima žc 260 Kolek«, ki so en milijon kron vredni. V zadnjem času 'e društvo začelo organizirati tudi poijsko kmečko ženstvo. Kakor menda znano, poslanci ruske dume so obiskali Angleško. Ko so se vrnili v Peterburg, izrazil sc jc Homjakov v pogovoru s sotrudnikom »Birž. Včdo- pirajo. Podrobnosti se bodo odslej vedno objavljale. Spored je v glavnem: Dopoldne. I. Ob pol 10. uri prihod rosebnega .vlaka v Kamnik. II. Ob 10. sveta maša v župni cerkvi. III. Od 11. do 12. ure: Govori in pozdravi pred »Kamniškim Domom« in obhod po mestu s kavalkado in godbami. IV. Ob 1.'. skupno kosilo. Popoldne. V. Ob 4. uri javna telovadba. •VI. Ob 6. veselica. XXX 8. avgusta naj se zbere v Kamniku vse, kar v našem ljudstvu najmarljiveje dela za krščansko in demokratiško idejo. Vsa društva naj si tu podajo roke — naj-daljnejšL fantje naj se tu mesebojno spoznajo —- spoznajo pa tudi svoje voditelje, odličnjake naše politične in nepolitične organizacije. Tu bomo vsi — možje, fantje, žene — vsi stanovi — kmečki, delavski, meščanski — pregledali svoje vrste, preden se podamo zopet na jesensko in po zimsko organizatorično delo in skupno zapeli našo prelepo himno: K božjemu solncu dvignimo krila večne ljubavi vabi nas žar. Z nebne višine Orla bo sila krivdo in sužnost razbila vsikdar! v v v a a a Nadalje priglašeni odseki: 30. Celje, 31. Gorica, 32. Sp. Idrija, 33. Jesenice, 34. Komenda, 35. Kamna gorica, 36. Gor. Logatec, 37. Šmartno pri Litiji, 38. Vrhnika, 39. Ziri, 40. Dol cb Savi, •41. Št. Jurii o'b Taboru, 42. Borovnica, 43. Idrija, 44. Dol. Logatec, 45. Cerknica. Dosedaj je priglašenih 504 članov, 347 v kroju. Pri prostih vaiah jih nastopi od dosedaj priglašenih 352. Godbi. Pri sprevodu, javni telovadbi in veselici sodeluje vojaška godba c. kr. pešpolka tšt. 47 iz Gorice in kamniška mestna godba. Ob telovadišču bodo postavljene tribune s sedeži. Vstopnina: I. vrsta 2 K, II. vrsta 1 K. Vstopnina Kaj še,« m je Čeh udguvoru, »;sej vnder. videš. de u šou zdejinzdej sneg'« »Zdela pu let, pa sneg! Kua vam je Da u glau?« »Za kua pa stuji tlela ta tabla, ke je Sor zapisan, de je prepuvedan tuki sneg udkladat? A misleš, de je tu za špas?« Ta narbl gvišn je tud ta tabla sam za 'pas, sej u Iblan mama tulk rči, ke sa sam 2a špas, de nekol tacga.. Snega pa saj pu let še nimama u Iblan, tulk sma pa že napredval pud naprednem žepanam. Boltatu Pepe iz Kudeluga. ništvu ajdovskega delavstva. V ta namen sta šla gg. Mandič in Skalak v Prago. Tudi primorsko delavstvo se je o stavki podučilo in pričela se je akcija vsega primorskega delavstva v prid stavkajočih. Pa tudi stavkujoči drže krepko skupaj in pričakujejo v kratkem zmage nad neusmiljenim Kovačem in Ganzom. S potovanja. Hamerfest, 16. julija 1909. V Hamburgu smo sc 8. julija vkrcali na turistovski parnik »Bliichcr«, ki je eden največjih in najlepših parnikov parobrod-nega društva Hamburg-Amerika, Izletnikov nas je 320; med temi so 3 princi in 1 princesinja Liechtenstein. Ladjinega moštva je do 300 oseb. Drugi dan smo dospeli do norveškega obrežja. Zavili smo v krasni, krog 200 km dolgi Hardangerfjord. Obdajajo ga visoke gore; njih vrhovi so pokriti s snegom m ledeniki, izpod katerih teko velikanski vodopadi proti morju. Koncem fjorda leži mestece Odda, kjer smo počivali en dan. S kočijami smo se peljali 15 kilometrov daleč po silno lepi dolini do najimenitnejših norveških vodo-padov Lerfos. Drugi fjord, ki smo si ga ogledali, je Moldefjord, ob katerem leži silno lično mesto Molde. Peljali smo se tudi v dolino Romsdal, ki je zelo podobna okolici Bohinjskega jezera; žal, da nam je megla zakrivala gorske vrhove. Tretji fjord, ki smo ga posetili, se imenuje trond-jemski fjord; v njem leži imenitno mesto Trondjem, zibelka Norvežanov. Mesto ima lepe ulice in lična poslopja. Slavna je trondjemska stolnica; v njej kronajo norveške kralje. Tudi Hakon VII. je bil tukaj kronan leta 1906. — Ko smo odšli odtod, je gospoda na ladjinem krovu priredila domačo veselico s plesom, ki je trajal do polnoči. Ko smo se vozili čez tečajnik, so streljali s topom in z godbo praznovali važni dogodek. Vozili smo mimo Lofotov, zelo skalnatih otokov; prebivalci teh otokov se pečajo edinole z ribištvom. Obstali smo v glavnem mestu Tromsoe, ki šteje krog 8000 prebivalcev. Noči nimamo več. solnce se je zvečer sicer skrilo za gore, ker smo vozili med otoki, toda šele krog enajste ure; svetlo pa je ostalo celo noč. Pri Tromsoe je v neki dolini naselbina Laponcev. Ogledali smo si njih šotore in jelene. Laponci sami so oblečeni v pisano kožuhovino, pa so precej nesnažni. Sedaj-le se bližamo zadnji človeški naselbini ob zahodnem norveškem obrežju, mestu Hamerfest. Oddaleč se vidi prav čedno, dasi ni Veliko; šteje 2300 duš. — Z dosedanjo vožnjo smo še dokaj zadovoljni; morje je bilo ves čas mirno; le megla nam dostikrat nagaja. Dr. Ivan K-nific. Idrijske novice. i Kaj je z 8. razredom na dekliški šoli?, se povprašujejo ljudje in tudi dopisnik v »Slovenskem Narodu« nas poživijo, naj povemo, kje je zavira. S. L. S. je v Idriji vse storila, da bi prišli do meščanske šole, liberalci se pa niso potrudili, pač pa še zavirali. Pokažimo ves razvoj! Znano j2, kako je prejšnji naš deželni poslanec vodil deputacije v grad. kadarkoli je kak višji uradnik z Dunaja dospel pregledovat naš rudnik. Od kraja ni šlo sicer rado, bali so se stroškov, ko pa se jim je dokazalo, da bi mesto paralelk lahko imeli višji razred brez zvišanja proračuna za šolske potrebe, so dovolili šesti razred, pozneje sedmega. Učiteljstvo pa ni kaj rado videlo vse akcije. Za višje razrede se je treba bolj pripraviti, tudi pride več popravljanja pri raznih nalogah, a plača bi jim pa ostala ista. Dekan Arko je pravil, da bodo plače pač regulirali, kakor hitro dospemo do osmega razreda, ker bomo takrat lahko pokazali na meščansko šolo in se ministrstvo ne bode moglo upirati dati postavno plačo. Bilo je že odločeno in faktorji, ki so za to merodajni, pridobljeni; a glej ga spaka, ni bilo dovoij učenk za 8. razred, in za leto smo bili tia zgubi. Prejšnji dvorni svetnik Sdhmitt se je sani 'izrazil, da bi bilo pač umestno šolo na kviško povzdigniti, ne jo pa samo raztezati po paralelkah. Naj se torej kolikor mogoče da prilika, da pridnejše učenke pridejo v obvezni osmoletni šolski dobi tudi do osmega razreda. Da se to ni zgodilo, je istina, kje pa je vzrok nočemo preiskovati. Da bi se učiteljstvu zboljšala plača, sc je pričela stvarna akcija začetkom leta 1905. Deželni poslanec jc namignil učiteljstvu, naj se pomeni in sestavi kratko poročilo, kako si želi zboljšanja. Takrat je državni zbor začel delovati iu g. dr. Žitnik je obljubil v finančnem odseku sc zavzeti, da bode sprejeto. Takrat jc bilo stanje v zbornici zelo ugodno. Učiteljstvo je v večini imelo dvakrat sestanek in stavilo zares skromne zahteve. Vse zboljšanje bi znašalo komaj 4000 kron, pač malenkostna svota. A glej kaj sc zgodi? Preden se resolucija odpošlje dr. Žitniku, sestavijo naši liberalci interpelacijo, katero je takol vložil dr. Ferjančič, in sicer resolucijo čudne vsebine. Prvič tirjajo, naj se ravnateljstvo na rudarski ljudski šoli razdeli, v resnici je pa bilo že prej razdeljeno, ker je prevzela že pred poldrugim mesccom učiteljica Mar. Kavčič začasno voditeljstvo. Drugič tirjajo, naj sc 5. razred na deški šoli odpravi, za rudarja je dovoij 4. razred. Povsod drugod hočejo več razredov, le naši liberalci pa odpravljajo še to, kar imamo. Tretjič zahteva plače našim učiteljem v tisti višini, kakor jo imajo državni uradniki v X. činovnem razredu. Torej manj dela iu večjo plačo. Vsakt eri je spoznal, kako bedasta je bila tista interpelacija. Tedanjemu poslancu dr. Ferjančiču ni bilo zameriti; on se je zanesel na svoje volivce, da oni najbolje poznajo svoje potrebe. Tedanji minister Buquoi je v seji 18. marca 1905. odgovoril zelo milo, lahko bi se bil norčeval iz poslanca, a je bolj po vitežko ravnal s poslancem ter mu je bolj rahlo kazal, kako zakasnjena in neumestna je taka interpelacija, a Gr. Žitniku so bila s tem vrata zaprta. V odseku ne more zagovarjati tva-rine, ki se je ravnokar že v zbornici razpravljala. in tako so nasprotniki nerodno zaprečili, da bi se za Idrijo kaj storilo. V svoji slepi strasti, da bi »klerikalec« kaj dosegel, so drvili naprej, da bi se pokazali, da so še oni na svetu, a s tem so škodovali naši šoli in učiteljstvu. Kadarkoli se je pozneje kaj potrkalo, se je odgovorilo, saj sami niste edini in ne veste, kaj bi vam bilo v prid. Vi to želite, nasprotna stranka hoče pa drugače. Pridobilo se je sicer deželnega šolskega nadzornika, ki je v deželnem šolskem svetu utemeljeval potrebo osmega razreda v Idriji, deželni šolski svet je to že lansko leto priporočil, a do sedaj še ni odgovora. Pričakovali smo. da bode naš novi poslanec, ki je sam šolnik, vso akcijo nadaljeval, a čakali smo zaman. Bil je letos tu dalj časa višji uradnik delavskega ministrstva, pričakoval je tudi deputacije, a je ni bilo. Gangl ni hotel zbrati nekaj očetov, ki imajo hčere v 7, razredu, da bi razjasnil potrebo naših rudarjev, ki ne morejo zmagovati velikih stroškov za svoje hčere v Ljubljani. V svojem referatu bi bil uradnik gotovo omenjal željo naših rudarjev po osmem razredu in ker so že tam imeli priporočilo od deželnega šolskega sveta, bi bila zadeva že davnaj rešena. Tako se je pa zamudila ugodna prilika in vsa zadeva še visi v zraku. i Uršulinski samostan se je otvoril zadnjo soboto v našem mestu. Knezoškof je ob priliki brrmovanja blagoslovil kapelo in poslopje. S tem smo storili za daljšo izobrazbo posebno naših deklic velik korak^aprej. Otroški vrtec in gospodinjsko šolo bodo na jesen odprli. Take praktične šole imajo že drugod, vendar je enkrat tudi Idrija prišla za njimi. Ker je med uršuiinkami, tu nastavljenimi, tudi članica, ki je izprašana za meščanske šole, bode se za silo lahko poskrbelo tudi za 8. razred, ako ga ne otvore na rudarski ljudski šoli. Jeseniške novice. j Gorenjsko krščansko - socialno delavsko politično društvo vabi vse somišljenike na društven shod, ki ga priredi v nedeljo, dne 25. julija, ob pol 4. uri popoldne v »Delavskem Domu« na Savi. Somišljeniki, agitirajte pri svojih tovariših za obilno udeležbo, ker poroča g. državni poslanec Gosti 11 čar o zadnjem zasedanju državnega zbora. j Zaupni shod »Gorenjskega kršč.-soc. delavskega političnega društva na Savi« je bil preteklo nedeljo v »Delavskem Domu«. Udeležilo se ga je do 50 zaupnikov. j Socialni demokratje hočejo na Savi in na Jesenicah na vsak način priti do prve besede. Zadnje deželnozborske volitve so jim dale poguma, da brcajo in ru-jejo na vse strani. Na Savi delujejo z vsemi mogočimi pripomočki med tovarniškimi delavci za povzdigo brezverske in mednarodne socialne demokracije. Večkrat prirejajo shode; po celi fabriki, po vseh oddelkih kolportirajo svoje brošure in časnike. Zakaj se pač tem strastnežem ne ustavi njih nevarno in kvarno početje? Mi ne razumemo, kako celo nekateri, sicer dobri delavci, silijo na njih shode. — Na Jesenicah so pa železničarji prvoboriteiji rdeče, judovske demokracije. Pa s kakim terorizmom delajo zanjo! Vse, kar mign in giba na kolodvoru in progi, mora v so-ciaJnodemokratično organizacijo. Res, skrajni čas je že, da se tudi na Jesenicah pokliče v življenje prometna zveza. Mnogi izmed železničarjev so že zdaj člani iste, pa se zaradi svojega malega števila ne upajo na plan. Veliko jih je, ki so slovenske narodnosti in izpolnjujejo verske dolžnosti. Te bi sc dalo zlahka pridobiti za prometno zvezo, posebno, ker jim ta nudi več in gotovejše ugodnosti, kakor pa nasprotniki. Da, prometna zveza je tudi pri nas potrebna, da stremo demokratne-žern moč in da damo priliko poštenim železničarjem, da pristopijo h krščanski organizaciji. Sicer sc pa tudi vrste sociahrh demokratov redčijo. Zadnji čas jih jc IS odstopilo, veliko so jih pa sami izbacnili, ker hočejo neomejeno gospodariti in ne trpijo nobenega ugovora. j Liberalni shod /. dne 9. maja jc imel te posledice, da se je izvolil nekak pri-pravljavni odbor za ustanovitev »Naprednega in gospodarskega društva za sodni okraj Kranjska gora«. Predsednik tega odbora je zdravnik dr. Kogoj, ob strani mu stojita Hummer in Spitzer. Iz te,g 1 vsakdo iahko spozna, pod kako šifro namerava to društvo stopiti v življenje. Prepričani smo, da bo to liberalno društvo ravnotako nedolžno in brez življenjske moči, kakor ranjko »Slov. kmetsko in gospodarsko društvo« s sedežem na Jesenicah. j Javna telovadba jeseniškega telovadnega odseka Orla prešlo nedeljo na Javorniku jc izvrstno uspela. Mnogobroj-110 občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo težkim, precizno izvajanim vajam na orodju. Naši fantje se pri nastopih pač vse bolj postavijo kakor pa zaspani »sokoli«. j Nova apoteka bo kmalu dogotov-Ijena. Stala bo na lepem prostoru med Jesenicami in Savo. Med vsemi lekarnami na Kranjskem bo baje najmodernejše opremljena. žsleznato Higljenlina razstava n» Dunaju IGOR: Državno odllkovarje^in Saatni diplom k ali Povzroča voljo do jetij, okrepča živce, poboljža kri in je rekonvalescentom in malokrvnlm zelo priporočeno od' zdravniških avtoritet. Izborili okua. