štev. l
O Ljubljani, u čerteh, dre 2. januarja 19GB.
Velja po poŠti: b tt^o letu naprej K 261— <?» pol !(.'ta „ U1— s« ccv*"t leta „ 6 50 •»M 4*n mesec „ » 2-20
V upravnistvu!
'1M ''.elo leto naprej K 22'40 » pol leta „ „ 11*20 ttM četrt leta M u 5-60 tn mesec „ „ V90
/s poJllj. na dorti 20 h na mesec.
t?»samezne 5tev. tO h.
(Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod In
_ dvorlJJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ir* vralajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. UrcdnISkcga telefona ***<> 7*
olitižen list za slovenski narod
leto xxxui.
Inscrali :
hioslop. petitvrsta (72 mitoza enltrai .... 1} !i za dvakrat .... 11 „ za ii lkrrt . . . 9 „ za <fci ko trikrat . & „ V reklamnih noticah stane enostopna gsrmondvrsta ž 26 h. Pri uefitralnctn ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
\?sak dan, izvzemSi nedelj): in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Jpravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — — Vsprejema narointno, in sera tc !•; reklamacije. UpravniŠkega telefona Stev. 168.

J&* Današnja Številka obsega 6 strani. ""L
Širite, naročajte Jtavoafi Aneriško-loponsKi spor.
Plemenski boi. — Prepoved izselievania.
— Ureditev tega vprašanja.
Kakor znano križari ameriško vojno brodovie po Tihem oceanu pod poveljni-štvom admirala Evansa. Severnoameriške združene države hočejo Japonski pokazati, da se je ne boje in da so pripravljene na boi, ako ga Japonci hočejo izzvati.
Kaj je vzrok atneriško-japonskemu sporu? V prvi vrsti izseljeniško vprašanje. Američani se boje, da rrneno pleme popiavi zahodno kaliforniško obal in izpodrine beiokožce. Japonski kuli škoduje uidi organiziranemu delavcu, ker je zadovoljen, ako dobi le toliko soldov, da lahko trikrat na dan opleta na vodi kuhani riž. Vrhtega pa se Japonski cedijo sline po Filipinah, kajti ljudstvo se je na domačem otočju toliko razmnožilo, da mu bo zmanjkalo dela in kruha, ako se ne razširi po vsem tihomorskem otočju. Temu natornc-ma procesu pa so napoti severnoameriške države, ki gospodarijo na Filipinali. Amerika smatra prepoved, o/.ironia omejitev japonskega vseijevanja za eksistenčno vprašanje, za Japonsko pa ie vprašanje časti, da to prepreči. Zato spor.
Zdaj trdijo, da se zadeva izkuša poravnati na ta način, da bi Japonska : ama omejevala izseljevanje v Ameriko, slednja pa bi Japoncem na Pilipinah podelila trgovinsko svobodo. Časopisje se s tem problemom jako razburjeno bavi in v resnici ta rešitev ni nič drugega kot pusta senzacija. Še nedavno je ameriški poljedelski tajnik WiIson povdarial, da so Filipine najdragocenejša pridobitev za severno Ameriko, ker s. kavo, gumijem in dišavami lahko oskrbijo cel kontinent. Kdo bo tedaj tako brezstniseln, da bo ondi Japoncem prepustit svobodo trgovanja v škodo Ameriki? Saj Filipinci itak niso zanesljivi. Medtem pa Kalifornci prenapenjajo strune.
Proti rmenemu plemenu oznanjajo boj na nož. Poslanec Hayes je v reprezentacijski zbornici v Washingtonu predložil bili postavo po kateri naj bo vsakemu Mon-golcu Japoncem, Kitajcem in Hinduj-cem - prepovedano stopiti na ameriška tla. Seveda je ta predlog Japonsko zelo razdražil, obenem pa tudi vznejevoljil ameriški državni urad. Kajti gibanje proti Japoncem je v Kaliforniji prekoračilo mejo.
Stvar je namreč sledeča: Odkar se izvršuje protijaponski paragraf nove vse-Ijeniške postave od februarja 1907, se je vseljevanje Japoncev tako zelo znižalo, da ie razburjenost Kalifoniccv težko razumljiva. Za celo stvarjo tiči pravo plemensko sovraštvo, to ie neizpodbojno izpoznanje razsodne javnosti. Kakor so svojčas divjale verske vojske, kakor zdaj Rusijo iz-podjeda socialna revolucija, tako stoji zadnja doba v Ameriki v znamenju fanatičnega plemenskega boja. Kar ni bele kože, naj pogine, je v Kaliforniji geslo. Indijance so že tako decimirali, da jih je ostalo koi.iaj še 150.000, črncev je pa preveč (9in pol milijona), da bi jih mogli vse po-iinčati, zato so se vrgli na Mongolce. Kajti japonska nevarnost ie nekoliko pretirana.
Pri tej priliki je v reprezentacijski zbornici v NVashingtonu prišlo vselieniško vprašanje sploh na vrsto. V zveznem senatu je I.atimer iz južne Karoline predlagal. naj se sprejme postava, ki določuje, da mora vsak vseljenec prinesti s seboj nravno izpričevalo domače oblasti, da mora znati pisati in brati in da skupno število vseljencev iz vsake izvenameriške države na leto ne sme iznašati več kot 50.000. Ta načrt nc bo sprejet, ker Američani vseljenike ravnozdaj zelo rabijo. Zgraditi se ima namreč velikanski kanal iz Bostona do Key Westa v Floridi, ki bo prereza! ves vzhod dežele. Američani takih del ne prevzemajo, ampak rabijo za to italijanske in slovanske delavce.
Vselieniško vprašanje pa se bo uredilo, čeprav ne v smislu Latimerjevega predloga. Kar se vseljenikov tiče, ie o njihovem številu leta 1907. poročal trgovinski tajnik Praus kongresu sledeče številke:
V Ameriko se je vselilo leta 1907. 1,285.349 oseb, torei 185.614 več kot leta 1906. in 258.850 več kot leta 1905. Zavr-
nilo se je pa 1.3.0(3-1 oseb. .30 odstotkov je bilo analfabetov. Prinesli so s seboj 25 in pol milijona dolarjev. ------:
Mmmifo poročila
voli v ni oklic Češke socialne !
demokracije.	1
Praga, 2. januarja 1908. Ob deželno-zborskih volitvah na Češkem sta izdala izvrševalna odbora češke in nemške soc. demokracije oklic, ki pravi, da so fevdalci, ki so imeli dozdaj glavno besedo v dež. zboru, največji nasprotniki obeh narodov. Fevdalno gospodarstvo se zlomi, ko se uvede tudi za deželne zbore splošna, enaka in direktna vol. pravica. Dokler so zastopani fevdalci v deželnem /boru. ni govora o sporazumljenju obeh narodov in ne o uspešnem delu v češkem deželnem zboru. Narodni mir ie mogoč, ko bodo zastopani v dež. zboru delav. stanovi. Oklic konča s pozivom na boj za politično enakopravnost, za socialne preosnove in za narodni mir.
velika delavska stavka v bludencu.
Btidenc, 2. januarja 1908. Dne 31. m. ni. so pričeli stavkati delavci tvrdke Gelz-ner, Mutter & Comp. Stavkujoči delavci so korakali pred Klarenbrunnovo predilnico, kjer so se priklopih stavki Klaren-brunnerjevi delavci. Tudi delavci tvornicc Liinnersee so se pridružili stavki, tako da stavka zdaj 1500 delavcev, ki zahtevajo •Ourni delavnik.
USTANOVITEV UTOPiSTlCNE NASELBINE.
Ne\v York, 2. januarja 1908. Koncem januarja 1908 se poda 500 oseb različnih narodov na neki otok Tihega oceana, kjer hočejo ustanoviti pod vodstvom ameriškega časnikarja in sociologa Praterja novo družbo. Pratcr je objavil oklic, ki zahteva, da mora imeti vsak, ki pristopi družbi, 1500 frankov. Na otoku uvedejo republiko s predsednikom, ki bo izvoljen za eno leto. Nova r publika bo imela tudi ministrstvo brez vojnega ministra. Vsak na-| selnik se obveže, da bo delal šest ur na | dan. Vsak državljan bo imel pravico do j | enomesečnega dopusta vsako leto. Med : i ustanovitelji nove države so Američani, j
Norvežani, Irci, Rusi in Finci, ki imajo različne poklice.
TOLSTOJ PONESREČIL.
Peterburg, 2. januarja 1908. Orof Lev Tolstoj je, ko je jezdil na svoj vsakdanji izprehod, padel s konja. Tolstoj si je zvil levo roko. Posledic l.esrcča ne bo imela.
PRETEP V CERKVI.
Zagreb, 2. januarja 1908. V Podsu-sedu so se pričeli prepirati v cerkvi med mašo radi nekega sedeža. Prepir je bil tako hud, da so sc stepli, razbili stole in jih vrgli na cesto. Med tepežem je potegnil neki vojak svoj bajonet in je divje suval okoli sebe. Po daljšem času šele je napravila policija mir. Cerkev so zaprli in jo morajo na novo blagosloviti. Proti pretepačem so uvedli preiskavo.
RODBINA, KI SPI.
London, 2. januarja 1908. V Fisiiodu pri Bristolu so dobili v neki hiši tri osebe, ki so spale malodane celo življenje. Stara gospodinja leži že 40 let nepretrgoma v postelji. Njena sinova se menjata v spanju. En brat spi več mesecev, drugi pa medtem skrbi za mater in za spečega brata. Brata se v spanju menjata. Vse tri osebe so popolnoma zdrave. Mati je stara 90, starejši brat pa 00 let. O rodbinskih spalnih razmer niso niti sosedje vedeli do zadnjega časa ničesar. Zdravniki sodijo, da se ne gre za spalno bolezen, marveč za zaspanost.
PERUTNINARSKA ZADRUGA.
Danes se je vršil v mali dvorani »Uni-ona« ustanovni in občni zbor »Perutninar-ske zadruge«. Zborovanje je otvoril dr. Pegan, ki je povdarjal, da sta dali inicija-tivo k ustanovitvi te zadruge »Zadružna« in Mlekarska zveza«. Oospod Legvart je govoril o pomenu umnega perutninarstva. Doseglo se bo kaj, samo z zadružništvom in sistematičnim delom. Ustanoviti se morajo perutninarske postaje. Perutninarska zadruga ima nalogo nabirati in prodajati jajca, izboljševati plcmene itd. Opravljala bi svojo nalogo s pomočjo »Mlekarske zveze«. V Ljubljani se osnuje osrednja zadruga, po deželi naj se pa osnujejo podružnice. Govorili so še gospod !e naduči-telj Zebre, stotnik Kump, vodja šole na
LISTEK.
Di »»ti Kralja S<ltmo*a.
Angleški spisal Rider Haggard. posl. J. M.
I. Poglavje.
Pri Sir Henry Curtisonu.
Čudna stvar je, da moram v svoji starosti — petinpetdeset let zadnjega rojstnega dne — poprijeti za pero, da poskusim in napišem povest. Radoveden sem, kakšna povest bo to, kadar jo končam, ako sploh kedaj pridem do konca! Marsikaj sem storil in delal v svojem življenju, ki se zdi meni precej dolgo, morebiti radi tega, ker sem tako mlad začel skrbeti sam zase. V letih, ko drugI dečki navadno še v šolo hodijo, serri si jaz že služil svoj kruh kot trgovec v stari Koloniji. Kupče-val sem, hodil na lov, bojeval se ali delal v rudokopih od nekdaj! In vendar je samo šele osem mesecev tega, odkar sem si pridobil nekoliko pretnoženia. Velika svota ie, ki sem si io pridobil — sam še ne vem, kako velika — vendar mislim, da zaradi nje ne bi rad še enkrat preživel vsega onega, kar sem preživel poslednjih petnajst ali šestnajst mesecev; nikdar ne, in tudi ako bi vedel, da se vrnem iz vsega tega ziv. jaz in moj denar. Boječ človek sem.
ne ljubim nasiistva in sem precej sit pustolovstva. Čudim se, da sem začel pisati to knjigo, ko se sicer ne pečam s takimi stvarmi. Jaz nisem književnik, akoravno zelo rad prebiram sv. pismo stare zaveze in Ingoldsby Legende. Nai poskusim in navedem vzroke, iz katerih to pišem, samo da vidimo, ako jih imam kaj.
Prvi vzrok: Ker sta me naprosila v to Sir Henry Curtis in kapitan John Good.
Drugi vzrok: Ker ležim tukaj v Dur-banu in imam bolečine in druge sitnosti v svoji levi nogi. Odkar me ie bil prijel oni preklicani lev, sem jim bil vedno podvržen in ker se je ravno sedaj obrnilo na slabše, sem ohromel bolj kakor kedaj. V levjih zobeh se mora nahajati nekak strup; kajti kako je sicer mogoče, da se že zaceljene rane zopet odpro, in sicer navadno, dobro pomni, v tistem letnem času, kakor jih ie človek dobil? Hudo je, ako je človek ustrelil petinšestdeset levov, kakor sem jih jaz tekom svojega življenja, in mu mora potem šestinšestdeseti zmečkati nogo. kakor merico tobaka. To je nekaj nenavadnega in ako denemo vse druge ozire na stran, moram reči, da sem reden človek in ne ljubim kaj tacega. Toliko mimogrede.
Tretji vzrok: Ker želim, da bi imel moj sin Harry, ki študira tam v Londonu za zdravnika, nekaj, kar mu bo v zabavo in kratek čas za kaki teden dni. Delo v
bolnici včasih preseda in nekoliko dolgočasno postaja, kajti človek se mora tudi naveličati rezati mrtva trupla, in ker ta povest ne bo dolgočasna (naj bo sicer karkoli hoče), prinese morda nekoliko življenja v njegove razmere, za eden ali dva dni, ko jo bode čital.
Četrti in poslednji vzrok: Ker nameravam povedati na bolj čudno povest, kar jih vem. Morda se bodo zdele te besede nekoliko nenavadne, posebno ker se v povesti ne nahaja nobena ženska — ako se izvzame Foulata. Vendar stoj! Še ena je in sicer Gagool, ako ie to bila sploh ženska in ne kak zloben duh. Ker pa je bila že najmanj sto let stara in torej ne za možitev, ie ne morem vpoštevati. Na vsak način lahko rečem, da v celi povesti ni niti ene ženske osebe. No, mislim, da je najbolje, ako pridemo do jarma. Tesen prostor to in jaz se počutim, kakor da bi tičal v njem notri do gležirev. Toda »sutjes, sutjes-, kakor jim pravijo Buri (povedati moram, da nc vem, kako to besedo izgovarjajo) so bolj mehki. Tudi močni voli navsezadnje pridejo z glavo skozi, seveda suhi ne. Nikdar ne morete ničesar doseči z mršavimi voli. Sedaj pa začnimo.
