Leto VIII.
v
SLOVENSKI PRAVNIK.
Izdaja društvo „Pravnik" v Ljubljani,
Odgovorni urednik:
Dr- Danilo Majaron.
V LJUBLJANI.
Natisnila »Narodna Tiskarna". 1892.
Številka i.
VSBBINA.
----
1. K razlagi §-a 51. zemlj. zakona..........        1
2. Pravniška kronika 1891. leta...........       5
3. Načrt zakona o pripravni službi sodniški ter i/.pitu sodniškem       7
4. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo:
a) Pogoji  razveljavljenju  sodne  prepovedi (§ 289. obč. sod. r.);   povračilo • stroškov  dotičnega spornega po-
stopanja      ..............      10
b) Kako je dodeliti ostanek zdražila na zavarovano tir-jatev, katera je večja od njega in jo imata deloma cedont, deloma oesijonar ?.........      13
c) Aktivna tožbena legitimacija v pravdi novega sek-vestni s prejšnjim sekvestrom      .......      17
d) Ako sodnik misli, da je utemeljen ugovor, češ vtože-vano imovino je najpreje likvidovati po računski pravdi, onda naj ne stori razsodbe, nego z odlokom
naj razveljavi postopanje in tožbo vrne. (Dv. dekret z  dne   16. julija 1819,   št. 1579 zb. pr. zak.) .'—
Pogoj računski pravdi (§ 100. obč. sod. r.).    ... 20
e) Ali potrebuje kurator „ad actum", postavljen zapuščini po smislu § 811. ob. drž. zak., za svoje ukrepe potrdila zapuščinskega oblastva?....... 22
f) Cas za restitucijo dote (1229. obč. drž. zak.).     .   . 24
5. Književna poročila.............. 25
6. Razne vesti................ 28
7. Knjižnica društva „Pravnika1'.......... 30
8. Vabilo.................. 32
SLOVENSKI PRAVNIK št. 1.
K razlagi §-a 51. zemlj. zakona.
0 tem predmetu priobčen je v št. 12. „ Slovenskega Pravnika" iz 1. 1891. obširen članek gosp. Levca. Stavljeni sta tam dve vprašanji za slučaj, ako da nadzastavni upnik prodati zastavljeno si, a z dodatkom §-a 51. zemlj. zak. izbrisano tirjatev: 1. je li dovoliti zdražitelju, da prenese to tirjatev v zemlj. knjigi na svoje ime, in 2. koliko pravice je zadobil zdražitelj, kupivši zastavljeno izbrisano tirjatev?
Odgovor na vprašanje 1. je meni po mislih, torej se tu nočem pečati ž njim.
Ne morem pa istega trditi glede vprašanja 2., na katero se odgovarja tako-le: „Ako se tirjatev, s pridržkom §-a 51. izbri. sana, proda po zvršilu nadzastavnega upnika, proda in kupi se toliko te tirjatve, kolikor se je potrebuje, da se pokrijejo ž njo vse nadzastavne tirjatve s prip. Le tedaj, kadar presegajo nad-zastavne tirjatve zastavno tirjatev, ali pa so ž njo jednako velike, proda in kupi se cela zastavna tirjatev."
Odgovor ta se sosebno izvaja iz teh-le stavkov: „ Glede na nadzastavne pravice obstoja zastavna tirjatev, dasi izbrisana, a vender le v toliki meri, kolikor zahteva pokritje nadzastavnih pravic. Pravni učin izbrisa po §-u 51. je ta, da odpade hipotekama tirjatev razun onega zneska, katerega je treba v poplačilo
tirjatev, na njej nadzastavno zavarovanih.--Svrha §-u51.
je, varovati nadzastavne upnike škode; to pa dosežeš s tem, ako pustiš zastavne tirjatve toliko v veljavi, kolikor znašajo nadzastavne tirjatve s prip. Kar je več izbrisanega, to je pravoveljavno in do tega nima nikdor nikake pravice."
Priznano je s temi stavki, da je nadzastavne upnike varovati škode, to je: damora njih stališče pred izbrisom
1
2
K razlagi §-a 51. zemlj. zakona.
in po izbrisu prvotne tirjatve biti jedno in isto. To hoče doseči tudi omenjena zakonova določba, pišoč, „da se sme izbris tirjatve dovoliti le s pridržkom, da nastopi njegov pravni učin glede nadzastavnih pravic šele z izbrisom teh pravic. To torej, kar velja za pravice nadzastavnih tirjatev po izbrisu, veljati mora tudi pred izbrisom.
Ne da bi hotel tu temeljito razpravljati pravni pomen te zakonove določbe, dovoljujem si pretehtovati pravilnost zgoraj navedenega, na prvi pogled tako praktičnega in logičnega odgovora na stavljeno drugo vprašanje.
I.Nekatere posledice, izvirajoče od pravnega stališča napominanega članka.
Mislimo si, da je pri zemljišči vknjižena za upnika tirjatev v obsegu a. Na le-tej prvotni tirjatvi nahajajo se nadza-stavno vknjižene tri tirjatve in sicer v obsegu a, (3 in y, ne da bi presegale prvotno tirjatev ali pa bile jednake ž njo; pač pa presega a vkupni znesek nadzastavnih tirjatev za ar, in je torej a = v+fi + ^+z. — Sedaj prosi prvotni upnik, naj se izbriše tirjatev a. Tej prošnji more sodišče ugoditi seveda samo s pridržkom §-a 51. zemlj. zak.
Po nazorih rečenega članka ima to dvojni uspeh: a) prvotna zastavna pravica ostane veljavna v istem znesku, kateri je jednak vkupnosti vseh nadzastavnih pravic torej * + ^+Y; b) glede presežka x je izbris nepogojen, pravo-veljaven in nima do zastavne pravice glede tega presežka nikdor nikake pravice. — Zemljeknjižno stanje bi torej bilo a — x — % + ji -f y.
Tako, če prosi prvotni upnik, naj se izbriše cela zastaven* tirjatev = a. Kaj pa tedaj če le prosi, naj se izbriše pre-sežek = .r?
Stališče nadzastavnih upnikov, rekli smo, mora ostati pred izbrisom po §-u 51. in slej isto. Videli pa smo tudi ravnokar, da se je zvršil v prvem slučaji izbris presežka a; brezpogojno, in baje nadzastavni upniki ne trpe nobene škode, ko ostane prvotna tirjatev le v obsegu *-j-fi+Y veljavi. Ergo je ugoditi tudi drugi prošnji, zvršiti je izbris presežka * brezpogojno, brez pridržka §-a 51., saj ^ostane vender tirjatev a ozir. zastavna
K razlagi §-a 51. zemlj. zakona.
3
pravica za njo v obsegu a + fi+v v veljavi, saj se s tem po mnenji g. Levca ne kratijo nadzastavnih upnikov pravice! Nota bene moralo se bi pa vse to seveda zvršiti, ne da bi bilo treba izkazati dovoljenja nadzastavnih upnikov, in celo ne oziraje se na eventuvalni njih protest.
Vprašam: Dopušča li to določba §-a 51.? Je li misliti, da bi se po pravu dala izbrisati zastavna pravica za x v vsakem slučaji brezpogojno? — Idimo dalje!
2. Poplačan je prvi nadzastavni upnik s tirjatvijo x in dovoljuje izbris dotične nadzastavne pravice. Ta se zvrši in zem-ljeknjižno stanje je potem « = ^+y+y; nova količina y — x+x. Sedaj zadostuje za pokritje nadzastavnih pravic znesek prvotne tirjatve, ki je jednak znesku $ + "(¦ Kakor srno zgoraj dokazali, posledica je le izpodbijanega mnenja, da se lahko tudi od tirjatve a, ki še ni s pridržkom §-a 51. izbrisana, pač pa še obstoja, izbriše zastavna pravica za x, a zategadelj moramo tudi trditi, da je moči brezpogojno izbrisati zastavno pravico, tičočo se zneska y. Prav tako tudi, ako je poplačana in izbrisana nad-zastavna pravica glede [J. a = y. + ~(+z; z — x+$ itd.
V vsakem slučaji bi se torej dal brezpogojno izbrisati tist znesek, za kolikor presega prvotna tirjatev celo svoto nadzastavnih pravic, bodi si „a piiori" ali pa potem, ko se je kaka nadzastavna pravica izbrisala. Na strani 357. loc. cit. se to tudi priznava kot veljavno po izbrisu, zvršenem s pridržkom §-a 51.: „ Vrednost prodajane tirjatve soditi je vedno po dnevi prodaje, kajti lahko se zgodi, da dolžnik do tega časa tudi nadzastavnim upnikom poplača kaj dolga in bi se torej v tej meri zmanjšala potreba zastave."
3. Poudarjam znova: nadzastavnim upnikom se ne snlSjl' kratiti pravice, njih stališče mora biti isto pred izbrisom in po izbrisu. Vprašam: Kaj je torej pravo za pravo zastavljeno nad-zastavnemu upniku? Je li to celi del tirjatve, kolikor je je treba, da se pokrijejo ž njo nadzastavne tirjatve s pripadki? To je prvemu nadzastavnemu upniku za % ves „še obstoječi znesek" y- + e> + ", torej a— x? Teorija članka, konsekventna, mora odgovoriti: „ne" — ker bi potem nemožen bil izbris delnega zneska z, to je   +    torej tudi nemožen izbris zneska (J. Ker se pa ta
1*
4
K razlagi §-a 51. zemlj. zakona.
izbris, kakor smo zgoraj z izpodbijanega stališča dokazali, na vsak način lahko zgodi, da se izvajati: prvemu nadzastavnemu upniku ni zastavlj en del prvotne tirjatve, ki jejednak količini p, y itd. Matematično izraženo: «== [a + P + y) - (P + y)==*; torej y. = a, z besedo: prvemu nadzastavnemu upniku zastav-stavljeno je za njegovo tirjatev a le toliko prvotne tirjatve kolikor je je treba, da se pokrije ž njo ta nadzastavna pravica, odnosno tirjatev ergo % = a (fi+Y+ic) = a— (-f+z) itd. Isto bi seveda obveljalo glede nadzastavnih pravic ji, y itd.
Veljala bi torej teza: Vsakemu nadzastavnemu upniku je prvotne zastavne tirjatve le toliko zastavljene, kolikor je potreba, da se pokrije cela posamezna nadzastavna tirjatev!
4. Glede na to moralo se bi trditi, da se pri eventuvalni zvršilni prodaji ne proda cela, bodisi popolnem obstoječa, ali pa s pridržkom §-a 51. izbrisana tirjatev, ker ni moči zvršilno več prodati, nego kar je zastavljeno; proda se samo zastavljeni del: za tirjatev y. ist jednaki del, isto tako pri [i itd. V istini: „pro-dal se bi samo jeden, dotičnemu nadzastavnemu upniku zastavljeni delni znesek tirjatve." Pripoznati bi bilo tudi zdražitelju samo tist del te tirjatve, katerega so prodajali, „tojenamrečoniznesek,kijejednakznesku nadzastavne, pri likvidacijski obravnavi ali pa poprej ugotovljene tirjatve, zaradi katere se je proda 1 a zastava."