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. J. SERRAVALL0, c. h b. TRST-Bjjrkov/Jc Garl tatar-p trpežne, patentirane apnene acadne barve v 50 vrstah od 24 v kg mm. Že desetletja dobro preizkušene i|j s5» prekosile Vsa pona^ejailfa. t- Bdim sredstvo za Rleskanj^ za faeeide, ki so bile že poBafVape. 978 12-?1 Email-f^iie tezi, torej nejjotršbno ple^kanje z ' baryo, trde kot emajl, vporabne c šene samo z mrzlo vodo. AfltjsepfišRe, proste strupa, lukjijičave. Idealni plc&Vc za notranje prostore, lesene igr^obe: kot kolitie, paviljone, ograje itej. Qcjtnya se v vseh vrstah, otroški za mJ 3 ,v4n. Cenik in prospekte zastonj in pros|p. GARL KRONSTEINER, Dunaj III Jaupstrasse ik t* ■ Zaloga: Brata Eberl, tovarna oljnatih barv, lakov in firnežev, Ljubljana, Miklošičeva c '6, V vročem letnem časn je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in miz^o pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali gadnim| sokovom, za to opozarjamo na KftffSH! Ta pijača vpliva ohladijno in oživajoče, vajrnja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. (VIII.) izvirek: Giesshubl Sauerbruiui, želez, postaja, zdravilno kopallSfie pri KtrlVvih varta. Prospekti nastonj in franko. V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, ve&Uh Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaffl n vinom. Zalnge pri Mihael Kattner-ju, Peter Lissnifcu In Andrej Sarabonu, Ljubljana. 114 62—49 HLOJZIJ zmmo velika tovarna z električnim obrati | GODBENO QRQ mm v LOMEČ« izdeluje vso vrsto nlfliihj! \? losa in kbvJrtO^ obhode (siqnale). Izvršitev in harmonija^br^ STROKOVNA OPRK M 1051 vseli godal Iti bobnov 26—1 I (joslnrsklntellcl I Ceniki tastonff ' Cerkveni letopis. IV. shod voditeljev Marijinih družb je bil pretekli četrtek v škofiji v Ljubljani. Zborovanje je vodil pretnil. gospod knezo-škof. Zborovanje je trajalo od 9. dopoldne do pol l. popoldne. Razgovor je bil jako živahen. Šlo se je pred vsem za mlade-niške družbe. Sklep je bil: Mladeniške Marijine družbe naj se goje z vso gorečnostjo, in one, ki so zaspale, pozive. Skrbeti je zlasti za naraščaj, ki naj se nabira že iz vsakdanje in ponavljavne šole. V svrho boljše organizacije naših družb naj se izvolijo po vseh dekanijah dekanijski voditelji, in sicer vsaj do konca oktobra ter naznanijo škofijstvu. Ti bodo imeli vsako leto vsaj enkrat ali po potrebi večkrat skupno posvetovanje; župnijski voditelji pa pod vodstvom dekanijskega zopet vsako leto vsaj enkrat. Več v »Škofijskem Listu«. Občni zbor protialkoholne zveze duhovnikov je bil na istem mestu popoldne ob dveh. Članov šteje zveza 115 obeh stopinj. Kakor verniki, tudi duhovniki vsako leto o kresu zavezo ponovč. Da je mogoča evidenca, vpošljejo na dopisnici tajniku ponovljenje svoje obljube. — Duhovniška protialkoholna zveza ima velik pomen 1. za duhovnike same, za ljudstvo. Vsi člani, ki se sami ali čeloma ali deloma vzdržujejo, naj propagirajo treznostno idejo v svojih župnijah. Zasnujejo naj protialkoholne organizacije: odseke ali kakorkoli se imenujejo, posebno med šolsko mladino, po Marijinih družbah m društvih, pa tudi za celo župnijo. V najkrajšem času, ko pridejo novo naročene sprejemnice, se bodo razposlale vsem udom, ki naj jih raz-pečajo med svoje žuoljane, s tem da jih v družbo sprejmejo. Sniejemnice so dvoje vrste: manjše za otroke, večje za ljudstvo sploh. Na ta način bo prišla prepotrebna akcija že enkrat v pravi tok. — Navzoči gospodje odobre ta izvajanja in sklenejo tako storiti'. Za načelnika zvezi je bil izvoljen znova g. prelat A. Kalan, za tajnika g. Fr. Krhne, novoimenovani kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani. V Dubrovnik! Naša udeležba v Dubrovniku bo, kakor srno želeli, — častna. Priglašenih je zdaj pri nas 40 udeležnikov. Ekscelenco knezonadškota goriškega bo zastopal dr. Srebrnič. Med udeležniki so trije lajiki: en župan, en nadučitelj, ena gospodična. Priglasi se še vedno spreie-majo, a ker je že pozno, naj se s priglasi vred takoj pošlje tudi denar (38 kron). Kakih sprejemnih listkov nismo dobili iz Dalmacije, zato jih ne moremo dajati. Kdor je plačal, naj gre kar na ladjo; saj bo tam tudi tisti, ki je denar pobiral. V teh 38 K pa voznina po železnici ni obsežena. Do Reke vsak potuje, kakor in kadar mu kaže. Treba bo iti vsekako že v nedeljo od doma. V Reki bo naše shajališče hotel Deak (blizu kolodvora) in kapucinski samostan. Tam se bo tu-di izvedelo, kje bode stala ladja, za nas pripravljena. Prosili smo, naj bodo vse reške cerkve zjutraj zgodaj pripravljene za maševanje. Duhovnikom se priporoča vzeti seboj talar, da se bomo mogli udeležiti slovesne procesije v Dubrovniku, ki bo — kakor pišejo — »takova, kakove nije bilo nikada kod nas. Dubrovačka okolica dolazi sa zastavama i u svome narodnom šarenom odjelu«. Pričakujejo 10 Škofov, več opatov ,in okolu 200 svečenikov. — Ker nas bo Slovencev tako število, bi bilo želeti, da tudi zapojemo, in sicer prvič, da si kratek čas delamo na ladji, narodne in druge svetne pesmi (Buči, buči..., Slovenac i Hrvat itd.), drugič v Dubrovniku pri procesiji evharistične in druge nabožne. Pe-vovodja imamo v osebi gosp. dekana M. Arko, do katerega naj se gospodje pevci obrnejo direktno. Vzamejo naj s seboj potrebne note. Želeti bi bilo, da bi se priglasilo še nekaj pevcev. — Končno bi bilo lepo. da bi imeli tudi mi svojj zastavo, ki bi vihrala na ladji in za katero bi korakal naš oddelek. Kateri gospodov bi bil Dri volji posoditi jo? Poškodbe se ni bati; tudi v Lurdu se ni nič poškodovala. Tro-Ški prenašanja bi se poravnali iz skupnega. — Kdor se misli še priglasiti, naj stori takoj, in vsi ki še niso vplačali, naj pošljejo brez zamude — uredništvu »Bogoljuba« ali don Ante Glumcu v Spljetu. Celebreta onim, ki gredo samo na shod, ni treba; kdor misli dalje potovati, pač. Glasni o obstrukciji. Ukrajinci o obstrukciji. »Dilo«, glasilo ukrajinskega državno-zborskega kluba piše med drugim: »V parlamentu je imel naš klub važno vlogo. Ko se je stvoril nemško-poljski blok Bie-nerthove vlade, ki je skrajno sovražna potrebam m zahtevam našega ljudstva, se je približal naš klub »Slovanski Uniji«, da se skupno z njo bori proti Ukrajincem sovražni vladi in to timbolj, ker je bila pravica brez vsake dvojbe v glavni ikampa-3i j i z vlado glede na bosensko-hercegov-sko agrarno banko na strani dr. Šuster- šičevega predloga. Zastopniki našega kmečkega stanu bi ne bili nikdar za nika- ko ceno glasovali in odobrili izsesavanje bosenskih kmetov po mažarskih kapitalistih. Vlada je zdaj rajše zaključila zasedanje, kakor pa da bi se sporazumela z obstrukcijskimi strankami. Vladni korak pa le kaže njeno slabost in da je izgubila glavo in da je takorekoč zbežala pred parlamentom. Tudi stališče našega kluba je pripomoglo, da jc bila prisiljena vlada oprijeti se take taktike. Bienerthovo reptiino časopisje vihti kulturno bojno ragljo. Stara, brezzoba judovska časnikarska goska »Ncue Freie Presse« je postala ponižna Bienerthova kokotka. Piše, kakor ji Bienerth ukazuje. Bienerthova najtoplejša želja pa je, da razbije »Slovansko Unijo*. Kakor nam dokazujejo njegove posredne in neposredne kravje kupčije z Lahi, a •tudi žal s slovenskimi liberalci in z delom Dalmatincev se marsikdo vjame in zahrbtno spletkari proti slovanski slogi. Denar jc lepa reč, pri malih ljudeh pa tudi veliko store prijazni pogledi in tudi ministrski rokostiski. Bienerth je zdaj naročil »N. Fr. Pr.«, naj se posluži kulturne bojne raglje. V državnem zboru so zdaj združeni vsi Nemci v velikem nemškem narodnem bloku, ki mu stoje blizu Poljaki in Lahi. Na drugi strani je slovanski blok, sicer še ne popolen, a vse kaže, da se jeseni izpopolni tako, da bodo v »Slovanski Uniji« vse slovanske stranke. Ne mi, vladni nemški reptilni listi so že ponovno to z žalostnimi obrazi konstatirali.- Kaj storiti? Pričnimo s kulturnim bojem. Migljej je judovski »N. Fr. Pr.« zadostoval. Pričela je pisariti in se potegovati za civilni zakon, češ, se bodo že razburili svobodomiselni duhovi. »N. Fr. Pr.«je izkopala iz razvalin prastaro politiško mumijo dr. Edvarda Sturma, ki je objavil daljši članek, v katerem opisuje, da je izdelal po odpravi konkordata 1. 1867. zakonski načrt o civilnem zakonu. Sturm se jezi, da je obtičal njegov načrt 40 let v državnozbor-skih arhivih in da se nanj ne ozirajo niti društva, ki se potegujejo za ločitev zakona. Bienerthova »N. Fr. Pr.« dobro računa: po kulturnem bojnem pisarjenju odvrniti pozornost od slovanskih zahtev in če mogoče dovesti stranke »Slovanske Unije« do načelnega razdora in razpada. Nemci pogrevajo stare svoje neresnice. Graški pročodrimovski »Grazer Tagblatt« zopet pogreva staro nemško laž. da bi bilo obstrukcije takoj konec, če bi bila pozvana v ministrstvo dr. Udržal in pa dr. Šusteršič in da dr. Susteršiču ni za bo-sensko-hercegovske kmete. »Grazer Tag-blatt« zajema najbrže to vest iz motnega vira kranjskega potresnega -ižurnalista, kar sklepamo, ker se gifta, da ni bil spuščen na naš nedeljski shod »časnikar« Pire. »Grazer Tagblatt« pogreva tisto izmišljotino, kako da bi rad dr. Šusteršič postal minister. Nam se preneumno zdi, da odgovarjamo na take napade »Grazer Tagblatta«. Naj »Grazer Tagblatt« povpraša Stiirgkha inJ1oclrenburger-ja, pa poizve, koliko da je Šusteršrču za ministrstvo. Prečita naj »Grazer Tagblatt« tudi na strani 1320 v stenografičnem zapisniku državnozborske seje predzadnji odstavek. »Tagblatt« sc je tudi nasedel »Narodu«, češ, da jc bilo na našem nedeljskem shodu le 800 oseb. Ako je bil »Narodov«, drugače objektiven poročevalec, brljav, ue znamo, morebiti je preštel zborovalce, ko je prišel v dvorano, ker je jako točen in pride vedno pol ure prej, da se mu ni treba drenjati, mogoče je imel tiskarski škrat svojo roko vmes in je izpustil pred 800 številko 2, vse to nas nič ne zanima. Velika Unionova dvorana in galerija sta bili nabito polni. Tako smo mi poročali, tako je tudi bilo. Koliko oseb pa gre v veliko »Utiionovo« dvorano, pa »Grazer Tagblatt« lahko poizve pri svojih ljubljanskih somišljenikih, ako mu je kaj do resnice, poizve pa tudi lahko pri kranjski deželni vladi! »Laibacher Zeitung« je pisala o »einer sehr gut besuehter Versanrmlung«, »Agramer Tagblatt« pa »Es ist daher na-tiirlich, dass der grosse Saal des Grand Hotel »Union« heute bis auf das ietzte Platzchen gefiiFt war«. Navedena lista sta imela lastna poštena, objektivna poročevalca. katerima mora verovati tudi »Grazer Tagblatt«, ako ima kaj časti v sebi in to tembolj, ker gospoda poročevalca omenjenih dveh listov nista somišljenika naše stranke. Obžalujemo, da se »Grazer Tagblatt« nasede vsaki kisloku-marskodobni raci, s strankarskega stalf-šča nam je pa popolnoma vseeno, kaj čveka pročodrimovski. vsenemški vladno reptilni »Grazer Tagblatt«. PROTI RAZPUSTU. Po zaslugi slovenskih in čeških poslancev se peča vsa avstrijska javnost še vedno z odločnim nastopom čeških in naših poslancev, dasi ie razburil časnikarje Clemenceauov odstop, kljub dobi kislih kumare in časnikarskih pa parlamentarnih počitnic. Prej sc za tako zaničevane Slovence niliče zmenil ni, zdaj se vse peča v. nami. Nič ne de. ako zabavljajo. Tudi zc odkrito priznavajo osobito krščansko-socialna glasila razven seveda Kraškega nemško-nacionalnega »Grazer Volksblat-ta«, da se tudi proti Slovencem ne sme vladati. Norčujejo se pa zdaj nemški listi iz naših liberalcev, ker so za boro ceno 900.000 kron, ki omogočijo zgradbo ljubljanske obrtne šole, se izpremenili iz deročih protivladnih volkov v ponižne opo-zicionalne ovčice. Kakor vedno, tudi danes zabeležimo glasove o obstrukciji. O razpustu državnega zbora. Včerajšnji »Vaterland« naglaša, da bi ne kazalo v boju z obstrukcijo razpustiti državnega zbora. List trdi, da ni dan konflikt za razpust med večino in državnozborsko manjšino. List pri tem prezre, da je ta konflikt dan, ker je bila sedanja vlada že ponovno v manjšini in se ie vzdržala pravzaprav le s petimi ministrskimi glasovi in z obstrukcijo, ki jo »Vaterland« tako graja. List nato priporoča poslovni-kovo izpremembo. List je pa pošten dovolj, da okrca tiste Nemce, ki delajo obstrukcijo v češkem deželnem zboru in pravi popolnoma, pravilno, da so soodgovorni, če se jim vrača njihov nastoD v češkem deželnem zboru za milo in za drago v državnem zboru. Tirolski krščanski socia ci za poslovni-kovo izpremembo in proti oderuštvu bosenskih kmetov. Na shodu tirolskih krščanskih social-cev je govorii Steiner. Zahteval je pe-slovnikovo izpremembo m grajal tiste, ki so ploskali Bienerth u, ker je zaključil državnozborsko zasedanje češ, da morejo to le odobravati tisti v svojih salonih, ki so izgubii po splošni in enaki volivni pravici svoje predpravice. Grajal je, ker imajo delegacije, državnti in ideželjii zbori tako malo časa na razpolago. Rekel je, da dr. Lueger m krščansko-socialna stranka ne zaprinese skupni vladi, če se izroče bosensko-hercegovski kmetje mažarskiin judom. Zahteva, naj se sredi septembra skiičejo deželni zbori, začetkom oktobra delegacije, začetkom novembra pa državni zbor. Od ministrskega predsednika za hteva, naj spravi v soglasje stranke. O nemški obstrukciji v češkem deželnem zboru. V »N. Fr. Pr.