Jaz, Allan Ouatermain iz Durbar:a v Natalu, gentleman,1) prisegam in izjavljam na ta način sem začel svojo izja o pred
') Plemenit človek.
sodnim uradnikom glede žalostne smrti ubogega Khiva in Ventvogelna; vendar nekoliko se mi zdi, da to ni pravi način započeti knjigo. In vrhu tega, ali sem gentleman? Kaj pa je gentleman? Ne vem prav dobro, in vendar sem imel opravila s črnci ne, izbrisati hočem to besedo črnci, ker mi ne ugaia. Poznal sem domačine one dežele, ki so gentlemani, in tudi ti, I1arry, porečeš tako, predno prebereš to povest; in jaz sem poznal tudi podle beiokožce, ki so imeli denarja na kupe in so ravnokar prišli od doma, ki pa niso gentlemani. Na vsak način, jaz sem bil rojen kot gentleman, akoravno nisem bil celo svoje življenje ničesar drugega kakor ubog potovalen trgovec in lovec. Ako sem gentleman ostal, ne vem, vendar vsakdo to lahko presodi iz pričujočih vrstic. Bog ve, da sem se vedno trudil za to. Usmrtil sem v svojem življenju mnogo ljudi, vendar nisem nikdar pobijal ljudi lahkomiselno ali omadeževal svoiili rok z nedolžno krvjo, raz v en v samoobrambi. Vscgamo-gočni nam je dal naše življenje in mislim, o i na n je tudi dovolil braniti je; vsaj jaz sen vedno ravnal po teh mislih in upam, d/, se mi ne bode štelo v greh, kadar bo bila moja poslednja ura. Vendar svet je okruten in brezbožen, in četudi sem jaz boječ človek, moram priznati, da sem bil zapleten v precejšno klanje. Nc morem povedati, koliko sem imel pravice, vendar
Grmu g. Rohrman, živinozdravnik gospod Ribnikar, profesor g. Pengov. Potovalni učitelj gospod Vlado Pušenjak je prečital bistvene točke pravil, ki so se z malimi izjemami sprejele neizpremenjene. Občni zbor je posetil dež. odbornik grof Barbo in predsednik trgovske zbornice g. Lenarčič. Na predlog gospoda dr. Pegana je bil izvoljen predsednikom kanonik veleč, g. Andrej Kaian, v odbor pa gg.: vodja V. Rohrman, grof Barbo. g. Juvančič iz Medvod, potovalni učitelj g. Gombač, župnik Trpin iz Mošenj, župnik g. Lenassi iz Smihela na Dolenjskem, g. Legvart, g. J. Traven iz Viča, sodni svetnik g. Muley, nadučitelj gospod Zebre. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni: gospod Lenarčič, predsednik trgovske in obrtne zbornice, gosp. Škrl, g. župnik Oblak, g. kaplan Mrkun, g. Henrik Franzl, g. Počivavnik. Vpisnina v zadrugo znaša 1 K, delež pa je 2 K.
Dnevne novice.
♦ »Narod« razkrinkal Hribarja. »Slovenski Narod« je završil svoj 40. letnik. Na Silvestrovo je »Slovenski Narod« priobčil tem povodom notico: »Castitka ob 40-letnici našega lista«. V tej notici pripoveduje, da je posetil uredništvo »Slovenskega Naroda« državni poslanec lv. Hribar ter da je ta mož častital na štirideset-letnici, odkar je pričel »Slovenski Narod« izhajati. O. državni poslanec Hribar, ki je napram Hrvatom obsojal »Narodovo« pisavo in se odločno zavaroval, da bi imel kaj skupnega z »Narodovim pisarjenjem, je po poročilu »Slovenskega Naroda« na-glašal »velike zasluge« »Slovenskega Naroda«, zahvaljeval se, >da se je »Slovenski Narod« zvesto boril za ista načela, katera so zastopali pristaši narodno-napred-ne stranke v »občinskem zastopu« ter je »izrazil željo, da bi »Slovenski Narod« ostal veren načelom, za katera se je doslej boril ter podpiral toliko požrtvovalno delovanje. kakor dosihmal delovanje tako občinskega sveta ljubljanskega, tudi delovanje narodno-napredne stranke.« Uredništvo »Slovenskega Naroda« je zagotovilo g. župana, da ustreže njegovi želji in otane tako kakoršno je bilo doslej. — (ig. hrvaški poslanci sedaj zopet enkrat vedo, koliko je verjeti Hribarjevim besedam. Hribar na Dunaju obsoja »Narod«, v Ljubljani pa gre v uredništvo »Slovenskega Naroda«, napram kateremu je hrvaški na-prednjaški »Pokrct« nedolžno jagnje in ki je vedno dosledno sramotil, kar je sveto slovenskemu in hrvaškemu narodu. Hrvaški poslanci bodo sedaj menda marsikaj —:umeli. Iv. Hribar ic menda mislil, da uredništvo »Slovenskega Naroda« tilio njegovem značilnem obisku in da bo ko kazal še naprej dvojna obraza: :ga hrvaškim poslancem, enega pa libe-lim strankarjem. Ker ie bilo uredništvo „.ovenskega Naroda« tako prijazno in je povedalo, kako ie s Hribarjem, prosimo hrvaške liste, da v primerni obliki povedo svojim poslancem, s kom imajo na Dunaju opraviti.
■+ Brezpredmetna resolucija. Hrvaški poslanec Zagorac se je izjavil, da je reška resolucija postala brezpredmetna. S to izjavo se približujemo slogi v tem vprašanju.
i" Zakon o belokranjski železnici je
cesar sankcijoniral.
nikdar nisem kradel, akoravno sem nekoč prevaril nekega Katra za čredo goveje živine. On mi je pa vse povrnil in mi od nekdaj redno delal škodo pri mojih poslih.
No, kakih osemnajst mesecev ali tako i i kako je, ko sem se seznanil s Sir Henry rtisom in kapitanom Goodom, in sicer tale način. Bil sem na lovu na slone 011-an Bamangvvato in nisem imel sreče, e je šlo narobe to pot in navsezadnje se je še lotila mrzlica. Kakor hitro sem >et okreval, sem se podal doli na dija-ntne poljane, poprodal slonovo kost. kolikor sem jo imel, in tudi svoj voz in vole, razpustil svoje lovce ter stopil v poštni voz, da me popelje v mesto Cape Toun (Kapsko mesto). Tu sem ostal teden dni, pa spoznal sem, da so mi v hotelu preveč računali, in ko sem videl vse, kar se je dalo videti, vštevši botanični vrt. ki je po mojih mislih velikega pomena za deželo, in novi poslanski zbornici, o katerih mislim, da se jima to nc bo moglo očitati, sklenil sem vrniti se v Natal in porabiti za to pot ladjo Dunkeld, ki je tedaj ležala tamkaj in čakala prihoda ladje Edinburgh Ostle, katera je imela priti iz Angleškega, pil sem vozni listek ter se podal na jo; in še onega popoldneva so potniki Edinburgh Castle, ki so bili namenjeni Matal, presedli na našo ladjo, in dvignili • o sidro in odrinili na morje.
Med potniki, ki so tedaj stopili na našo ladjo, sta bila posebno dva, ki sta vzbudila mojo pozornost. Eden izmed njih, mož
+ Zajčeva proslava. Hrvatsko pevsko in glasbeno društvo »Dunav« v Vukovaru priredi v proslavo 70-letnice hrvaškega skladatelja in častnega člana »Dunava«, Ivana pl. Zajca, dne 5. januarja svečani koncert.
+ Kanonično vmeščen je bil v torek .31. decembra 1907 na župnijo Rovte ta-mošnji upravitelj č. g. Matej Sušnik.
+ Premeščen je č. g. Martin Škerja-nec, ekspozit v Harijah za župnega upravitelja na Prem.
—	Poročil se ie v Skednju g. Benjamin Grahovac, profesor na navtični šoli v Bakru z gospico Olgo Sancin.
—	58. vlom v Trstu. V istej noči, morda v istem hipu, ko sta bila obsojena pred porotniki dva svedrovca - Perissa in Calligaris
vsaki na štiri leta težke ječe, so bili drugi svedrovci zopet na svojem zločinskem delu. Neznani tatovi so se vtihotapili preko dvorišča hiše št. 1. v ulici del Tintore v stranišče v isti hiši nahajajoče se ljudske kuhinje. Tam so napravili precejšnjo luknjo v 65 cm debel zid, in preko te luknje so prišli v skladišče sla-ninarja Santo Botteri, ki ima vhod v ulici delle Lrbette. V skladišču so prevrtali zunanji oklop blagajne in bili so začeli vrtati tudi notranjega, a med tem jih je najbrže kdo motil na delu, kajti popustili so in odšli. V blagajni je bilo kakih 800 kron denarja. Tatovi so blagajno odmaknili od zidu in jo potem navrtali na zadnji strani 10 cm pod vrhnim robom. Luknja, ki so io naredili v zadnji oklop, je široka 12 in pol cm v premeru. — Škode vendar ni druge, nego one na zidu in pa na oklopu blagajne. Tatovi odnesli so samo par salam.
Iz Višnjegore. (Predstava.) V Višnji-gori je priredila na Silvestrov večer tukajšnja požarna hramba v društveno korist veselico. Predstavljala se je veseloigra v enem dejanju »I)r. Hribar«. Za nas je bilo to nekaj čisto novega. ker je minulo že 24 let, odkar je bil g. nadučitelj vprizoril burko »Boječi Matevž«. Udeležba od strani občinstva je bila prav obilna, le prostor je bil premajhen za gledalce. Drugič naj se preskrbi za večjo dvorano. Kulise in oder je prav okusno napravil brezplačno član požarne brainbe, mladi, a podjetni trgovec g. Jožef Zupančič, kateremu gre zasluga, da se ie sploh predstava vršila. Navada je. da se pri takih predstavah vse povprek hvali, toda krivico bi delali, če bi v splošnem nc pohvalili vseh igralcev. Brez najmanjše spodtike in popolnoma gladko so nastopali posamezni člani v eno uro dolgi igri. Šepetalke, ki se pri vas v Ljubljani večkrat čuje, ni bilo niti en trenotek potreba. Grajščaka Radiča je v maski in kretanju vrlo dobro pogodil g. Andrej Bernik, Maro, njegovo soprogo (gospica Val, Crnologar), Ano, njena hči (gospica Matilda Rupnik). Robert Malinski, inženir (gosp. Sevšek). Zorko Lavrin. ekonom (g. Pirnat). dr. Hribar (g. Mahorčič), France, sluga (gosp. J. Zupančič}, prav dobro Lizika, hišna (gospica Dorica Crnologar). Kot režišer se je potrudil g. Slana, tukajšnji postajenačelnik.
Tržaško porotno sodišče je obsodilo težaka Bianchetto in (liani iz Benetk, prvega na 4. drugega na 3 in pol let težke ječe, ker sta 17. oktobra 1907 ukradla Antonu Cabu-loto, ki ie prišel iz Benetk v Trst in si pustil od teh dveh »prijateljev« razkazovati mesto. V neki gostilni sta mu dobra spremljevalca ukradla denarnico s 1030 lirami. Zdaj se bosta za svo.io nehonetnost precej dolgo pokorila.
—	Zaradi bolezni je dobil dopust šolski voditelj na Bukovici nad Škofjo Loko gosp. Janko Leban.
—	Nov polk. Ustanovi se nanovo štajer-sko-koroški gorski topničarski polk.
—	Zopet laški konkurz v (iorici. Cujemo, da ic zadel krah neko znano laško tvrdko, katere imejitelj je hud laški irredentist. Zadnjič, ko je zaprl Slovenec svojo trgovino v »Centralu«, je poleg »Soče« tudi »Corriere« z
kakiii trideset let, je imel najbolj široka prsa in najbolj dolge roke, kar sein jih kedaj videl. Imel je rumene lase, veliko rumeno brado, polno obrit obraz in globoko udrte velike sive oči. Nikdar nisem videl bolj imenitnega človeka in spominjal me je nekako na stare Dance. Ne rečem, da vem mnogo o starih Dancih, dasi se spominjam nekega sedaj živečega Danca, ki je bil za deset funtov težji od mene. Spominjam se pa, da sem nekoč videl sliko teli gospodov, ki so bili po mojih mislih neke vrste Ztilu. Pili so iz velikih rogov in njihovi dolgi lasje so se jim valili po ramah; in ko sem gledal svojega prijatelja, ki je stal tamkaj pri vrvni lestvici, mislil sem to-le: ako bi mu sedaj še nekoliko zrastli njegovi lasie, ako bi mu kdo dal one verižne srajce na njegova velika pleča ter mu dai veliko bojno sekiro ter vrč iz roga. pa bi imel pred seboj model one slike. In mimogrede naj omenim, kako čudno /e to, da sem pozneje dognal, da je bil Sir Henry Curtis. tako je bilo velikemu možu ime. v resnici danske krvi.') Močno me je tudi spominjal nekega drugega človeka. vendar se tedaj nisem mogel spomniti. kedo je bil to.
') Nazori gospoda Ouatermana o starih Dancih se zde nekoliko zmedeni; mi smo vedno čuli, da so imeli temne lase. Morebiti je imel v mislih Saksonce. - Pisatelj.	(Dalie.)
»velikim veseljem poročal o konkurzu slovenskega trgovca.« No, »Corrieru« je kazen sledila za petami in morda utegne kmalu zadeti kazen tudi — »Sočo«.
+ Imenovanja pri c kr. finančnem ravnateljstvu za Kranjsko v Ljubljani: g. Burger Anton, c. kr. davčni oficijal je imenovan za davčnega upravnika in g. Gostiša Franc, c. kr. davčni asistent, za davčnega oficijala.
—	Nov trg v OorlcL Trg sv. Antona v Gorici izpreinene v park.
—	Žrtev alkohola. V neki soteski pri Gorenji Luži, okraj Skofja Loka, so našli zmrznjenega oženjenega Antona Vidmarja, ki je bil goreč častilec alhokola.
—	Uradna določitev cen kruha. Mestni svet v Trstu je določil za to posebno komisijo, ki je cene kruhu za mesec januarij v Trstu določila tako-le: Cena za kruh iz moke št. 0 se ne sme prodajati dražje kot po 38 vin. kg, iz moke štev ilka 2 po 38 vin in iz moke številka 4 po 37 4 vin. kg. Komisija je pa izrazila upanje, da bodo pekarne kruh še ceneje prodajale.
