ZA IZBOLJŠANJE USTA * Mn valj*. Tak, ki "eiBiNtrAl«" eU K* V MB bo GLAS Mira. ii tt List slovenskih delavcev v Ameriki ★ CHATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: C H el se« 3—1242 Entered m Second CIm Matter September 21st, 1N3 at the Peat Office M New York. N. Y., noder Aet of Congi'ew of March 3rd. 1878. ADDRESS: 216 W. 18th ST% NEW YORK No. 303. — Stev. 303. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 31, 19 38—SOBOTA, 31. DECEMBRA, 1938 — —------ — ---- . _ . i -j» Volume XLVL — Letnik XJLVI. JUGOSLAVIJA BO SK0R0G0T0V0 DOBILA ZADER Anglija se ne bo vklanjala sili V ZAMENO ZA VAŽNO LUKO OB JADRANU BO M6RALA "MADŽARSKI DATI NEKAJ VASI Italijanski vrtanji minister bo meseca januarja ob-iakal Beograd. — Romunska bo v političnem po fledu sodelovala z Jugoslavijo. — Dalmatinsko pristanišče Zader nima z Italijo nobene zveze. — Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko. BEOGRAD, Jugoslavija, 30. decembra. — Ko je bilo oznanjeno, da bo italijanski vraanji minister grof Galeazzo Ciano 1 9. januarja odpotoval na obisk v Beograd, so diplomatski krogi pričeli razpravljati o morebitni premembi zemljevida Jugoslavije, Italije in Madžarske. Ti krogi pravijo, da se je Jugoslavija po diplomatskih razgovorih slednjič odloČila, da odstopi Madžarski nekaj obmejnih vasi, Madžarska pa se bo zavezala, da v bodoče ne bo več zhtevala, da bi bila meja z Jugoslavijo pre-menjena in da dalje ostane v veljavi trianonska mirovna pogodba. Italija pa bo v svojem prizadevanju, da dovede do stalnega miru v jugovzhodni Evropi, Jugoslaviji v zameno za odstop vasi Madžarski vrnila jadransko pristanišče ^Zader, ki nima nikake zveze z ostalo Italijo. Italija si poleg tega tudi mnogo prizadeva, da bi Sila med Jugoslavijo in Madžarsko sklenjena prijateljska pogodba, po kateri naj bi prišlo do političnega in gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko, kar dosedaj ni bilo mogoče, ker je Madžarska stalno zahtevala, da so njene »meje »»remenjene in bi ji tudi Jugoslavija morala odstopiti nekaj krajev. Po svetovni vojni je Jugoslavija dobila od Madžarske Hrvatsko, Slavonijo, večji del Bačke, Vojvodino in 2?apadni del Ban a ta. Kot pravi uradno poročilo italijanske vlade, bo grof Ciano ostal dva ali tri dni gost ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča. Ob tej priliki bo Stojadinovič priredil velik lov na bivšem posestvu nadvojvode Friderika v Bel ju, blizu madžarske meje. Kot želi italijanska vlada, naj bi Jugoslavija Madžarski odstopila obmejno vas Sento, južno od Se-gedina. Odstop Zadra za Italijo ne bi bik visoka cena, kajti Italija je prepričana, da bi imela s tem zagotovljeno prijateljstvo Jugoslavije in bi tudi med Jugoslavijo in Madžarsko zavladale prijateljske razmere, vsled česar bi bil povečan tudi vpliv Italije v jugo-vzhodni Evropi. BUKAREŠTO, Romunska, 30. decembra. — Novi romunski vnanji minister Grigore Garfencu je po radiju oznanil, da živi Romunska v dobri zvezi s Poljsko in da bo nadaljevala s svojim prijatelj stvom do CehoslovEŠke in bo sodelovala na političnem polju z Jugoslavijo. Garfencu je rekel, da je sodelovanje z drugimi članicami balkanske antan^e poglavitni cilj Romunske, kajti ta zveza j*»mči za obstoječi status quo in za mir v jugovzhodni Evropi. Politični krogi so opazili, da Garfencu ni omenil Male antante, toda je govoril posamezno o ostalih njenih članicah, Cehoslovaški in Jugoslaviji. Garfencu je pojasnil vladni prog nam za rešitev židovskega problema in rekel, da je dobro tako za Romunsko, kot za Zide, ako se izselijo kam drugam, kje* bi mogli delati in živeti med seboj. CHAMBERLAIN BO OBISKAL PAPEŽA P1JA Skleniti hoče svetovni blok proti paganski sili. — Med Anglijo in Vatikanom bodo i z - 1 A •« . 