In tako vidimo, ako se akceptuje pravno mnenje onega članka, da konsekventno in neizogibno prihajamo do posledic, katere kažejo navskrižje v teoriji njegovi, katere so po pravu nemožne in spravljajo na napačno pot, vidimo, da moramo celo pritrditi razsodbi Graškega višjega sodišča, proti kateri govori gosp. Leveč sam po pravici.
Predno preidem k točki II, dovoljujem si proti eventuval-nemu ugovoru, češ da se da pač po izbrisu, s pridržkom §-a 51. zvršenem, izračuniti obseg nadzastavne pravice, ne pa pred izbrisom obseg količin x, y in z, in da izvedene konsekvence za prakso nimajo nobenega pomena, — le to opomniti, da se prvič
Pravniška kronika 1891. leta.
B
teoriji ni treba brigati za praktične nasledke in potem, da se lahko izračuni najvišji obseg nadzastavne pravice (P), če se so-štejejo glavnica nadzastavno zavarovana ((J), 31etne obresti in pa eventuvalno, v varnost postranskih dolžnostij vknjiženi najvišji
a ("I x 3)
znesek (n): torej P = y+" +».
(Konec prihodnjič.)
Pravniška kronika 1891. leta.
Skoro se ne vidi vredno, da bi zastavili pero: tako ubogo malo napredka v zakonu in pravu našem se da zabeležiti v dobo minolega leta! Istina je, zdravo pravo se počasi razvija in nikjer se silnim erupcijam ni tako izogibati, kakor na pravnem polji. A vender se tudi tajiti ne da., da je v naši državi uže mnogo prirejenega in pripoznanega prava, a le pot od njega pa do — zakona ima toliko ovinkov, da zakona ni in ni dočakati. Poslanska zbornica državnega zbora, po katerem se vije označena pot, bila je lansko leto celo razpuščena, a vsak tak razpust je udarec za pripravljene zakone. Koliko takih udarcev je uže dobil načrt novega kazenskega zakona! Ta Sisifova skala bila je uže zopet na vrhu: načrt z dne 11. aprila 1889 bil je po posebnem odseku pretehtan in za plenarno posvetovanje pripravljen. Ob novem razpustu zbornice pa šel je zopet na dno gore in dasi ga je pravosodni minister takoj spravil na pot po novem parlamentu, vender ni prišel dalječ in videti je celo, da mu bode pot sedaj težavnejša, nego poprej. In tako, če ne slabše, zgodilo se je lanskega leta še drugim osnutkom pravnega, potrebnega napredka, kateri so v starem parlamentu bili uže blizu odrešenja. Če še pomislimo, da je naš osrednji zakonodavni zbor poleg svoje naravne težke hoje moral lani prenašati bremena dveh budgetnih debat, potem nam mora biti nekoliko jasno, zakaj je državni zakonik prošlega leta tako nenavadno reven na justičnih zakonih.
V lanskem državnem zakoniku nahajamo sploh le zakonov in ukazov za najnujnišo potrebe državnega življenja v tej ali
6
Pravniška krunika 1891. leta.
oni vrsti, v tem ali onem kraji. Določila, ki se bolj nas, odnosno naših nalog tičejo so na. pr.: Državna pogodba z dne 8. julija
1890. 1. s kraljem italijanskim o vzajemni obrani sestaviteljem del slovstvenih in umetalnih in pa pravnim naslednikom sesta-viteljev v drž. zak. št. 4; ukaz o izpremenah v dejalnostnih prejemkih državnih služnikov in v kongruvi dušnih pastirjev, katere nastopijo vsled združenja okoli Dunaja ležečih krajev z Dunajem v drž. zak. št. 55; ukaz zastran prodaje smodnika v drž. zak. št. 62; ukaz zastran razveljavljenja izjemnih naredeb za okoliš sodnega dvora Dunajskega, Korneuburškega in Dunajsko-Novo-meškega v drž. zak. št. 69; ukaz o dopolnitvi predpisa o unifor-movanji z dne 20. oktobra 1889. 1. (drž. zak št. 176) v drž. zak. št. 113; ukaz, s katerim se je izdala tarifa o nagradi za oprave odvetnikov na Tirolskem in Predarelske v drž. zak. št. 116; zakon z dne 30. avgusta 1891. L, s katerim se ukrepajo določila o izvrševanji konzulske sodne oblasti, v drž. zak. št. 136; zakon z dne 26. avg. 1891. 1. zastran erarnih mostnin, cestnin in brodnin v drž. zak. št. 140; zakon z dne 16. julija 1891. 1., s katerim se ukrepajo določila o sodni oblasti z ozirom na združenje nekih občin in občinskih delov z mestom Dunajskim v drž. zak. št. 141.
Jedino znatnejše zakonodavno delo avstrijsko je bilo: ka-zensko-pravdni red za Bosno in Hercegovino z dne 30. januvarija
1891, kateri je v moč stopil dne 1. januvarija t. 1. Dasi se to delo ne tiče neposredno nas, vender nam je zanimivo v njem to, da se ta naš zakon v nekaterih načelih razlikuje od naše kazenske pravde, da se je iz njega izločila subsidijarna tožba, da se po njem jemljo uradni zagovorniki izmed sodnikov ter da so se uvedli sodniški kolegiji po vzgledu novodobnih „Schof-fengerichte".
Uborna žetev vse to, a na drugi strani moramo pripoznati, da se je lansko leto tem marljivejše obdelovalo naše zakonodavno polje v pogledu, kateri nas v prvi vrsti zanima Poleg načrta kazenskega zakona predloženi so bili državnemu zboru naslednji važnejši načrti zakonov: načrt zastran prodaje premičnih stvarij proti plačilu na obroke; načrt zastran zemlje-knjižne oddružitve zemljišč za javne ceste in pota; načrt zastran uredbe pravoslovnih in državoslovnih študij ter državnih izpitov; načrt zakona zastran živil; načrt zastran prenaredbe nekaterih
Načrt zakona o pripravni službi sodniški ter izpitu sodniškem.     7
določil kazenske pravde j načrt zastran prenaredbe določil o pripravljanji za sodništvo ter o sodniškem izpitu; načrt zastran uredbe stavbinskega obrta; načrt zastran ustanovil, kako bi se pospeševala porazumnost med obrtnimi podjetniki in njih delavci; načrt zadrugam pri rudarstvu; načrt o prenaredbi rudarskih skladovnic; načrt zakona za zdravniške zbornice; načrt določil za prepreko pijančevanja itd.
Zastavilo se je tako delo mnogim lepim in koristnim zakonom. Žal, da moramo tu pogrešati vladnih predlog za reformo civilno-pravdnega reda. Zatrjeval nas je sicer pravosodni minister, da študije za to prepotrebno reformo ne počivajo. A zvedeli smo lani tudi, da si odločilni faktorji še niso jednaki v tem, naj bi se li predrugačilo celo postopanje, ali pa le posamezni oddelki njegovi. Menda tu ne odločujejo toliko stvarni razlogi, kolikor „nervus rerum", katerega v take prenaredbe žalibog vedno pri-mankuje. Upajmo pa, da tudi notranji pravni red dobode, kar mu gre. Glede na sedanjo tendenco v odločilnih krogih, katera koristnim reformam prava ni neprijazna, in glede na to, da se v zakonodavnem zastopu stvarno stališče čedalje bolj krepi, nam se je nadejati, da bode kronist 1892. leta imel hvaležnejšo nalogo, nego smo jo mi skušali izpolniti s temi vrsticami.
V Ljubljani ob novem letu 1892.
m
Načrt zakona o pripravni službi sodniški ter izpitu sodniškem.
Vlada je dne 4. decembra 1891. 1. predložila državnemu zboru načrt zakona zastran pripravne službe sodniške ter izpita sodniškega.
Osnovno se v njem določa, da se razširja sodna praksa in to ne le, da naj poslej traja po 3 leta, nego tudi, da naj obsega poleg sodnega dela tudi opravila pri upravi ter odvetništvu, in na to, da imej tudi sodniški izpit širši krog.
Cesto se denašnji dan zahteva, naj bi isti izpit veljal za sodnika, kakor za odvetnika.   Temu se navedeni načrt prilega
8     Načrt zakona o pripravni službi sodniški ter izpitu sodniškem.
le v jednem pogledu. Nagibi mu pišejo, da delovanje odvetnikovo čedalje bolj sega na polje javnega prava, v področje uprave ter financ, da bode torej pač treba pri odvetniškem izpitu več zahtevati v tem pogledu, da pa v tem sodniški izpit ne sme iti predalječ. Zategadelj skrbi sedanji načrt za širše obzorje sodnikovo glede upravnega prava ter odvetnikovega področja na ta način, da veleva vsakemu sodniškemu kandidatu neko dobo prakse v upravnih uradih in neko dobo pri odvetniku ali pa pri finančni prokuraturi.
Ni dvojbe, da te nasvetovane premembe mogd pomnožiti čast in delavno moč sodniškega stanu ter da utegnejo koristne biti pravosodstvu. Kandidat, ki stopi iz upravne prakse, seznanil se je kolikor toliko z uporabo javnega prava, katero je s tisočero vezmi zvezano z zasebnim pravom. Prav tako bode razbo-ritejše opravljal sodniški posel, kateri je — po točnih besedah nagibov — poglavitno analitiški in deklarativen, če si je bil v odvetniški pisarni ogledal v poglavitnem „sintetiško in konstruktivno delo."
Ta smotru primerna, raznovrstna priprava za sodniško službo pa hoče svojega časa in načrt ga jej odmeri tri leta. Predolga se utegne videti le v jednem pogledu, to je s stališča gmotne eksistence kandidatove. Uže sedaj je zaradi premalo in prenizkih adjutov pomankanje sodniškega naraščaja. Triletna pripravna praksa, kakeršna se nasvetuje, skrčila ga bode še bolj. A gotovo je: ako hoče država, da ima dobrih, z veseljem pri-pravljajočih se sodniških kandidatov na izber, rešiti mora ob jednem ali še poprej vprašanje zastran adjutov. Tega se nadejamo zlasti sedaj, ko se absolviranim juristom stavijo hujši pogoji za vstop v sodniški stan, ker iz tega izhaja, da se jim mora tudi zboljšati materijalno stanje.
Nemilo je dirnola določba v načrtu, da sodni prezidij izbira odvetniške pisarne, v katerih bi bilo sodniškim kandidatom opravljati prakso. To je napad na odvetniško avtonomijo, s katerim se zlasti odvetniški stan ne more sprijazniti. Smotru primerno bi bilo, da ima tu odločilno besedo odvetniška zbornica, kajti ona najbolje pozna razmere posameznih odvetniških pisarnic in tako tudi najlaglje določi, katera pisarna je prikladna za vež-
Načrt zakona o pripravni službi sodniški ter izpitu sodniškem.     9
banje sodniškega kandidata. Ker le-to ne bode samo čast, ampak tudi breme za odvetnika, zato bi bilo tudi pravično, da odvetnik ostane gospodar v svoji hiši.