Radi denarnih nerednosti je razpuščen obč. svet v Tržiču (Monfalcone).
—	Umrl je v Trstu star 72 let laški skladatelj Jož. Sinico, ustvaritelj himne sv. Justa.
—	Leto 1908 je prestopno leto; šteje v celem 301 delavnik, 52 nedelj in 13 praznikov. Zanimalo bo tudi marsikoga, da sta petkrat nedelja in praznik skupaj, o prihodnjem Božiču eek> trije.
—	Matko Mandlč, član »Jugoslovanske zveze«, zastopnik 4. istrskega volivnega okraja, obhaja 25lctnico svojega političnega delovanja.
—	V konkurzu sta trgovec z usnjem g. J. Jeglič v Tržiču in trgovka Katarina Bavdek v Kamniku.
—	Nagloma je umrl v Gorici najemnik hotela »Siidbahn«. Imel je staro bolezen na nogi, ki se je dozdevno ozdravila. Toda gnojenje v notranjosti ga je zastrupilo, napadla ga je slabost, ki mu je nagloma uplhnila luč življenja. Truplo prepeljejo pozneje v rodni kraj na Nemšo.Gospod Hack je bil ceč let v dvorni službi rumunskega kralja, ki mu je bil osebno jako naklonjen. Pozneje je bil Hack nad 20 let najemnik staroznanega dunajskega hotela Miiller na Grabnu. — V Gorici je jako ukusno priredil hotel »Siidbahn«, ki je last »Trgovsko-obrtne zadruge«. — Hotel bo vodila naprej njegova soproga.
—	Volkovi so se pojavili. Iz Glomača poročajo, da so se ondi pojavili volkovi v veliki množini. Veliko jih je tudi v Hrbljini in Oziču.
—	Nov pevski zbor so ustanovili v Kronbergu pri Gorici. Zbor šteje že 40 pevskih moči.
—	Malo loterijo odpravijo? V finančnem ministrstvu razpravljajo načrt, bi li ne kazalo odpraviti malo loterijo ter uvesti razredno loterijo, kakor obstoja v drugih državah.
JtfllersKc novice.
— Biserni jubilej ravnatelja p. Bernarda V o v k se je vršil v Brežicah v nedeljo. dne 29. t. m., na najslovesnejši način. Ob pol desetih so se predstavili jubilantu nekdanji njegovi učenci. Gospod notar Josip Rohrmann je nagovoril jubilanta v presrčnih besedah iu mu izročil darila hvaležnih učencev: lepo rezljano palico, šopek v roke, rožmarinov venec na glavo in krasen na svilnat baržun bogato z zlatom vezeni rdeč mašili plašč. Gospod jubilant se je ginjen zahvalil za toliko udanost in se nato podal v slavnem sprevodu v cerkev, kjer ga je čakala množina vernega ljudstva. Slavnostni govor je imel preč. g. p. Konstantin Luser, generalni definitor; v njem je slikal milost visoke starosti, milost poklica in bogato plačilo na zemlji in v nebesih. Med pridigo ie podelil jubilant papežev blagoslov. Nato je bila slovesna sveta maša, pri kateri so azistirali sami nekdanji učenci bisernika. Cerkvena slav-nost je trajala do poldne. Pri obedu so se vrstile razne napitnice, resne in šaljive vsebine, reminiscence izza dijaških let. Med obedom je došlo dvainštirideset brzojavk, večinoma od visokih dostojanstvenikov, nekdanjih učencev jubilanta. A došlo jih je prej in slej še mnogo. Med udeleženci so bili: msgr. Jaklič iz Gradca, dež. sanit. svetnik dr. Sterger, nadsvetnik Zamida, finančni svetnik Zaje, notar Josip Rohrmann, okrajni tajnik Ad. Rohrmann, dr. Marinko, nadučitelj Adlešič, nad-poročnik Sever, dekan Schvveiger, P. Viljem, gvardijan, in p. Otokar iz Novega mesta, p. Janez i z krškega kapucinskega samostana, gvardijan p. Benvenut iz Kljanca. župniki Re-žek. Mervec, Plevanič. Bobek, Kerin, Barbo, mestni župnik brežiški Mešiček, dekan vi-demski Verk in mnogo župnikov iz okolice. Bil ie pravi Gospodov dan, poln ginljivih in spodbudnih trenotkov. Ob dveh že se je razšla družba, ker vsak je hitel na vlak k domačim opravilom. Slovesen dan pa nam ostane v globokem spominu vse žive dni.
š Zahvala. Za svojo demantno sveto mašo, katero sem 29. dec. pr. 1. obhajal, sem dobil od prečastitih gospodov, svojih nekdanjih učencev in dragih prijateljev toliko brzojavk in častitk — 47 brzojavk in okoli 80 častitk da mi res ni mogoče slehernemu se zahvaliti. Mislim, da mi nobeden prečastitih gospodov ne vzel za zlo, ako se jim po ti poti za izkazano čast in naklonjenost prisrčno zahvalim in jim voščim prav veselo in srečno novo leto. — P. Bernard Vovk, demantni mašnik.
š Prestavljen ic davčni oficijal g. Andrej Cixl iz Celja v Kozje.
š Zdravnik dr. Kunst v Št. Vidu pri Preboldu je baje izposloval pri zadnjih volitvah v okrajni zastop pooblastilo baronice Hackel-
berg, on je baje tudi nagnil učitelja Sadnika. da je volil z Nemci. Dr. Kunst je bil za svojih akadeiničnih let še Slovenec, celo predsednik »Triglava«.
š Na dan svojega godu 6e je ubil v Studencih pri Mariboru 6,3 let stari Kotnikov hlapec Ivan Mulle.
š Samoumor davčnega asistenta. V Št. Petru so našli davčnega asistenta Pr. Klemenčiča iz Laškega trga mrtvega. Pognal si je krogljo v prsa. V nekem bližnjem kraju so našli truplo še enega ustreljenega moža, o katerem pa še ne vedo, kdo ie.
š Uboj pri vasovanju. V Sibiki pri Šmarjah so trije kmečki fantje ubili 24 let starega fanta Antona Orača, ko je vaso-val pod oknom 22 let stare oženjene Ane Močnik. Orač ie bil takoj mrtev.
š Proti podraženju mesa se začenja že prebivalstvo na Zgornjem Štajerskem gibati ter prirejati shode. Prvi tak shod je bil v Gleissdorfu.
Koroške novice.
k Ust »Freie Stimmen«, glusilo nemško-nacionaincga državnega poslanca Doberniga preide z novim letom v last nemškega »Koroškega tiskovnega društva«. Dobernig je vodil list 22 let. List bo tudi v bodoče zasledoval dosedanjo smer.
k »Deutsche Karntner Landes Zeitung«, glasilo koroških Vsenemcev naznanja, da ne more več izhajati trikrat na teden. Kakor Do-bernikovo glasilo, sprejme tudi ta list novoustanovljeni konsorcij, ki hoče ta list združiti s »Freie Stimmen«. »Avstrijski« Vsenemci imajo torej v svojem časopisju precejšen polom, kajti tudi na Dunaju je prenehal izhajati naslednik »Ostdeutsche Rundschau« — »Wie-ner deutsche Tagblatt«. Krščanskosocialno časopisje deluje torej zelo zmagovalno.
Uu&lJansKe no«.
Ij Velik družbinski večer »Ljubljane«
v obliki »kabaretnega večera« prihodnjo nedeljo v ».Unionu«, bo imel tako zanimiv spored, da bode vsak, ki se bo večera udeležil, z izborilo zabavo gotovo zadovoljen. Tudi ta večer hoče »Ljubljana« pokazati, da hoče v prirejanju res zabavnih družbinskih večerov napredovati. Vabimo torej vse velecenjene rodbine, da se tega večera gotovo udeleže. Prihodnjo nedeljo na svidenje v »Unionu!«
lj Novoletnica »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani« je včeraj prav izborno vspela. Počastil jo je s svojo navzočnostjo presvetli knezoškof dr. A. B. Jeglič. Med odličnimi gosti smo opazili tudi prof. dr. p. Roslerja, kanonika dr. Čekala in Fettich-Frankheima in mnogo drugih gospodov duhovnikov, potem več mojstrov in dobrotnikov društva, kar priča, kako priljubljene so prireditve v »Rokodelskem domu«. Vrli rokodelski pomočniki so pa tudi prav dobro svojo nalogo izvršili. Ugajale so nam pevske točke, katere so pevci izborno prednašali pod strokovnjaškim vodstvom g. P. Gorjupa; zlasti lep vspeh je imel F. Bazinov težki zbor: »Križari na moru«. Živahno pohvalo je žel za svoj solospev g. L. Kovač. — Igro »Novi zvon na Krtinah« so z veliko spretnostjo predstavljali igralci gg. Vrečar, Eržen, Peterlin, Kogovš.dt, Kumik, Koželj, Vrančič in Može, ki so že večkrat z dobrini vspehom nastopili na odru »Rokodelskega doma«; zato se je dejanje igre prav naravno razvilo pred nami, igra je ves čas zelo zanimala in s svojo blažilno vsebino tudi blagodejno učinkovala. G. Vrančič ni samo vzbujal živahne veselosti, ampak se je tudi dobro zamislil v vlogo berača Cotelja, ki v Brežnikovi družini blaži nasprostva, je torej nekak »spiritus familiaris« in je vlogo tudi dobro izvršil. Pri novoletnici je tudi društveni predsednik voščil srečno Novo leto prijateljem in dobrotnikom društva, obenem pa je izrekel novoletno voščilo rokodelskemu stanu. Kot pripomoček napredka rokodelskega stanu je navel razvoj kat. društev rokodel. pomočnikov in dokazal, da so ta društva uprav sedai, ko stopa v veljavo nova obrtna postava, za rokodelske pomočnike izredne važnosti. Pojasnjeval je pomen nove obvezne pomočniške preizkušnje in fakultativne mojstrske preizkušnje. Z govornikom tudi mi želimo, da bi rokodelska društva v Avstriji tako pokazala, da unic-jo svojo nalogo, kot so to storila rokodelska društva na Nemškem.
lj P. R6sler je v torek v veliki dvorani »Uniona« pred mnogobrojnim ženskim občinstvom predaval o socialnem položaju žena. Žena je 1. član rodbine, 2. činitelj v gospodarskopridobivnetn življenju, 3. član države in 4. cerkve. Kot član rodbine je ženska najboljši branik enotnosti in neločljivosti zakona, v prvi vrsti je ona poklicana bojevati se proti napačnemu umevanju erotičnega življenja. V gospodarskem življenju je za ženo potrebna trdna organizacija po strokah, kar se pa tiče njenih državljanskih pravic, je treba obsojati stremljenje po tistih političnih
pridobitvah, ki oviralo ženo pri izvrševanju njenih materinih, gospodinjskih in vz-ftojevavnih dolžnosti. — V sredo je P. ROsler govoril o stališču žene v zgodovini. Zgodovina je v prvi vrsti zgodovina trpljenja. Tu so glavno vlogo igrale ženske. Krščanstvo je trpljenje oplemenitilo, žensko trpljenja pa povzdignilo do pravega heroizma. Naloga žene za prihodnjost je, da zmožnost požrtvovavnega trpljenja v moderni dobi povzdigne, na eni strani nasproti današnjemu pesimizmu, na drugi nasproti nasladnemu vživanju. Zgodovina je nadalje po znanem Ooethejevem izreku boj vere zoper nevero. Tudi tu je ženska poklicana stati v prvi bojni vrsti. Tu vodi pot od Phytije do Marije, od poganske mistične brezvernosti do krščanske vernosti. Ženska bodi tudi v naših dneh apo-stolinja krščanstva. Zgodovina pa je ko-nečno tudi zgodovina nravnosti. Zena, ki ima v tem oziru vekotrajni vzor v devici-materi, bodi tudi v moderni družbi gibalo in kvas nravnosti, da se človeštvo preporodi. P. Rosler je nato odgovarjal na različne kuvertirane odgovore in pomisleke, poslanemu od strani dam. Ker so bili lahki in so sloneti vsi le na logično napačnih premisah (kakor n. pr. slovenski ugovor o »relativnosti resnice«), jih je bilo lahko rešiti. Neka slovenska dama se je v pismu pritožila, ker je P. Rosler baje »sramotil Ljubljano« in Prešernov spomenik. Med navdušenim odobravanjem je veleučeni duhovnik zavrnil abotni protest .P. Rosler o Ljubljani še govoril ni, kar se pa spomenika tiče, je le nasplošno razložil, kako se na Nemškem pojavlja celo od nasprotnikov krščanstva (Paulsen) gibanje, kako očistiti umetnost umazanosti in posirove-losti. P. Rosler je dejal, da se to tudi v Ljubljani lahko opazi. Zelo častno je. če narod slavi svoje pesnike in mislece, toda. kar se Prešernovega spomenika tiče, uvidi vsakdo, ne glede na vse ostalo, da temu spomeniku manjka vsaka umetniška enotnost. — Od p. RosJerja se ne more zahtevati. da imenuje lepo, kar je ponesrečeno tudi iz umetniškega stališča. Kakor čuje-tno, bomo v Ljubljani slišali predavati še druge katoliške znanstvenike.
Ij Žrebanje ljubljanskih srečk. V prostorih mestne blagajne se je vršilo danes 43. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Komisiji je načeloval župan Hribar; od občinskega sveta sta bila navzoča gg. Lenče in Mallv. zapisnikar pa je bil c. kr. notar Plantan. Številke je dvigal deček sirota K. Dolničar iz Marijanišča. Glavni dobitek v znesku 40.000 K je zadela srečka št. 71.025, drugi dobitek v znesku 4000 K pa srečka štev. S570; po 1000 K so zadele srečke štev. 70.767. .30.508, 16.230, 25.605 in 66.115, ostalih 593 danes izžrebanih srečk dobi vsaka po 60 K. Vsi ■dobitki 43. žrebanja znašajo S4.580 K.
+ Občni zbor »Muzejskega društva« za Kranjsko bo v petek, 17. januarja v prostorih »Slov. Matice« na Kongresnem trgu št. 17.