1 » • • boljšam odnosa ji. LONDON, Anglija, 30. dee. — Angleška vlada bo prihodnje leto skušala doseči odi orno skupno fronto za moralni odpor proti pagansfeemu nauku, kakor ga je označil pape/; Pij XI. in ki smatra oboroženo silo kot edino sredstvo za poravnavo mednarodnih spo rov. Anglija, ki predstavlja na.$ večjo protestantsko državo v K v ropi, hoče izboljšati svojo odnošaje s Sveto stolieo, ki zastopa katoličanstvo po celem *vetu. Popolnoma tiho je bilo odrejeno, da bosta Neville Chamberlain in vnanji minister lord Halifax, ko bosta čez dva tedna prišla v Rim, obiskala tu toda Hitler jo je zopet I d it ve 3.000 km avtomobilskih spravil z njenim možem. Tako bo združena vsa Kot propagandni minister LITVINOV PRIDE V VARŠAVO VARŠAVA, Poljska, 30. dec. Poljski poslanik v Moskvi je prispel v Varšavo, kjer ga je takoj po prihodu -sprejel v dolgi avdienci predsednik republike Moscicki. Nato ga je sprejel zunanji minister Beck, s katerim! je obširno razpravlja! o odnošajih med Poljsko in Budijo. V zvezi s tem se ponovno širijo vesti, da bo v kratkem obiskal Varšavo sovjetski komisar za zunanje zadeve Lit vino v. ZDRUŽENJE ŠKODOVIH IN KRUPPOVIH TOVARN BERLIN, Nemčija, 30. dec. Ker je francoska municij-ska tvrdka Schneider-Creusot prenesla svoje delnice pri Sko-dovi municijski tovarni v Pl-zriu v neko češko družbo, smatrajo to nemški finančni in industrijski krogi za naravno posledico razkosanja Čehoslo-veške in za konec političnega prijateljstva z zapadno Evropo. FRANCOSKO LAŠKA POGODBA IZZA L 1935 JE RAZVELJAVLJENA LONDON, Anglija, 30 decembra. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je včeraj izjavil, da Anglija pri pogajanjih z drugimi državami ne bo več popustila proti sili. Chamberlain, ki bo obisk ti Mussolinija od 11. do 14. janu-iiija, je pisal v glasilo konservativne stranke "Home and Empire" med drugim nasJed-nje: 4 4 Naša oborožena sila nas o-uiogočuje, da moremo pri posvetovanjih z narodi reči, da pri tem, ko iščemo prijateljstvo z vsemi narodi, da se jim hočemo približati v duhu raju-111a in pštene trgovine in da ne popustimo proti nobeni sili." Chamberlain je zagovarjal vladni oboroževalni program ter je k temu pripomnil: Danes smo v položaju, da moremo izpolniti svoje obveznosti do naših zaveznikov in do angleškega cesarstva, ako P* i de do kake take potrebe." Francija je uradno obvestila Anglijo, da na noben način ne želi Chamberlainovega posredovanja 'v sporu z Italijo, ko bo prihodnji mesec obiskal Mussolinija v Rimu. Francosko stališče je poja-. silil francoski poslujoči posla n i k Roger Oambon vnanjemu ministru lordu Halifaxn, ki ho Chamberlaina Opremljal v 1-talijo. Cambon je svoji izja\ i dodal še del francoskega ori- Ker je Skodova tovarna sedaj popolnoma prešla v češke !^ovora na sporočilo italijan- roke, ni izključeno, da bo prišlo do združenja Škodovih to *ke vlade, da je francosko -i-talijanska pogodba iz leta 1935 varn s Kruppovimi tovarnam 1uveljavijena. 