Izpit sodniški bodi po načrtu pismen in usten, kakor dosedaj, toda strožji in se dosledno s prakso nanašaj tudi na državno, upravno in finančno pravo Nov element naj bi bile pismene domače naloge iz pravnih znanostij. A pritrjevati tej novini ni moči, uže zbok tega ne, ker imajo sodniški izpiti poglavito namen, da pokažejo praktično dozorelost kandidatovo, sicer pa se domače naloge niso obnesle niti v drugih krogih n pr. pri doktoratu. Tudi to, da bi se v izpitne komisije privzemali vseučiliški profesorji, ni kaj srečna misel. Trvič se to ne da dobro izvesti glede na to, da ni povsodi vs e učilišč, kjer so višja sodišča, in glede na to, da imajo vseučiliški profesorji itak opravila dovolj z državnimi ter rigoroznimi izpiti. Drugič pa ostane vender le istina, da so sodniški izpiti praktični izpiti, da pa v takih rečeh teoretikarji niso najboljši sodniki.
Konečno je še jedna določba, kateri ne odrekamo dobrega namena, a je vender ne odobrujemo. Tiče se rednih vaj za sodniške kandidate pri sodnih dvorih, nekako podobnih praktičnim vajam po vseučiliških se minarjih. To je vender malo preveč obligatne šole za može, ki najvišje šole uže imajo za sabo! Inteligentnemu, odraslemu človeku ni treba predpisovati šolskega reda in bilo bi pač žalostno, če bi absolvirani avstrijski jurist ne mogel biti sam svojega uma kovač. „Nil nimis!"
Načrt tega zakona pa je vzlic nekaterim temnim stranem svitla priča, koliko velevredne važnosti pripisujejo odločilni faktorji izobraženemu sodniškemu stanu, in to nas lahko navdaja z najboljšim upanjem za bodočnost.
10
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
Iz pravosodne prakse.
Civilno pravo.
¦
a) Pogoji razveljavljenju sodne prepovedi     289. obč. sod. r.); povračilo stroškov dotičnega spornega postopanja.
Na prošnjo Antona S. dovolilo je okr. sodišče v Zatičini z odlokom z dne 25. aprila 1890, št. 1883 v iztirjanje stroškov, ki utegnejo nastati vsled tožbe de praes. 4. januvarija 1890, št. 42, sodno prepoved na hipotekarno tirjatev Frančiške K. v znesku 150 gld. s pr. proti položitvi kavcije 20 gld. za sramoto in škodo.
Z razsodbo z dne i. septembra 1890, št. 3411, katera je izešla na rečeno tožbo, bila je Frančiška K. obsojena, da mora Antonu Š. povrniti pravdnih stroškov 10 gld. 23 kr. Ker je Frančiška K. zoper to razsodbo vložila apelacijo, dosegel je Anton S. predznambo eks. nadzastavne pravice v varnost pravdnih stroškov 10 gld. 23 kr. pri navedeni hipotekami tirjatvi Frančiške K.
Prvo razsodbo je druga instanca potrdila in na to je Frančiška K. plačala Antonu S. rečene pravdne stroške v znesku 10 gld. 23 kr. in stroške predznambe v znesku 3 gld. 35 kr. ter od njega dobila izknjižbeno pobotnico z dne 29. decembra 1890.
Na podlogi te izknjižbene pobotnice prosila je Frančiška K., naj bi se razveljavila napominana sodna prepoved, in tej prošnji je okr. sodišče v Zatičini z odlokom z dne 10. januvarija 1891, št. 83 ugodilo.
Zoper ta odlok vložil je Anton S. rekurz, v katerem je poudarjal, da je moči prepoved razveljaviti šele tedaj, kedar se mu piačajo ali zavarujejo tudi stroški prepovedi, vlaganja kavcije, prošenj za podaljšanje rokii za opravičevalno tožbo itd.
Višje dež sodišče v Gradci je z ukazom z dne 18. febru-varija 1891, št. 2251 ugodilo rekurzu Antona S., razveljavilo izpodbijani odlok kot prezgodenj in ukazalo, da je o prošnji za razve-ljavljenje prepovedi določiti najpreje narok v zaslišanje strank, a potem šele konečno rešiti navedeno zahtevo. To utemeljujoč pravi, da vprašanja, je li sodna prepoved v svrho iztirjanja tirjatve sploh dopustna in je li sodno prepoved dovoljevati za tirjatve, katere za časa dotične prošnje niti obstoječe, kamo li zapadle
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
11
niso, sedaj pač ni moči več pretresati, ker je odlok, s katerim se je.dovolila prepoved, uže stopil v pravno moč; dokaz, da je poplačana tista tirjatev, za katero se je dosegla prepoved, je sicer popolnem zadosten vzrok razveljaviti prepoved, toda prvi sodnik ni smel prezreti vprašanja, je li s poplačilom pravdnih stroškov 10 gld. 23 kr., katero izkazuje izknjižna pobotnica z dne 29. decembra 1890, plačana uže vsa tirjatev na stroških, za katero se je dosegla prepoved, — niti vprašanja, je li tudi stroške za doseganje prepovedi, deponovanje kavcije in večkratne prošnje za podaljšanje roku vzeti v poštev; teh vprašanj tudi ni smel rešiti, ne da bi bil zaslišal nasprotne stranke.
Glede na to odločbo določilo je okr. sodišče narok v zaslišanje strank, pri katerem sta za obe stranki posredovala pravna zastopnika. Zastopnik Antona Š. se je protivil razve-ljavljenju prepovedi, češ ker niso še poravnani stroški prepovedi. Rešujoč zapisnik te obravnave je sodišče z odlokom s 25. maj-nika 1891, št. 2012 zadevno prepoved razveljavilo glede na to, ker se je bila prepoved dovolila le za stroške, kateri nastanejo vsled tožbe de praes. 4. jan. 1890, št. 42, ker pa je po izknjižbeni pobotnici z dne 29. dec. 1890 dokazano, da so plačani vsi stroški, za katere se je dovolila prepoved. — Dovolilo je sodišče ob jednem izbris zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi, glede stroškov naroka pa odločilo, da naj vsaka stranka trpi svoje stroške, kajti zaslišanje strank se ni vršilo v sporu, ampak uradoma, torej določba §-a 24. zak. s 16. majnika 1874, št. 69 drž. zak. tukaj ne velja.
Zoper ta odlok sta obe stranki vložili rekurz: Anton Š. zoper celo vsebino, Frančiška K. pa zoper izrek o stroških.
Z odločbo dne 29. julija 1891. št. 7418 ugodilo je višje dež. sodišče v Gradci rekurzu Antona Š. popolnem in odločilo, da se prošnja Frančiške K. za razveljavljenje prepovedi in izbris zaznambe te prepovedi odbije ter da mora Frančiška K. povrniti Antonu Š. stroške sedanjega in prejšnjega rekurza ter stroške no-roka z dne 22. majnika 1891, vse to glede na to, da je reku-rentu Antonu S. rok za tožbo, opravičujočo prepoved, odprt bil do 1. majnika 1891 in da je Anton S. napominano opravičevalno tožbo sub praes. 30. januvarija 1891, št. 397 v resnici vložil; vprašanje o povračilu stroškov za doseganje prepovedi, za rok6vne prošnje in opravičevalno pravdo rešiti bode pravdnemu sodniku v razsodbi
12
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
opravičevalne pravde; tu ne gre za ustavljenje eksekucije, nego za razveljavljenje varnostnega, v §-u 283. obč. sod. r. utemeljenega sredstva, katero se uže zaradi svojega smotra mora vzdržati, dokler ni do kraja dovršena opravičevalna pravda; to, da je Anton S. izročil pobotnico z dne 29. dec. 1890, pa je brez pomena za vprašanje raz-veljavljenja prepovedi, ker nekaj v tej pobotnici ni potrjeno plačilo stroškov za doseganje prepovedi itd., nekaj pa v njej ni izraženo zadovoljstvo, da bi se razveljavila prepoved; zmagujoči stranki je po smislu § 24. zak. z dne 16. majnika 1874, št. 69 drž. zak. povrniti vse v pravno, namenu primerno obrambo potrebne stroške in semkaj spadajo tudi stroški naroka z dne 22. majnika 1891 ter rekurzni stroški.
Na revizijski rekurz Frančiške K. je najvišje sodišče z odločbo de intim. 26. novembra 1891, št. 4029 predrugačilo višje-sodno odločbo ter obnovilo odlok okrajnega sodišča razun izreka o stroških; glede teh pa je odločilo, da mora Anton S. povrniti Frančiški K. stroške apelacijskega in revizijskega rekurza in stroške naroka z dne 22. majnika 1891 — to pa zategadelj, ker je po jasni določbi §-a 289. obč. sod. r., kedar toženec dosegatelju prepovedi da za njegovo tirjatev zadostno varnost, prepoved razveljaviti na toženčevo zahtevo in ker je Anton S. za svojo, z razsodbo s I. septembra 1890, št. 3411 prisojeno si tirjatev pravdnih stroškov v znesku 10 gld. 23 kr. z odlokom z dne 2. oktobra 189O, št. 3924 dosegel predznambo eksek. nadzastavne pravice na hipotekarno, za Frančiško K. vknjiženo tirjatev v znesku 150 gld. s prip., in celo glasom pobotnice z 29. dec. 1890 tudi prejel popolno plačilo te tirjatve in stroškov za zemljeknjižno predznambo in ker nadalje po §-u 389. obč. sod. r. razveljavljenje prepovedi nikakor ni zavisno od zavarovanja stroškov za prepovedno prošnjo, za eventuvalno de-ponovanje in za prošnje, da bi se podaljšal rok za opravičevalno tožbo, in naposled ker mora v tem spornem postopanji zmagu joči Frančiški K. po smislu §§ 24. in 26. zak. z dne 16. majnika 1874, št. 69 drž. zak. stroške vseh treh instanc povrniti njen nasprotnik Anton S.
Dr. I. Susteršič.
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
13
b) Kako je dodeliti ostanek zdražila na zavarovano tirjatev, katera je večja od njega in jo imata deloma cedent, deloma
cesijonar?
Jakob T. imel je na ppdlogi prisodnega pisma z dne 18. aprila 1882 in cesij z dne 14. marcija 1483, 12. marcija, 17. marcija in 1. majnika 1883, potem cesije in zadolžnice z dne 1. majnika 1883 proti Franu C. tirjatev 550 gld. s prip., katera je bila tudi zavarovana na posestvu vlož. št., 45 kat. obč. Javor. S cesijo z dne 11. fe-bruvarija 1888 pa je Jakob T. od te svoje tirjatve odstopil v last Jarneju Č. 440 gld. 69 kr. in 6% obresti od 11. febr. 1888 dalje. Imenovano zastavljeno posestvo se je na javni dražbi prodalo in pri razdelitvi zdražila je na prvotno tirjatev Jakoba T. odpadel ostanek zdražila v znesku 421 gld. 32 kr. Jakob T. je hotel imeti za neodstopljeni ostanek svoje tirjatve sorazmerni delež ostalega zdražila, a Jarnej Č. je pri likvidacijski obravnavi naglašal, da mora vse ostalo zdražilo njemu pripasti na odstopljeno tirjatev v znesku 440 gld. 69 kr., češ, da ga cedent z ostankom svoje tirjatve ne more v škodo pripraviti. * Nastopil je tožbo proti Jakobu T., naj pripozna, da ostalo zdražilo v znesku 421 gld. 32 kr. pripada na odstopljeni del njegove tirjatve v znesku 440 gld. 69 kr. in naj privoli, da se rečeno ostalo zdražilo prisodi in izplača njemu, to-žitelju.