Ij Silvestrov večer v »Unionu« je privabil v »Union« toliko občinstva, kakor doslej še nobeno leto. Zbrano jc bilo najeiegantnejše ljubljansko občinstvo, vsi ki so prišli pa niti prostora niso mogli dobiti. Svirala je na večeru vojaška godba iz Pulja, ki pa kakor smo culi, ni ena najboljših avstrijskih vojaških godb. Drugič hočemo čuti pri koncertih godb tudi več slovanskih skladb! Ta zahteva naj se odločno vpošteva. Tenorist slovenskega gledališča. ki ie bil na sporedu, je nenadoma, morda celo na kako povelje od izvestne strani, »obolel«, zaradi tega je prevzela pevske točke članica nemškega gledališča, gdčnia. Helena Seldern, ki je svojo nalogo izborno rešila. Najbolj so seve zanimala humoristična predavanja člana nemškega gledališča g. H. Steinerja, ki ie res izvrsten komik, katerih smo doslej v Ljubljani malo videli. Večer je bil zelo zabaven. »Union« naj bi v novem letu večkrat prirejal družbinske večere.
li Društvo avstrijskih železniških uradnikov, podružnica Ljubljana, ima prihodnjo nedeljo ob 6. uri zvečer občni zbor v hotelu južni kolodvor v Ljubljani.
li Osebna vest. Absolvirani pravnik g. Leonid Pitamic je pripuščen h konceptni praksi pri političnih uradih na Kranjskem.
Ij Umrl je v Ljubljani g. dr. Josip Hinter-lechner, brat čevljarskega mojstra g. Hinter-lechnerja. N. m. v p.!
Ij Ob ust]u Ljubljanice, veliko, mojstrsko dovršeno S. Magoličevo sliko, ki je bila nekaj časa razstavljena v izložbi Dragotin Hribarjeve trgovine, je kupil gosp. Bertram Gotz, c. kr. računski revident. To je najlaskavejša in umetnikom gotovo tudi najljubša ocena njih umotvorov.
Ij Tvrdka Maks Samassa kupila Hllzer-jevo tovarno zvonov. Tvrdka Maks Samassa je kupila c. kr. dvorno livarno zvonov Petra Hilzerja v Dunajskem Novem mestu in bo vodila to podjetje iz Ljubljane. Nedavno jc Sa-massova tvrdka kupila tudi linško tovarno zvonov in je nato ustavila delo te tovarne.
Ij Imenovanja v sodni službi v področju tukajšnega daželnega sodišča. C. kr. nadsodišče je imenovalo sledeče sodne oficijale za nadoiicijale v IX. činovnem razredu na sedanjih prostorih in sicer: Ignacija Oabriča, Alberta Pogačnika, Karola Šin-koveca in Franjo Sirnika vsi v Ljubljani.
Za oficijale v X. činovnem razredu kance-iste In sicer: Pranjo UrbantschLcha pri c kr. okr. sodišču v Ložu, Boltežarja Ba-blerja pri okr. sodišču v Idriji, Jožefa Po-tosehniga pri okr. sodišču v Idriji, Antona Novaka pri okr. sodišču v Senožečah in vana Benkoviča pri okr. sodišču v Ljubljani.
Iz sodnijske službe. Za oficijala sta imenovana sodnijska kancelista gg. Anton Spende in B. Trepečnik. — Za ravnatelja pisarne pri sodišču v Novem Mestu je Ime novan g. Franc Kodermann.
K vlomu v Jebačinovo blagajno. V Pragi prijeti vlomilec blagajn Adamsky ni priznal, da bi bil vlomil v Jebačinovo blagajno. Vendar so se pa našle priče, ki trdijo, da je bil Adamsky v družbi Wasinskyjevi v kritični noči v Zalaznikovi kavarni. Čudno je le, da žena AdamsVega trdi, da je bil takrat Adamsky pri njej v Kamenici. Tudi pri c. kr. okrajnem glavarstvu sta se zglasila dva tujca, ki sta rekla, da sta momentna fotografa. Po sliki jih tudi tam spoznajo in pravijo, da sta bila isto dopoldne, ko je bil vlom pri policiji naznanjen, pri okrajnem glavarstvu in rekla, da sta se šele pripeljala, in da se bodeta nastanila v Šiški. Za izkaz sta imela neko ogrsko in hrvaško listino in sta prosila za svojo obrt dovoljenja. Pri okrajnem glavarstvu so jima nasvetovali naj gresta k magistratu kot pristojni oblasti, in jima obljubili, da, če dobita dovoljenje za mesto, ga dobita tudi tam za okolico. Tujca se nista zglasila pri magistratu in sta najbrže prišla pod to pretvezo le ogledavat hišne razmere za svoječasni vlom pri glavarstvu. Policija je ukrenila vse potrebno, da se zadeva pojasni.
Z Waszynskim vred so prijeli v Lvovu še delavca Uszynskega, restavraterjevega sina Knoblocha, nekega Flitterja in Knob-lochovo ljubimko prostitutkoOrocholsko, ki sta se nahajala na Sv. večer tudi v Pragi. Waszynski pravi, da ni on omoril Kautzkega, marveč da ga je umoril Knoblocn, sam pa da se je udeleževal zgolj vlomov. Was-zynskijeva četa vlomilcev ima 12 do 15 članov. Do 25 vlomov ima družba na vesti, med njimi jim bodo poizkušali dokazati tudi vlom pri Jebačinu v Ljubljani. Družbo vodi brez dvoma Waszynski. Pri Flitterju so našli zavoj neodprtih denarnih pisem iz Amerike, katere so pokradli vlomilci na raznih krajih.
V	Kolomeji so zaprli gledališnega igralca Kosturja, ker je v zvezi z družbo. Kožuh, ki ga je vrgel proč Kautzkyjev morilec, so dobili Pošljejo ga v Lvov, kjer je bil delan, da doženejo, če je Waszynskijev ali ne. Sodna razprava proti družbi ne bo v Pragi, marveč v Rzeszo^u ali pa v Lvovu. Was-zynskemu so prišli na sled na podlagi njegovih brzojavk, katere je pošiljal v Lvov svojim sokrivcem, naj mu pošljejo poma-gače za vlom. Kadar je Waszynski dobro pripravil kak vlom, je vedno telegrafiral po pomagače, ki so se tudi točno pripeljali. Ali je bil za časa vloma pri Jebačinu oddan na ljubljanski pošti kak sumljiv telegram?
V	Pragi aretirani Adamski je bil že večkrat kaznovan Kot 16 letni deček je bil obsojen radi tatvine na 18mesecev težke ječe,pozneje pa v Lvovu radi vloma na šestletno ječo. Waszynski činično izjavlja: Pripravljen sem umreti na višalah. Dovolj časa sem živel. Svojih tovarišev pa ne izdam pod nobenim pogojem. Mirno pričakujem vešal. Policija od vlomilske družbe še ni prijela: Kolomona Dreslerja, joachima Schwarca, Siparo, Karola Alfreda Jastutza in llota.
Ij Dnevni red ustanovnega shoda društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani, ki se vrši dne 5. prosinca 1908 ob 3. uri popoldne v dvorani hotela „11 i-rije" v Ljubljani. 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo o pomenu stanovske organizacije. 3 Sprejemanje članov. 4. Čitanje pravil. 5. Volitev društvenega vodstva: a) predsednika, b) 7 odbornikov in 2 namestnikov, c) 2 pregle-dovalcev računov. 6. Slučajnosti. K obiln udeležbi vabi pripravljalni odbor.
Ij Izgubljene in najdene reči. Za-sebnica g. Olga Myssova je izgubila črno dolgo boo vredno 50 K. — Šivilja Ana Beličeva je izgubila zlat uhan z modrim kamenom. — Kuharica jerica Bohinčeva je izgubila denarnico z 11 K denarja. — Na južnem kolodvoru sta bila najdena, oziroma izgubljena dva dežnika, suknjič, kovček s staro obleko, bele rokovice in palica z belim držajem.
Tujci v Ljubljani. Meseca decembra 1907 je prišlo v Ljubljano 2919 tujcev — 825 manj nego prejšnji mesec in 53 man kakor v istem mesecu predlansko leto. Od teh se je nastanilo v hotelu Union 556, Slon 479, Lloyd 245, Avstrijski cesar 205, Malič 171, Grajžar 157, Ilirija 155, Južni kolodvor 134, Štrukelj 102, Bavarski dvor 102; v ostalih gostilnah in prenočiščih pa 613 tujcev.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti je bil včeraj pri vseh predstavah nabito poln. Iz varnostnih ozirov pa bi bilo želeti, da se izhod poveča, ozir. ne pusti, da bi hkrati drli ljudje v dvorano ob času, ko jo prejšnji posetniki ostavljajo. Dobro
bi bilo, da bi se med posameznimi predstavami določil daljši odmor.
Il Umrla je na jetiki usmiljenka Marijana Hilarija Kremžar, stara 30 let.
Razne stvari.
Senzačni umor majorja Schonebecka.
Stotnik Goeben se le udal, da Je ustrelil majorja. Trdi pa, da ga ni umoril, marveč, da se je vršil dvoboj med štirimi očmi. Po poznejših poročilih pa je izpovedal Ooeben, da je že več tednov čakal na ugoden trenutek, da ustreli majorja. Dne 31. ni. m. so pa zaprli tudi majorjevo ženo, ker sumijo, da je ona pregovorila Goebena, da je ustrelil majorja. Schoe-nebeekova vdova je izpovedala, da je živela v jako nesrečnem zakonu. Stotnik Goeben ie bil prijatelj, ki jo je rešil. Ko so zaprli stotnika, ie brzojavil svojim berolinskim prijateljem: So me zaprli, gotovo bom obsojen. Pri Schocnebeckovi so našli pismo, ki dokazuje, da je bil umor v podrobnostih dogovorjen.
Požar v Budimpešti.
Budimpešta. 2. Jan. V palači grofa Szaparvja je nastal požar, ki ie napravil 600 tisoč kron škode, ne glede na škodo, ki jo ie napravil, ker je uničil veliko umetnin.
■100.000 mark za prelomljeno obljubo zakona.
V Londonu bodo imeli v kratkem zopet vžitek senzacionalnega procesa. M rs. Athei-ton. najlepša ženska na Angleškem se jc zaročila z Mr. John Yarde-Buller, sinom lorda Churston. Ženin je pa prelomil dano besedo ter se poročil z lepo angleško pevko Denise Orme. Zapuščena nevesta je vložila tožbo radi preloma obljube zakona in zahteva 400 tisoč mark odškodnine.
Aretacije anarhistov v Budimpešti
Policija je zvedela te dni, da bo imelo v Budimpešti več anarhistov zborovanje. 30. m. m. so zaprli 221etncga, v Trst pristojnega Karola Stevitzki in 22letno v Poltavo pristojno Estero Usarovič v trenutku, ko sta se hotela odpeljati z vlakom, (ire se za celo anarhistično zaroto ter se pričakujejo še nadaljne aretacije. Nekateri časopisi poročajo, da se nahajajo v Budimpešti tudi ruski anarhisti.
Milijonar zadel glavni dobitek. Glavni dobitek ogrskih hipotečnih srečk je zadel grof NVenkheim. ki je eden najbogatejših ogrskih magnatov, večkratni milijonar.
Perosi v Petrogradu. Iz Rima poročajo, da je kapelnik sikstinske kapele maestro Perosi v soboto odpotoval v Petrograd, kjer bo vodil izvajanja nekaterih svojih skladeb.
Operacija med viharjem na morhi. Na Cunnardovem parniku »Pannonia« je obolel kurjač Law na akutnem appendicitisu. Le hitra operacija bi ga rešila smrti. Kapitan je ukazal ustaviti vse stroje, okolu ladje so pa l>olili v morje olje. Operacija se je popolnoma posrečila.
Z letalnim strojem se je dvignil v navzočnosti nekoliko oseb Henry Farman s svojim aeroplanom pet metrov visoko. Letal je kratko časa. Da se izogne delavcem, je zadel dvakrat na zemljo in zato še ni dobil darila 50 tisoč frankov, za katero nastopi oficielno čez nekaj dni.
Streha se podrla na rimski borzi. V poslopju rimske borze je eksplodiral 31. m. m. ob tričetrt na 4 plin, vsled česar se je podrla steklena streha. Ranjenih je bilo več borzi-jancev.
Pogoltnila je 150 šlvank v New Yorku neka Dressler, ker io je zapustil njen mož. S krepkim magnetom so odpravili iz nje 134 ši-vank, ostalo jih je pa še 16. Nekaj šivank se je nesrečnici čez trinajst mesecev vpičilo v srce, tako da je 30. m. m. umrla.
Policija prodaja deklice. List »Perth Mor-ning Harald« očita avstralski policiji, da prodaja Evropcem avstralske deklice, ki si jih s silo prilasti.
Zastrupljeni milijonar. Sorodniki umrlega milijonarja Urlatzeanua so ovadili njegovo vdovo oblastim, da ga je zastrupila. Urlatze-anu je volil svoji 201etni ženi, ki io je poročil star 72 let, vse svoje nad 20 milijonov frankov veliko premoženje, sorodnikom pa le 60.000 frankov.
Revščina v New Yorku. »Berliner Tag-blatt« poroča iz New Yorka: Okoli 30.000 družin, ki stanujejo v velikih stanovanjskih hišah v New Yorku, je naznanilo hišnim posestnikom. da ob novem letu ne plačajo stanarine in da se bodejo s silo uprli odstranitvi iz stanovanj. Najemniki, za katerimi stoje soci-alistiški strankarski agitatorji, skušajo pravnim potom doseči način, ki bi onemogočil gospodarjem nameravano odstranjenje mas iz stanovanj. Hišni posestniki, ki niso malo vznemirjeni od naklepov najemnikov, so si najeli odvetnika ter trdno sklenili, raje imeti stanovanja mesece prazna kot kapitulirati pred najemniki. Strajka željni najemniki so si postavili na čelo gdč. Pavlino Newmann, 21-letno trgovsko uslužbenko, ki namerava prirediti velike ljudske shode in sprevode, da vzdigne publikum. K izpopolnitvi tega poročila. poroča še »Lokalanzeiger« iz New Yorka: 75.000 družin v židovskem okraju noče plačati najemnine in zahteva znižanje iste zaradi slabili časov. Na stotine izgredov se je že zgodilo, in spremljajo jih nepostavna dejanja. — Včeraj smo dobili iz New Yorka poročilo: Strajk najemnikov stanovanj je velikansk. Hišni gospodarji so onim. ki nočejo plačati stanovanja. zaprli vodovode. 500 stražnikov le s težavo vzdržuje red. Strajk se razširi tudi na druge dele mesta.
— Otroške Izjave. Kako nezanesljive so izjave otrok, ki igrajo čestokrat pri sodiščih važno vlogo, dokazuje »Baycr. Lehrerzei-tnng« s sledečim: Nekemu dečku, ki hodi že
peto leto v šolo, je baje med poukom izginila torba iz klopi. Vse iskanje Je bilo zaman, toda deček je odločno trdil, da je prinesel torbo v šolo. To so potrdili tudi trije součenci. Prvi je trdil, da ga je videl iti v šolo s torbo na hrbtu, drugi ga je videl s torbo v šoli, a tretji je videl da je torbo položil na klop. Poslali pa so dečka domov in doma je našel torbo na stolu, kjer jo je bil pustil.