« objavlja namestnik če škega višjega deželnega maršala dr. Ka rol Urban, da Nemci opuste svojo ob-sirukcijo v češkem deželnem zboru le, ako to sklenejo vsi češki nemški poslanci. Nemci opuste obstrukcijo le, ako se sklene taka deželnozborska volivna reforma, ki je njim všeč, da se predloži predlog o okrožnih zastopih, da se izpremeni deželni red. Pove pa, da so Nemci pripravljeni na stopnjevalno izpolnitev svojih zahtev. Mi to objavljamo, da vidijo slovanski nasprotniki obstrukcije čeških in slovenskih poslancev, kako trdovratni obstrukcioni-sti so Nemci. Res izdajalci slovanskih koristi so naši liberalci, iki iz malenkostnih vzrokov hujskajo proti obstrukciji češkin in slovenskih poslancev in hodijo k tistim Nemcem po strelivo proti svojim rodnim bratom in rojakom, ki iiki dvorezen nož sami obstruirajo v češkem deželnem zboru, v državnem zboru so pa veliki gro-movniki in klevetniki slovanske obstrukcije 'kakor da bi smeli zastopniki nemškega »Herrenvolka« vse, zastopniki Slovanov naj bi pa, da. že govorimo s Trillerjem, vdamo in vljudno sprejemali njihove klofute. pa se še zahvaljevali zato, kakor ie to storil ljubljanski občinski svet s svojo zahvalo ministru sedanje ponemčevalne Bienerihove vlade. Vsak pes se zelo naglo privadi so izšle nove dvo- Cona 4'— krone in po 2 K 50 v. Velika zaloga orgmofonov od 25~iron naprej. Dobi so tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brozplačno eeiie gramofonov in raznih plošč. nrar in optik LMasia, Stari trg 26 in se dobro razvija Zahtevajte cenike, prospekte in broSure o preizkušenih krmnih za pse, perutnino, fazane, kunce, divjačino od tvrdke Henrik Polsterer, tovarna za Fatfingerjeve pogače za pse in krmila za perutnino Dunajsko Novomesto. Zaloge v Ljubljani: Fr. Grošelj in Peter Lassnik. V lastnem interesu zavračajte vselej odločno vsa ponarejanja. tanovljeno 1893. 30S najvišjih odlikovan]. Stoj prijatelj 1068 Predno kupiš ali izposodiš klavir ali harmoti potrudi se še k rodoljubu, edini narodni tvrt ALFONZ BREZNIK (mestna hii Prepriča) se o blaaoglasnosti in najtrpeinejšl koitttruk mojih instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornic. 3 a S « a <8 y "ST a lešnik. — G. Josip Sitar, član tvi dke Oguliti & Sitar v Jolietu, se je poroč.l z gdčno. Franjo Predovič iz Pueble. — Vsled vročine je umrl v Ottaw1i 111. Rudolf Martinčič iz Starega trga pri Rakeku na Notranjskem. — Matura na kranjski gimnaziji. Oglasilo se je za maturo 27 javnih dijakov in en privatist. Izvršili so jo vsi z dobrim uspehom, sedem izmed njih z odliko — ti so z razprtimi črkami tiskani; ti-le so: Albrectu Franc, A 1 i č Franc, Bulovec Jožef, Hafner Anton, Hofbauer Valter, Hren Jožef, Jenšterlc Janez, Kmetič Jakob, Križnar Lavrcncij, Lazar Janez, L e s k o v e c Anton, Leskovec Janez, Lipar Blaž, Miklavčič Pavel, Mlakar Karel, Naglič Blaž, Novak Stanko, Pavlič Franc, Perko Franc, Pfajfar Franc, Potočnik Rudolf, Pravhar Franc. Sajovic Jakob, S a j o v i c Stanko^ Š t e m p J h a r Juri, Vilfan Matej, Zupanec Janez; privatist g. Siegu Jožef, živinozdravnik v Radovljici. — Cene pšenici so na Ogrskem padle. — Drama na morju. Stavbinski asistent pomorske oblasti v Tržiču (Monfal-cone), Henrik Zottig, je napravil v nedeljo v čolničku izlet na morje v družbi svoje žene in 19-letnc ribičeve hčerke Corinne Zubcrti. Pri povratku iz Devina se je čolnič prevrnil. Ljudje so prihiteli na pomoč, a Corinne Zuberti niso mogli več rešiti — utonila je. Sedaj je policija Zot-tiga aretirala, ker sumi, da je nalašč prevrnil čolnič, ker je imel s Corinno Zuberti razmerje, ki bi imelo kmalu posledice. — Dr. Vašek, okrajni zdravnik, se je povrnil iz potovanja v Postojno in bode zopet ob navadnih urah ordiniral. — Nove razglednice »Slovenske dijaške zveze«. »Slov. dijaška zveza« je zopet založila dve vrsti razglednic, katerih ena se nanaša na njeno izobraževalno delo. druga na narodno-obrambeno. Razglednici sta delo domačega umetnika Mak-sima Gasparija. Somišljeniki segajte pridno po njih, tovariši razširjajte iiii povsod! Zlasti opozarjamo nanje obrambene odseke po naših izobraževalnih društvih. Cena jim .ie 10 vin. za komad. Naročajo se pri: Stanko Masič, Ljubljana, Zalokai-jeva ulica 1". — Duhovne vaje za preč. gg. duhovnike v rezidenciji oo. jezuitov v Ljubljani bodo meseca avgusta: 2.-6.; 9.—13.; 16.-20.; od 30. avgusta do 3. septembra. — Savski most pri Kranju bo dograjen meseca septembra. — Kočevske tolovaje, ki so razbili slovensko trgovino v Novem mestu, so te dni pripeljali v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. Prva dva sta bila na ro- kah vklenjena drug na drugega, treij debel kakor medved, je na dolgi verii koiakai zadaj v spremstvu orožnika nasajenim bajonetom. — K napadu na kočijaža Andreja & pančiča. Kakor smo poizvedeli, se na 1in gostilna z lepimi prostori. Ima tudi ledenico in lep vrt. Hiša je na najugodnejšem prostoru za trgovino in gostilno. Ponudbe naj se pošiljajo uredništvu »Slovenca«. t š Dr. Anton Jehart je nastavljen za II. kaplana v Starem trgu pri Slovenjem graden. š Duhovniške spremembe v lavan-tinski škofiji. Cč. gg.: Alojz Kramaršič je prestavljen kot kaplan iz Makol na Remšnik; Janez Vedečnik kot kaplan iz Sv. Martina na Poborju v Pilštanj; Janez Razbornik kot kaplan k sv. Martinu na Pohorju; Alojz Musi kot kapian iz Polj-čan k Sv. Iiju pri Turjaku, in Janez Alt kot kaplan iz Marenberga v Poljčane. š Društveni dom v Šinartnu pri Ve-lenji je pod streho. S ponosom gledajo domačim na to stavbo in le težko pričakujejo časa, da se otvori. Z otvoritvijo doma se obeta živahno gibanje. Ustanovitev Orla je tudi že zagotovljena. K@r@!ke mmt k Utopljenka. Iz Podljubel.ia nam pišejo: Pred kakimi desetimi tedni je všla v Celovcu svojemu možu Schaty žena, da nihče ni vedel, kam. Crcz par dni pa najdejo njen mošnjiček in klobuk ležati pri velikem šumu ob Ljubeljski cesti. Iskali so jo s potapljači, pa zastonj. Obče se je mislilo, da je utopljeni esamo fingirano. Zdaj pa ;o je narastla voda sama. vrgla na suho. Za spoznati je samo po obleki. Pokopali so jo na ljubeljskem pokopališču. Pozor! Trgovci naj vržejo iz svojih prodajaln »klerikalne« vžigalice! - krliči goriška »Soča«. Na to pravimo: Kupujte le pri trg o -v c i h , ki imajo vžigalice »V k o r i s t ob m e j n i m Slovencem!« Vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenika naj rabi le naše vžigalice. Jeza nasprotnikov naj povsod pomnoži agitacijo za naše vžigalice! V mnogih krajih še nhnajo naših vžigalic. Povsod jih morajo imeti! Naročila sprejema »Gospodarska zveza«. Povejte to odločno v s e .m trgovce m! Ljubljanske novice. lj Naš »Ljudski dom« v Ljubljani! Včeraj je novoustanovljena zadruga,Ljudski dom' za 47.000 kron kupila staro strelišče, ki postane v kratkem dom slovenske krščansko-socialnc organizacije v Ljubljani. Staro strelišče bo potrebam primerno prezidano, naša organizacija dobi v njem prepotrebno svojo veliko dvorano z galerijami in modernim gledališkim odrom. Z »Ljudskim domom« bo pri-četek nove dobe naši krščansko-socialni organizaciji v Ljubljani! li Iz zgodovine starega strelišča. Turška nevarnost .ie prisilila v 15. veku tudi Ljubljančane, da so svoje mesto trdno obzidali. Pa to bi jim le malo poma-igaio, ako bi se ne mogli braniti. Morali so se pridno uriti v streljanju. Imeli so skupne vaje, ki jih listine že leta 1505 omenjajo. Deželni knezi so od 1570 dalje dajali celo darila kot nagrade za najboljše strelce. Ti strelci so bili pravzaprav deželna hramba ali vsaj meščanska bramba, ker so branili mesto m deželo ob vojnem času. Iz te brambe pa se je razvilo polagoma strelsko društvo, ki si je leta 1711 sestavilo pravila. Streljali so najprej na gradu, poizneje pod gradom, kjer so si pod načelništvom znanega slikarja Ar.drejh. Herrleina leta 1804 sezidali za tiste čase lepo poslopje, sedaj imenovano staro strelišče. Merrlein ie pročelje tudi poslikal, a te slike so v teku časa obledele in naposled izginil? uod novim iheleženv. Načrt za hišo je napravil inženir Mate.i Poli. Leta 184,i so poslopje nekaj popravili in razširili. Leta 187t> so sezidali novo strelišče, staro pa služi odslej v spodnjih prostorih za ljudsko in dijaško kuhinjo, v zgornjih pa je služilo do zadnjega časa za razne prireditve, slovesnosti, celo deželni zbor je tu zboroval leta 1883. Na starem strelišču se ie vršil prvi slovenski katoliški shod in vseslovenska delavska slavnost oh priliki razvitja zastave »Slovenske krščansko - socialne zveze«. Kmalu bo »staro strelišče« nov »Ljudski Dom«, posvečen našemu izobraževalnemu delu. lj Zastonj še mačke ne švigajo. Blagajnik mestnega užitninskega zakupa g. Josip Lavrenčič, misli zaradi privatnih opravil, kakor sc govori, to službo opustiti. Na njegovo m?sto pride neki gospod Likozar, nadučitelj pri Salezijancih, ker ga hočeta občinski svet in župan odškodovaM za trudapolne in odgovorne posle. Casti-tamo! 6000 kron — to niso — muhe! Zupan že skrbi za rotovške agitatorje! lj Musica saera. Jutri v nedeljo se bo ob 10. uri izvajalo v stolnici: Missa in lion. Ss. Infantis Jesu, zl. I. Sclnveiizer. Graduale Constitues eos principes, zložil Ant. Foerster, ofertorij In omnem terram, zl. Dan. Fajgelj. lj Pastorka mestnega magistrata ljubljanskega jc Kolodvorski okraj. Tujec, prišedši v belo Ljubljano, zagleda nasproti kolodvora najprvo razdrapano ograjo. In — »Slovan povsod brate 'ma!« — pod to ograjo leže trume makedonskih delavcev v ljubljanskem prahu. Izmučeni trpin nima v središču Slovenije klopi, na katero bi mogel položiti svoje borne kosti do tedaj, da ga odpelje prihodnji vlak s trebuhom za kruhom, ž njim vred pa najprijetnejše spomine na slovensko gostoljubnost in Hribarjevo modernost in socialnost. Južna železnica ne trpi, da bi ti reveži tudi pri najslabšem vremenu smeli gostovati v notranjih prostorih kolodvorskega poslopja. To velja posebno ponoči tudi za vse druge tujce. Društvo za promet tujcev, kje si? — Ni zlepa stolnega mesta pod habsburško krono, ki bi imelo tako divne sorehode, kakor Ljubljana. Vzlic temu pa ima mestna občina denar za novi park na zelenem travniku poleg Jakopičevega paviljona, vinarja pa ni, da bi se nasproti južnega kolodvora napravil javen vrt s klopmi in — neko skrivno hišico. Makedonec naj plača 20 vinarjev za pe-ronsko vstopnico, čc mu ravno sila prede, i da se mora za trenutek iz svoje tovariSije j odstraniti, drugače naj pa zapusti svoji : bratski Ljubljani — vizitko na javni cesti. ; Kušarjeva hiša je podrta, toda bolje bi i bilo, da bi še stala. Razvalinska groblia krasi prvo v stolno mesto vodečo cesto. Sicer jc nekdo pripeljal nazadnje še en voz peska, toda ta pesek leži vedno le na kupu — delavci so v Ljubljani baje predragi. Prišel bo čas novih občinskih volitev — do tedaj pa na svidenje! lj Veleslepar Pogačar bil v mesecu j juliju tudi v Ljubljani. Poizvedeli smo, da je ložiral 17. julija v hotelu »Union« neki tujec, k: se je podpisal »J. Sitar, duhovnik«. Da to ni bil kapelan Sitar, sledi iz tega, kes je ravno 17. julija oddal gospod Sitar s svojega potovanja razglednico iz Belgrada. Pogačar je skoro gotovo vlomil v stanovanje g. Sitarja v Kranju ter si ondi prilastil razne stvari in skoro gotovo tudi duhovniško obleko. lj Gornji del Rožnih ulic, t. j. erarični del ceste, bodo tlakovali s porfirnimi kockami, kakršne so rabili pri Dunajski cesti. Dotično kamenje so žc navozili. Hodnik uredi mestna občina. lj Rib v Gruberjevem kanalu so našli nialo število. Pri izlivu so dobili nekaj sulcev, postrvi in pečenk. lj Staro poslopje v Švicariji podro prve dni avgusta. Ij Zgradba vii. Ob cesti na Rožnik si zgradi vilo Karol Urbančič; v Streliškiii ulicah Amalija Žerjav in v Ciril Metodovi ulici dr. Fran Tominšek. V Kolizejskih ulicah si je zgradila vilo Roza dr. Kavčičeva iz Rudollovega. Ij Vodnjak poleg tivolskega gradu, ki je bil od potresa sem v zanemarjenem stanu, so pretekle tedne popravili, da teče zopet voda po ceveh. lj Železniški predor ob Martinovi cesti je zdaj pod tirom izpeljan. To težavno delo je izvršeno zdaj v glavnem delu. Predor je vsega skup dolg okolu .300 m, širok 8—10 m, a visok nekako 12 ni. Stene so 2 m debele in iz betona. Pri vhodu z Martinove ceste je ta uel ceste zdaj nekoliko zavil, oni del Dovozne ceste, ki sc etika s predorom, pa je v dolžini 300 m na novo zgrajen in vsled predora tol:ko znižan, da se s temeljem stika, vsled česar sta na obeh straneh neznatna klanca. Žcleznična proga, ki jc imela zdaj na tem kraju šest tirov, jih dobi še pet, za slučaj polrcbe pa jc prostora položiti jih še pel. Zeleno jamo so deloma že zasuli z navo-ženim materijalom od predora, ostali del pa bo železnica dala s tovornimi vozovi z gramozom zasuti in tako zravnano .jamo pa porabiti za položitev tirov. Premikanje vozov ob Dunajskem prelazu preneha ter se premesti ta promet ves sem doli. Ze-Icznica bo dokupila ob Cesti na južiio železnico še r.ekaj Aurovega sveta. Ij Zajutrkovalni koncert. »Slovenska Filharmonija« bo jutri dopoldne v hotelu »Ilirija« imela zajutrkovalni koncert. lj Kolo ukradeno je bilo včeraj opoldne iz veže na Marije Terezije ccsti št. 1 strugarju Ivanu Humarju iz Godiča. Kolo je »Premier«, črno pleskano ter ima na notranji strani zelen obroč. Pred nakupom sc svari. lj Nesreči. Danes so v deželno bolnišnico pripeljali 74-letnega užitkarja Boštjana