Mestno del. okr. sodišče v Ljubljani je z razsodbo z dne 31. januvarija 1891, št. 761 ugodilo tožbeni zahtevi iz naslednjih razlogov:
Toženec priznava sam, da je odstopil od svoje tirjatve 550 gld., ki je pri posestvu vlož. št. 45 kat. obč. J. zavarovana, delni znesek 440 gld. 69 kr. v last tožitelju in mu privolil tudi prenos zastavne pravice za ta znesek. Izkupilo, ki se je doseglo po eksekutivni prodaji omenjenega posestva, ne zadošča za poplačilo vseh tirjatev, in na omenjeno tirjatev toženčevo 550 gld. pripade le ostanek zdražila, 421 gld. 32 kr. Pri razdelitvi tega zdražila proti vil se je toženec zahtevi tožiteljevi, da se mu ta ostanek prisodi v poplačilo njemu odstopljenega zneska 440 gld. 69 kr. trdeč, da ta ostanek je proporcionalno razdeliti na tožiteljevo tirjatev in na tist ostanek tirjatve 550 gld., katerega on ni odstopil in je torej njemu ostal. Toženec torej priznava,  da  ima  tožitelj pravico  do  omenjenega
li
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
ostanka zdražila, in po spisih je dokazano, da se pri protivi temu, če bi se hotelo ves ostanek prisoditi tožitelju. Tožba je torej opravičena, ker le pravdnim potem da se rešiti pravna nasprotnost strank. Tožbeni zahtevi se je pa ugodilo in sicer to na podlogi do-ločeb §-a 1397. obč. drž. zak. — Toženec je v dotični cesiji, s katero je tožitelju del svoje tirjatve z zneskom 440 gld. 69 kr. prepustil, pripoznal, da je jednak znesek od tožitelja dobil; bilje torej odstop odplačilen in toženec jamči tožitelju gotovo vsaj za toliko, kolikor je on sam od tožitelja dobil. Temu se ne protivi dodatek v dotični cesiji, da toženec ne jamči, če bi se ves znesek odstopljene tirjatve ne mogel iztirjati, ker tožitelj ne zahteva vseh 440 gld. 69 kr., ampak le toliko, kolikor je odstopljena tirjatev vrgla, ko se je realizovala. Tudi tožencu bi njegova tirjatev, da je ni bil odstopil, ne zalegla več, in ako bi se hotelo tudi njemu pri poznati še kaj prepirnega zdražila, to bi se toženec le okoristil na škodo tožitelja, kateri je uže itak za odstopljeno tirjatev več plačal, nego li bode zanjo dobil. Pravni učin odstopa vender ne more biti drugačen, nego ta, da odstopnik prepusti prejemniku domenjeni del svojega imetja. Da je v tem slučaji odstopnik prejemnika v gotovini odplačal, bila bi pogodba nerazrušno takoj perfektna. A s tem, da se naj odplačilo vrši še-le po realizaciji odstopljenega imetja, se dolžnosti odstopnikove vender ne morejo premeniti, so-sebno ne, ako prejemnik, iztirjajoč odstopljeni, znesek ni ničesar zakrivil. Le soseben dodatek cesiji, kateri bi izgovarjal odstop niku predpravico za neodstopljeni del tirjatve, mogel bi ovirati tožbeno zahtevo. Odstopa, kakeršen se je vršil med strankama po glasu dotične cesije, pa ni moči drugače razlagati, nego po določbah obč. drž. zakona zastran odstopa, a te zahtevajo, da prejemnik to dobi, kar mu je odstopnik obljubil.
Na apelacijo toženčevo je višje dež. sodišče Graško z odločbo z dne 6. majnika 1891, št. 2795 prvo razsodbo predrugačilo ter spoznalo: Toženec je dolžan pripoznati, da ostalo zdražilo v znesku 421 gld. 32 kr., katero je odpadlo na zavarovano tirjatev v znesku 550 gld. s prip., pristoja le po delnem znesku 337 gld. 32 kr. tožitelju na del 440 gld. 69 kr., katere mu je toženec odstopil od rečene tirjatve ter dolžan dovoliti itd. — odbije pa se tožbena zahteva, naj je toženec dolžan pripoznati, da rečeni ostanek zdražila v znesku 421 gld. 32 kr. pripade ves na del tirjatve v znesku
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
15
440 gld. 69 kr., kateri je tožitelju odstopljen bil, in naj je dolžan dovoliti itd.; tako je tožitelj dolžan, da tožencu povrne vse zago-vorne stroške prve instance ter apelacijske stroške.
Razlogi.
Iz prvega kraja je treba imeti pred očmi, da se tožbena zahteva nanaša le na to, kako in koliko je dodeliti zdražila, katero se je doseglo po eksekutivni prodaji hipotekarnega posestva, na zadevno, zastavno-pravno zavarovano tirjatev v znesku 550 gld. in odnosno na del tirjatve v znesku 440 gld. 69 kr. s prip., kateri je bil toženec odstopil tožitelju. Zategadelj je pa moči vprašanje, katero je tu med strankama sporno, rešiti in odločiti tudi zgol s pomočjo hipotekarnega prava. Glede na to pravo pa brez dvojbe zastavna pravica, katera je vknjižena na eksekutivno prodanem posestvu za toženčevo tirjatev v znesku 550 gld. s prip., obstoja za celo tirjatev in za vsaki nje del, torej tako za del 440 gld. 69 kr., kateri je tožitelju odstopljen, kakor tudi za ostanek v znesku 109 gld. 31 kr., kateri ni odstopljen, ampak je tožencu ostal. Zdra-žilo, kolikor ga je še razdeliti, v znesku 421 gld. 32 kr. mora torej prav tako služiti, da se zadovolji tožiteljev delež na tirjatvi, znašajoč 440 gld. 69 kr. s prip., kakor tudi tožencev ostanek tirjatve, znašajoč 109 gld. 31 kr., — to tem preje, ker iz odstopne listine z dne u.febr. 1888, katero je predložil tožitelj sam, ni posneti, niti da bi se bil toženec odrekel zastavne pravice za svoj ostanek tirjatve, niti da bi bil tožitelju podelil zastavno prednost. Če bi torej tudi res bilo, da je bila tožitelju taka zastavna prednost podeljena, predno se je napravilo odstopno pismo — to namreč tožitelj v konečnem govoru trdi, a toženec to tudi prereka — to bi vender takšen ustni dogovor ne mogel imeti nikakega pravnega učina glede na pismeno listino (§ 887. obč. drž. zak.) Po tem takem torej služi naj ostanek zdražila v zadovoljenje tožiteljevo, kakor tudi toženčevo; ker pa ga ni dovolj, da bi se pokrili obe tirjatvi, tedaj ga je treba porabiti tako, da se sorazmerno dodeli obema prepirajočima se strankama po istih načelih, katera je uporabljati, kedar konkurirajo tirjatve različnih, isto zastavno pravico imejočih upnikov. Gotovo je pri tem tudi, da je razdeliti dani fond zgol po meri, kakor je razdeljena v odstopnem pismu zastavnopravno zavarovana tirjatev na glavnici brez pripadkov; po le-tem pa spada
16
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
na tožiteljev delež tirjatve v znesku 440 gld. 69 kr. razdelek 337 gld. 58 kr. in na tožencev ostanek v znesku 109 gld. 31 kr. razdelek 83 gld- 73 kr. ostalega zdražila v znesku 421 gld. 32 kr. Zahtevo tožiteljevo, katera meri na celo ostalo zdražilo, je bilo torej odbiti, a z razsodbo določiti proporcijonalno dodelitev, kakeršne je po smislu tožbe toženec uže hotel v likvidovalnem postopanji. Pri prvosodni razsodbi so se morebitne regresne pravice tožiteljeve proti tožencu iz odstopne pogodbe vpletale v določevanje, a pre-drugačiti jo je bilo v povedanem smislu tem preje, ker se ta regresna pravica niti ni trdila kot pravni temelj tožbene zahteve. Od ločiti pa tudi ni zahteve, katera bi naj se stavila iz takšnega naslova, ker v to nedostaje potrebnih obravnavnih podstav. Prvič je toženec v odstopnem pismu izrecno izjavil se, da »cesijonarju ne jamči za to, da bode svoj čas mogel odstopljeno tirjatev iztirjati brez izgube.« A ne glede na to bi ne bilo moči ta čas rešiti vprašanja, ali toženec jamči za iztirljivost odstopljene tirjatve, zlasti ne, v kolikem obsegu, kajti v obravnavi se nič ni pretresalo vprašanje, so li dani pogoji, iz katerih po zakonu izhaja regresna pravica cesijo-narjeva (§§ 1398. in 1 399. obč. drž. zak.), zlasti pa ne vprašanje, ali se nepokriti ostanek odstopljene tirjatve tudi res ne bi dal iztirjati iz imetja dolžnikovega. Naposled bi bilo tembolj potrebno natančno in temeljito pretresati pogoje regresu, ker je cesija, o kateri je govor, sama po svoji vsebini zgol valuta za tirjatev, katero je tožencu tožitelj odstopil, tirjatev, za katero bi pa tožitelj znabiti tožencu jamčiti moral. Vsemu temu, kakor rečeno, tu ni dejanske podstave, niti zahteve, postavljene na regresni naslov. Ker se je prvosodna razsodba predrugačila po smislu apelacije, utemeljen je v zakonu tudi izrek zastran stroškov obeh instanc (§§ 24. in 26. zak. s 16. majnika 1874, št. 69 drž. zak.).
V svojih revizijskih pritožbah je naglašal tožitelj, da pri razdelitvi zdražila ni ozirati se le na golo hipotekaino pravo in da je pri odločevanji tega spora imeti v čislih vse pravne odnošaje med strankama glede predmeta; on da je tožencu prepustil več cesijske valute, nego li znaša ostanek zdražila za celo tirjatev, in ne more dopustno biti, da bi toženec po cesiji več prejel, nego li bi bil prejel, ako bi cesija ne bila nastala; tudi ne velja predpis §-a 887. obč. drž. zak. za jednostranske listine.
17
Najvišje sodišče tem pritožbam ni ugodilo, nego je višje-sodno razsodbo potrdilo z odločbo z dne 4. okt. 1891, št. 9780, sklicujoč se na višjesodne razloge, ki so stvarni in po zakonu.
c) Aktivna tožbena legitimacija v pravdi novega sekvestra s prejšnjim sekvestrom.