Materinsko srce. Iz Pariza se poroča 27. t. m : lz Norville se poroča o drami, ki bi bila vredna, da jo spiše kak znamenit romanopisec. Junakinja ie žena stara 44 let, ki ie še vedno lepa iu je preživela v mladosti pusto-lovne dni. V Parizu se je poročila z rokodelcem, ki jo je po nekaj letih zapustil z dvema otrokoma. Njen sin je umrl pred 22 leti. Mati se je težko preživljala. Deloma je preživela pri starem stricu v Norville, ki je bil neke vrste filantropični filozof in je stanoval v koči sredi gozda. Ko ie pred kratkim mati slišala, da bodo kosti njenega otroka z onimi grobovi, katerih doba je potekala, razmetane, je prišla ponoči na pokopališče, izkopala ostanke svojega sina, zavila jih v predpasnik in šla peš nazaj v Norville. Tam je zahtevala od občine, da bi smela pokopati svojega sina v grobu stare matere. 1'ako se je zvedelo celo dejanje. Zeno so aretirali, toda izpustili so Jo iz usmiljenja. Vrnila se je na pokopališče nazaj, odprla grob, v katerega so začasno zakopali ostanke njenega sina. jih vžela ven in izginila ž njimi brez sledu. Od tega časa jo niso več videli.
Naslleva žrtva. V Bartinu je bil pretekli
petek po noči umorjen iz zasede socialistiški vodja Gerbot. Neznan človek je desetkrat ustrelil iz revolverja proti Gerbotu, ki je na mestu izdahnil. Ta umor je v ozki zvezi z afero Nasi. Umorjeni je kot socialistiški vodja pred nekoliko dnevi govoril na nekem shodu proti akciji, ki se je započela v prilog Nasiju. Gerbot ostavlja vdovo in pet nepreskrbljenih otrok.
kopniška afera na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: Slučaj, podoben onemu kop-niškega stotnika se vedno naprej ponavlja v novih variacijah, ki pa le malokdaj dosežeio kopniški mojsterski čin Na Ogrskem je neki slepar poskusil potegniti nekega višjega sodnika za nos, s tem, da ga je pozval, naj mu da na razpolago orožnikov, da bo lahko zasledil med kmeti neko družbo, ki se peča s ponarejanjem denarja. Ce bi se sodnik vsedel na li-manice, bi goljuf s pomočjo orožništva pošteno osleparil kmete. A do tega ni prišlo. Pretekli petek je prišel neki 351etni mož, ki se imenuje Štefan Apardy-Nagy, k bekeškemu višjemu sodniku Popoviču, katerega je hotel prisiliti, da bi mu dal na razpolago orožnike, s pomočjo katerih bi izvršil pri kmetih v Kigyos Pusti hišne preiskave, da bi zasledil družbo ponarejalcev denarja in zaplenil ponarejeni denar. Višji sodnik je odgovoril, naj pride zopet drugi dan. ko bo imel več časa. Nato se je mož razjezil in ozmerjal sodnika, ki ie vseeno ostal pri svojem sklepu. Drugi dan pa slepar ni prišel. Višji sodnik, kateremu se je vzbudil sum, je pustil moža zasledovati in posrečilo se je zasačiti ga v neki sosednji občini. Sleparja bodo prepeljali v Budimpešto, kjer bo čakal obsodbe.
Ženske kot delavke na Francoskem. Na Francoskem odpade od 37 milijonov prebivalcev na delavski stan 19,715.075 oseb. Od teh jc 6,804.510 žensk. Pač ogromno število! Na poljske delavce odpade 8,176.569 oseb, med temi je 2,658.620 žensk. V različnih trgovinah ie nameščen 689.000 žensk.
Siamski kralj — pisatelj. O svojem potovanju po Evropi je napisal siamski kralj knjigo z naslovom: »Pisma moji hčeri.« V knjigi opisuje zanimivosti svojega potovanja, posebno zanimivo je poglavje o prodaji in kupovanju igrač.
Predor pod Seino. Sedaj se gradi v Parizu pod Seino predor za podzemsko, pravzaprav podvodno železnico. Cel predor bo narejen iz armiranega betona. Poedini deli predora se bodo sestavili na bregu in od tam spustili na dno, kjer se bodo s pomočjo stisnjenega zraka učvrstili. Delavci, ki opravljajo te posle, delajo v takozvanih potapljaških zvonovih, ki so 1 m 18 cm visoki.
Ribji dež. Solunski listi poročajo o čudnem prirodnem dogodku, ki se je izvršil v Te-saliju, blizu grške meje. Po silnem dežju so bili potie, travniki in vasi pokriti z mnogimi in raznovrstnimi ribami. Veliko rib je bilo še živih. Kmetje so nabrali rib okoli 600 kg, a med temi so bile nekatere težke 12 do 16 kg. Ta uganka je bila hitro rešena. Morski vihar, ki je dvignil v zrak velik voden steber skupaj z ribami, je odnesel ta steber za kakih 20 km. od morskega brega, in spustil iz višine na zemljo, kot da bi se oblak utrgal.
Štrajkujoči dečki. V Alburgu pri Strau-bingu (Bavarsko) je začelo štrajkati veliko število 10—12letnih dečkov. Ti malčki so bili uslužbeni pri pokrivanju streh, s plačo 72 vinarjev. Ta plača jim jc bila premajhna, zato so se združili in zahtevali % vinarjev. Ker je bila njihova zahteva odklonjena, so sklenili dečki soglasno stavkati. Stopili so v stavko in postavili prave štrajkarske straže, da odvrnejo od dela one, ki so jih pozvali iz mesta in okolice. In tako se jim je posrečilo doseči, kar so zahtevali. Štavbinski podjetnik je moral stopiti v dogovor in popustiti. V trenutku, ko ie obljubil povišane plače, so dečki opustili stavko.
Zanimiv poskus zadružništva so napravili pred kratkim v Budimpešti. 70 rodbin si je ustanovilo zadružno — kuhinjo. Gospodinje so sila zadovoljne, da jim ni treba več doma kuhati. Vprašanje pa jc še vedno, ali bo to novo zadružne podjetje moglo izhajati z režijo.
Vatikan za Hlinka. Pretekle dni je prinesla češka »Narodna Politika« vest. da je sv.
Stolica, ko je prejela skoro od vseh čeških župnikov brzojave s prošnjo, da posreduje v aferi Slovaka Hlinke, odredila, da bo v kratkem odpotoval nek rimski delegat na Ogrsko, da na licu mesta izvede preiskavo proti škofu Parvy. V slovanskih parlamentarnih krogih se je povsod radostno pozdravila ta vest. Do-tični rimski delegat je svojedobno vodil preiskavo proti ogrskemu škofu, Bubicsu, vsled katere je moral isti odložiti škofovsko mitro.
Usmrtitev po domišljevanju. V učenih krogih se je že večkrat razpravljalo o vprašanju, če je mogoče, povzročiti človeku smrt z domišljevanjem, da se mu v gotovem oziru ista sugcrira. To vprašanje je rešila neka amerikanska univerza in sicer v pozitivnem smislu. Nekemu k smrti obsojenemu zločincu se je reklo, da se ga bo mesto z elektriko usmrtilo na ta qfičin, da mu bodo odprli žile in tako bo izkrvavel brez bolečin. Zločinec je bil s tem zadovoljen in profesorji so začeli svoje delo po natančno izvršenem načrtu. Posadili so ga z zvezanimi očmi na za to pripravljen stol in mu privezali roke. Na zapestja so mu nastavili dve majhni vodni pipi, ki sta bili zvezani z napeljavo vroče vode, ki se je dala natančno regulirati. Pod roke pa so mu nastavili sklede, v katere naj bi tekla dozdevna kri. Ko so se te naprave izvršile, reče zdravnik, da se bodo zdaj zločincu odprle žile. S hrbtom žepnega noža se je označil urez, obenem pa sta se odprli obe vodni pipici, tako, da je tekla prava voda čez roke zločincu, ki si je moral misliti, da teče kri. Zdravniki so neprestano merili temperaturo, šteli utripe srca in žil in pogovarjali o usmrtitvi, kot da bi mu resnično odprli žile. Konečno so določili težo dozdevne krvi ter pripomnili, da možu, ki ie vse slišal, pojenjuje utripanje srca. Po preteku JO minut je postal zločinec nezavesten in v naslednjih 20 minutah mu ie nehalo srce biti. Vse uporabljene poizkušnje so kazale na to. da je smrt resnično nastopila. Ko so se po nekoliko dneh pokazali prvi znaki trohnobe, ni bilo mogoče več dvomiti, da so ubili zdravniki popolnoma zdravega moža s sugestijo. — Tako se vsaj poroča, mogoč bi tudi bil slučaj, kajti, da mora umreti človek od kake grozne domišljene stvari, je dokazano že iz prejšnjih, resničnih dogodkov. Toda ta nova metoda usmrčenja se more le v izvanrednih slučaiih posrečiti, ne glede na to, da ie nečloveška grozovitost.
Očeta umorila na božični večer. Iz Szomba Chely-ja se poroča: Železniški delavec Jožef Rosmann ni hotel napraviti božičnega drevesca za svoje pastorke. Radi tega ga je zmerjala njegova žena, da se je razjezil, planil na njo in jo začel daviti. Ko je to videla njegova 191etna pastorka, je zagrabila za kuhinjski nož in sunila ž njim trikrat očetu v prsa. Umrl je na mestu. Morilko so aretirali.
Tatvine. Trgovki g. Mariji Zrimškovi so bili v Slomškovih ulicah ukradeni 14 K vredni črevlji na zadrgo. — Na Bregu ie danes zjutraj iz hiše št. 16 nekdo ukradel Robertu Valantu trgovskemu potniku ploščevinasto posodo masti vredne 20 K. Pekovskemu mojstru k- Martinu Stoparju ie bila ukradena včeraj s Figovčevega dvorišča dvokolnica, vredna 30 K.
Velika železniška nesreča se ie pripetila 29. decembra med postajama Simontornya in Pinczehely. Trčila sta dva tovorna vlaka. Ubit ie en izprevodnik, drugi nevarno, pet železničarjev je pa lahko ranjenih.
Iz ljubosumnosti je ustrelil v Draždanih pred božičnim drevescem rudarski mojster Mintz svojo ženo, nato pa sebe.
Brzovlak povozil je na progi Aarau-Cu-rih tri kmete. Dva sta mrtva, tretji umira.
Kotel razpočil je v neki hamburški salpe-terski tvornici. En delavec je mrtev, dva sta nevarno ranjena.
Nesreča v valenšketn kinematografu. — fv'ed predstavo je bilo dano napačno znamenje, da gori. Nastala je gnječa. Umorjena je bila deklica, nevarno sta ranjena dva, lahko pa več otrok.
P«:pel od cigare kot zdravilo Nihče si ne bi mislil, da bi se i to moglo pora biti za zdravilo, a vseeno je resnica. Ako ste se tirezali, posujte rano s pepelom od cigare in poškropite to z vodo (v sili z vi nom, pivom ali kavo) ter dobro zmešajte. Rana se bo popolnoma zacelila, ne da bi občutili bolečine, ali da bi celo roka otekla. Tolmači se to sledeče. Kolijev ogljik, ki je v pepelu, paralizuje delovanje one kisline, ki nam jo pusti pod kožo rezilo, s katerim smo se ranili, in tako nas ranica nič ne boli.
Hišo zrušil meteor. V bližini Belltfon taina, glavnega mesta Contny Logan v Zdru ženih državah je v noči na sveti dan padei na zemljo meteorit. Razbil je popolnoma neko poslopje in ga zažgal; pri tem je zgubil življenje nek Anglež. Meteorit je pa del z bobnečim šumom na zemljo in se zaril 6 metrov globok. Obsega ima 9 — 10 metrov.
Umor majorja SchOnebecka. Stotnik Gtiben, ki so ga zaprli vsled suma da je urno ril majorja SchOnebecka, je izstopil pred de setimi leti iz pruske armade, vstopil v turško armado in se udeležil pri Burih burske vojske. Pred dvema letoma je zopet vstopil nazaj v prusko armado. Govori se, da je imel z ženo rajnega majorja ljubavno razmerje in da zapro tudi majorjevo ženo. Ko je njegov polkovnik izvedel o tem, mu je rekel, da ni dostojno obiskavati stanovanje tovariša častnika, kadar ta ni doma. Stotnik Gtiben odločno trdi, da v usodni noči ni bil v majorjevi hiši. Prihodnje jutro se je pripeljal pred hišo majorja, da ga odpelje na lov in šele takrat je izvedel za umor. Z majorjevo ženo je občeval le idealno. Majorjeva žen včno taji, da bi
bila nastopila sporazumno z Gflbcnom prot svojemu možu. Cesarju Viljemu so na iastnoi željo poročali natančno o umoru. V Allcn stein so odposlali kriminalnega komisarja kanonskega, da vodi preiskavo.
— Prijet prisiljenec. V Gorici so prijeli v pijanosti Dioniza Maleja, ki je ušel iz ljubljanske prisilne delavnice 21. maja 1905. V Gorici se je imenoval Karo! Waldmann iz Lipskega.
Psi v službi reklame. V Londonu so poizkušali, če bi ne bili psi dobri za reklamo. Nekateri trgovci in tovarnarji so si nabavili dresirane pse in jim nadeli vsakovrstne anon-ce, katere so bile privezane na ledjih, in tako so hodili psi po mestu. Tudi v Parizu so že uvedli to novo vrsto reklame.
Slušateljica na berolinskem vseučilišču — Kitajka. V Berolinu se je na vseučilišču vpisala prva Kitajka. Imenuje se Licu-Cung. Njen oče je bil zdravnik v Sangaju. Ona je sedaj stara 17 let. Doma se je privatno pripravljala na zrelostni izpit. Govori precej dobro nemško. Na vseučilišču hodi k predavanjem nemške in angleške književnosti.
Kraljica mati nuo/emska v nevarnosti, da se zadu&i. Iz Haaga se poroča o veliki nevarnosti, v kateri se je nahajala kraljica-mati Eina holandska. Ona je kakor vedno, tudi sedaj najrajše bivala v svoji sobi. Tudi pretekle dni ie šla v svojo sobo ter ni zapazila, da se iz peči kadi. Ko je stopil služabnik v sobo, je bila že s plinom napolnjena. Odprl je okna in klical na pomoč. Kialjica mati je izgubila zavest. Poklicanemu telesnemu zdravniku se je posrečilo, poklicati jo k življenju, vendar mora za sedaj ostati še v postelji.