'v Essenu. Zadnje mesece so! ,Dol^ro poučeni krogi so nme- bile iŠkodove tovarne zelo zaposlene in .so najbrže izdelovale orožje za Nemčijo. i\ia, da bosta Ohajmberlain ni Mussolini razpravljala o ita-< lijanskih zahtevah po franco-kem ozemlju, toda ni mogoče FRANCOSKE PRIPRAVE V w vpraša-TUNIZIJI ! ----- BIZERTA Afrika, 30, dec. BRAZILSKI PEČLARJI '.Francoska oblast se mrzlično pripravlja za primer, če bi bilo treba braniti tuniško obalo pred kakšnim napsdom s strani morja. V Bizerti se nahajajo podmornice in hidroplani BODO OBDAVČENI v o, temveč dve, 'ki ste med se- ,bt»j neodvisni, če ne tudi na-i0^*" , . j r> uu i • j sprotni gradbena delavnost v Nemčiji mora dr. Goebbelsa izdati vsa- I PapeŽ pa bo imel tudi prvič ^ v(>dstv(>m one ^J^iJ? »svojega diplomatskega zastop- nika, ko bo poslal v London tvojega nuncija. ADVERTISE IN "'GLAS NARODA* SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ROJAKOM — UPRAVA ' GLAS NARODA". nje, da sme nastopati na gle: dališkem odru. Ko se je Baareva zglasila v njegovem ura du, da dobi dovoljenje nastopati v filmih, se je tako zelo zagledal vanjo, da jo je začei nadlegovati z ljubezenskimi ponudbami. Zaradi tega je Froelieh Goebbelsa v oktobru pozval na dvoboj. Mesto pa, da bi šel Froelieh na "boji šče", je bil poslan v koncentracijski tabor in o njem sedaj ni ničesar več slišati, t O tem je izvedela tudi Goet-belsova žena in je takoj odpe- RIO DE JANEIRO, 29. dec. Predsednik Getulio Vargas kakor tudi" več. križark in ru- Z novim letom ob šilci, ki bili poslani iz Ton- ^^eiti samce. Vsi moški med Iona za okrepitev bizertsfce ^ m. ^ lefom> kl teIesil° . merske ba^e. Ra«z*n tesra ^o ^rav,V Pf J1180 Poročeni, bodo 'po vseh točk>?:h obale razvrsce- ™rah P^vati davek. I ne čete še v o-trienih krapb, . Denar' kl bo dcfb[]* dr" ! kakor tuli v krarh, ki se žele z:lva "a ta nacm> bo P«rabljrn Ud ni z v-o naglico utrjujejo. za ^°(1Poro r(n'nih družin-i Tudi so na rtih postavljene do- ------ * bro skrito radio p;staie. V,- kAROL NOČE DEMOKRATlC- dočm domačini delvo utrdbe. J|£ VLADE BUKAREŠTA, Romunska, 28. dec. — Največja romunska politična stranka je " pozvala kralja Karola, naj vrne deželi državljanske .svoboščine. Tozadevni memorandum mu jc poslal transilvanski odsek kmetske stranke, ki je dobila pri decemberskih volitvah nad pet milijonov glasov. Karoi na memoradnnm sploh ni odgovoril. tovala s svojimi štirimi otro-i i v Curih, da vloži prošnjo za jločitev zakona. Hitler pa se je zbal, da bi narod izvedel za škandal najviivnejšega minl-Istra in je Goebbelsovo ženo jprepogovoril, da se je vrnila in zopet živela s .svojim možem. i Kakšna kazen pa bo sedaj zadela dr. Goebbelsa, je odvi-biio od Hitlerja. "GL XB liBDI) A"—New Yorf Saturday, Decerhber 31, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY I .W A J *GLAS NARODA ft (void OP H9 pBorup) Owu«q »o<2 fpbUBhed by SMIVKNIC MWJSjUNG COMPANY (A Corporation) fr»H ktakftjr. Pretldeut j. Lupah*. Be«. of biMioea« of the corporation mud addrewea of above officer«: «• »KOT lltk 8TMCST NEW i OKU. N. V. 45th Year 1S8UBD BVEHS DAT EXCEPT SUNDAYS ANp HOLIDAYS Advertisement on Agreotent ba Km «ck> leto velja llac m Aoperlko In Kaaadc ..............<8.00 pol leta ................$3.'jQ 2a New York m celo leto . . $7 Ou Z* pol lete ................Sar« Za Inozemstvo &e celo leto .. 17..M Km e«Hrt leta................$1.30 1 Za pol leta ..............V. I&6U SubMripiioa ¥ early M— *>1.AH NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZRMfil NEDEM 'N PRAZNIKOV NARODA", 216 WEST lftth STREET, NEW YOKE, N S. TELEPHONE: CHeixe S—124» « MIR Napoleon se jo bil z orožjem polastil skoro vse Evrope, Kini in Berlin pa osvajata ozemlje za czemljem v znamenju *4 mi m". Toda o Napoleonu se lalsko roče, o nekakšnem "pomirjanju", in zdi se, da taka "pomirjenja" vzbujajo Berlinu in Rimu tek po nadaljnem ozemlju Naeiji so sporočili Oeho: lovaški