Godca, ker si jc pri padcu v litijski tovarni zlomil levo nogo. — Posestnika Franceta Peskarja z Smartnega pri Litiji je pa v isti tovarni zgrabil stroj za desno roko in ga tako poškodoval, da so ga tudi' morali oddati v bolnišnico. lj Konj splašil se je včeraj na Dunajski ccsti posestnikovemu sinu Ivanu Lo-triču iz Rudnega pri Kranju. Konj je za-vozii na 'hodnik, kjer je padel in si zlomil nogo. Poklicani konjač ie kolnja ubil in odpeljal. Žival jc bila vredna 400 K. lj Kolinska tovarna poleg Martinove ceste', koje gradnjo so ravnokar pričeli, bo imeja šest objektov. Glavno podjetje bo izdelek kavinili surogatov ali primesi. Dodelana bo prihodnjo pomlad in uporabna. Razne stvari. »Sherlock Hohnes« umrl. V Londonu je nenadoma umrl resnični Sherlock Hol-mes, to je mož, ki jc Conan Doyleu služil za predpodobo junaka njegovih detektivskih romanov. Bil je to Filip Beagtie, najboljši londonski detektiv, ki je odkril skoro vsa večja zločinstva zadnjih 25 let. Rojen je bil I. 1860 v nekem malem mestecu in ,'e prišel v London star 20 let, reven in skoro brez izobrazbe. S počefika ;s dela! kot težak v luki in postal kasneje krmar na neki ladji; prepotoval je v ttj službi mnogo sveta in izkušnje, ki si jih ie tu pridobil, so mu kasneje izvrstno služile. Nekega dne je padel z visoke jambore in si zlomil nogo; sedaj je bil za mornariška službo nesposoben in je vstopil k nekemu londonskemu učenjaku, ki se je pečal s kemijo, kot pomočnik v laboratoriju. Tu si je prisvojil mnogo dragocenega znanja za svoj kasnejši poklic. Od nekdaj so ga silno zanimala zločinstva in njih odkritja in je mnogo razmišljal o tem. L. 1886. se je v Londonu pojavila drzna družba poua-rejalcev denarja, ki ji policija kar ni mogla priti na sled. Tedaj se odloči 25-letni Bea-guc in ponudi svojo službo londonski policiji za ta specielni slučaj. Šest tednov potem je policija imela vse tičke v rokah; Beague si je namreč na silno pretkan način znal pridobiti zaupanje kemika Margeena, ki je bil vodja ponarejalcev in se je toli.ko časa izdajal za njegovega pomagača, da jc celo stvar popolnoma dognal, potem pa je družbo dal aretirati. S tem jc bila smer njegovega življenja odločena, postal ;e član londonske policije s stalno plačo. On je bil. ki je zasledil in prijel znanega sleparja Georga Manolescu ravno v treriot-ku, ko je hotel v neki londonski zlatarni spustiti v svoj globoki žep dragoccn bri-Ijanten nakit. Tik ored smrtjo je še izvršil Beague krasno in važno delo, ko je prišel na sled veliki indijski zaroti, ki jc nastopila v javnosti z znanim političnim umorom. Toda še predno je imel Beague vse niti v rokah in jih mogel zadrgniti, ga je nenadoma pobrala smrt. Prehladi! se jc v službi in na pljučnici umrl. Svoje velike uspehe je imel Beague zahvaliti pred vsem svoji znanstveni metodi, ko je smotrno uporabljal kemijo, tehniko in dušno anali-tiko v svoje svrhe. Coiian Doylcov Sherlock Holmes jc bil skoro nespremenjen posnetek Bcaguea. 56. katoliški shod katolikov v Nemčiji se ibo vršil od 29. avgusta do 2. septembra v Vratislavi. Najstarejši katoliški duhovnik umrl. V Liševu (okraj Kulm) jc irmri dekan Stanislav Machorski, star 102 leti. 150 vojnih ladij, 42.000 moštva, je zbrala Angleška na Temsi. Tam ostanejo do 24. t. m. Napad v brzovlaku. Med Regensbur-goni in Hofom ie beračil .pri dveh danigli neki berač. Ker ni nič dobil, ie potegnil revolver in ž njim grozil damam. Ena dama -je ustavila vlak, nakar je železniško osobje prijelo berača. Curzonov morilec obsojen na smrt. Indijski dijak Dingrah, morilec polkovnika Curzona. jc obsojen na smrt. Ko so .proglasili morilcu obsodbo, je vzkliknil: Srečen sem, da me ie doletela čast umreti za svojo domovino! Soluce v službi tehnike. 0.1 davna že so se bnvili strokovnjaki s smelo mislijo, da bi upregli solncc v tehnične svrhe namesto umetnega proizvajanja motornih sil n. pr. pare in elektrike. V novejšem času jc Francoz Mouchot sestavil sonlčni stroj, ki na mnogoštevilna zrcala lovi so točne žarke in jih meče na eno samo osrednjo točko, ki sc tako segreje, da goni motor za eno konjsko silo. Za Mouchotom so sc šc mnogi drugi bavili s tem problemom in tudi marsikaj novega iznašli iu prejšnje izpopolnili, tako da sc jc tudi ta stvar dokaj približala svo.ii rešitvi. Kajpada še niso 'blizu vasi. ko bodo solnčni motorji stali po deželi, kakor mlini na veter. Dandanes ima največji solnčni stroj South Pasadeno v Kamiforniji, in sicer goni čr-palnico za vodo, s katero zalivajo nasade. Apbrat ima obliko ojgromine elipse, katere najmanjši premer znaša 11 metrov. Na ploskvi je 1788 majhnih bistroumno razvrščenih zrcal, ki vsa koncentrujejo isolnčne žarke na eno edino točko, na kateri jc kotel z 800 litri vsebinske prostornine. Razvijajoča sc para jc no cevi na- ■pelfana na motor, ki ima 10 konjskih moči. Motor deluje s hitrostjo 11.000 litrov na uninuto. Ves aparat jc napravljen kakor j teleskop, da se lahko prestavi in obrača ea solncem. Častnika ustrelil — pred sodiščem oproščen Iz Budimpešte poročajo: Advokat dr. Radcumesku, ki je ustrelil poročnika Foskala, jc bil pred porotniki oproščen. Porotniki so zavzeli stališče, da jc odvetnik streljal na častnika v silobranu. Železniški predor podsul vlak. Med Turanom 'itn Kralovanom se je podrl železniški predor in zasul del vlaka. Ranjen ni bil nihče. Acciarito zblaznel. Morilcc italijanskega kralja Umberta, Acciarito, je zblaznel in sc nahaja sedaj v kriminalni blaz-nici v Moiuelupo. Petletna politična zločinka. Mažari so tiči! V Brodu v Hunaydskem okraju so privlekli pred okrajnega sodnika petle deklico, ker je na obleki imela rumu;: trikoloro. Sodnik jc izrekel sodbo: Oče mora plačati 100 kron globe, mati mora sedeti pet dni v ječi iu plačati 5 kron globe, služkinja mora plačati 2 kroni, očeta so pa povrh šc izpodili iz službe občinskega tajnika. ko; ta čedna družba spada skupaj in njihova svobodomiselnost se bo svetila od veka do veka. Seveda ne smemo socialnih demokratov pozabiti, saj se ti v taki družbi, kakor kaže liberalno-socialistični blok v Mostah, jako dobro počutijo. Kako svofesdomlselci spe: Mm pos!awe. Kakor znano, določuje francoska ločitvena postava od I. 1905., da morajo katoličani, ako hočejo še nadalje vzdrževati svoje 'bogoslužje, osnovati kultualna društva. katerim vlada izroči pod gotovimi pogoji cerkveno premoženje in opravo. Ker so katoličani, 'ko se je ta postava snovala, upravičeno sumili, da vlada s to določbo namerava katoličane razkosati in cerkveno upravo izročiti samovolji fara-nov, so zahtevali, da se dajo garancije, da dobe kultualna društva res le katoličani v roke. Vlada je namreč tako ugibala: V kultualna društva bodo lahko prišli bogo-tajci, taki, ki so s cerkvenimi faktorji v fari sprti, itd., itd., duhovščino bodo izrinili. nastali bodo prepiri, vlada, oziroma mairi in prefekti bodo podpirali kultualna društva proti duhovščini — skratka kultualna društva sama bodo cerkev uničila. Ker pa so se tudi najhujši svobcdomiselci vendarle sramovali tako očito pokazati svoje namene, so stilizirali v postavi § 4. Ta paragraf določa: Vlada, oziroma lo-kahii faktorji izroče cerkveno premoženje Je takim kultualnim društvom, ki se ustanove popravilih tistega kulta, kojega vzdrževanje hočejo osigurati. Ju-stični minister Ribot je v parlamentu to določbo dobesedno tako komentiral: »Če bo cerkvena oblast odločila, ta in ta duhovnik jc iz katoliškega občenstva izključen, da torej ni več v zvezi s svojim škofom in papežem, potem se cerkveno premoženje ne sme izročiti tistemu 'društvu, ki se zbira okoli takega duhovnika.« Bri-and, ki ie bil takrat poročevalec o tej postavi, je temu pritrdil. 'Danes je francoska ločitvena postava le še na papirju. Vlada se po — nobeni postavi, tjavendan, po vseb mogočih na-redbaii; edina postava, ki se nanaša na cerkev, je — nasilje. Papež je kaj modro likrenfll, da je katoličanom prepovedal osnovati kultualna društva. Zdaj katoličani saj semtertja najdejo zaslombo pri kakem sodišču, čc bi pa veljala kultualna postava, bi danes najbržc tri četrt francoskih cerkva bilo zaprtih, premoženje pa bi se bilo že zdavua uporabilo za bogve kaj vse in bi se zaradi tega bogoslužje sploh ne moglo vršiti, ampak bi morah katoličani iti v katakombe k sv. maši ali kakor si žc 'bodi. Tisti § 4 je namreč le slepilo. Dokaz! V departementu de la Som-mc je občina S a i n s , v kateri opravljata bogoslužje dva duhovnika. Prvi jc namreč glasom ločitvene postavodaje osnoval kultuaino društvo. Oktobra 1906 ga jc škof zaradi tega odstavil m ker se je ustavljal, interdiciral. Duhovnik pa, ki je1 imel na svoji strani večino faranov, sc za to ni zmenil in posloval dalje. Škof je nato leta 1908 imenoval novega župnika. Ta jc od občine zahteval, da se mu cerkev izroči in ker to ni nič pomagalo, se je obrnil na prefekta. Ker je tudi ta proti njemu odločil, se je novi župnik pritožil na vse instance. Konec je ta, da je Briand, zdaj ju-stični minister, izdal junija tega leta od-,lok, da ima do dotične cerkve pravico stari, shismatični župnik! V senatu so Bri-anda zaradi tega interpelirali, njegov odgovor pa celo več svobodomislecevj ni zadovoljil in so ministra opozorili na § 4. Minister pa ie ostal slep in gluh . . . V Ljubljani se jc svoj čas dr. Nova k v »Mestnem domu« po izrezkih iz »Neue Freic Presse«. ne da bi ločitveno postavo sam poznali, skliceval posebno na ta S 4., češ. ali ni to skrajno svobodomiselno? Zdaj pa mi dr. Novaka in njegove liberalce opozarjamo na slučaj v Sainsu, ki jasno kaže, kako francoski liberalci, ki so vzor našim, spoštujejo lastne zakone, ako se gre zoper katoliško cerkev! Francoski in kranjski liberalci naj si kar podajo ro- Vsc brez denarja. — Dežela uradnikov. Mažarska pravičnost. — Mažarska svoboda. Izmed 800.000 budimpeštanskih prebivalcev 600.000 ccl dan sedi v kavarni, — začenja »Pesti Naplo« opis budimpeštanskih mavov — ter premišljuje o tem, kako bi si brez vsakega truda oskrbeli de-nai; dobiti ga namreč od tistih 200.000, ki imajo nekoliko denarja in od tistih 599.000, ki tudi le premišljujejo. In kdor prvi zna poslati postrežčeka, čakajočega pred kavarno, ta dobi denar. Na druge pride vrsta šeic sledeči dan. Tako se rodijo na Mažarskem misli in tako sc dela kupčija — brez denarja. Brez denarja! To jc geslo. Drugod, kjer je realna podjetnost in zdrava kupčija, združi se nekoliko kapitalistov ter sklenejo nekaj napraviti. Na Mažarskem se snidejo takšni, ki nimajo denarja in vzdihujejo, da se mora nekaj napraviti. Na primer — plavajoča gostilna in kabaret na Donavi. Izvrstna misel! Vzkliknejo vsi; kar najhitrejše privlečejo k sebi Dijonizija Pazmandija, ki jc vnet za vsako dobro stvar, skličcjo zborovanje in dobijo od mesta dovoljenje. Ko imajo dovoljenje, začnejo iskati denar. Misel bi torej bila tu, toda denarja, oh. denarja ni! In tako jc pri vseli zabavnih ali umetniških podjetjih. Vse se začne na Mažarskem brez denarja; le malokatero podjetje se začne s kapitalom. Povsod drugod se začne podjetje z investiranjem, podjetnik izda denar, da bi pozneje imel dohodke. Na Mažarskem podjetnik ali trgovec začne s tem, da se zadolži; ako ima srečo, plača dolgove, ako nima sreče, sledi konkurz. Motil bi se, kdor bi mislil, d§ tako se godi samo pri zabavnih podjetjih in gledališčih, tako gre povsod. Vsa podjetja in pro-dajalnice se otvorijo brez denarja. »Če bo šlo, prav,« pravi trgovec, »če ne bo šlo, tudi od konkurza bodem imel nekaj dobička.*- Če se tako ustanavljajo »realna« podjetja, moremo si misliti, kaj se godi pri političnih in državnih podjetjih. Za kakšne načrte zahtevajo tam denar različni politiki in močnejši opozicionalisti! »Imam dobro misel,« začne se govor pri takšnih političnih stvareh in konec vsega je, da bi bila potrebna državna subvencija. Imeti misel, ki bi se izpremeniia v denar, to je geslo vsakega Mažarja. Zato baje poseda v budimpeštanskih kavarnah toliko ljudi; vsak išče misel! Dežela uradnikov se sme imenovati Ogrska. Karol EotvOs v Segedinu jc trdil, da tekom treh let se je na Ogrskem urad-ništvo pomnožilo za 23.000 oseb! Torej kar ceia tovarna na urade in uradnike! Samoposebi se razume, da sc je moral tudi razmerno povečati državni proračun. Od 1. 