- Poizkus samoumora. Predsinočnjim ob 7. uri se je ustrelil z revolverjem v prsi 20 letni Marij Del Tin, brat onega Karola Del Tina, ki je bil mesoca avgusta m. I več dni v zaporu, ker je bil na sumu, da je on morilec kočijažev. Tedaj je bil aretovan tudi Marij Del Tin. Marij Del Tin je bil prenešen v mestno bolnišnico, kjer ?o zdravniki izjavili, da je jako težko ranjen.
NIKDAR NI VLADALA V SRBIJI TAKA KORUPCIJA KAKOR ZDAJ."
Minister Stojanovič je v skupščini izjavil, da se je povrnila carina za deske belgrajski tvornici sladkorja, ker se deske niso mogle nabaviti v Srbiji. Interpelant pravi, da povračilo ni bilo pravično in da je oškodovana srbska država za 79.000 dinarjev. Mladi radikalec Draskovič pravi, da je ravnateljstvo belgraj^ke sladkorne tvornice ogoljufalo srbsko državo. Nikdar ni vladala v Srbiji taka korupcija, kakor zdaj. Ker ma vsak minister svojo afero, ni nobenega v vladi, ki bi nadzoroval svoje iovariše ministre. Večina skupščine je pa odvisna od vlade. PaMč pravi, da govori Draskovič o stvareh, ki niso na dnevnem redu.
VAŽNA SKUPŠČINA V ZAGREBU.
Zagreb, 31. decembra.
Malo pred Božičem je zborovala stranka prava, da določi svoje stališče glede prihodnjih saborskih volitev. Znalo se je že dolgo časa, da se stranka prava nič kaj povoljno ne čuti v društvu koalicije, zato je na tem zborovanju sklenila, da bode pri bodočih volitvah kandidirala na temelju programa iz 1. 189-1.; zato bode stopila v zvezo z vsemi onimi strankami, ki se drže hrvaškega državnega prava, namreč s Starčcvičevo, krščansko socialno in kmečko stranko, ali obenem ostane še v koaliciji ter ic določila svoie poverjenike za središnji volivni odbor koalicije. Proti temu sklepu se je oglasilo le nekaj glasov iz Djakova, ki so zahtevali, da se stranka izloči iz koalicije, kar pa ni obveljalo. Cisto naravno bi pa bilo, da se je stranka prava združila s Starčevičevo ter pri prihodnjih volitvah nastopila kot ena stranka, ki bi gotovo zma-gonosno izšla na volivnem bojišču. Kot združena stranka prava bi dobila naimanje 50 mandatov, tedaj dobro absolutno večino; a kar bi bilo pri tem največ vredno, bi bilo to, da bi imeli Mažari nasproti taki kompaktni stranki več spoštovanja nego proti večini več združenih strank. Ta stranka bi potem tudi predstavljala pravo hrvatsko stranko, kajti večina hrvaškega naroda je po veri katoliška, a po političnem mnenju v taboru Starčevičeve stranke. Le ta stranka more rešiti Hrvatsko iz današnjega žalostnega položaja. Hrvati bi morali vendar sedaj spoznati, da jih je nesrečno strankarstvo dovelo na rob propasti. Zato ie stranka prava dolžna, da stori pri prvi priložnosti še en korak dalje, da se bode potem velika večina Hrvatov nahajala v enem taboru, iz katerega se bode moglo tudi zinagonosno napredovati proti mažarskim imperialističnim nakanam.
GG. NAROČNIKOM!
Da vstrežemo mnogostramskim željam naročnikov, bo »Slovenec« stavljen z razločnejširni črkami. Danes tega še ni bilo mogoče izvršiti v celem obsegu, izvršimo pa to popolnoma tekom prihodnjega tedna.
Telefonske in nrzoM poročil.
EX LEX NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 2. januarja 1908. Včeraj se je pričelo na Hrvaškem izvenzakonsko stanje, dež. uradniki so dobili svojo plačo, a
izplačujejo se tudi drugi izdatki, o katerih hrvaški sabor ni razpravljal in jih tudi ni odobril.
Bt)LOW - AERENTHAL.
Dunaj, 2. januarja 1908. Biilow in Aerenthal sta si povodom novega leta prisrčno čestitala, naghšujoč prisrčnost nemško-avstrijske zveze.
EBENIiOCH.
Dunaj, 2. januarja 1908. Poljedelski minister dr. Ebcnlioch je odložil nižjeav-strijsko glavarstvo.
ODLIKOVANA MINISTRSKA PREDSEDNIKA.
Dunaj, 2. januarja 1908. Cesar ie obema ministrskima predsednikoma povodom sklepa pogodbe podelil veliki križ Štefanovega reda. Obenem je še več drugih oseb odlikovanih.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE NA ČEŠKEM.
Heb, 2. januarja 1908. Tukajšnje sodišče je zavrnilo neko češko vlogo nekega praškega advokata, češ, da v okraju češčina ni v deželi običajni jezik. Češki poslanci so zadevo izročili češkemu ministru Pražeku.
OSEBNA VARNOST V TRSTU.
Trst, 2. januarja 1908. Včeraj popoldne je 25 moških v ulici Oiuliani napadlo rešilni voz, v katerem sta sedela zdravnik iz rešilne postaje in bolniški strežnik. Zdravnika so pretepli, češ, da je k nekemu človeku, ki je vsled pijanosti zbolel, prepozno prišel. Zvečer je bil v ulici sv. Marka napaden neki Borštner. Napadalci so mu vzeli 16 kron.
IZJEMNO STANJE V BARCELONI.
Madrid, 2. januarja 1908. Kralj je suspendiral ustavne garancije za Barcelono. (Olei politični pregled na prilogi. Ur.)
NEMIRI V BESARABIJ1.
Odessa, 2. januarja 1908. V Besarabiji so povodom iztirjevanja davkov izbruhnili nemiri. 11 policistov in kmetov je ubitih, več ranjenih. V okrai ro odposlani dra-gonci.
HARDEN.
Bero'in, 2. januarja 1908. Ker Harde-na ni bilo k obravnavi ter se je izgovoril, da je bolan, se je obravnava, v kateri bi se imel on zagovarjati, preložila.
Listnica uredništva.
M. Vemo, da imate mnogo dela, a kratka poročila bi nam vendar lahko pošiljali, da bi »Slovenec« ob Novem letu imel poročila tudi iz Vašega kraja. — O. R. Poročajte o vsaki stvari hitro! Marsikatera novica postane sta-rica, ako se en dan na njej sedi.
Za prihodnje leto
priporočam:
Sienski t"ol«dar, cena 40 vin., po pošti 59 vin.
Mlatiš «Ms;dr«i koledar, cena 50 vin., po pošti 60 vin.
Veliki skladni koledar, cena K 1 10, po pošti K 1-20.
Trgovski kofedac, cena K 1—, po pošli K 110.
Velik» Biasntk<av<a praiika, cena 24 vin.	2*89 6 -5
Družinska p rabita as, cena 24 vin.
JERNEJ BAHO^EC
v Ljubljani
poleg Prešernovega spomenika.
Zahvala. 2
Za p'cmnnge d>ka-:e prisr:n..Ka sočutji ob snu ti n.išega iskreno )jub-l;ent^a soproga oziroma očeta, gospoda
Ivana Černe a
iztekamo v lastnem imenu v imenu sorodnikov vsem prijateljem in znancem pokojnega najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa .se zahvaljujemo vsem darovateljem krasnih vencev, dale •da . t bč. svetu l.ublianskemu, ki se je po deputac ii i eli-rodnih gospodov župana Iv;<na Hribarja, ter ob4 nsk h s>etnik( V Kozaka, Prtdovica in dr. Trillerja udeležil pogreb?, dalje slavni mesarski nadru.i iri vsem znancem in pr jate!'««, ki so blagovolili spremili ra.me-ja k večnemu poCitku.
V Ljubljani dne 2. jan. 1908
Žalujoča rodbina
*
* 8
Vsem svojim velecenjenim obiskovalcem in odjemalcem, prijateljem In znancem vošCIm	3013
veselo, srečno novo leto
zahvaljujoč se za izkazano mi naklonjenost; priporočam se tudi v bodoče.
SpoStovanjem
Ivan Ponikvar
trgovec in gostilničar — Št. Vid nad Cerknico.-
3
8
©
Veliko zalogo absolutno zajemčenega
pristnega m, -
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vič. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsfe o društvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino 40—-50 K, pinela ter lina desertra vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50 — 60 kron, postavljeno v Postojno alt Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1 -20 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
t}®®® e® &
m enega vajenca
sprejme takoj v trajno delo Framo Botanik, Studenec št. 9. Posta Dev. Mar. v Polju.	29;2 3 t
Zahvala.
Slavna o. k. priv. „Vj£*8j«m..i» zavarovalnica" v Gradcu, je darovala za Jubilejsko ustanovo" v prid ponesrečenim gasilcem, oziroma njihovimi vdovam in sirotam znesek 500 K.
Za la velikodušni prvi dar, se v imenu gasilske zveze, podpisana najtopleje zahvaljujeta.	298S
Ljubljana dne 2. januvarja 1908.
Za gasilsko zvezo :
Fran Ks. Trošt	Fran Dobeilet
tajnik.	načelnik.
Razgla
Županstvo na Vrhniki razpisuje službo
občinskega tajnika
z letno plačo U00 Kron.
Službo hode nastopiti najkasneje 30 januarja 1908. Slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni prosilci naj vlože z dokazili usposobljenosti in izpričevali dosedanjega službovanja opremljene prošnje
----do 10. januvarja 1908 ---
podpisanemu županstvu.	i 3-1
Vrhnika, 1. januvarja 1908.
Galiriel Viktor Jelovsetr, župan.
IzdajtelJ: Dr. Ignacti /i. 1
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štete
Austro-Ogrska.
Cesar
prične 9. t. ni. zopet podeljevati splošne avdi-jence.
Ceško-nemška spravna pogajanja.
Po dr. Heroldu sestavljena spomenica Becku o poravnavi nasprotstev Nemcev in Cehov obseg sledeče točke: Dež. red se mora popolnoma izpremeniti primerno časovnim ljudskim potrebščinam. Poravnati mora vsa sporna vprašanja. Določiti se mora stališče češkega kraljestva kot državnopravne celote nasproti ostalim drželam po določilih pragmatične sankcije. Oba naroda se morata priznati kot politična naroda s pjpolno enakopravnostjo. Odgovorna naj bo deželna vlada deželnemu zboru. Po zgledu hrvaška ustave bi naj bili odgovorni načelniki posameznih deželnovladnih oddelkov. Deželno upravno sodišče bi razsojalo kot zadnja inštanca v vseh avtonomnih zadevah. To sodišče bi imelo znak kasacijskega sodišča. Natančno naj se določi kompetenca deželnega zbora. Avtonomne oblasti bi se delile v okrožna zastopstva in v okrožne odbore. Znatno bi se omejili posli deželnega odbora. Volivni red bi se izpremenil v najmodernejšem smislu. Natančno se morajo opisati jezikovne pravice po uradih, šolah in v javnem življenju, kakor tudi vprašanje o obrambi narodnih manjšin. Deželni red bi moral obsegati tudi finančna določila. O nemško-češki spravi sta se izjavila tudi minister Peschka in prejšnji minister Prade. Peschka pravi, da se doseže sporaz-umljenje po sodelovanju obeh narodov. Skupaj se morajo vsesti voditelji obeh narodov, da se sporazumejo o njunih pravicah. Z dobro voljo in po vladnem sodelovanju je mogoče sporazumljenje. Prade pa izjavlja med drugimi: Državna, ne ljudska potreba zahteva, da živita v miru sosedna naroda. Boj obeh narodov osobito na jezikovni meji ne bo nikdar prenehal. Cehom ne morejo dati Nemci novih koncesij. Pri državni in deželni upravi se mora gledati na to, da se ustreže nemški zahtevi po avtonomiji. Vsak narod pokrij iz svojega stroške za šolstvo in za kulturne stvari. Ce se ne posreči sprava, lahko zopet doživimo obstrukcijo v deželnem in državnem zboru. Narodni boj bo divjal dalje. Zmagali bodo gospodarsko premočni Nemci po postavi velikih številk, ker je večje vrednosti 60 milijonov Nemcev kakor 6 milijonov Cehov.
Strojne puške.
Vojna uprava uvede oddelke strojnih pušk. Pehotni oddelek strojnih pušk bo imel 2 častnika, 1 narednika, 2 četovodji, 2 desetnika in 2 poddesetnika, 17 mož in 2 častniški slugi. Skupno obsega oddelek 2 častnika in 17 mož z 12 konji in z dvema strojnima puškama. Oddelki so slabši za 1 častnika in 19 mož kakor pri nameravanih oddelkih c. kr. deželne brambe, ki bodo imeli že v miru štiri strojne puške. Kavaleriiski oddelek strojnih pušk bo pa imel I ritmojstra, 2 subalterna častnika. I kovača, 1 računskega podčastnika, I stražmojstra, 4 četovodie in desetnike, 3 pa-trulne vodje, 43 mož in 3 častniške sluge, skupaj torej 3 častnike. 60 mož s 60 konji in štiri strojne puške, kakor tudi dva orožna mojstra.
Andrassyjev jezikovni ukaz.
Ogrski notranji minister grof Andrassy je izdal stoliškim oblastim ukaz, da morajo v prvi vrsti višji stoliški svetniki in sodniki znati jezik prebivalstva v svojem okraju, da zamorejo občevati ž njim. Ta ukaz dokazuje, da so se pričeli Mažari sramovati pred sve toni in da hočejo javnosti nasuti nekoliko peska v oči.
Tisza porazil Košutovce.
Košutovcev se je ljudstvo že nekoliko naveličalo. V Biharju so pri volitvah stoliških uradnikov podlegli Košutovci proti kandida toni odbora, ki ga je vodil bivši ministrski predsednik Tisza, dasi je košutovski višji žu pan Olatz nastopil z vso silo za kandidate Košutove stranke.
Anarhisti v Budimpešti.
V Budimpešti so zaprli Rusa Stevickega in rusko šiviljo Usarovic, ker pripadata anarhistom. ki so ustanovili v Budimpešti anarhistično društvo »Giordano Bruno«, kjer so predavali o anarhizmu nemško in mažarsko. Za preti nameravajo še več oseb.
»Reichspost« zopet povečana.
Ob novem letu je dobila »Reichspost« večjo obliko. Cez en mesec se izpremeni tudi notranja listova ureditev.