svoje zahteve nekaj tednov po zavzetju Avstrije. Francija je skušala ugoditi Mussolini ju s tem, da je dne 1!». novembra priznala zavoje vanje Abesinije. Knajst dni kasneje, dne 30. novembra, je dal (Mussolini vprizoriti prvo manifestacijo za aneksijo Tunisa, Korsike Nice in Džibutija. Vloga Anglije je prepričati 'bodoče žrtve, da bo šlo vse po sreči. — Angleški ministrski predsednik je izjavil dne-5. decembra v poslanski zbornici, da italijanska vlada ni v nobeni zvezi z demonstracijami, ki so se završile proti Franciji. S to svojo izjavo se je osmešil, kajti v Italiji ne sme hiti brez izrecnega dovoljenja vlade nobene demonstracije. Poleg tega svetuje Anglija Franciji, naj se mirno pobota in naj da nekaj koncesij. Isto je bilo v zadevi Čelioslovaške. Francija se bo branila, Italija bo pa postajala bolj in bolj neizprosna. Takrat bo pa nastopil Hitler v vlogi posredovalca. Igral bo isto vlogo kot jo je igral Mussolini v echo-slovaški krizi. Francoski diplomati so precej veliki lisjaki in nočejo takšnega posredovanja, vedoč kam tako posredovanje dovede. Te dni je dospelo iz Pariza kabelsko poročilo, začenja joče se z 'besedami: — Mi sicer povsem zaupamo gospodu Chamberlainu, toda . S tem je pa vse povedano. OB ČASU VELIKE STAVKE V FRANCIJI Pl-kn je bila posneta v Mars.-ii:,..s ko je Delavska konfederacija napovedala štrajk. Vlada je štrajk /lomila s pomočjo oborožene sjj,.. BLAZNtKGVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c ft požtmno vred. "Glas Naroda" 216 West 18tli Street New York. N. Y. Peter • • • • generalni Iz Jugoslavije Samomor od mlade žene zapuščenega starca. vasi >meu v varaždin 300 SVETIH MAS LETNO v življenju in po smrti, »o deležni člani "Maine zveze za Afriko." Člarvj-rina enkrat za vedno 25 centov za veako osebo, živo aH umrlo. Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriike mlsijone, 9624 W. Pine Blvd.. St. Louis. Mo. KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 193#. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje: $i 35 LETOŠNJA ZBIRKA VSEBUJE SLEDEČE KNJIGE: TRETJI ROD: Povest Sptsal LOJZE ZUPANC VEČNE VEZI: Povest Spisal DR. IVO SORU KARADZOR2EVCI: Zgodovina Spisal: J. OROŽEN VODNIKOVA PRATIKA ^^ 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA W2U WSVT Iftfc STREET NEW YORK, N. Y. skein okraju 'se je obesil (i.j-let-j ni kmet Josip Roškarič. Muz j je Ibil ~h) let poročen, in ko mu je pred meseci uanrla žena, je j z?a- njo hudo žaloval, ker .sta živela v najlepši slogi. Da bi mil gospclinial, je pozneje najel neko 20-letno mladenko ter .se kmalu v njo zagledal. Čeprav so ga sorodniki in sosedje svarili, se je ž njo poročil, a pred nekaj dnevi ga je mlada žena zapustila. To ga je tako raz-ža lost i I o, da si je vzel življenje. Zdravstvene razmere v hercegovskih vaseh. Po gorskih vaseh Hercegovine vladajo obupne zdravstvene razmere kot posledica revščine v prvi, v drugi vrsti pa kot posledica zaostalosti prebivalstva. Vaške domačije so kolibe z eno samo soljo, v kateri prebiva velika družina. Vaške hiše, ki ho 'sploh kolikor toliko trdne, so zgrajene iz kamenja, a brez malte. O lavna hrana hercegovskih vaščanov je koruzni kruh in pura (žgan-ci). Zabel jena jed pride le redkokdaj na mizo. 1> wseli vlada tudi veliko pomanjknn je zdrave pitne vode. Izmed socialnih bolezni je najbolj razširjena jetika. Močno pa se širijo tudi razne druge bolezni, zakaj ljudstvo nima denarnih sredstev, da bi si plačalo zdravni ško poinoč in zdravila. Med revnim ljudstvom velja prislo-vica: Zlato liječi suliu bob-st. To se pravi: kdo<* ima deanr, se lahko zdravi, drugi pa so prepuščeni svoji usodi. Pomočniki ubitega hajduka. Sre.sk o načelstvo v Arandje-I-jivcu je uvedlo temeljito preiskavo, da bi se izsledili ljudje, ki so pomagali pri zločinih ubitemu hajduku To» njeg< v plen. Ko i in I Koreja lani zasačen in potem obsojen v Kragujeveu na sun t, -o zaprli več njegovih pomočnikov, katere je med pr< iskavo sam izd«.]