Brata Janez I. in Miha I. dobila sta od svojega očeta mlin tako, da je Janez I. bil lastnik, Miha I. pa uživalec do svoje smrti. Miha I. zavaruje mlin. Ta res pogori in Janez I. je zahteval, da mora Miha I. iz zavarovalne vsote postaviti nov mlin. Ob jednem je dosegel prepoved, da bi se ta vsota Mihu I. izplačala ter tožil Miho L, da mu mora pripoznati pravice do zavarovalne vsote. Pravda se je završila s poravnavo, po kateri naj ima Jurij Z. kot sodno postavljeni sekvester pravico, da prejme od zavarovalnice vsoto, a tudi dolžnost, da ž njo vzgradi nov mlin, kakeršen je bil poprej ter da o gospodarstvu z denarjem položi natančen račun sodišču. Jurij Z., ki je sodni nalog sprejel, gre k zastopniku banke po denar; ž njim pa gre tudi Miha I. in, ko zastopnik našteje denar na mizo, pograbi ga Miha L, češ da je njegov ter se nazadnje izgubi iz hiše. Jurij Z. ga dohiti in potem se z Miho I. domenita, da ves denar položita cerkovniku Franu K. v roki, kar tudi storita. Fran K. pa zopet ves denar izroči župniku Simonu J. Ko Janez I. vse to zve, naznani sodišču. Sekvester Jurij Z. se pred sodiščem izjavi, da noče biti več sekvester, češ, župnik Simon J. mu je dopovedal, da je zavarovana vsota last Mihe I. Na prošnjo Janeza I. sodišče postavi drugega sekvestra in sicer Josipa Ž. Ta sekvester vloži proti Juriju Z. tožbo ter zahteva, da mora Jurij Z. zavarovalno vsoto v znesku 413 gld., katero je kot sodni sekvester mlina št. 8 v St. prejel, ker je sedaj sodno odstavljen, tožitelju kot sodnemu sekvestru v tej reči izplačati s prip. vred.
Okr. sodišče v Loži je tej tožbi z razsodbo z dne 16. maj nika 1891, št. 3188 ugodilo iz naslednjih razlogov:
S tusodnim odlokom z dne 27. oktobra 1891, št. 8578 bil je vsled poravnave de praes. 26. novembra 1890, št. 8578 v pravdi Janeza I. iz St. zaradi pripoznanja pravic do zavarovalne vsote toženec Jurij Z. postavljen sekvestrom, ki ima jedini pravico, da prejme zavarovalno vsoto glede pogorelega mlina št. 8 v Št. od vzajemne zava-
2
l.s
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
rovalne banke v Gradci v znesku 500 gld. Dobil je ukaz, da sek-vestracijo takoj nastopi in kot dober gospodar iz zavarovalne vsote, kedar jo prejme, pogoreli mlin zopet sezida v tisti meri in velikosti, kakeršen je bil poprej, in da potem sodišču položi natančni račun, kedar ga v to svrho pokliče. To sekvestracijo je Jurij Z. sprejel ter nastopil in tako postal odgovoren za zavarovalno vsoto, katero je zastopnik banke Graške Gregor L. v Loži izplačal po novem letu 1891 v znesku 413 gld., odgovoren tembolj, ker je bil Jurij Z. kot sekvester zadovoljen, da se denar pr. 413 gld., kateri je Miha I. pri Gregorji L. v Ložu s silo vzel in zbežal, hrani pri župniku Simonu J., a je bila njegova dolžnost paziti na to, da od župnika nihče drugi ne dobi denarja, nego on, sekvester. Jurij Z. se pa za to ni brigal in sam pripoznava v zapisniku de pr. 23. aprila 1891, št. 2698, da je zato, ker ga je pregovarjal župnik Simon J., češ, da je zavarovalna vsota last Mihe I, odstopil od sekvesterstva, ne da bi ga bilo sodišče odstavilo. Jurij Z. je torej kot bivši sekvester dolžan, da po smislu §§ 968., 1009., IOIO, 1295. in 1311. obč. drž. zak. novemu sekvestru Janezu Ž. zavarovalno vsoto, katere pri župniku Simonu J. ni dobiti, povrne iz svojega imetja, ker je kot sekvester ravnal proti sodnemu nalogu. Bilo je torej spoznati po tožbeni zahtevi.
Toženčevi apelaciji je višje dež. sodišče v Gradci ugodilo ter z odločbo z dne 16. sept. 1891, št. 6214 odbilo tožbeno zahtevo iz razlogov:
Odbiti je bilo tožbeno zahtevo, ker ni aktivne legitimacije za tožbo. Jurij Z. bil je na podlogi poravnave, katero sta sklenila Janez I. in Miha L, postavljen upraviteljem imetja, katero je hotel imeti vsak izmed njiju. Okrajno sodišče v Loži je z ukazi, katere je v tej reči dala bodi si Juriju Z., bodi si zavarovalnem zastopu v Loži, zgol uresničevalo rečeno poravnavo, ne da bi ta intervencija mogla vplivati na značaj pravnega, med obema I. ter med Jurijem Z. ustanovljenega razmerja ali pa predrugačiti ta značaj. Bistva pravnega razmerja določuje pravna vsebina njegova, ne pa oznamenilo njegovo, in le pravna vsebina določuje, kako soditi ga. Tako pa tudi Juriji Z. ni »sekvester« po zakonovem zmislu besede, nego med njim in med obema I. bilo je mandatno razmerje, katero je prenehalo, ko je Jurij Z. dne 24. aprila 1891 odstavljen bil, in katero se je nanašalo na to, da se prejme zavarovalna vsota ter
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
10
da se vzgradi zadevni mlin in o tem položi račun. Če pa je pozneje Janez I, jednostranski jednak nalog dosegel za dena.šnjega tožitelja, onda ni to niti pooblastitev, da bi se tožilo v imenu na-ložitelja Janeza L, niti ustanovitev kakega pravnega razmerja med denašnjim tožiteljem in dena.šnjim tožencem, kajti oni nalog je le bil, da naj se prejme zavarovalna vsota in vzgradi pogoreli mlin, potem pa račun položi. Ako Jurij Z. ni na katero stran izpolnil danega si naloga, kateri je bil vsprejel, in ako bi po svoji krivdi bil odgovoren postal naložiteljema, tedaj bi mogla samo ta naloži-telja potegniti se za svoje pravice proti denašnjemu tožencu, a ne tudi tist, komur se je nov nalog dal. Tedaj pa bi tudi v prvi vrsti bilo treba razjasniti in dokazati škodo, katera je morebiti nastala iz krivde toženčeve; to pa se tu ni zgodilo. Ker torej tožitelj ni tožiti upravičen niti v tujem, niti v svojem imenu, ker med njim in denašnjim tožencem sploh ni nikakega pravnega razmerja, potem je bilo tožbeno zahtevo odbiti, ne da bi bilo treba povprašati, je li dana pasivna tožbena legitimacija.
Na revizijske pritožbe tožiteljeve je najvišje sodišče z odločbo z dne I. decembra 1891, št. 11864 višjesodno razsodbo predrugačilo ter obnovilo razsodbo okrajnega sodišča.
Razlogi:
Z okrajnosodnim dekretom z dne 27. nov. 1809, št. 8578 bilo je tožencu naloženo, naj zavarovalno, med Janezom I. in Miho I. prepirno vsoto za pogoreli mlin št. 8 v St. prevzame v svojo hranitev, naj ž njo iznova postavi mlin ter račun položi, kako je posel opravljal. Toženec je ta nalog prevzel. Vpričo njega je zastopnik zavarovalnice izplačal zavarovalne vsote znesek 413 gld. 80 kr., in on je sodeloval, ko je to vsoto Niha I. cerkovniku Franu K. shraniti dal. Le-tej izročitvi je toženec pritrdil in zategadelj je njega, četudi ni denar neposredno njemu v roke dan bil, smatrati, da je prejemnik rečene zavarovalne vsote in da se je izročitev njemu zvršila. Tako pa so se zanj po predpisu § a 968 obč. drž. zak. ustanovile zaveze, kakeršne ima hranitelj, in za presojanje teh zavez je brez pomena to, da mu je na podlogi poravnave med Janezom I. in Mihom I. de pr. 26. nov. 1890, št. 8578 bilo je nadalje naloženo, kako naj porabi zavarovalno vsoto. Če je prav Fran K. prejeti denar  naprej  dal,  vender je le toženec odgovoren,  da se denar
2*
20
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
vrne (§ 964. obč. drž. zak,) ter mu je sicer prosto, da išče povračila pri tistih osebah, katere so zoper njega ravnale pravu protivno. Tožiti, da toženec vrne zavarovalno vsoto, katero je bil prejel, je pa tožitelj upravičen, ker on je bil, da se je izpolnila rečena sodna poravnava, ko je bil toženec odstavljen od sekvesterstva, postavljen za novega sekvestra, in ker so zadevni, vsem osebam vročeni sodni dekreti zadobili pravno moč. Zategadelj je bilo ugoditi toži-teljevi pritožbi ter obnoviti prvosodno razsodbo.
d) Ako sodnik misli, da je utemeljen ugovor, češ vtoževano imovino je najpreje likvidovati po računski pravdi, onda naj ne stori razsodbe, nego z odlokom naj razveljavi postopanje in tožbo vrne. (Dv. dekret z dne 16 julija 1819, št. 1579. zb. pr. zak). — Pogoj računski pravdi (§ 100 obč. sod. r.).
S tožbo de praes. 18. julija 1888 št. 22055 tožil je A., da mora B. plačati 209 gld. 77 kr., katere je on B-u po pomoti plačal. Toženec je tudi ugovarjal, da ne more nobena stranka govoriti, da je gotov denarni znesek uspeh računa, dokler se znesek ne določi z jasnim in neovržnim računom, kateri bi se utegnil zgoditi potem tožbe na položitev računa in računske pravde.
Deželno sodišče v Gradci je z razsodbo z dne 30. septembra 1890 št. 13475 tožiteljevo zahtevo začasno odbilo, češ, da je vtoževano imovino najpreje likvidovati po računski pravdi.
Na apelacijo toženčevo je višje dež. sodišče v Gradci z odločbo z dne 15. decembra, št. 10.789 razsodbo prve instance razveljavilo ter naložilo jej, naj ne glede na prejšnji odbitni razlog stori novo razsodbo, to pa iz naslednjih razlogov:
Tožitelj zahteva, naj mu toženec plača ostanek predplačila, katero mu je bil dal, v znesku 209 gld. 77 kr., odnosno v »repli-cando« skrčenem znesku 199 gld. 77 kr. Za to zahtevo trdi pravo-snovno to, da je tožencu, kateri mu je dovažal stavivo, večkrat na njegovo zahtevo dajal plačila ter šele pozneje, ko je delal račun, zapazil, da je tožencu 199 gld. 77 kr. več plačal, nego bi on smel tirjati odplačila za storjene vožnje. Res, da se tudi tu da le po obračunu mejsobnih tirjatev rešiti vprašanje, ali pristoja tožitelju pravica, da se mu povrne, kar je bil po njegovem mnenji »sine
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
31
causa« dal, v obče in v kolikem obsegu. Te pravice označena podstava ima zgol materijalno-pravni značaj; toda račun položiti bi bilo le tedaj, ako bi se mogla iz pravnega razmerja med tema strankama snovati pravna dolžnost položiti račun. Ker pa tu ne gre za to, da bi se razložila uprava tujega imetja, tedaj ni moči govoriti, da je iz pogodbe same nastala pravna dolžnost položiti račun, in tudi ne, da bi imel tožitelj dolžnost pričeti računsko pravdo, katera je samo dopustna pod ravnokar navedenimi pogoji. Neutemeljeno je torej, če se toženec zoper tožbo vzklicuje na postopanje po predpisih §§-ov ioo i. t. d. obč. sod. reda. Po tem takem je bilo razveljaviti prvosodno razsodbo, katera je ugodila temu, tožbo na plačilo ovirajočemu ugovoru ter za sedaj odbila tožbeno zahtevo, ne da bi meritorno odločevala glavno stvar, ter bilo naložiti, naj se odloči glavna stvar.