Minister (iessmann o antisemitizmu.
»Budapesti Hirlap« je objavil poročilo o Oessmannu, češ, da ie trdil, krščansko-social-ni program ne obsega antisemitizma. Gess-mann zdaj izjavlja, da je poročilo »Budapesti Hirlap« izmišljeno.
Bojkot pruskega blaga v Galiciji.
Odbor »Lige za pospeševanje domače obrti« v Lvovu je izdelal načrt za bojkot pru skega blaga. V prvi vrsti naj se naroča do mače blago. Načelnik »Poljskega kola« Gla binski je naglašal, da naj predvsem odpravijo prusko medtrgovino. Člani lige dobe posebno znamenje.
Shod nemških obrainbonih društev.
Ministri Derschatta, Marchet in Peschka se udeleže poleg velikega števila nemških poslancev shoda nemških obrambenih društev I. t. m. Shoda se udeleže tudi odposlanci iz »rajha« in Ogrske.
Državni zavarovalni zavod zasebnih uradnikov.
Dne 15. t. m. imenujejo dvajset članov za :entralo državnega zavarovalnega zavoda zasebnih uradnikov. Glavni tajnik, odnosno rav-atelj, postane dr. Onciul, ki je organiziral moravski deželni zavarovalni zavod. Zavod bo imel sedem glavnih mest, in sicer: 1 za Dunaj, 2 za Nižje Avstrijsko in alpske dežele. 3 za Bukovino, 4 za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo, 5 za Moravsko in Šle-zijo, 6 in 7 za Češko.
Predpisi za napredovanje častnikov.
Cesarju so predložili nove predpise za napredovanje častnikov. Podrobnosti še niso znane. V bodoče odpade takozvan usposob-Ijenostni izkaz štabnih častnikov. Izidejo tudi predpisi o kvalifikacijskih listih.
Brezverstvo in vera.
Upravno sodišče je imelo 31. m. m. zanimivo razpravo. Zakonska Mack sta namreč naznanila svojemu glavarstvu, da izstopita s svojima štiri in šest let starima otrokoma iz katoličanstva in da postaneta brezverca. Okr. glavarstvo pa ni vzelo na znanje naznanila o otrocih, ker brezverstvo ni vera. Pritožbo sta odbila tudi praško namestništvo in naučilo ministrstvo. Upravno sodišče je tudi razsodilo, da »brezverstvo« ni nikaka vera (kon-fesiia).
Pogreb Dunaje\vskega.
Na Silvestrovo dopoldne ob 11. uri so pokopali v Krakovu bivšega finančnega ministra Dunaje\vskega. Cesarja je zastopal grof Koioniewski. Pogreba so se udeležili ministri Koryto\vski, Abrahamovicz, dr. Ebenhoch, namestnik Potočki in drugi dostojanstveniki.
Vračanje iz Amerike.
Češki deželni odbor je dognal, da se je povrnilo iz Amerike do 20. decembra mino-lega leta 21.000 delavcev na Češko. V Tešinu se ustanovi za štiri mesece posredovalnica.
Avstro-ogrska banka.
O prošnji avstrogrske banke za podaljšanje privilegija piše »Budapesti Hirlap«, da se bo pogajala ogrska vlada z banko. Ne ve se pa, kakšen bo izid. Na Ogrskem se močno deluje na odpravo skupne banke in na ustanovitev samostojne ogrske banke. Glede na bančno vprašanje nastane hud in zanimiv boi.
Vojaške zahteve in Mažari.
»Pesti Naplo« piše, da dela vojni minister z vso silo na pomnožitev števila vojaških novincev. Podpira ga prestolonaslednik. Ogrska vlada se ne more izogniti temu vprašanju in bo izkušala doseči narodne koncesije, da dovoli povišanje števila vojaških novincev.
Novoletni sprejemi na Ogrskem.
Člani koalicije so se poklonili na novega leta dan ministrskemu predsedniku. V daljšem govoru je pozdravil ministre dvorni svetnik Saghy. Naglašal je, da si ie pridobila vlada velike zasluge, ker je izvedla pogodbo. Ministrski predsednik VVekerle se ie zahvaljeval strankam za podporo. Stavil si je nalogo, da ugotovi gospodarske razmere. V velikih potezah se mora delovati na gospodarskem polju. Za naše proizvajanje moramo dobiti trge. Naznanja, da predloži vladi novo vrsto zakonskih načrtov, in sicer o davčni preosnovi, o užitninskem davku, o davku na špirit, o preosnovi zborničnega poslovnika in o volivni preosnovi. Vlada ne zasleduje politike zatiranja, marveč politiko sporazumljenja. To stališče zastopamo tudi nasproti Hrvaški. Neodvisna stranka se je poklonila tudi Košutu. Čestital iiiii je podpredsednik Hollo. Košut je v svojem odgovoru rekel, da upa na samostojno ogrsko banko. Volivna preosnova se mora rešiti tako, da ostane Ogrska vedno domovina državo vzdržujočega mažarskega naroda. Grof Ferdinand Zichy je rekel članom ljudske stranke, ki so mu čestitali ob novem letu: Strankin program se ne izpremeni. Živila domovina, živio kralj, živela rimsko-katoliška cerkev.
Novo leto pri cesarju.
Cesarju so čestitali ob novem letu nadvojvode Franc Ferdinand, Karol Franc Jožef, Ferdinand Karol, Frančišek Salvator, Friderik, Fvgen in Rainer. Cesar je sprejel v posebni avdijenci princa Leopolda Avgusta Sa-ško-Koburškega in Gotskega. Ob 11. uri dopoldne so čestitali cesarju glavni pobočniki. Ob šestih zvečer je bil v Schonbrunnu rodbinski dine, ki so se ga udeležili nadvojvode in nadvojvodinje. Cesarju je napil Franc Ferdinand. Cesar se ie ginjen zahvaljeval.
Jezikovno vprašanje v Hebu. — Kramar o nemško-češki spravi.
Na pritožbo praškega odvetnika dr. Še-beste je odgovorilo višje praško sodišče, da je vprašanje o jezikovni razsodbi hebškega okrajnega sodišča po pravni poti rešeno.
Dr. Kramar objavlja v »Denu« članek glede na nemško-češko spravo, v katerem naglasa: Hočemo, da se doseže na Češkem mir in se ne bojimo pogajanj z Nemci, ki vedo, da ne gremo čez gotovo mejo. Integriteta dežele in enakopravnost obeh narodov je v celem češkem kraljestvu postavno zagotovljena. Najzmernejši Cehi zahtevajo pravico, da občujejo z državnimi uradi naravnost brez tolmača.
Orof Dzieduszycki proti pruski poljski predlogi.
Grof Dzieduszycki je izjavil glede na akcijo »Poljskega kola« proti pruski poljski predlogi: Ne prejšnje in ne sedanje »Poljsko kolo« se ni dalo zapeljati po svojem temperamentu. Razumelo je in razume ožigosati prusko vlado, ki se ne identifikuje z nemškim ljudstvom. Načelnik »Poljskega kola« Glombinski je že
trikrat sijajno dokazal, kako škodljiva je zveza s prusko vlado, ki ne odgovarja ne koristim naše države in ne Evrope.
Dr. Lueger o hrvaškem vprašanju.
Dr. Lueger je izjavil v nekem zagrebškem listu o hrvaškem vprašanju: Odkrit prijatelj sem Hrvatom. Priznani, da je njihovo stališče težavno in vem, da trpe vsled ma-žarskih stremljenj. Ni nič čudnega, da simpa-tiziram s Hrvati. V sedanjem času je pa že težavno za me, če kaj rečem, ker razlagajo Mažari vsako mojo besedo tako, kakor da bi bil član kake zarote. Kar mi leži na srcu, tudi odkrito povem. Ce povem resnico, se jeze Mažari, ker ne morejo prenesti resnice. Dasi pa simpatiziram s Hrvati, ne razumem njihove politike. V zadnjem času me je presenetila njihova reška resolucija. Poznam mišljenje Mažarov in zato sem se čudil, da se je sklenila reška resolucija. Zadovoljen tudi nisem s politiko hrvaških politikov. Vedno sem mislil, da ie edini odkriti prijatelj Hrvaške Avstrija in da se morata zato brezpogojno približati obe deželi. Postopanje hrvaških delegatov v Budimpešti me je zelo veselilo. Vsi dostojni Hrvati so po moji sodbi dolžni, da se pri novih volitvah v hrvaško skupščino združijo v skupnem taboru proti Ogrski. Ni I i to mogoče? So se I i tako poslabšale razmere? Izncnadilo me je, da je obiskal dr. Frank ministrskega predsednika dr. NVekerla. Poznam dr. Franka, da je pameten mož in zalo se zelo čudim, da se je vsedel ogrskemu ministrskemu predsedniku.
Avancement v rezervi.
Za poročnike pri lovcih, pionirjih in pri železniškem in brzojavnem polku je bilo imenovanih 1429 rezervnih kadetov in 302 rezervna podčastnika, pri kavaleriji 3 rezervni kadeti 73 rezervnih podčastnikov, pri artilje-riji 479 rezervnih kadetov in 108 rezervnih podčastnikov, pri trdnjavski artiljeriji 71 rezervnih kadetov in 23 rezervnih podčastnikov. pri tremi 131 rezervnih kadetov iu 62 podčastnikov in pri saniteti 20 rezervnih kadetov in 2 rezervna podčastnika.
CESAR FRAN JOSIP VSPREJME KRALJA PETRA?
Dunaj, 31. dcc. »Vaterland« poroča iz Belgrada, da je ministrski predsednik Pasič stavil za sklep trgovinske pogodbe z Avstrijo pogoj, da sprejme cesar Franc Jožef kralja Petra v avdijenci, bodisi spomladi na Dunaju ali pa poleti v Išlu. List povdarja, da utegne biti ta vest verojetna radi okolnosti. ker ie pred par dnevi avstroogrski poslanik v Be-iemgradu priredil obed na čast prestolonasled-nasledniku Juriju.
AVSTRO-OGRSKA IN ITALIJA.
Avstrijski zunanji minister grof Aeliren-llial je čestital brzojavno italijanskemu zunanjemu ministru Tittoniju ob novem letu. Čestitka naglaša, da se z veseljem spominja prisrčnega občevanja leta 1907 s Tittoniiem. Naj bi novo leto še tesneje združilo prijateljstvo in zaupanje med obema državama. Tittoni je takoj odgovoril, da so mu najprijetnejši spomini na odkritosrčno in simpatično občevanje ■/. Aerenthalom.
MOLTKE - HARDEN.
V razpravi Moltke-Harden dne 31. m. m. je govoril državni pravdnik. Očital je Hard-nu, da si ie gradil svojo zgradbo zgolj na izpoved ene bolne ženske. Domovini je storil slabo uslugo. Predlaga za Hardna štirimesečni zapor; sotožnik ima pravico, da objavi odločilni del razsodbe na Hardnove stroške po časopisju in seveda tudi na uvodnem mestu lista »Zukunft«. Harden naj nosi sodne stroške. Državni pravdnik naznanja, da mu je došlo grozilno pismo, da bo zahrbtno ustre ljen, če bo Harden obsojen. O tej grožnji je rekel državni pravdnik: »Smejam se.« V če trtek ob 10. uri dopoldne se nadaljuje raz prava.
MAROKO.
Zastopniki Španske in Francoske so naznanili velevlastim, da ju je pooblastil maroški sultan v smislu algeciraške pogodbe, da nad zorujeta eno leto uvoz orožja. V petek pride v Madrid francoski zunanji minister Pichon
MIR V PERZIJI.
Perzijski generalni konzul v Tiflisu je dobil od perzijskega zunanjega ministra dopis ki naznanja, da so popolnoma odpravljena nesporazumljenja med vlado in ljudstvom. Med šahom iu parlamentom se je doseglo popolno sporazumlienie. Šah in vsi ministri so prisegli na koran, da hočejo spoštovati vse perzijske ustavne postave.
ANTISEMITIZEM NA ANGLEŠKEM.
splošno se sodi, da na Angleškem ne poznajo antisemitizma. Res ie, da Anglež ne vpije proti judom, a zato jih pa v praksi boj kotira. Ne kupuje pri judih, ne vzame judov skega delavca in rokodelca, ne mara judovskega zdravnika. Hišni posestnik ima stano vanja rajše prazna, kakor da bi jih oddal judom v najem. Tudi delavska društva ne spre jemajo judovskih delavcev.
PROTI POVZROČITELJEM NEMIROV V PERZIJI.
Vsi perzijski ministri so došli I. t. m. v parlament, da odgovore na interpelacijo o sodnem zasledovanju povzročitelje zadnjih nemirov. Vojni minister in teheranski guverner sta obljubila, da bodo kaznovali krivce Zbornico .ie med sejo stražilc vojaštvo, kate remu ie poveljeval neki general.
BELGIJA.
Umrl je belgijski ministrski predsednik Al Trooz.
ZAPLENJENO OROŽJE NA MORJU.
Španska policija je zaplenila na nekem španskem parniku 9000 patron in zaboj s samokresi, ki so jih hoteli vtihotapiti med Mavre. Zaprli so pet Mavrov.
SMRT FRANCOSKEGA JUSTlCNEGA Ml-NISTRA MED SENATOVO SEJO.
Med sejo francoskega senata je nenado-na umrl v zborovalni dvorani francoski ju-stični minister (ne finančni, kakor smo v to-ek med brzojavkami poročali) Guyot Des-saigne. Z ozirom na ministrovo nenadno smrt so odpovedali predsednik Fallieres in francoski ministri običajne novoletne sprejeme.
NOVI VLADAR NA SAMOSU.
Ker na Samos odposlana komisija ni mogla poravnati spora med knezom Georgiado-som in senatom, je turška vlada odobrila knezovo prošnjo za odstop. Samoški knez .ie postal državni svetnik Kopasiss Fffendi.
V TIFLISU VRŽENA BOMBA.
Revolucionarji so streljali iz revolverjev 51. in. m. v Tiflisu na člane »Patriotične družbe« in vrgli bombo, ki je ubila dve, ranila pa več oseb.
MAROŠKA POLICIJA.
Po dogovoru med maroškim sultanom iu francoskim poslaništvom bi se morala 1. tega ines. uvesti policija v Tangru in v Rabatu. Ker so se pa zato pojavili nemiri v rabatski okolici. je sklenil sultan, da uvede policijo, ko se dežela pomiri.
ŠVEDSKI DEŽELNOBRAMBOVSKI MINISTER
e postal generalni major Malin.
OBSOJENI POSLANCI PRVE RUSKE GO-SUDARSTVENNE DUME.