1867. se jc ogrski državni proračun pomnožil. da je sedaj petkrat večji nego I. 1867., a dežela ni bolj bogata iji tudi ni narastla. Letos po zimi je bil zatvorjen srbski učitelj Dušan Berič v Novem Sadu, ker je baje ščuval zoper madžarsko narodnost. Zatvorjen je bil vsled anonimne ovadbe. Preživel je nekoliko mesecev v preiskovalnem zaporu in te dni so ga izpustili. ker se je pokazalo, da ovadba ni bila resnična. Policijski načelnik v Aradu jc obsodil rumunska poslanca Štefana Popa in Janeza Sucija k denarni globi po 150 kron radi ustanovitve političnega kluba na podlagi ministrskega odloka, ki jc bil izdan še za dobe liberalnih vlad in po katerem niso sc smeli na Ogrskem ustanov-ljati politično-narodnostni klubi. Notranje ministrstvo je te dni obsodbo potrdilo. Mažarska svoboda nc pomeni nič drugega nego svojevoljnost gospodov in uradnikov. Prosto ljudstvo, mažarsko ali nemažarsko ne sme sc niti sklicevati na postavno pravico. Zanimiv dokaz uradne svojevoljnosti je slučaj marmaroškega okrajnega sodnika Kostackyja. Na ovadbo njegovega pisarja upeljalo se je disciplinarno preiskovanje, ki je dokazalo, da je Kostacky 61 razsodb zakasnjeno spisal, pri obravnavali nepostavno ravnal, pri potovanjih si je računil višje dijete nego je dovoljeno in cla jc v lastni pravdi s pomočjo okrajnega poclsodnika Deaka ponaredil listine. Radi vsega tega je pa Kostackv do bili samo — ukor. Ko |Tn slovaški poslanec Blaho ni naznanil bivanja čeških časnikarjev v Skalici, ki so se tam poniudili samo nekoliko ur, bil jc obsojen na 200 K globe. Ko sta sc Šrobar in Hlinka sklice vala na postavo v korist Slovakom, bila sta obsojena na eno in dve leti ječe, ako kraljevski sodnik prestopi postavo, dobi — ukor! ALI JE NARODNA ZVEZA RAZBITA ? ! VAŽNA IZJAVA. Poslanec dr. Rybar jc svoj govor v Trstu dobesedno tako-le zaključil: Predno zaključim, naj omenim še neke govorice, ki sc širijo te dni, češ, da Narodne zveze v parlamentu ni več, da jc razbita. Izjavljam, da jaz nič nc vem o tem! Prej nego se to zgodi, bi se morali vendar posvetovati v naši »Zvezi Jugoslovanov«. To se ni zgodilo in zato se tudi ni moglo sklepat; o izsvopu iz Narodne zveze. Jaz želim iskreno, da ne pride do tega. Če pa bi vendar prišlo do tega. izjavljam že danes, da si pridržujem pravico, da ukrenem potem, kakor bo odgovarjalo mojemu stališču nasproti domačim strankarskim borbam. SLOVENSKO ŠOLSTVO V TRSTU. Trst, 24. julija. Odbor slovenskih sta-rišev sklicuje za danes zvečer shod, na katerem poroča poslanec dr. Rybaf o sta-jiju šolskega vprašanja v Trstu. TRUPLA NA TRIGLAVU PONESREČENEGA TURISTA ŠE NISO DOBILI. Dovje, 24. julija. Danes ponoči in da-mes zjutraj jc odšla zopet na Triglav z orodjem, vrvmi in koli dobro opremljena ckspedicija domačinov in Dunajčanov iskat na severni triglavski steni ubitega učitelja Lassa. OBSODBI RADI EKSPLOZIJE V SLOV. BISTRICI. Maribor, 24. julija. Danes ie bil radi eksplozije v Stigerjevi smodnišnici v Slovenski Bistrici obsojen Stigcr na 30 kron denarne giobe, njegov poslovodja pa na 4 tedne navadnega zapora. ANKETA POŠTARJEV. Dunaj, 24. julija. Pod predsedstvom trgovinskega ministra se jc vršila 22. t, m. anketa poštarjev. Bodoča višina plač se poštarjem ni naznanila. Določili so časovni avanzma razven I. 1. stopinje, ki ni dostopna ženskam. Plače poštarjem se bodo določile v višini treh najnižjih uradniških činovnih razredov. Vlada je izjavila, da se hoče pri uvrstitvi v plačilne iazrede ozirati na službeno dobo in da bo blagohotno uvaževala prošnjo glede na 351etno službeno dobo. Država prevzame tudi popolnoma upravičene in pomožne eluge. Plače se regulirajo s 1. oktobrom tega leta. DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR. Zader, 24. julija. Dalmatinski deželni zbor bo sklican 17. septembra. ČLAN GOSPOSKE ZBORNICE UMRL. Dunaj, 24. julija. Član gosposke zbornice, 63 let stari Franc pl. Ringhofer je v toplicah Kiesingen umrl. ZOPET NESREČA NA GORAH. Dunaj, 24. julija. Sodnik dr. Fran Tampicr, star 36 let, je pri Moserbodnu padel v prepad in s popolnoma razbito glavo obležal mrtev. CAR V INOZEMSTVU. Darmstadt, 24. julija. Hesenski veliki vojvoda je odpotoval včeraj s soprogo itr z otroci v Kijel, kjer pozdravi s pruskim princem Henrikom 1. avgusta carja, ruskega prestolonaslednika iu štiri carjeve hčerke. Poroča se, da prideta car in carica sredi avgusta v hesenski grad Wolfs-gaden, kjer ostaneta dva meseca. Zdravstveno s.tauic carice Aleksandre se je ■zadnji čas zdatno izboljšalo. RUSKI CAR NA FRANCOSKEM. Pariz, 24. julija. Kombiniranih vaj severnega in sredozemskega francoskega brodovja ob obisku ruskega carja v Cher bourgu se udeleži deset podmorskih čolnov. Na slavnostnem sporedu je tudi polk z Wilbur Wrightovem aeroplanom iu se izpusti v morje velika potapljalpa ladja »Franklin«. « ŠPANSKA V ZADREGI. Madrid, 24. julija. Španska vlada je /prepovedala vse Shode in poulične demonstracije z ozirom na vojsko s Kabili. SEDEM NADSTROPIJ VISOKA HIŠA SE JE PODRLA. Peterburg, 24. julija. Tu se je podrla nova, sedem nadstropij visoka zgradba Zaprli so inženirja Dalmana in zidarskega podjetnika Masinova. Zakrivila sta nesrečo, ker sta rabila samo slab materijai Danes so izvlekli iz razvalin 9 mrtvih oseb, katerim manjkajo glave, tudi 16 mrtvih delavcev so žc izvlekli. UPOKOJENI PRUSKI GENERAL. Miinster na Vestfalskem, 24. julija Poveljnik 7. nemškega armadnega zbora pl. Bernhardi je bil prisiljen, da jc prosi za vpokoiitcv. ker sc jc spri s kirasirskim podpolkovnikom grofom Villersom in ga prisilil, da je prosil za vpokojitev. ViMer-sovi prošnji jc Viljem ugodil, a ga ob vpo-ko.iitvi 'imenoval za polkovnika. STRELNI POIZKUSI NA ZRAKOPLOV. I Mogimclia, 24. julija. Na vojaškem j vežbališču so streljali na privezan zrako- i plov, ki se je dvignil 1200 metrov viso-\0. Streli iz pušk in iz strojnih pušk zrakoplova niso poškodovali, uničil ga je pa popolnoma drugi strel i'z havbice. OBSOJEN RUSKI POLICIJSKI AGENT. Varšava, 24. julija. V Vilni je obsojen agent ruske politiške policije Hildebraud v triletno, njegov zet Saclio pa v ipoldru-golctuo ječo, ker sta izdelovala bombe, RUSKI VOJNI MATERIJAL ZA ČRNO GORO. Dunaj, 24. julija. Iz Odese poročajo: ^uski pomožni križar »Petrograd« je zapustil tukajšnje pristanišče, z blagom, ki jc, kakor se govori, namenjeno v Bar, tej: ima na krovu okoli 7000 tonelat vojnega materijala, in sicer poljske topove, mitra-jeze, muiiicije, velike množine razstre-ivnih snovi za mine itd., kar je vse podaril car Nikolaj črnogorskemu knezu. Ze v anuarju f. 1. je nameravala ruska ladja Cherson« enak tovor, a je bila preprečena po avstrijskih vojnih ladjah. Ker je pa sedaj, vsled avstrijsko-črnogorske pogodbe barska iuka prosta, se bode tovor erižarja lahko izkrcal. POLET ČEZ MORJE S FRANCOSKEGA! NA ANGLEŠKO. Pariz, 24. julija. V Doveru čakajo npt ugodno vreme, da polete črez morje na Angleško, kar trije letalci (aviatiki), in sicer Laiham, Bleriot in grof Lambert. 31erioi je za polet že vse pripravil, La-ham je došel s svojim novim aeroplanom, grof Lambert pa dela vsak dan letalne poizkuse. Kakor vse kaže, bomo kmalu tekmovali s ptiči in bodo aeroplani tako navadni, kakor so danes biciklji. NEMČIJA PREVZAME ZRAKOPLOV »ZEPPELIN II.« Fricdrichshafen, 24. julija. Začetkom prihodnjega tedna dojdejo v Friedrichs-hafen državni komisarji, da prisostvujejo poizkustii vožnji zrakoplova »Zeppeiin II.« Koncem tekočega meseca napravi »Zeppelm II.« vožnjo iz Fricdrichshafna čez Frankobrod v Kolin. KOLERA V PRUSIJI. Konigsberg, 24. ulija. V nekem ko-nigsberškem hotelu je umrl na cholera asiatica neki mladi Američan, ki je pripotoval s svojo ženo iz Sibirije. VELIKE NEREDNOSTI PRI DOBAVI PREMOGA ZA DEVINSKO MESTNO UPRAVO. Devin, 24. julija. Pri dobavi premoga devinske občinske uprave so zasledili velike nerednosti, ker so dognali, da je ibilo na vsakem vozu manj premoga, kakor bi ga bilo moralo biti. Zaprli so dozdaj mojstra mestne tehtnice, druge prizadete osebe še zapro. Nc goljufa se torej le v Rusiji, marveč tudi v tisti Nemčiji, kjer se vedno rogajo vsaki najmanjši poneverbi v Rusiji. Višina a. morjem 306*2 m, sred. zračni tlak 73J5-0 mm D B Čai opa-iovip|» Stanje barometri v mm Tempe-rofrita Celili« A v V Vetrovi Keb» NJO IJ It*"; 23 9. zveč. 735 1" i 21'6 sj. jvzjj. ii9W 24 7. zjutr. 34-1 188 si. svzh.** 9 00 | 2. pop. 331 29| si. jug V 1 Srednja vfierajSaja tenip. 22 4», norm. 19 9*. 'i. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 24, julija. Pšenica za oktober......13'p8 Pšenica za maj l9l0.....-r'rr Rž za oktober1. 1909............9 98 Oves aa otftpber ......7-75 Koruza za julij 1900 ..........7 92 Koruza za maj 1. 1910.....711 Efektiv:---. 2069 1-1 Potrtim srccm javljamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni sin oziroma brat, gospod Albin Bantan bogoslovec IV. letnika danes ob polu 8. uri zjulrnj, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 26 letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo v nedeljo popoldne ob 5. uri iz liiSe žalosti, Tržaška cesta St. 13 k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice sc bodo brale v župni cerkvi trnovski. V Ljubljani, dne 2'1. julija 1909. Žalujoči ostali. UarovL SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV. Gg. duhovniki, zbrani na dekanijski konferenci pri Sv. Ani na Krambergu dinč 22. julija 1909, so darovali: 114. D r. Anton Suhač, kanonik in dekan, 20 K; 115. F r. Zmazek, duhovni svetnik in župnik, 20^K; 116. Anton Šijanec, duhovni svetnik in župnik, 20 K; 117. Anton Vraz, župnik, 20 K; 118. Ivan Pa j t le r, župnik, 20 K: 119. F r. Bratkovič, župnik, 20 K; 120. Mart. Lah, župnik, 20 K; 121. Jož. Janžekovič, župnik, 20 K; 122. Jož. Vod o 'š e k , župnik, 20 K; 123. Iv a n G o r i 5 a n , kaplan, 20 ]<; 124. R u d. K r e n e r, kaplan, 20 K; 125. Vinko L o r e n č i č , kaplan, 20 K; 126. Ivan Bosi na, kaplan, 20 K; 127. Jož. Kavčič, kaplan, 20 K. Dalje smo danes še prejeli: 128. Jožef Nepoznat v Ljubljani 20 K; 129. Hranilnica in posojilnica v Ribnici 20 K; 3. Članic 130. Članice dekliškje Marijine d ružbe v Ribnici 20 K; 131. Jan Plahutnik, kaplan v Rib-r niči, 20 K; 132. Andrej O r e h e k , kaplan v Rib-niči, 20 K; 133. Peier Jane, katehet na slovenski vnanji ljudski in meščanski šoli Dri Uršulinkah v Ljubljani, 20 K. Tisočera hvala! Naj bi tudi krasen vzgled zavednih Marijinih hčera iz Ribnice vnel vse sestre slovenske k toliki' t>o-žrtvovalnosti! Koncert akademije v Rogaški Slatini. Dne 10. julija 1909 je bil v tem kopališču 'koncert slav. kvarteta iz Dunaja. Kopališki salon je bil razprodan do zadnjega prostora. Med različnimi gosti so se nahajali tudi grof Lonnay, grof Nikolaj Cho-rinsky, baronesa Baich, baron Wenkheim, ekscelenca pl. Auffenberg, ekscelenca To-mičič. dvorni svetnik Rother itd. Rogaška Slatina. Dnč 18. julija je prišel v to kopališče prestolonaslednik Aleksander Iz Belgrada in je ostal v hotelu nadvojvoda Janeza. Ravnatelj kopališča dr. M u H i je pozdravil tega visokega gosta. Istega dne -je prišel tudi srbski ge-ral in prezident državnega sveta 'gospod Sava 'Grulč s svojo soprogo. V spremstvu princa je bil poveljnik Dragoljuh Geremič. — Prestolonaslednik je napravil eno rogaško kopeli pod vodstvom kopališkega zdravnika dr. Josipa S i -m on it.se h. — 11. julija 1909 je strela udarila v poslopje, kjer so stanovali služabniki tega zavoda in je vpepelila tudi vse premožneje v te mposlopju prebivajoči služabnikov. Kopališko ravnateljstvo je napravilo dobrodelno tombolo v korist uslužbencev, katera se je s pomočjo kopaliških gostov prav izborno obnesla. Nabrana svota se je potem razdelila med oškodovane uslužbence. Naročajte ..Slovenca"! Izdelane postelje iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjene. Pernica ali blazina 180 cm dolga. lili cm Široka K ln--, i2--, 15— iu 18--; 2 metra dolga, 110 cm široka K 14--, lo"-' - Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Širok K 3 -,3 60 in t —■ 90 cm dola 70 c,mTšiLo1^ f 45li 1,1 ?'f°- '^'»iem tudi po kakršnikoli drugi meri Tridelni modroci iz žime za eno posteljo K 27--, boljši K 33-—. Pošilia se poštnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. — Zamenia ali nazaj sc vzame proti povrnitvi postnih stroškov. -ofc fi , BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910 pri Flznu, Ček fiesna ženitna ponudba. — Vdovec v 32 letu 3 dobrim obrtom, ki si šali prihodnje samostojnosti, išče tam potom primarna drujlce v starosti od- 25 do 35 let, j nekaj premo-Šenja. Vdova niso ijkUuiene. %uharice imajo prednost. Ojiralo Se bo l0 na resne ponudba, ki naj se do 1. avgusta ijvollio pofujati pod ..Srclan zakon« peštro leječe Ljubljana. Tajnost se jamli. 2040 2—1 Zahvala. Vsem slavnim gasilnim društvom, katerim se ob "delezbi pogreba po umrlemu gospodu Antonu Potočniku ustanovniku in častnemu načelniku našega nasilnega društva, nisem mogel osebno zahvaliti izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo: Na pomoč! 2038 1—1 Josip Mulej načelnik gas. dr. Koroška Bela. Krojaški pomočnik se sprejme takoj pri Andreju Keržišnlku, krojaškem mojstru v Železnikih št. 2. Plača do dogovoru. 