Zoper to odločbo je toženec vložil revizijsko pritožbo ter naglašal v njej, da je smeti samo v slučaji §§-ov 264 in 265 obč. sod. reda izogniti se glavni stvari, drugače pa, da je apelacijsko pritožbo rešiti po smislu §-a 266 obč. sod. reda; tudi ni dopustno, da bi se deželno sodišče sililo, naj svoje, v slovesni razsodbi izraženo pravno prepričanje zataji ter  stori novo, protivno razsodbo.
Najvišje sodišče je z odločbo z dne 12. marcija 1891 št. 2602 toženčevo revizijo, smatrajoč jo za revizijski rekurz, odbilo, razveljavilo sicer višjesodno odločbo kot razsodbo, a jo potrdilo kot dekret ter tudi izreklo, da mora toženec stroške svoje pritožbe trpeti sam. Utemeljujoč piše: Toženec je tudi ugovarjal, da ni moči denarnega zneska tirjati kot računskega uspeha, dokler ni povse jasnega in določenega obračuna, kateri bi bilo eventuvalno dobiti potem tožbe na položitev računa in potem računske pravde, in iz tega bi nadalje izhajalo, da zahteva tožite-ljeva, naj se mu plača ostanek predplačil, katera da je toženec od njega prejel, ni pripravna za obravnavo in odločitev po izproženem načinu. Ce je prvo sodišče smatralo, da je ta ugovor utemeljen, tedaj tožbene, »replicando« skrčene zahteve ni bilo začasno odbiti z razsodbo, nego je postopanje z odlokom razveljaviti ter tožbo vrniti. Proti izešli razsodbi je bil torej dan samo pripomoček ničnosti in ker po smislu tega pripomočka slove konečna prošnja v apelacijski pritožbi, tedaj je bilo tožiteljevo apelacijo smatrati za ničnostno pritožbo ter po smislu dv. dekretov z dne 15. janu-
22
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
varija 1787, št. 619 zb. pr. zak. in z dne 16. julija 1819, št. 1579 zb. pr. zak. višjesodno odločbo, katera je prvo razsodbo razveljavila ter naložila novo razsodbo, izdati z dekretom. In ker velja proti dekretom pravni pripomoček rekurza, zategadelj revizijski odgovor ni bil dopusten in tudi ni bilo izrekati zastran stroškov njegovih. Nadalje pa tu ni pravnega posla, kateri bi po kakem zakonu konečno obveljal jedino le potem položenega računa. Če bi tudi, denimo, toženčeva dolžnost bila, da bi najpreje moral položiti račun, to bi vender tožencu nikake pravice ne ustanovilo, nego bi le bilo pravna, tožiteljeve pravice razširjajoča in njemu v prid služeča zaveza račun dolgujočega toženca, in izpolnitev te zaveze bi pač bil tožitelj zahtevati upravičen, nikakor pa ne zavezan. Tožitelj torej ni bil dolžan, niti da bi najprvo položil račun, niti da bi svojega nasprotnika tožil, naj on to stori.
e) Ali potrebuje kurator „ad actum", postavljen zapuščini po smislu § 811 obč drž. zak za svoje ukrepe potrdila zapuščinskega oblastva?
Pri mest. dež. okraj, sodišči Ljubljanskem tožil je K. zapuščino rajnke Frančiške P. s sumarno tožbo de praes. 14'2 1891 št. 3202 na plačilo kupnine 143 gld. c. s. c. Ker dediči še niso bili oglašeni, postavil se je za to pravdo zapuščini rajnke Frančiške P., oziroma neznanim njenim pravnim naslednikom Dr. M. kuratorjem »ad actum« po smislu §-a 811. obč. drž. zak. — V pravdi sklenila sta tožitelj K. in kurator zapuščine sodno poravnavo tako, da se zaveže zapuščina rajnke Frančiške P. plačati tožitelju iztoženo tirjatev c. s. c., toda le tedaj, ako priseže tožitelj: da je rajnka Frančiška P. pri njem 1. 1885 naročila vtoževano blago, da je ona dotični račun odobrila in se zavezala, da bode ta račun poplačala. — Sodišče je to poravnavo vsprejelo in za položitev te poravnane prisege določilo narok. — Pri naroku izjavil je tožitelj, da prisege v celem obsegu položiti n e more, da naj izostane iz prisežnega besedila stavek: »da je rajnka Frančiška P. blago naročila« in da naj se prisega glasi le na to: »da je rajnka Frančiška P. vtoževani račun pripoznala in se zavezala, da bode ta račun poplačala«. Kurator zapuščine dr. M. izjavil je, da polaga odločilno važnost na  to, če se je rajnka Frančiška P. zave-
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
23
zala kupnino plačati; zato privoljuje v predlagano pre-membo prisežnega besedila, toda le, če to premembo ratifi-kuje to sodišče kot zapuščinsko oblastvo. Obe stranki sta prosili, da se predlagana prememba zapuščinsko - uradno odobri in določi nov narok za priseganje predrugačene prisege.
Za to poravnavo zvedel je rajnke sorodnik S. in se oglasil nemudoma za dediča k zapuščini Frančiške P. Ob jednem vloži S. prošnjo do mest. del. okr. sodišča kot zapuščinskega oblastva, da naj se premenjena poravnava n e ratifikuje, povdarjajoč, da je zapuščina Frančiške P. iz sklenjene prvotne poravnave pridobila proti tožitelju formalno pravico, da je zapuščina prosta plačila tožene tirjatve, ako tožitelj poravnane prisege ne položi v celem obsegu, in kurator ne sme odpovedati se tej pravici v škodo zapuščini.
Mestno deleg. okrajno sodišče v Ljubljani je potem, oziraje se na to vlogo dediča S. določilo v zaslišanje pravdnih strank in dediča S. o predmetu omenjene vloge poseben narok.
Proti temu odloku vložil je dedič S. rekurz, trdeč, da sodišče nima zaslišati več strank, nego brezpogojno odreči ratifikacijo premenjeni poravnavi.
Vi šje dež. sodišče v Gradci je z odločbo z dne 16. septembra 1891 št. 8656 odločilo : glede na to, da se je kuratorju zapuščine, ker je postavljen po smislu § 811. obč. drž. zak., podelilo neomejeno pooblastilo, da zastopa zapuščino v tej pravdi po smislu sedanjih zakonov, torej tudi podelila pravica, izjaviti se o premembi poravnave, katero je ponudil tožitelj — glede na to, da za veljavnost te kurator j eve izjave ni treba privolitve zapuščinskega oblastva, ker v tem slučaji ni najti niti kake podstave §-u 145. zapuščinskega zakona, niti kakega slučaja one vrste kuratel, o katerih pišejo določbe §§-ov 269. in 270. obč. drž. zak, na katere jedino se nanaša določba §-a 2 8 2. obč. drž. zak. — predrugačilo naredbo I. instance tako, da je odreči zapuščinsko ratifikacijo, katere je zahteval tožitelj glede svojega predloga, da se poravnava premeni, in naložilo I. instanci, naj zapisnik pravdne obravnave reši po zakonu.
Zoper to odločbo vložil je dedič S. revizijski rekurz do najvišjega sodišča, ugovarjajoč, da bi zapuščinsko sodišče ne bilo
24
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
poklicano, ratifikovati ukrepov kuratorjevih, in znova zahtevajoč, da se ratifikacija odreče.
Najvišje sodišče je z odločbo z dne 9. decembra 1891 št. 22044 ugodilo temu rekurzu toliko, da je razveljavilo odločbo II. instance ter potrdilo odlok I. instance in to iz tehle razlogov:
Pravica in področje kuratorja, kateri se je postavil zadevni zapuščini po smislu §-a 811. obč. drž. zak., oziroma dvornega dekreta z dne 19. januvarija 1790 št. 1094 zb. pr. zak., omejena sta po splošni določbi §a 282. obč. drž. zakonika in po posebnem predpisu §-a 129. zapuščinskega patenta in razlike ne dela, če se je kurator postavil od pravdnega sodišča. Poravnava pravde in tako tudi prememba v vsebini poravnane glavne prisege spada pa med ona opravila, katerim treba po smislu §-a 233. obč. drž. zak. privoljenja pristojnega sodnega oblastva, da postanejo pravoveljavna. Ako je v le-tem slučaji pravdno sodišče, katero je ob jednem zapuščinsko sodišče, določilo narok, da se zaslišita stranki in dedič S. in da se na ta način pridobijo potrebni podatki za odločitev, je li premenjeni prisegi pritrditi, onda je to popolnem pravilno.
v
f) Cas za restitucijo dote (§ 1229. obč. drž. zak.).
Janez S', je tožil s tožbo de praes. 5. aprila 1891, št. 2910 svojega očeta Jožefa S. na plačilo polovice materine dote 155 gld., katera mu je bila s prisojilom s 30. novembra 1889, št. 173 po smrti njegove matere Uršule S. v last prisojena.
Okr. sodišče v Logatci odbilo je tožbeno zahtevo z razsodbo z dne 25. sept. 1891, št. 7753 iz razlogov:
Toženec je z izročilno pogodbo z dne 22. avg. 1889 izročil vse svoje imetje »z vsemi tistimi pravicami in dolžnostmi, kakor je sam vse to užival.« Bila je izročilna pogodba sklenjena kmalu po zapuščinski razpravi. V naravi in bistvu izročilne pogodbe, sosebno če oče izroči imetje sinu, je to, da naj sin od dne izročitve prevzame vse njemu znane dolgove izročiteljeve, tu pa zlasti glede na navedeni dodatek v pogodbi in ker bi bilo nasprotno domenitev izrecno postaviti v pismo. V tem slučaji je torej po izročitvi tirjatev tožiteljeva »jure consolidationis« preminola.
Književna poročila.
25
Višje dež. sodišče v Gradci potrdilo je t odločbo z dne 25. nov. 1891, št. 9917 prvo razsodbo, toda iz naslednjih razlogov:
Po vsebini zapisnika o zapuščinski razpravi in po izjavi obeh strank bila je tirjatev zapustnice Uršule S. proti Jožefu S. v znesku 210 gld. tirjatev na doti, oziroma pravica do vračila dote. Po §-u 1229. obč. drž. zak. pa dota po smrti žene ne pripada njenim dedičem, nego pripada po smrti moža ženi, in le tedaj, ako je pred njim umrla, njenim dedičem. Dediči Uršule S. torej nimajo proti preživelemu možu nobene pravice, da bi se jim vrnila dota, ampak morejo to zahtevati še-le iz njegove zapuščine. Na to zakonovo določbo je ozirati se uradoma, in torej tega ozira ne more zabra-niti to, da toženec tega ugovora ni storil, ker bi se bilo ozreti tudi tedaj nanj, ako bi se bilo kontumaciralo. Tožbeno zahtevo, ki je naperjena proti še živečemu možu, je torej zavrniti uže iz tega, od bistva in smotra dote izvirajočega razloga.
Književna poročila.
Wasserrecktliche Competenzfmgen. Erortert auf Grund des oesterr. Rechts. Von Prof. dr. Georg Pražak. — Bursik & Kohout, Prag, 1892. — 1 gld. 60 kr.