Razven dveh so obsojeni vsi obtoženci glede na \vyborški oklic v trimesečni zapor.
BOMBNA EKSPLOZIJA V BARCELONI.
V neki barcelonski hiši na Pablo cesti je razpočila bomba. Ubita je ena, ranjeni pa dve osebi.
AMERIKA IN JAPONSKA.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz New Yorka, da je severoameriška vlada zalogo streliva na Filipinah potrojila. »Sun« poroča, da je Japonska naročila mnogo streliva.
flltiuno bivališče »Črns roke4 ndRrito.
Posrečeni lov. Šola za zločine.
Po mnogih brezuspešnih poizkusih, dobiti v roke člane skiivne zveze »črne roke , ki je že več let v vseli večjih mestih ameriških Združenih držav vršila svoje delovanje, se je slednjič vendar posrečilo policiji, da je odkrila to družbo. 24. dec. je prišla v Pittsburg večja družba skrivnih policistov, ki so jih tja odposlali i/, različnih mest, da bi izvršili žc dolgo časa pripravljeni čin proti zloglasni organizaciji »mano nera«. Ta skrivna zveza, sestoječa izključno le iz Italijanov, se je pred več leti ustanovila edino le z namenom zasejati in razširjati zločinsko delovanje nea-poljske kamore in siciljske mafije tudi na ameriških tleh. Razlika med italijansko karnoro in lepo družbico v Ameriki je le ta, da je v Ameriki pri njih zločinih tekla kri, medtem ko so se obe zločinski organizaciji v Italiji zadovoljevali s tatvinami in vlomi. Moč »mano nera« je bila zelo velika, ker je imela svoje pristaše tudi v višjih krogih. Veiikansko je število tatvin, umorov in roparskih umorov, ki jih je izvršila ta družba. Sedaj se je policiji posrečilo po hudem boju aretirati 19 oboroženih Italijanov v njih skrivališču. Skrivališče so imeli v neki temni, ozki in zamazani uiici, kjer so imeli tudi posebno šolo za zločine. V pritličju je bila, da se odvrne vsaka stimnja, restavracija. V podzemeljskih prostorih so imeli pravi arzenal za izdelovanje orožja, municije in raznesilnih tvarin. Policijski častnik, ki je vse to vodil, se e napram nekemu poročevalcu izrazil sledeče: Mi smo vdrli v luknjo zločincev od dveh strani istočasno, in sicer eden oddelek s ceste skozi restavracijo, drugi pa skozi podzemeljski hodnik, ki je bil pripravljen od zločincev za slučaj bega. Ko smo prišli v podzemeljske prostore, so imeli ravno »šolo«. 15 dečkov se je ravno vadilo z bodali. Stene v šoli so bile poslikane s surovo izdelanimi slikami, ki so vse predstavljale umore. Čedno družbo so vklenili iu utaknili tja, kamor spada.
iz slovanskega mk.
si Preganjanje časopisja v Bosni. Te dni
e bila zaplenjena »Srpska reč«, ker je namestil »okupacija« imela tiskovno pomoto »uko-pacija«. Ce bi imeli v Bosni našega tiskarskega škrata, bi pri taki cenzuri menda sploh noben list ne zagledal belega dne.
V Banialuki je bil sojen 24. t. m. bivši t dgovorni urednik »Otadžbine«, Svetozar Zrnič. Obdolžili so ga po 20 konfiskacijah kaljen.i-.i javnega miru, hujskanja proti narodu, razžaljenja uradnikov, častnikov. Zrnič ie bil

Delniška družba MZOeUŽElIli PIVOVARER" Žalec in Laško
priporoča svoje Zborno pivo. — Speciaiiteta; y5a3watsi>tf«s (črno pivo a ia monakovsko). :=
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). ——- Po$il)qti>« no dom sprejema regtcurotcr »florcdncgo Pome" g. Križnik (Telefon $t, 82.)
na*.
obsojen v eno leto težke ječe, a se je proti obsodbi pritožil.
si Zanimive številke. Na 55 čeških ljudskih šolah v Pragi, ki imajo 442 razredov, je letos vpisanih 21.323 otrok, izmed katerih je 10.564 dečkov in 10.777 deklic. Od vseh teh učencev je samo 125 otrok židovskega vero-izpovedanja in po narodnosti 33 nemških otrok. Na šestih nemških ljudskih šolah s 57 razredi je 2495 otrok, izmed katerih je 1119 dečkov in 1340 deklic. Od teh pa je 1368 otrok židovskega veroizpovedanja in po narodnosti 593 čeških otrok. Iz teh številk se vidi, kdo v Pragi polni nemške šole.
si Hllnka v ječi. Brnskemu »Hlasu« se poroča, da se župnik Hlinka, karsetičezdrav-ja, zelo dobro počuti; večkrat pa mora pred preiskovalnega sodnika in vsako zaslišanje pomeni novo pravdo za Hlinko. Z drugimi slovaškimi političnimi jetniki (dr. Šrobar in drugi) Hlinka ne sme občevati. Občuje samo z nekim judom in nekim rumunskim seljakom.
si H. Slenkicwicz proti predlogu proti-poljske postave na Pruskem. Sloveči poljski pisatelj ie nastopil v listu »Eclio de Pariš« z odprtim pismom zoper predlog o ekspropri-jaciji poljskega ozemlja na Pruskem. Poljski pisatelj apelira na pravično mnenje cele Evrope ter zove znani predlog pruske vlade največjo nepravičnost in največjo podlost v zgodovini XX. stoletja.
si Protičeška postava na Spodnjem Avstrijskem. Letošnje leto je bilo zelo bogato glede na brutalno nasilje močnih narodov proti slabejšim, ki imajo to nesrečo, da so v njihovem področju Slovaki na Ogrskem, Poljaki na Pruskem so tega dokaz nad vse jasen. Niti Nemci v Cislajtaniji niso zaostali za Mažari in Prusi. Na Spodnjem Avstrijskem — v dvojezični deželi — so izdali postavo, po kateri je nemščina kot učni jezik na nadaljevalnih šolah ter se onemogočuje ustanovitev zasebne šole. Uradna statistika sama priznava, da je samo na Dunaju 6000 čeških učencev s to postavo pripravljeno ob stro-kovkovno izobrazbo; nemških učencev je nekaj čez tri in pol tisoč. Kakor se vidi, ta postava ne zaostaja za predlogom protipoljske postave na Pruskem in sicer ne tako glede na posledice, ampak na namen.
si Slovanski shod. Ruski list »Rus« predlaga vseslovanski shod. Politični in moralni motivi zahtevajo, da bi se ta shod vršil na poljskem ozemlju. »Rus« celo predlaga, da se shod vršil v Zakopanem, znanem leto-' 'ču Poljakov.
si Spomenik na Beli gori nameravajo postaviti Cehi.
Znanost in umetnost.
*	Izšlo je osem napevov k blagoslovom za mešane pevske zbore. Zložil jih je g. Karo! Bervar, vodja orglarske šole v Celju. Pesmi so lahke in melodične. Prodaja jih skladatelj sam, partituro po 1 K, štirje glasovi v 2 komadih tudi 1 K. Dobe se tudi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, katera je pesmi na prav ličen papir natisnila.
*	Ansprachen fiir christliche Miitterver-eine, von dr. Anton Leinz. Pisatelj je bil dolgoletni predstojnik društva krščanskih mater in je svojo veliko praktično vsposobljenost pokazal v tem delu. Po knjigi bodo segli voditelji krščanskih ženskih društev, ker se jim v njej nudi bogata vsebina za predavanja in eks-hortacije. Tudi vzgojeslovci bodo v njej našli poleg bogate življenjske izkušnje nebroj misli, nasvetov in podnetov za svoje izobraževalno delovanje. Knjiga stane 3 K 36 v. Vse te označene knjige se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Svatopluka Čecha »Pisnč otroka« izidejo v trideseti izdaji, in sicer bo ves rokopis natančno do zadnje pičice reproduciran, fotografično na kamen prenešen, tako da bo
; d ":itatelj v rokah »Pisne otroka«, kakor
! snika samega napisane.
Soho sv. Vaclava izdeluje prof. Mysl-

Razpisuje se služba dobro iz-vežbanega	2987 3—2
organista
V pisarniških poslih izvežbani dobč lep postranski zaslužek. — Krajevne razmere ugodne. Plača po dogovoru. Pismene lastnoročno pisane prošnje naj se naslove na upravništvo ,.Slovenca" v Ljubljani do 12. januarja 1908.
Svetovna razstava S t. Louis 1904. Najvišja odlika „GRAND PRIX".
h Zahtevajte le:
539 6
z varstv. znamko
GLOBUS liSji žls,"nl Utfležek
^SSSnTmS^OTi^^	ker se
v rdečem pasu ^msm^ ponujajo mnoga ponursjenju.
Edini izdelovatelj: Fritz Schulz ml. Akcijska dražba, Lipsko.
Jožef Odar, mizarski mojster v Srednji vasi (Bohinj), sprejme za
trajno delo takoj	3 1—1
pomočnike.
pot ib izdelo^feij cerkvenese m m orodju in posod?
iqqbskd orano otfmcd csmmC^l
a« priporoča vel«f.«st. cerkvenim prcrfstojnlltvom v obilna naročila t«r »i moja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnica
odslej na
Elteabfctni eesfl
® &
btttu sajnoatana 00. Jezuitov in i i nasproti Joiefinam«.
SlSlilil

KOBILA
lepa, srednje težka, srčna, pripravna za težo in kočijo, se samo radi pomanjkanja krme in vožnje proda za 180 gld.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo lista. 2998	5-2
Zahtevajte zastonj
In »rnnko mol veliki, bogato liuslrnvanl (lovni cenik i nad 3000 alikami vseh vrat nikelnastih, »rebrnih in zlatih ur, kakor ludl vseh vrti tolidnib zlatnln In srebrnin, god bentga orodja, Jeklenega In uen|altga blaga po izvirnih tovarniških cenah.
Nikel remont, ura......
Ivic. Izvir „Ro»kopt" pal. ur« regiflr, ,,Adler Roakopl.", nlkel re-
moni a aldro......
Oolrtin rem nra „Luna", kolea|e <
dvornim phičem......
arebr rcm. nra ..Oloria"	. .
,. ,, „ dvomi pinif . . . ,. oklep, vcrižica / rinčico na p»ro in karali., 15 p,r teika . . ru;tu Tuta n!ktl orf ilUnd t. »Luna" koU»!«m . .
t kuvtavlco K S-50 hu.lllkn K 2 90, kuhinjska ura K 1— ivn cvhMkU« »rs K. 2 80 Za vsako uwi ileuic. piemtno jsrutvo! ««« Nlkak rlsiko! Zimrn* ilovi>i ena. »II denar nsjal1
\ Prva tovarna ia ure !l;tnr b Konrad, t in U, dvorni lalolnlk v Mostu (B;(ix) 054.
CeSko.	2314 1-4
s —
6-»•-
8 5« 8 <0
12 90
3-80 II) W
Vsem p. n. naročnikom, odjemalcem in gostom ter prijateljem in znancem voščiva : :
srečno, veselo novo leto!
ALOJZIJ in ANA ZAJEC, vinotržec
Spodn a Šiška.
s Ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj no manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
Jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vrofiega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najiedatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.	2674 31
Prvo ljubljanska ženica kave
Dunajska oesta, naspicvti ki
Usem cenj. gostom, odjemalcem^"O prijateljem in jnancem fot vsem -J? bivšim naklonjenim posetnifam le- j tovišča Crand hotela Triglav" v
Jjohinju ptičeva hvaležni in prisrčni
prosit nov C leto',
proseč blagohotne naklonjenosti udana	2970 3—2
?oldt^a in	lajec
rastavracija pri „2ajcu" Ljubljana, Sodnijsfe ulice 6.
ki znajo kdpe delati, dobe takoj t pa j nO službo,	2926 3-5
Vprašanja naj se naslove na g o z d no oskrbništvo barona Lanu«, Grunau, Almtal, Gorenje Avstrijsko.
no predaj.
Iz preste roke se proda
hiša na Bledu
na zelo primernem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini farne cerkve, četrt ure od novega kolodvora. — Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinji, 2 kletij, I orala vrta. Več se izve pri Antusiu Sliv-niku na Ročici &t. 54. 2994 5-1
PrešernovaM
v Kranju
gostilna s pravicami vino- in pivotoča na drobno in debelo, se pod ugodnimi pogoji v najem ali na račun.
Natančneja pojasnila daje Roosis v Kranju.	; <02 3-1
cf5cc«5f)i;ccc©cccccf)©c3i39ai3i3p>©cc©©c © _ ©
©
§ Branil iiiiikiii m i
a
a 9
9 9
6 C
C c
s
v
Inventure
se prodaja vs« vrste blaga globoko pod nabavno ceno.
Posebno še :	2943 6 -6
Kožuhov, jopice za dame in koljerji, kakor tudi kožuhov, sako za gospode, kožuhi za mesto in potovanje.
Angleško skladišče oblek
O. Bepiriatovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
tfoaaaacoccccijiiccuc©©©©©©«««©«,:«.'
3 Kašelj
2360 Kdor :
24-9
ljubi svoje zdravje, ga odstrani. 5345 not. potr spričev. dokazuje o izbornem učinku
- - Kaiser-jevih - «
karamel za,
• tremi jtlkmml.
prsa.
Zdravniško preizkušene in priporočene proti knšlju, hrlpavosti, kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskemu in duSljivemu kašlju.
Zavoj 20 In 40 vin., Skotljlca 80 vin. dobivalo sc V Ljubljani i Lekarna pri ,,Orlu" pri ielet. mostu, deželna lekarna pri ,,Mariji Pomagaj", E. Leustek; Ubald pl. Trnkoszy, jos. Maycr, pri ,,Kroni" A. Bohinc, vogal Rimske in Blciweisuve cesle; Ivan Ojuričlč v Meilikl, Karol Andrijanli v Noveinmcsiu, Karol Savnik v Kranju in Josip Močnik, lekarna pri „Sv. Trojici" v Kamniku.
P«* diru "£ rti
» m

ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča ppemese na kreditne srečke ... i K 18'—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000
„ srečke peg, Donave k K 10'—, , 2. jan., , , K 140.000 „ zem. kredit, srečke J K 5*50 „ 7. jan., , . K 100-000 Vse tri pt om^s« skupaj samo 32 k^on.
Obrv::,tuje vlog? na knjižio« in na t«$kcči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4- Va°/o, vfokjki na tekoči! »ai5un proti SOdnevni odpatedi po 5°/o-
ti »»

w s
» i 9, 900.000. e s s