2059 l-l 2035 Zahvala. i-i Povodom prebridke izgube svojega iskreno ljubljenega soproga, o-ziroma očeta, sina, brata in strica, gospoda Antona Potočnika si usojamo izreči najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo tolažbo, ogromno in častno spremstvo na zadnjem potu. Posebno sc zahvaljujemo častiti duhovščini, osobito č. g. prof. dr. Mih. Opeki, da je spremil predragega rajnika z domačima duhovnikoma tja, kjer vlada mir in bratoljubje. Dalje g. dr. Tičarju za krasni in tolažilni nagrobni govor, pevcem za ginljivo petje, g. oskrbniku Verweger-ju za posredovanje glede tovarniške godbe in godbi sami za mile žalostinke, Radoljiški posojilnici, zdravstvenemu okrožju Koroška Bela — Jesenice, vodstvu c. kr. sodnije Kranjska gora, cest. odboru za kranjskogorski okraj, Javorniškemu, Jeseniškemu in Radovljiškemu Sokolu, veteranskemu društvu za Jesenice -Javornik, gasilnim društvom Begunje, Bled, Breznica, Javornik, Jesenice, Hrušica, Koroška Bela, Radovljica in Sava, županstvom: Breznica, Dovje, Jesenice, Lancovo, Lesce, Podnart, Radovljica in Rateče, vodstvu c. kr. železniške postaje Javornik, vodstvu c. kr. žandarmerije Jesenice - Sava, ravnateljstvu Kranjske obrtne družbe za spremstvo in zato, da je dalo delavcem, dasi delavnik, prosto1, da se je udeležilo pogreba, g. nadučitelju 1. Baragi za vzdrževanje vzornega reda pri sprevodu, vsem darovalcem krasnih in številnih vencev, konečno vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da so spremili ljubljenega pokojnika k večnemu počitku. Koroška Bela-Lesce, 23. julija 1909. Zahvala. Povodom prebritke izgube naše preljubljene in nepozabne soproge oziroma matere, gospe Alojzije farsi roj. Šešerko pcsestnice v Kamniku izrekamo vsem, ki so skušali z izrazom sočutja olajšati našo veliko bolest, prisrčno zahvalo. Prav posebno sc pa zahvaljujemo veleč. gosp. dekanu Ivanu Lavrenčiču za obile dokaze sočutja, blag. gospodom, okrajnemu glavarju Ivanu Kresse, županu dr. Alojzij Krautu, c. in kr. polkovniku Anton Dolleček, čč. oo. frančiškanom, častiti duhovščini, ča-stitim sestram usmiljenkam, darova-teljem krasnih vencev, si. telov. društvu „Orel", gg. pevcem Kamniškega doma, s!, gasilnemu društvu, si. mestni godbi, gg. zastopnikom županstva,uradnikom, trgovcem, meščanom in orožnikom, ter vsem udeležnikom pogreba. Vsem in vsakem posebej našo najiskrenejšo zahvalo. Kamnik, dne 23. julija 1909. Žalujoča rodbina Žara!. 2062 Zahvala. i-i Podpisani se zahvaljujem vsem, ki so v bolezni obiskali drago sestro; iskreno zalivalo izrekam vsem, ki so hodili molit za dušo rajne, ko jc ležalo na mrtvaškem odru; dalje bodi presrčna zahvala prečastitim duhovnim sobratoin, ki so sestro spremili k zadnjemu počitku; hvala tudi g. učiteljem in organistu za lepe nagrobnice, hvala iskrena Marijini družbi in delavskemu društvu, kteri društvi ste se udeležili v tako obilnem Številu pogreba, in hvala iskrena vsem faranom, Bog povrni obilo! Preska, 22. julija 1909. Žalujoč! ostali. Janez Brence. se sprejme v večjo trgovino mešanega blaga na Notranjskem, kje pove uprava tega lista. 2051 3-1 lirija" Kolodvorske ul. 22. V nedeljo 25. jul. lili NA ČAST VSEM JAKOBOM INJAKOB1NAM. Točijo se pristna naravna vina, marčno delniško in črno pivo a la monakovsko. Za zajutrek so pripravljeno posebne specialitets. iksr Vstop prost. K obilni vdeležbi vabi velespoštovanjem 2064 i-i Marija Slovak hotenja. Zajamčena naravna poštena istrska vina belo, črno in fini filer od 17 do 24 kron 100 litrov, fino vino za sv. maše od 40 do 56 kron 100 litrov, franko postaja Montana. Ako da stranka posodo, 1 krono ceneje. Fini domači tropinovec K T40 do 160 liter, fini domači konjak K 4 do 6 liter. Zaloga vina i Josip Mffossa i posestnik, Karojba (Istra). Vinske sode iz hrastovega lesa in sicer: 30 komadov od 6 do 8 hektov 10 „ „ 15 do 18 ' n » 30 » 1 » » 50 1 » „ 60 oddaja po primerni ceni M. Rosner & Co: 295 v Ljubljani. 156-1 v pokoju, želi službe pri graščini ali v kaki lesni trgovini. Ponudbe na upr. »Slov.« 1992 5-1 se proda nasproti župne cerkve sv. Petra v Ljubljani, 16 let davka prosta, z velikim vrtom, celo primerna za kakega vpok. gosp. duhovnika. Več se izve na Sv. Petra cesti 101. 2067 1-1 išče službe pri kakem župnišču ali sploh pri duhovniku. Nastop takoj Ponudbe in vprašanja pod šifro 1825 na upravništvo ,,Slovenca". 2057 2—1 Gostilna se odda v najem takoj ali pozneje. Pojasnilo daje zaloga Puntigam v Ljubljani« 2008 4-1 se prodnsta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana. 1687 13 Gospodarsko društvo v Bermu p. Pazim, Istra posreduje brezplačno pri pro» daji -w-.juHM.iHB, svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 623 (3) m- Stranski zaslužek. Zastonj dobe gospodje in gospe prospekte o pismenih delih. „Adressenverlag Gruss" C51n 88. 1877 1-1 Iščem službenko za takojšnji vstop na prijetnem kraju na deželi iz dobre hiše. Prednost ima le tista, katera je dobro izučena pri kuhi za gostilno, ter tudi v trgovini specerijške stroke. Kje pove. upravništvo tega lista. 2020 3—1 NflTHH na račun, ki lahko položi IGO K varščine, se takoj sprejme. Ponudbe sprejema 201 u 2-1 Franc Gostisa, gorenji Logatec. Oddati je še nekaj lepih stanovanj s tremi sobami in pritiklinami za 1. november. Poizve se na Poljanski cesti št. 22. v parterju na desno. 1999 5-1 Lep hlev za dva konja in dve šupi s podstrešjem za krmo se takoj odda. — Več pri D. Rovšeku, fotografu, Kolodvorske ulice 35. 1774 (1) 15 v kraju s sedežem sodnije na Kranjskem bi hotela menjati službo v istotakem prijetnem kraju ob juž. železnici blizu Ljubljane. Ponudbe na upravništvo lista. 2042 3—1 2039 Proda se ia pro3te roke 10-1 iša v Jaršah št. 23 blizu novega pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Hiša je tik nove šole in je pripravna za različne namene, posebno za vpokojenega, ki želi miru. Blizu hiše so tudi lepi gozdovi za izprehajališča. Več se izve na Martinovi cesti št, 32. v Ljubljani. pridni zastopniki tudi dame in razumni delavci s prodajo nekega, v pokrajini posebno priljubljenega, verskega blaga. Vzorec K 8. — Kavcija je potrebna. Ponudbe na K. R. Dunaj III. Heger-gasse 17, vrata 9. 2028 1-1 V Kožarjih št. 10, pol ure od Ljubljane, se proda lepa hiša, dober sadni vrt, njive, 25 mernikov po-setve, travniki in gozd. Na posestvu se lahko redi 15 glav živine. Kupi se lahko tudi samo hiša in vrt. 2043 Več pove lastnik hiše istotam. Podpisani naznanjam, da nisem plačnik za nobene dolgove, ki jih napravi moja žena Marija Brenc. Obenem pa tudi naznanjam, da bodem proti vsakemu, ki bi kaj od nje kupil sodnijsko postopal. 2030 l-l Spoštovanjem flnton Brenc posestnik. Poljane pri St. Vidu 18. Slovenci, pozor! pri nakupovanju t>encep. B W IC £jubljana, N^m trg n priporoči največjo zalogo krasnih Eunatija naročila ss izvršujejo 2: hiiro in točno. :: - Gene brez konkurence! - 7ojori J^esna Podprt I V šenitna ponudba! I \Jif § )y[lad trgovec j dobro urejeno trgovino mešanega blaga v prijaznem in lepem irgu jcli jnanja v svrho jenilbe s pridno in Zavedno Slovenko, katera ima veselje do trgovine. Le resne ponudbe na upravo „$lovenca" pod šifro ,,3ani se f št. 6000." Na pisma brez na~ slov a ^c nc ozira. 2058 3—1 Naznanilo. Prostevolje prodam svoj gozd, kateri meri čez 16 oralov in v katerem se nahaja go-stozarašeno stnrečevje, jelke, bukve in me-ccsni. Leži tik poti, ki vodi na planine. Poldrugo uro je od kolodvora prav na lepem kraju. Ako si ga želi kateri ogledati, sem vedno pripravljen ga pokazati. Vprašanja se želijo pod šifro: Gozd, Poste restante Tržič. 2032 3-1 Prodaja gostilne. Proda se iz proste roke dobro vpeljana gostilna z vso opravo v prijaznem mestecu na Dolenjskem. Obsega 2 veliki gostilniški sobi, lepo dvorano, 15 sob za tujce, veliko dvorišče za vozove, 2 hleva za 40 konj, velik senčnat vrt, vrt za zelenjavo, ledenico za 150 voz ledu; pokrito, popolnoma zaprto keglišče. Z gostilno v zvezi je dobro vpeljana fijakarija. Polovico kupne cene jc takoj položiti, druga polovica je plačljiva v 10 letih z obrestmi, kakor jih plačujejo hranilnice. Naslov se dobi pri upravništvu. 2031 3— t w 2050 3-1 KOCIJAZ* k trem konjem išče graščinsko oskrbništvo Impole. Več se izve v gradu Impole p. Radna, Dolenjsko. v prvem nadstropju, obstoječe s 4 sob, kopalnice in pritiklin se odda s 1. novembrom na Miklošičevi cesti št. 24. Poizve sc v odvetniški pisarni dr. V. Krisperja v Ljubljani. 2029 3-1 V *ffl ^sf Ucenec se takoj sprejme, z dobrimi pogoji v trgovino z mešanim blagom pri VituMorij-ju v Pliberku na Koroškem. 2023 3-1 Donašalec in učenec sc sprejmeta v kavarni Evropa v Ljubljani. 2046 3-1 1993 Stanovanje 3-1 obstoječe iz 2 ali 3 sob, kuhinje in pritiklin z vodovodom, eventuelno tudi nekaj vrta, z opravo ali brez nje, se odda v najem za poljubno dobo v hiši tik samostanskega vrta na Brezjah. Več se poizve pri lastniku hiše, tamošnjem organistu. prvi 4, drugi 2 leti star, za lov izvrstna, ima naprodaj Alojzij Sojer v Novivasi 2055 pri Rakeku. 2—1 St. 9340 azpis 1983 3-1 O Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Kočevju. S to službo je združena plača 1200 K in aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 2. avgusta 1909. ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Razpisano mesto je nastopiti 1. sept. 1909. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 14. julija 1909. Štev. 1191. V Kranju jc popolniti službo - občinskega redarja z letno plačo K 840, prostim stanovanjem in službeno uniformo. Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika naj tuuradno vlože lastnoročno pisane, z dokazili dosedanjega službovanja opremljene prošnje do dne 5. avgusta 1909. Doslužcni orožniki in vojaki imajo pri enakih zmožnostih prednost. Mestno županstvo Kranj dne 22. julija 1909. 2041 3-1 Proda se sss pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno 1913 i • v K3 O na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. • • v v isce ležeče ob okrajni cesti med Zgornjo Šiško in Dravljami, jako pripravno za stavbišča i. dr., v velikosti 3 oralov, se bode skupno ali razdelno prodalo na javni (Jražbi v nedeljo 25. t. m. ob 3. urr pop. na Uqu rrtesta. Županstvo Zgornja Šiška. vsake velikosti iz najboljšega, nočnega hrastovega lesa ima na prodaj »Sodarska zadruga v Tacnu", posta Št. Vid nad LjuMjano. 1997 2-1 C znamlo p j SI. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel s 1. julijem 1.1. staroznano HF trgovino z usnjem in KiliirsklEi pMčii s. 3. tačica Ljubljana, Sv. Filip 15. Vodil jo bom na strogo solidni podlagi in v splošno zadovoljnost cenj. odjemalcev. Za blagohotno naklonjenost se priporoča 1905 3-1 Fran Vehovc, lastnik tvrdke J. K. I R VIII 511/7 22 V nedeljo, 25. julija 1909 ob 2. uri popoldne se bodo dajala polja z zasejanim žitom in poslopja nedoletnega Janeza Perkota, posestnika iz Spodnje Šiške, štev, 36. na licu mesta v Spodnji Ši&ki štev. 36 za dobo dveh let v zakup. Natančneje podatke je poizvedeti pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 37. 2045 1-1 |C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. VIII. dne 21. julija 1909. Gramo. foail Milko KrapeS oror. Uobljana, Jurčičev trg Stev. 3. Priporočam tvojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih In različnih ■Ionskih up, vsake vrste budilk, zlata verižioe, prstane, uhaaa, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineikega srebra orodje. f««MiA(AH Kakega zobobola več Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici. CENfl STEKLENICI 1 K 60 v. Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczg, Bohinc, Mager, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah. Bencinmotor 30 konjskih sil, tri mesece rabljen, se za nizko ceno proda. - Kje, pove iz prijaznosti upravništvo. 1936 6—1 Edina izborila priložnost za nakup za trgovce manu-fakturnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom. 40 - 45 m ostankov samo za 15 kron. Blago za bluze (angl. cefir) 80 cm širok, najnovejši krasni vzorci. Modnega cefirja za obleke, bluze in srajce. Kanafas za posteljne prevleke, živahne barve. Oksford za moške srajce zelo trpežne kakovosti. Krizet za spodnja krila v temnih in rudečih barvah. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Dolgost ostankov 6—10 m zajamčeno brez napake, pe-rllni in najbol)5e kakovosti. Ako ne ugaja se denar tako] vrne in zavoj se vzame nefranklran nazaj. Na)man)Se naročilo 1 zavo) 40—45 m K15*— po povzetju. Po želji se tudi sortirajo. Tkalnica R. SiORHER, NaM. Češko. Dalje ponudim prve vrste vporabno za najfinejše perilo in opreme za neveste obeljeno rumbursko platno in obeljen gradi za spodnje perilo 40 m po želji sortirano za K 18-50. 1413 10-1 Podružnice Spljefi, Celovee In Trst Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjem niice 2 I Podružnice Spljet, Celovec ln Trst sprejema vloge na knjižice in na te- /flggj Ij O/ I koči račun, ter je obrestuje po čistih rjBtl fa - Delniška glavnica -K 8,900.080. Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzn. ' j - Rezervni fond -M 300.090. Zalega koles Pnch. (Storio), Globus. il Regent m drugih Specialnih znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem koles za emajliranje, : poniklanje ter popravila solidno in oeno. Karol čamernik Ljubljana, Dunajska o. št. 9 Ceno posteljno perje. 1 kg sivega skubijenega perja K 2, polbelega K 280, btlega K 1, finega K 6, najboljšega skubijenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje S^rElo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica vel. 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 21), s puhom K 2<; posamezne pernice K 12, 11, 16; blazine K 3, K 350, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naroČilu od 10 K dalje. M. Berger v Dešenici St. 1010. Češki les. Za neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žimnlcah, odejah, prevlekah in vsem drugem F 716 posteljnem blagu zastonj in pošt. prosto. 52—i Priporoča se: Hotel pn Milu (nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1'20 K naprej. restavracija v hiši. Oddajajo se tudi mesečne sobe po zni žani ceni. 484 52-1 Havrc Ncw-York rraioviHBi prOKOinoriRB BPUSPIg Odpotuje sc Iz Ljubljana voak tarok. Voaae list« in pejaanlla daje samo Ed. Šmartia obl. konc. potovalna pisarna LJnblJaaa. Duaajaka apela St. 18, naiprot! znane gostilne prt MFlflOVOu". 