Das Dampfkessehvesen in Oesterreich Sammlung der auf diesen Gegen-stand beziiglichen Gesetze, Verordnungen und Normalerlasse. Mit einer Einleitung des k. k. Handelsministeriums und mit Beniitzung der amt-liehen Quellen. "Von dr. Georg Ritter von T.haa. — Manz. Wien, 1892. — IV+197 stranij. - 1 gld. 30 kr.
Das Urheberrecht, Pressgesetz und das objective Verfahren, erlautert^durch gerichtliche Entscheidungen. Von dr. Otto Granichstadten,k. k. Landes-gerichtsrath. — Kari Konegen, Wien, 1892. — 224 stranij.
Die Irrtumslehre des oesterreichischen Privatrechtes [ Mit Beriicksichtigung des Entwurfes eines burg. Gesetzbuches f. d. deutsche Reich. Von dr. Emil Pfersche. Leuschner & Lubenskv, Graz, 1891.
Das Ueberbot. Sonderabdruck aus der „Juristischen Vierteljahres-schrift". Von Prof. Dr. A. Menzel. — A. Haase,~Prag7 1891. '
Das Notariat in der Provinz Qu<%ec (Canada). Von Dr. Pappafava, I. Heft. — Wagner, Innsbruck, 1890.
26
Književna poročila.
Ueher Irrengesetzgebung. Sonderabdruck aus der „Jurist. Vierteljahres-schrift". Von Dr. A. Pick. - Haase, Prag, 189L
Pandekten. I. Bd. Allgemeiner Theil und Sachenrecht. Von H. Dern-burg. 3. Aufl. — Miiller, Berlin, 1892 — XX+730 str. — M. 14.
Die Anf&nge der Nationalokonomie. Von A. M i a s k o w s k i. — Dun-cker & Humblot, Leipzig, 1892. — M. 1.
Dos Buch von Staat und Gesellschaft. Eine allgemeine Darstellung des gesammten socialen Lebens der Gegenwart. Von \V. Rohrich. I. Bd. — Biederman, Leipzig, 1892. - VII+424 str. — M. 5 40.
Zur Besitzlehre. Kritische Streifziige. Von \V. Shintzing. — Acker-mann, Miinchen, 1892. - 143 str. — M. 3.
Le mouvement sociiliste en Europe. Par T. de Wyzewa — Perrin & Cie., Pariš, 1892. — Fr. 3.50.
Državni zakonik v slovenski izdaji. Leto 1891. (Dalje). — XXXVII. Izdan in razposlan dne 11. avgusta 1891. 107. Razglas minister-stva za deželno bran in ministerstva za finance z dne 26. junija 1891. 1. o tistih izpremenah vojaške najmovinske tarife, v državnem zakoniku iz 1.1890. pod št. 225 razglašene, katere nastopijo vsled izvršene združitve poleg Dunaja ležečih krajev z Dunajem 108. Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvom za notranje stvari in ministerstvom za bogočastje in nauk z dne 15. jalija 1891.1. o dokazilu sposobnosti za strebo in nadzorovanje parnih kotlov in pa za strežbo (vodbo. službo) parnih strojev, lokomotiv in parničnih strojev. 109. Razglas trgovinskega ministerstva z dne 17. julija 1891.1. s katerim se objavljajo dodatna določila k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171.). 110. Razgias finančnega ministerstva z dne 18. julija 1891. L, da so se razširile zacolovalne prav:ce c. kr. mali colniji v Schonaachu. 111. Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 22. julija 1891.1, da se krajna občina Čerchovice odkazuje okolišu okrajnega sodišča v Hofovicih na Češkem. 112. Razpis finančnega ministerstva z dne 24 julija 1891. 1. o izpremeni, oziroma določil v cukrarinskem izvršitvenem predpisu. 113. Ukaz ministerstva za notranje stvari z dne 25. julija 1991. 1. o dopolnitvi predpisa o uniformo-vanji z dne 20 oktobra 1889.1. (drž. zak. št. 176.) glede na uradniške politične uprave. 114. Zakon z dne 4. avgusta 1891.1. o izpremeni zakona z dne 20. junija 1888 (drž. zak. št. 96.) glede na vredbo individuvalne porazdelitve alkoholove količine, katero smejo po kraljevinah in deželah, v državnem zboru zastopanih, potrošnini zavezane žganjarnice po niže m postavku te davščine narejati v jedni obratni dobi. 115. Razglas finančnega ministerstva z dne 5. avgusta 1891.1. o ustanovitvi c. kr. podružne deželne blagajnice v Krakovu. — Kos XXXVIII. Izdan in razposlan dne 22. avgusta 1891. 116. Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 27. julija 1891. 1, s katerim se razširja ukaz pravosodnega ministerstva z dne 25. junija 1890. 1. (drž. zak. št. 129.) na Tirolsko in Predarelsko in se izdaje tarifa o nagradi za tiste oprave odvetnikov na Tirolskem in Preda-relskem in pa njih pisarnic, ki so oznamenjene v zakonu z dne 26. marca
Književna poročila.
27
1890.1. (drž. zak. št. 58.). 117. Zakon z dne 4. avgusta 1891. 1. o oprostitvi od pristojbin za pridobitev palače v namene cesarskega ruskega poroče-valstva. 118. Zakon z dne 4. avgusta 1891. 1. zastran obnovitve pooblastila, finančnemu ministru s zakonom z dne 16. junija 1888. L, drž. zak. št. 113, I B. dodeljenega glede na prodajo v porabi vojstvene uprave stoječih predmetov nepremične državne lastnine in pa na način, kako uporabit izkupilo. 119 Zakon z dne 9. avgus*a 1891. 1.. da so delne zadolžnice nekaterih galiških deželnih zajmov uporabne za plodonosno nalaganje usta-novinskih, sirotinskih in jednakih glavnic. 120. Zakon z dne 10. avgusta 1891.1. o napravi, oziroma pridobitvi lastnih poštnih in tegrafskih poslopij v Bregenci, Jablonci, Išlu, Ljubljani, Mariboru, Plznji, Frančiškovih Laznjih in Ljutomišlji. 121. Zakon z dne 10. avgusta 1891. L, da so delne zadolžnice zajma, katerega sta v znesku 11 milijonov goldinarjev vzprijela mestna občina in pa trgovinska in obrtna zbornica tržaška v založbo napravnih stroškov za stavbo in obrat javnih skladovnic in hangarjev v novem pristanišči tržaškem, uporabne za plodonosno nalaganje ustanovinskih, sirotinskih in jednakih glavnic. 122. Razglas ministerstev za trgovino in za finance z dne 12. avgusta 1891.1. o sklepu plovstvene in poštne pogodbe med c. kr. državno upravo in parnoplavstveno družbo avstrijsko-ogerskega Lloyda. 123. Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 13. avgusta 1891. 1. o ustanovitvi okrajnega sodišča pruchniškega v Galiciji. — Kos XXXIX. Izdan in razposlan dne 1. septembra 1891. 124. Zakon z dne 11. avgusta 1891.1., da naj se zameni predmet nepremične državne lastnine v Dunajskem lesu. 125. Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dne 17. avgusta 1891. 1. o poroštvu pod državnim nadzorom stoječih kreditnih zavodov za čolne kredite, dodeljene imeteljem obračunskih hranišč v Trstu. 126. Razglas ministerstva za notranje stvari z dne 23. avgusta 1891. 1. o razdelitvi političnega uradnega okraja Okolica graška in o ustanovitvi novega okrajnega glavarstva v Voitsbergu na Štajerskem. 127. Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dne 29. avgusta 1891.1. o neki izpremeni pri iskalnici ^urski okrovci" v uradnem abecednem blagovnem spisku. — Kos XL. Izdan in razposlan dne 12. septembra 1891. 128. Dogovor z dne 26. februvarija 1891.1 med avstrijsko-ogersko monarhijo in kraljevino rumunsko zastran stika obojestranskih železnic pri Sučavi-Ickanih in Burdujenih. 129. Zakon z dne 14. avgusta 1891.1 o melioracijskem zalogu. 130. Razglas ministerstva za deželno bran z dne 22. avgusta 1891. I. o neki izpremeni v vojnih predpisov I. delu. 131. Ukaz ministerstva za deželno bran v porazumu z ostalimi udeleženimi osrednjimi oblastvi z dne 31 avgusta 1891.1. zastran dopolnitve člena 6. in opomnje a) k obrazcu B v ukazu ministerstva za deželno bran z dne 12. julija 1872.1, izdanem v v izvršitev zakona z dne 19. aprila 1872.1. o dodeljevanji služeb odsluže-podčastnikom. 132 Razglas finančnega ministerstva z dne 2. septembra 1891.1., da se je c. kr. čolna podružnica Kiechelsteg velike colnije v Kuf-steinu preložila v Schoffau na Bavarsko. 133. Razglas poljedelskega ministerstva z dne 2. septembra 1891.1. zastran ustanovitve posebnega urada
28
Razne vesti.
za upravo po državi kupljene gospoščine Nadwdrna. 134. Razglas finančnega ministerstva z dne 4. septembra 1891. 1., da se je c. kr. mala colnija Oberkappel iz Kappele na Bavarskem preložila v Oberkappel na avstrijsko ozemlje.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Opozarjamo p. n. gospode društvenike na „Vabilo" k redni glavni skupščini našega društva, ki bode dne 29. t. m. Želeti je prav obilne udeležbe ter primernih nasvetov, da bodoči društveni odbor zve, kako mu je ravnati, da društvo zadovoljuje svoje člane in izpolnjuje svoje naloge. Prosimo torej, da tudi vnanji p. n. gospodje druš:veniki prispo v skupščino!
— (0 sobne vesti.) Imenovan je višji državni pravdnik in dvorni svetnik po naslovu in značaji dr. V. Leitmaier v Gradci dvornim svetnikom pri najvišjem sodišči na Dunaji. — Imenovana sta notarjema notarska kandidata: V. Kolšek za Kranjsko goro, I. Strafella za Tržič. — Premeščena sta avskultanta: I. Pogačnik s Koroškega na Kranjsko, J. Kotnik s Štajerskega na Koroško. — Nov odvetnik je dr. Alb. Suyer v Ljubljani.
— (Iz državnega zbora.) Justični odsek poslanske zbornice imel je dne 13. t. m. generalno debato o zakonu zastran sodniške pripravne službe in izpita sodniškega. Predsedoval je načelnik Madevski, vlado sta zastopala sekcijski načelnik pl. Krall in ministerski tajnik dr. K1 e i n. V debati so govorili poslanci dr. W e i g 1, dr. P a c a k, dr. J a q u e s, dr. Ferjančič, Madevski, dr. Nitsche, dr. Stdhr, dr. Kokoschi-negg in dr. Miskolczv ter vladna zastopnika. Ugovarjalo se je zoper prakso pri upravnem oblastvu in sosebno zoper določbo, da bi višjesodni prezidij odbiral odvetniške pisarnice, v katerih bi se vežbal sodniški kandidat. Naglašalo se je, da bi bilo prav, če bi kandidat praktikoval tudi v notarski pisarni. Sosebno pa je bil govor, da je huda potreba, urediti vprašanje zastran adjutov ter zboljšati dohodke sodniškim uradnikom. Predlog dra. Jaquesa, da bi se načrt dopolnil z določbo, po kateri bi odvetniški, notarski in sodniški izpiti bili homogeni, ni dobil večine. Poslanec dr. Ferjančič je izražal željo, da bi se pri pripravni službi in izpitu sodniškega kandidata gledalo tudi na popolno priučenje narodnemu jeziku. Referentom je bil izvoljen dr. Madevski in sklenilo se je prestopiti v specijalno debato z vsemi glasovi proti jednemu. — Dne 14. t. m.