1878 20-24 Kdor je siv, izgleda star. Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sla 1. Vitek-ov „ImmerJung", rudečk. rujave in črne barve. Barva takoj in trpežno, i kart. K i -. 2. Vitek-ov „Nucin", enoina steklenica KI'-. Ti barvili, sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija 1624 FH. VITEK & Co. PBAGA. tileNv .JmniBiiuno" Vitek-ov ..Imrnerjuno' Pred uporabo. Po uporabi. Dobi se pri. ilnt. Kancu, T. Mencingerju, Ljubljana. od tovarn, delniške družbe Jovje" i 100 ki 5 SC 70 Vin. ii Prame vreCo vzamem po 40 vinarjev nazaj, /L\ S^ 1883 3-1 P. n. Podpisani naznanjam, da sem prevzel vsled smrti svojega očeta 2011 3-1 napravo Hišnih totegrafov in telefonov, MaHer Mi napo strelovodov io eioiio razsvetljave po deželi Zahvaljujem se slav. občinstvu za tako obilno zaupanje, s katerim je bilo naklonieno mojemu pokojnemu očetu, ter upam, da si bom pridobil vsled večletne vsestranske izobrazbe v tujini kot poslovodja popolno zadovoljnost pri vseh p. n. naročnikih ustrezaje z zane-sljivini delom po najnovejšem slogu, dobrim blagom in solidnimi cenami. Proračuni se nošiliaio na zahtevo brezplačno. Pričaku em mnogobrojnih naročil se priporočam z pošiljajo velepoštovanjem Maksimilijan Sartorij nožna mi« st. 39. Prost ogled! Do 1. avgusta t.1. prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtovy Prilika je zelo Prtičev> žepniih robcev, kravat, švi-ugodna samo carskih vezil, nogavic in perila. proti takojšnjemu plačilu. Anton Šare, Sv. Petra cesta 8 izdelovanje perila in oprem za neveste. Pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 1021 (i) IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26. aaaaaaaaaaaaaa£3aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa a o D O O o o D B O D O o o o o a o o o o a o a ::: Ooj^cčja zaloga ::: moj^ilj in de^iij oble!{ Ljubljana, Oucrni trg 3 ::: podružnica: Doue me$to, Qiauni trg. 1422 100 1 a o o n a a a a n a n a aaaaaa&a&aaaaaaaaaaaaaaanaanaaaaaaaaaaaaaaa Fj] Tomirtln« In ntnfrifunn IrnnnllMn P^ ^Termalne In močvirno Kopališče Postala Zobok in postaialitfe Zagorske železnice ..StaMfke Toplice". Sezona od 8. maja do 30. oktobra. N Termalni vrelci 53" C toplote in močvirne kopcljl so prav posebno primerni proti trganju levmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom. eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznini, ter ludl za rekovalesceiite. — Najboljga vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdr.i park, najlepša okolica. Nejceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče. Zdravljenje s svitlobo. Sobe od K !•— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stublčkih Toplicah, Hrvatsko. PoŠta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja. 1049 1 # pasar in srebrar Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 se preč. duhovščini in veleč, cerkvenim predstojnikom vljudno priporoča za izvršitev cerkvenih posod in orodja. ima vedno veliko zalogo na razpolago. Naročila se hitro in lepo izvrše. Načrti in proračuni na razpolago. 1929 10—t Razpis. 1987 2—t Za zgradbo novega šolskega poslopja v Medvedjembrdu (pri cerkvi) nad Logatcem na 17.500 preračunjena dela in dobave sc bodo oddale potom javne ponudbene dražbe. Ustmena, vsa dela zapopadajoča ponudba vršila se bode 27. julija ob 9., uri dopoldne na licu mesta. Načrt, proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri tajniku stavbenega odbora v Medvedjembrdu (pri cerkvi. Medvedjebrdo, dne 16. julija 1909. Franc Brenčič Ivan Trček predsednik stavbenega predsednik krajnega odbora. šolskega sveta. Zahtevajte moj jj|g«ni nflfljjj zastonj in franko Eelezn. patent. Jloskopf ura ima 6 kamnov, pristen nikel-nast okrov, ki ostane vedno bel, kazalnik iz emajla, 86 ur idoč.i natančno na pol minute. Pristne srebrne ure K 6'50 S 3 srebrn, pokrovi „ 9 50 Stenske ure. . . . Budilke..... „ z dvojnim zvoncem . 2-70 2-40 ,3-40 rt c ~ a 41 = TJ s .i "S £ "a a m o N o z -a S'« 5 S največja tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine m srebrnine V najem se oddasta 1962 3-1 v Novem Vodmatu, za ljubljanske trgovce. 37. z dvoriščem vred posebno pripravno Več sc poizve pri lastniku ravnotam Trgovii , Krošnjsrli I naravnost iz tkalnice! 1884 Posebna ponudba: 12-1 40 met oksforda za srajce, ceflra za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno barteno lo K 15*40. 40 met. tumburSke tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajpničeno prima kakovost, pralno, le K 10-40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, zale K 2-25. Brisače 40 cm široke. 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev / atlas-robom K l-25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod tranko. Za neprimerno denar nazaj in sc povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s po-dnhnn sp glasočimi, ki poiilinjo neporabno blage, r.j vračajo poštnineprivrnjenemblagu, in so le kramarji. — Obrne na| sc vsak na Julija Miillerja tkalnico, Mm. Mestec, češko. 'la.Trtj.TsV i il AR [filial,:. A .z/ iss:* tS 1842 Ustanovljeno leta 1842 g Slikarja napisovs Stavb. In pohištvena pleskarja.1 Velika zbirka dr. Sdifinfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje. ELEKTRIČNI OBRAT. riu—a----j-ni.■ i.iii i l ,■ nBaaaBgaaBBfflt— — i BU| Tovarna in prodaja olpatih barv. firneža in laka 1842 Prodajalna in kompfoSr: MIKLOŠIČEVI CESTH ŠTEV. 6 Telefon 154. Delavnica: SORIŠKE OLKE ŠTEV. 8. Telefon 154. Ustanovljeno leta 1842 Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, Sledilnega iji&iiila za hrastove potie, karbolineja itd. Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Vino izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: „Kmečka gospodarska zadruga v Medoših (Korte)" pošta Pirano — železniška postaja Portorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hakto ria debelo in po 28 K hekto na drobno. Cjma črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje. Domača tvrdka! LUKA VILHAR Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 1 tik novega poslopja Katol. tiskarne. izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsa- mu) kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne ufu dilke,zlate,srebrneinnikelnaste ure, liani šipo nflftano ter različno zlatnino dalje lOl loluU, |il SlUHU insrebrnino. 282152-1 Vsa popravila se izvrše solidno in po nizki ceni. St. 705 Flobert Tescbin „WHRHHHD" kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost t meter, za streljanje z zrni 1/1' in krogljami, teža 1 V4 kg • Pošilja se le po povzetju. — Ilustrovani ceniki o orožju zastonj in franko. _ (I) 1113 Franc Dušek, orožarna, Qpočno89, Češko. Lepa zračna stanov 661 vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hijšah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, :: v Ljubljani. :: Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov Klobuke, cilindre in čepice t najnovejših faconah in velikih izberah 112 priporoča 52-1 Ivan Soklič. Pod trančo št. 2. Postaja Blek. železnico. 4 tedne in na ogled razpošiljam svoja K O L E Š JI po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri. llust. ceniki franko. 2351 Fran tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem. „Pri solncu". Slovenska trgovina. „Pri solncu". ® „pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2552 Pfipofoeam slav. občinstvu veliko zalogo ravno došlih damskih klobukov najnovejše mode. Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene. Najnižje cene!__Solidna postrežba! Najnižje cene! a SKOEmsaii$gB!880E5gBS8Em 9 LfoMfasia, Sodnifske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. — Vsa dela se fzvr$ul?je točjo tudi v največji množici. — Najcenejša in najhitrejša vožnja v iimeriko je s parniki .m iz '"TUlIll.. s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Willielm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helra der Grofle. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. - ..... Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58 Št. 35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". teK.TiirnCT&i^S J Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californin, Ariona Utali, Wi)oming, Nevada, Oregon, in Wusliington, nudi na?,c društvo posebno ugodno izvauredno ccno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buencs Aires, Celombo, Siugapore, v Avstralijo itd. itd. Loncaater od K 26'—, Flobart-puške od K 8'50, pištolo od K 2'—, samokresi od K5--:: Popravila ceno. — Ilustrovani ceniki franko. ; F. DUŠEK v Opečne Štev. 77 1631 Češko. 3! JVafen' jčeStfo tiubrv. po čem' in - ^ vt&sl/itHrj:.-&ii»jali na/&e obmejna . rv; v JjitbJ/ierii i 'JicoSA, valjični mlin v Kranju kranjsko. Največja proizvajanja priznano najboljii pšeničnih raok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se is dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kai je zlasti za gospode pekovske moj3tre neprecenljive vrednosti. 2916 52-] Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljakp, Bol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem. Brzojavi: Valjični mlin, Kranj. Telefon 177. tm v e v Tomažu zaloga piva v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrefoačko In s češko pivo s= ■■■■■nu 3136 domačega izdelka 52-1 priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini — JOSIP VIDMAR v LJubljani M M SLA Stari trHU Prešernove ulice št. 4. — Popravila točno in ceno. — (Usti'edni banka čeških sporiteien) : DUHA3!., Wipplin3Brslrasse n. Vloge na knjižice in račun 4°/0 in 4'/4%. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. - Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam iu drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4% in '/4% upravne pristojbine. Financli-anje javnih podjetl). Lnnsija lastnih H"/0 bankovulh obligacij, katere uživajo pupiiamo sigurnost in se smejo rabili za vsakovrstne kavcije. 1131 Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: ,Sporobatika'. Deponiranje kavcij in : vadi} raznih vrst : Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije : in svete brezplačno ]Wat*i]a Sattnep • • £iubliana, ^Dunajska cesta 10, II. stop., IS. nadstr. (jVtedijatova hiša). sc priporoča prečastiti duhovščini za J izdelovanje Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilne burze, stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cer-_____________________-——i kveno perilo iz pristnega platna. Vporabija samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov m_tudi zadovoljno prevzame. _^ POZOR! POZOR! POZOR! Najstarejša prevozna tvrdka v Ljubljani Jurija Jankoviča naslednik lilo (i) MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ul. 31 se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljenim modernim vozom. _ . .. , .. . Cene zmerne! Postrežba najtočnejša! POZORI Ustanovljeno leta 1826. POZOR! PRVEL ROCCO, Rovinj, Istra. Priporočam svoja lastna vina za gostilne, restavracije in fina namizna vina po zelo nizkih cenah na drobno in debelo. — Postrežba hitra. Vzorce pošljem na zahtevo takoj, ■■»■■■»■■■annac« 1532 6-1 Odvetnik dr. Ivan Fermevc vljudno naznanja, da otvori s 1. avgustom 1909 svojo odvefniš v Pteji v ii zdravnika 9. dr. I Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana. PriporoCa se slavnemu občinstvu in preCastiti duhovščini v naroČila na šiedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ŽupriišCem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki sjo na razpolago. Pozor Pozor! Vsled prevelike zaloge pet let starega štajerskega vina najboljše vrste, pristni dolenjski cviček s Trške Gore, katera vina sem točil do danes liter 96 vinarjev, točim od danes naprej vse liter po 80 vinarjev. Kar imam še vina v zalogi, je brez konkurence, takorekoč srce moje kleti. Slavnemu občinstvu se priporočam in prosim za obilen obisk Franc Čonžek, 2015 4-1 gostilna pod Rožnikom. trgovina 2977 52-1 A. VIV01 - MOZETIČ, LJUBLJANA Stari trg 21, filijalka v KflJLNJU na Glavnem trgu Se nfo-vdanejše priporoča velecenjenim damam. Klobuke sprejemam v popravilo. BJE-i EF M S IS ii PB ggj BJUU BJULJLJU Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: „Specijal" Puoh-kolesa ....... K 1501— ..Ciurier" kolesa............ 116'— Najboljše pueumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni atroji od K 66-— naprej. (i) Za prekapovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko ooneja. Ceniki zastonj in poStaine prosto. it . *» Z odličnim spoštovanjem FR. ČUDEN urar ln trgoveo v Ljubljani. Tov F. L. P. F. L< ^ MUUUJ Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. Edina prodaja za Kranjsko: Znamka F. L. P. iiara VI tTd ZnamkaF.L.P. priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid »družbe7 sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt55 :-.—.—.— ---------:--------^rr moderne kemije zato neprekosljivo blago. -5 večje In najstarejše slovensko podjetje! ČastiSi duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXC£LSI0R" in »SUPERIOR". Najcenejša vožnja v Ameriko. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. ib je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.3M'75 obrestuj hranilne ¥lege po 4 o o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. imm tudi hranilne vioQe na lelioči račun y zvezi s Cehovnim prometom in jih ibmhlt oi im vlofle rte dne Cviea. Stanje hranilnih vlog dne 31. deccmbra 1908 nad . K 17,102.911.27 Upravno premoženje............K 17,519.983*93 Posojuje na zemljišča po 5'/4°/o z ll/i°/o «a amortizacijo aH pa po 5'/«% brez amortizacije; na menice po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj 114 in praznikov. 52—1 5*S $p# z modernimi, velikimi brzoparniki iz Ljiilijaoe čez Sferpen v Kow-¥ork in ooz Mweip v je proga Mn mn|. M ^ ytr 5J K Na naSih parnikih «Fin!and», «Kroonland», »Vaderland", «Zceland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in •Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. UM iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik E. Kristan oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 2900 52-1 Najcenejša vožnja v Ameriko. ta CS m to M K o > C/i Vsakovrstne slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu tovarna slamnikov v Stobu Fran Cerar p. Domžale pri Ljubljani. Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika. Vzorci na razpolago. «» Cene primerne. 9 9 r Vi I 468 52-1 □oaaoaaaaaaaacoa^^ a ~ ® V. J. Havliček a bratr v Podebradech Izvozna tvrdka lanenega in modnega blaga priporoča v zajamčeno znanTikotsti modno Mago Jt^TS gospode, namizne prte iz damasta, brisače zajamčeno stalnobarvnih prekrasnih mo- f^off za srajce, obleke itd., po nizkih in dernih vzorcev, V/^lal. a stalnih cenah. Velika lepa izberi — Opreme za neveste. Mnogo pohvalnih priznanj. Naročila tud 15 K poštnine prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih t za K 18'— franko po povzetju. — Samo pri nas dobile pravo In dobro blago. Izvolite pisati po vzorce! oaaaaa: Ljubljana št. 13 poleg ..Figovta" v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri •Starem tiSlcrju* 18S (52—1) se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za pre- vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega uetnega steklaistva M slikanja aa steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. r odjemalcem v ogled. Inžener-hidrotekt kanalizacije, kopališča lil _.._____..________k bM <■' >*-•'• .m! tjflr.Tia^l^tKžTjtS a Ti asasl tosav-rttss&aasa mssucBS aa {ssaaauagsa e taaši specialni tvrdkl. i sa b Ts«š?ie OC83S2 In načrti zastsnj.ko ss poveri dala. 32 aaaamjsvagBsafisisa ft^tt.' {KS5 3S e5SE3SEC2SS8 te Bsetlse veziove nI. 4. Orzojavi: Lacbnik, Ljubljana. aren Žalec in Laško Delniška, družba Speciaiiteta: g5Salvat©s»" (črno pivo a !a monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ============r==r PaftUjatve na dem sprejema KTstavrftter »Narodnega doma" g. IfrMšralfe. (Telefon St. 82.) Filijalka Brivci. Fronc zoicbriwec' L'ubi'ana' Duna)ska cesta Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice J. Konfekcije. MarU«» trgovina z izgotovljeno obleko wlK Mestni trcr 9. Grfa i Majač, za,.°*a-ob,eke' p^«™™ ulice 9. Lekarno. M. Ph. Čižmar 'S& Hčev trg. Ph. Mr. Leustek- lekarna poleg jubilejnega mostu. Lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven ro-tovža. Manufaktufno blago. Ppsinilr Janlco« Česniku", manufakturna UCO11I& in modna trgovina. Stritarjeve (.Lingar-jeve, ulice. VaccliAr Ig"., trgovina z manufaktunim blagom, AB&lGi pogačarjev trg. Lenasi & Gerkman, 5S« blagom, Stritarjeve (Spitalske) ulice. (Glej inserat). Pri st. Cirilu in Metoda, 'Sii.^!: jeve ulice 1. Skaberne ^ & ,r?ovi?a z _manufak'urnim trg 10. blagom na debelo in drobno, Mestni Cm | \rn Franc Ksav., manufakturni trgovini OUUVdil na drobno, Mestni trg nasproti mestn. magistrata. Franc Ksav., manufakturna trgo-OLIU. V £Vtl vj„a na debelo, Francovo nabrežje za vodo. SOUVAN F?ANC' SIN manufakturna trgovina na novi hiši. drobno. Mestni trg št. 22, v stari Souva- Tlrhflnr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom Ui UOUU na debelo in na drobno, Mlkloščičeva c. Ilrhanr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdlUj Pod trančo štev. 2. Modno in meSano bSacso. SinkOVlC ^ modnatrgovina,Mestni 7/irffi Petra cesta ^t. 2- Velika izbira raznega perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje. »Pri nizki ceni'. 7nrPf Franc, trgovina t mešanim blagom, manu-l/Ui fakturo in potreb, za Šivilje, Sv. Martina c. 23. Opreme z« tieuesie in ženine. Marija, opreme, periio za go- aicauvct spode in dame( uCj|igee za Si. vanje perila, Poljanska ccsta štev. 22, PoEojjiJwjcc. Kmetska posojilnica Seb£: lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18. Ljudska posojilnica mSm Miklošičeva cesta 8. — inserat. CniTVAM FRANC, SIN manufakturna trgovina na OUUIilH debelo. Mestni trg št. 23. Vzajemno pgfeH™°a?ružtV0'KQngrcsnl trg 19 Obrtno pomožno društvo nilne vloge po 4'/<«/0 od dne do dne, brez odbitka rentnega davka in daje posojila proti menici in vknjižbi. Speoeršjisko hlcggo. "13 n K j X Franc, zaloga špecerijskega blaga, jJauiv špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2. Ttarialr & ^nhpr 'fgovina s špec. blagom in DCljaa JUUC1, žganjem, Vodnikov trg 2. lV/Tfittfi in T . trgovina s špec. blagom In IVlGIililtlgCl deiikatesami. Sv. Petra cesta "' 37. in 42. 7i\raC Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, i/UlOO Sv. Petra cesta 21. ličarji i vi zlatsrjji. v Turisti Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnlno VllUljll Prešernove ulice. ITrifl^f Milko, urar In trgovec z zlatnino in sre-jaiapci brnino, Jurčičev trg 3. Glej, inserat. Qltttnf»r H., urar in trgovec z zlatnino in srebrnlno, JullHCl Mestni trg, nasproti rotovža. VijW Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve i i .Milil u|iCe 4. oiej inserat. Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, srebrnlno, gramofoni in ploščami, Stari trg25. K. A., trgovina z usnjem in čevij. potrebni Ščinami. Sv. Petra cesta štev. 2. Maliy Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2. Rasna t?rdfce. At-iTro Matko, trgovina z lesno, pletarsko in Al S.O sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje. B lSChof Rudolf, slaščičarna, Židovske ulice. Brata Hlarlra zaloga kirurglčnih in ortopedičnib JDIdld llldlfl.d predmetov, Prešernove ulice pKpfl črkoslikarja, stavb. In pohišt. plesk. iJldl'1 LUC11 lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4. Jager Toni. trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. J(0}[ffiaQn Fran, zaloga porcelana in steklenine, A , krznar in zaloga klobukov, Kongresni trg. Kotoliška bukvama, fijo 5, poleg stolnice. — Glej inserat. Betonsko podjetje Tvorno tiamema in marmorja. AN A, Dunajska cesta št. 73, na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani SBBGSSSSSK <3KaaassEascHffinEsmEK BERNHARDT-OVI Knjigoveznicakato'' d.r.u^tvn> Kopitar- jeve ulice 6, II. nadstr. Fr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2. MprŠfll F«, trgovina modnega blaga, vezenin, predla GliMJl tiskailja, Mestni tvg 18. Glej, inserat. Puh J°S'P. polaganje parketov, Gradaške ul. 20. Pricfnil Filip, slikar za napise, črke in grbe, 11SIUU Prešernova ui. 50. PrnHiialtin »Katoliškega tiskov, društva", nUUdJdllld Kopitarjeve ulice 2. Rfibfik ključavničarski mojster, Francovo f?Ptnir Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-llCUlIU bnčke tvornice likera, preje Franjo Po-korny, Zagreb. Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6. Cnv Fr. domača elektrotehnična obrt, Gradl-Otf4A Sče 17. Ct«n?po Fr., trgovina z železnino, poljed. stroji dUlfJivd jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta In Ančnikovega skladišča. Glej inserat. ar- stavbe- Tehnična pisarna S&fflftg nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr. JfgO Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. Vodnik kamnoseški mojster, Kolodvorske Ve* prlrn ,van' trgovina s papirjem, V iC t IV VJ sv. Petra cesta 31. A-, največja zaloga čevljev domačega Iz-£ftUOi i delka, Prešernove ulice. Opazka i Ako se oglasita vsaj dve tvrdk ene vrste, dobita poseben oddelek. Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci, brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique~ plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, facade i. t. d. •— Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralyth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko liscu, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. & CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RABE VOLJE NA ZAHTEVO. 1311 12—1 ' Obratni stroški 5 -6 vin. za konj. silo in uro- Nobenega dima, nobenih saj, nobenega smrada, nobenega h-prqžq,ncj}a strojnika, nobena nevarnost za eksplozije ali opnj, nizfti nabavni stroški, so lahko postavijo v bivališčih, ni potreba nobeflojja dimnika. ;—Pripravljeni za takojšnji obrat. Najcenejša obratna moč za izvrševanje Ponudbe z ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ceniki in naslovi na ogled poslanih strojav na zahtevo na razpolago. C. kr. priv. tovarna za motorje in stroje Sollllfilffillfl SllSfl Silllj lil./2, SchOnbrunnersirasse št. 173, SI. Zastopnik: J. MIKULA, inžeuer, sodnijsko zapriseženi cenilec, Ljubljana, Cigaletove ulice 7. ESHII^EEBII 18118 r . Več vrst sodov ima naprodaj R. REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1 Velika zaloga jnvelov, zlatnine, srebrnšne ter raznih ur. Blago prve vrste cene erae juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 19552-1 y»l!jia, Mis iilies štev. I 1, Zarezano ■mnanBasiKBaBraBgss! nanm ^ ?BFOTBEirirriTOsii iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne nss lUžvu prš Ljs^SsBjani, Sn opeko za zid, dalje stavbni kamen xa zidanje iz domačega kamenoloma v Podpcči, pri Ponudimo vsako poljubno množinoi 480 m pfflez&tl ali pribiti na late trni popolnoma mm proti MIŠJI). cement, peči, štedilnike, šavnofne plošče 5 hodnikov i. f. d. ■■■ Ha zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno. vseh vrst za urade, društva trgovce Itd. Anton Čeme graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 52 1 Podjetje betonskih stavb! ta Seravalli & Pontello LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1 Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-inentov, baiustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, omamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke. Vsa dela so solidno in strokovnjak izvedena. - Cena najnižja. - Jamstvo. - Zaslop. svodov patent .TIral*. Sr*"' is B fl H P S Ustanovljena 1847 OTIOLiiS B & B U in D r. izdelovatelj I^irurgičnih in orto-pedičrtih predmetov in tfar.dai, JLjubljana, Prešernove ulice 5. Priporočata svojo velijo zalego obvezi! ja zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov ya inhalacije s paro in mr3lo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic ja krene jV/e, k^lne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate ja samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk■ Use bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Calvan'čni poniklovalnizavod j motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno. 3 5 K R V Ustanovljena 1847. .SilI li . 7. ■ * a ■ Majveeja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago. i S B S5' S S S ■ I B B B rs B KJ B ud B a B B B_ B B BBS B B B B B ILJLM a a b b b b a a a a alg čevljarski mojster Ljubljana, Radeckena cesta 2 Priporočam se velečastitl duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi rta dom. Cene zmerne I Postrežba tofina I 3292 J. KORENČAN =nz= LJubljana :tz=z trgovina norimberškega In galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo, n Stavbene, ametne in honstruhciisho hliD-Cavnrčarstvo. ffitlralicne vidre ln sessihe. B, Priporoča se stavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to 'S; stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne ® ¥ križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. € Specijalilala: valjižni zastorl in solnčne plahte po najnovejšem sistemu s samodvlsaliiimi oporami brez vijakov' : \ >\ j *$m Velika :: zaloga pletenin kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke Itd. 2575 C. kr. oblastveno potrjeno učilišče zakrojno risanje FRANJA JESlfi Ljubljana, Stari trg št 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. Peric za postelje ln puh 2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se tofino izvršujejo. KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 41 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 0 čistih H K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra- . * ' » ' ------- • v u UUU.UUVCH (jicn-ujt uiusivu aamu. ui uye ura- nilnične knjižice se sprejemajo kot g o t o v d e n a r, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v Vl2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice. Dr. Fr. Dolšak 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. Prelat R. Kaian 1. r., predsednik. Kanonik I. Sušnik 1. r., podpredsednik. Telefon St. 21—60. Brzojavi: Balkansped. Kttfiffca ^S K1KMI Žiro račun pri JADRANSKI BHNKI v Trstu, sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulantneje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročcvalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carmi blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako stro-£__kovno pojasnile in navodilo hitro in zastonj. :::