(Dalje prih.)
Razne vesti.
V Ljubljani, 15. januvarija 1892.
Razne vesti.
29
imel je isti odsek posvetovanje o zakonu zastran oddruževanja zemljišč za javne ceste in pota. V generalni debati je predlagal referent dr. Fan-derlik naj se ta zakon sprejme in torej preide v specijalno debato. Dr. Nitsche, dr. Pacak in grof Serenvi so mu pritrjevali, tako tudi dr. Gotz, kateri je še posebe nasvetoval, naj bi ta zakon veljal tudi glede na vodne stavbe. Ta nasvet se je odobril, četudi je proti njemu govoril dr. Fanderlik. Debate se je udeležil tudi vladni zastopnik, ministerski svetnik Hrouzek, ne da bi načeloma protivil se Gotzovemu nasvetu. — Zadnji čas je vlada državnemu zboru predložila tudi načrt zakona, s katerim se ukrepajo določbe zastran zapuščinskih, varuških in kuratelskih rečij, do deljenih sodnim dvorom prve istance.
— (J. pl. Illizstein f) Dne 24. decembra 1891 umrl je nagloma svetnik višjega dež. sodišča na Dunaji J. pl. Illizstein. Porojen 1. 1836. v Gorici bil je odgojen v Terezijanišči, vstopil 18i7. 1. v sodno prakso, bil imenovan 1865. 1. sodnim adjunktom pri trgovskem sodišči Dunajskem, 1875. 1. svetniškim tajnikom, 1876. 1. dež. sod. svetnikom pri dež. sodišči Dunajskem za civilne reči, 1888. 1. višj. dež. sod. svetnikom. Pokojnik je slovel kot genijalen jurist in veleizkušen sodnik ter je sodeloval v pravosodnem ministerstvu pri pripravah za načrte novim zakonom.
— (Dr. K. F. pl. Gerber f) Dne 23. decembra 1891. leta umrl je ta učeni pravnik in državnik kot predsednik državnega ministerstva saksonskega in minister bogočastja v 68. letu svoje dobe. L. 1843 je završil Gerber svoje pravniške študije v Heidelbergu, kjer sta mu bila učitelja zlasti Mittermaier pa Vangerow, a uže 1. 1846 postal je izvenredni profesor v Jeni, potem redni profesor v Erlangen in uže 1851. leta vseučiliški kancelar v Tiibingen. Od 1. 1857 do 1861 pomagal je v Hamburgu pri izdelovanji občega nemškega trgovskega zakonika. L. 1862 bil je zopet profesor v Jeni, a leto potem poklican v Lipsko kot profesor nemškega, državnega in cerkvenega prava. L. 1871. imenoval ga je kralj državnim in naučnim ministrom na mesto Falkensteinovo in odslej je Gerber velemnogo storil za uredbo cerkvenih in šolskih razmer ter za povzdigo učnih in umetalnih zavodov na Saksonskem. Znamenitejša njegova pravniška dela so: „System des deutschen Privatrechtes"; „Grundziige eines Systemes des deutschen Staatsrechtes"; „Gesammelte juristische Abhandlungen". Z Iheringom je 1. 1856. zasnoval: „Jahrbficher fiir Dogmatik des heutigen romischen und deutschen Privatrechtes".
30
Knjižnica društva .Pravnika".
Knjižnica društva „Pravnika".
A.. Oboe državljansko pravo. (Dalje.)
14. Dr. EduardRitt. v. LarcherzuEiszegg. Erorterungen iiber das gesetzliche Pfandrecht des Vermiethers u. Verpachters. V Inšpruku. 1885.
15. Dr. Adolf Exner. Die Lehre vom Rechtservverb durch Tradition nach oesterr. und gemeinem Recht. Na Dunaji. 1867.
16. Dr. Max Schuster, dr. Kari Schreiber. Ueber Schaden-ersatz nach oesterreichischem Recht. Na Dunaji. 1885.
17. Dr. Wilhelm Fuchs. Die sogenannten Siebenbiirgischen Ehen u. and. Arten der IViederverehelichung geschiedener oesterr. Katholiken. Na Dunaji. 1889.
18. Dr. Pfaff, dr. Randa, dr. Emil Strohal. Drei Gutachten iiber die beantragte Revision des 30. Hauptstiickes in H. Theile des ali g. biirg. Gesetz. Na Dunaji. 1880.
19. Michael Schuster. I. Wie ist das Compensations-Recht gel-tend zu machen. II. Ist der Uebernehmer eines verpfandeten Grundstiickes den Hvpotk.-Glaubigern pers. verpfiichtet. Na Dunaji. 1830.
20. Dr. Wilhelm Fuchs. Der Hausmeister u sein Recht. Na Dunaji. 1891. (Dalje prihodnjič.)
C. Kazensko pravo in kazensko-pravdni red.
(Dalje.)
23. Dr. Friedrich Rulf. Die Praxis des oesterreichischen Straf-processes. Na Dunaji 1874.
24. M. Th. Friihvvald. Practisches Handbuch fiir die strafgericht-liche Wirksamkeit der k. k. Bezirksgerichte in Uebertretungsfallen. Na Dunaji 1874.
25. Johann Ribitsch. Strafgerichte, Rechtsmittel, Fristen und Nichtigkeiten. V Ljubljani 1874.
26. Dvorna in državna tiskarna. Gesetz- u. Dienst-Instruction fiir die k. k. Gendarmerie. Na Dunaji 1876.
27. Josef von Wurth. Die oesterreichische Strafprocessordnung vom 17. Janner 1860, erlautert. Na Dunaji 1851.
28. Dr Ignaz Szegheo. Der Entvvurf einer ungarischen Strafprocessordnung. Na Dunaji 1883. (Dalje prihodnjič.)
1). Trgovinsko, menično, rudarsko pravo.
1. Man z. Das allgemeine Handelsgesetzbuch. Allgemeine Wechsel-ordnung. Na Dunaji 1870.
2. Man z. Das allgemeine Handelsgesetzbuch. Na Dunaji. 1875.
Knjižnica društva »Pravnika".
31
3. Man z. Das allgemeine Handelsgesetzbuch. Allgemeine Wechsel-ordnung. Na Dunaji. 1875.
4. Geller. Handelsrechtgesetze. Na Dunaji. 1881.
5. Dvorna in državna tiskarna. Die Gesetze vom 9. April und 21. Mai 1873 flber Erwerbs- und Wirthschaftsgenossenschaften Na Dunaji. 1873.
6. Dr. Franz Edl. v. Rosas, dr. Jo s. v. Winiwarter, dr. Anton Kastner. Drei Gutachten iiber die Retorm der oesterreichischen Patent-rechtes. Na Dunaji. 1882.
7. Johann v. Z imm e rl. Sammlung sammtlicher in den k. k. oesterreichischen Staaten bestehenden Wechselgesetze. Na Dunaji. 1820.
(Dalje prihodnjič.)
EL. Izvensporno postopanje.
1. Dvorna in državna tiskarna. Gesetz iiber das gerichtliche Verfahren ausser Streitsachen. Na Dunaji. 1854.
2. Geller. Gesetze betreffend die freiwillige Gerichtsbarkeit. Na Dunaji. 1881.
3. Dr. Josef Wessely. Handbuch des gerichtlichen Verfahrens in und ausser Streitsachen. V Pragi. 1846.
4. Manz. Die allgemeine Grundbuchsordnung. Die Gesetze iiber die Anlegung neuer Grundbiicher. Die Vorschriften iiber Eisenbahnbiicher. Die Gesetze und Vorschriften iiber das VVasserrecht. Na Dunaji. 1875.
5. Dvorna in državna tiskarna. Gesetz vom 25. Marz 1874 iiber die Anlegung neuer Grundbiicher. Na Dunaji. 1874.
6. Dvorna in državna tiskarna. Instruction fiir die Anlegung von Grundbiichern, ertheilt vom Kreisgerichtsprasidium in Ungarisch Hradisch. Die Anlegung eines neuen Grundbuches in Beispielen. Na Dunaji. 1876. (Dalje prihodnjič.)
F*. Zgodovinsko pravo in pravna filozofija.
1. Franz Mohler. Kirchenrechtsrepertorium. Šverin. 1870.
2. D r. Ewald Rittner. Cirkveni pravo katolicke. 1 del. V Pragi. 1887.
3. Dr. Ewald Rittner. Cirkveni pravo katolicke. 2 del. V Pragi. 1889.
4. Dr. František Laurin. Moc zakonodarna a soudni v pfičine manželstvi die katolickeho prava cirkveniho. V Pragi. 1883.
5. Dr. František Laurin. O bezženstvi a manželstvi duchovnich. V Pragi. 1878.
6. L. Arndst. Učebni kniha Pandekt. V Pragi. 1886.
7. R. I h e r i n g. Civilrechtsfalle ohne Entscheidungen. Na Lipskem. 1847.
8. Josef a Hermengild Jireček. M. Brikciho z Lička prava mestska. V Pragi. 1880. (Dalje prihodnjič.)
32
Vabilo.
Vabilo.
Po smislu društvenih pravil 7 do 10 sklicuje odbor društva „Pravnika"
skupščino
za letošnje leto na dan 29. januvarija t. 1. zvečer ob 7. uri v tukajšnjem hotelu „pri Slonu" (zadnja soba).
--
Dnevni red:
1. Nagovor načelnikov.
2. Letno poročilo odborovo:
a) tajnikovo;
b) blagajnikovo;
c) knjižničarjevo.
3. Poročilo preglednikov računov.
4. Volitev:
a) društvenega načelnika;
b) odbornikov;
c) preglednikov računov za bodoče leto.
5. Posamezni nasveti
V Ljubljani, dne 15. januvarija 1892.
K obilni udeležbi vabita uljudno
za odbor:
Dr. Fr. Papež, Dr. D. Majaron,
načelnik. tajnik.
^Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld.,
za pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 8 na Bregu; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7.
*''sjf» ,
3SE
Naznanilo.
Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih. I. Obrazci k občnemu sodnemu redu I. zvezek.
Ta knjiga, ki je izšla ravnokar, velja 1 gld. 40 kr., po pošti sprejeta pa 1 gld. 50 kr.
Anton Leveč,
c. kr. sodni pristav v Ljubljani.
|1» eJp  e/jU ej^3
i
i
te
i
r
i
i
i
Kazensko-pravdni red
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika
, z dodanim
zvršitvenim propisom       |
in k*
S
drugimi zakoni in ukazi kazenski   R| postopek zadevaj očimi.
i
I
I. natis. Izdalo društvo „P ravni k" v Ljubljani Natisnila in založila „Narodna Tiskarna".
Dobiti je v »Narodni Tiskarni" v Ljubljani.
Cena elegantno vezani knjigi za člane društva „Pravnik" je 2 gld. 50 kr., za nečlane 2 gld. 80 kr., s pošto 15 kr. več.