. Zaprte so tudi tri žen-ske. Pozneje, ko je utekel iz zapora, si je pri- hibi 1 Koreja nove zaveznike, ki | so mu omogočili, da r^e je toli-■ ko časa skrival. V Stojniku I je nameraval hajduk ubiti tndi I župan.1 Iz velike nevarnosti rešili 30 ribičev. so A KO \ \vn:i{ \v \TK UIMSKATI sv i:td v \n K A/STAVO, VAM IF. TA ZKMIJEVII) \ K onim. D N O I* O T K K R !•' v _ OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V NEW Y0RKU BO SLEHERNEGA PRESENETILA V, Izšel je Slovensko- Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPIS JE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE »TEROSn NAVODILA š.po&tnino Nt zamudite te prilike! Stovenic Publishing Co. "" ~ Mew Yecflt, N. Y. ——»• V severni Dalmaciji je divjala (močna burja, zaradi katere so imeli nekateri parni k i precejšnje zammh. Xa odprtem morju nasproti otoka Žirja pa je burja med svojim najhujšim divjanjem zajela šest ribiških ladij iz vasi Kaprija. Nekaj ladij je treščilo na peščene nasipe, druge so bile v nevarnosti. da se potopi jo n-a razburkanem morju. Ko je bila nevarnost največja, pa je iz Kaprija priplula motorna ladja, ki jo požrtvovalno priskočila ribičem pomoč. Vsi ribiči so bili rešeni in tudi najedle ladje -o osvobodili. Nevarna Vlomilska tolpa odkrita. A' Splitu so v eni zadnjih noči vlomilci na žaga I i blagajno pomorske agencije Banac in Rusko ter odnesli 12.000 din. Policiji, ki je takoj nastopila, se je posrečilo priti res. sled nevarni vlomilski tolpi, ki je zadnji čas zagrešila več vlomov v Splitu in okolici. Ugotovljeno je, da je ta tolpa vlomila v Kašte! Kambelovcu v hišo bratovščine jiresvetega Zaikramen-ta .odkoder so odnesli zlata in srebra v vrednosti 100,000 din. Dalje je tolpa vlomila v pošto v Drnišu, 'kjer je odnesla 50,000 din. Policija je aretirala enega člana te tolpe, tri pa še zasledujejo. Vsi štirje so doma iz tržaške okolice. Vpričo matere si je pre-bodel srce. V Varaždi nu si je končal ži vljenje 20-1 etni Viktor Sala.j iz Lipovca. Bil je božjasten. Ko je sedel z domačimi k večerji, je prosil mater, n'aj mu prinese kuhinjski nož, češ. da bo lupil krompir. Ko je mati nož prinesla, se je zabodel ž njim v srce in bil je takoj mrtev. Napredek Zagreba v zadnjih 20 letih. Tudi Zagreb je po osvobo-jenju lepo napredoval. Za javna dela od 1918 do 1JKJ8 je dala zagrebška me tna olieina 1,500 milijomvv din. Kljub temu pn njeni dolgevi niso tak<» zelo narasli, kakor so se povečala, in-vtstieije v razne javne naprave. Dolgovi mestne občine pri Mestni hranilnici so narasli od 2:5.000.000 kron na 15* mdijo nov I in. Osel pred sodiščem. Pred rajev ski m: sodiščem se je zagoval jal oel. Ker se pa osel ne zna zagovarjati, če prav je pameten, ga je zastopal pred sodiščem njegov gospodar Meho Pr-ndelj, ki moralno, gmotno in kazensko odgovarja zanj. Osel je namreč letos poleti pošteno ogrizel otroke v predmestju, ker so ga pretepali in obmetavali z kamenjem ter zbadali z dolgo iglo. Osel je dolgo potrpežljivo prenašal bolečine. slednjič se je pa obrnil in ogrizel najbolj krvoločnega otroka taiko, da se je štiri mesece boril s smrtjo. Ogrizel je pa še drugega otroka, ki je priskočil prvemu na pomoč. Sodišče je pa o*la odnosno njegovega gospodarja oprostilo, ker se je samo branil. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ................................................... llli^llIlSllTIlM^lnirjIlli^HlIiiiiilliHlli.^,,,!!!1 POZOR! Rojake opozarjamo, da lali-iKo, ko naročijo posamezne komade Slovensko-Amerikanske-ga Koledarja za 1939, namesto, da pošljejo svoto — 50c v gotovini ali Money Odru — priložijo k naročilu znamke po o oziroma po 2 centa. V Jugoslavijo: Zn $ 2.5(1 ....................Din. 100 $ 4.85 ....................Din. 200 $ 7.20 ....................Din. ^u0 .fll.OO ....................Din. 500 $22.50 ....................Din. 1000 $44.50 .................Din. 2000 V Italijo: Za $ 6.30 $ 12.— $ 29.— $ 57.— Lir 100 Lir 200 Lih 500 Lir 1000 $112.50 .......... Lir 2000 $167.— .......... Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CK NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Zs izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo še boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRŠU-ŠJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST., NEW YORK ROMAN. V vsakeim romann morata biti on in ona. Najlepše <* je on žlahtnega rodu. Veatsih pa je tudi narobe, namreč, da je ona grofinja u.li kako drugače žlahtnega rodu, on je ipa revež. Potem se začne roman zapletati. To se pravi, zapletati se začne tedaj, ko se prvič srečata. On .-e kar tn\se, njo |,a nekaj prijetno in čudno pri sren po-segeta. Takrat >ta pa že butnena, ožin ma z; ljubi lena. k.»t >e n če bi.! i po domače. Toda r»vojo ljubezen znata spretno skrivati. Ona zdibu je po svoje, on |ia po svoje. (V sta skupaj, vedno o Irugih stvareh čenčata, le o tistem ne, kar jima na srcu leži. Včasih — to je po navadi že sredi romana — se pripeti, da sta sama, pa začne on im-ncati, prave besede pa ne more .spraviti na dan. ker se mm po ustih velik knedel vali. Ona zdibuje "ah" in "oh,", pri tem si pa mirdi: Ko, ali bo že kaj? Prekleti cincar. z besedo na dan! Kaj pa unisliš, ila. se ti bom ponu-jiilaf On v hudih bolezenskih krčih še enkrat slino pogoltne in pravi: — Gospodična, gospodična.... — Aha, zdaj bo — si mirih ena in v zvezde pogleda, če je noč. f'e je dan, pa v kakšno drugo reč. — Alra^ zdaj bo! Zdi -se ji, da (bo, pa ni. Misli, da bo ljubezen, pa je figula. Kajti v tistem trenutku začutita v daljavi korake ali ka.i drugega in skočita vsaksebi. Takšni prizori so v romanu najlepši, in če je roman lep, nidosti takih prizorov. Potem mora biti v romanu tudi kakšna stara teta, ki ima lost i denarja, pa ne privošči frinta svoji netčakinji, <£imp»k ga sama lovi v svoje mreže. Baba stara, sram naj bo jo! Fant rse pa za. njena vabila nič ne zmeni, oziroma ne reče, ne tako in ne tako, ker ve, da je najboljše molčati, in hiti skrajno previden, ker se stara koklja prav lahko premisli in ves denar kakšnamu kloštru zašafa. Tako se roman kar naprej vleče, dokler ne izbruhne vojska ali kaj podobnega. Fanta vzamejo v soldate, ona pa začne s ^olzanni zalivati romarin ali kakšno drugo pre-prot, ki poganja pred njenim oknom. Po treh mesecih pride s fronte črnoohrobljeno pismo, da je fant padel. Res je padci, mrtev pa ni bil, ker so ga pozneje v špitalu oživeli. Ko ona odpre črnoobrobljc-no pismo in prečita žalostne vrstice, bi najraje padla v nezavest, če bi se ne ženirala lepega lajtnanta, 'ki je bil pri njih ajnkvartiran, odkar ie sovražnik mesto zavzel . — Ah, zdaj je pa. nazadnje vseeno — si -misli, in ne pade v nezavest, pač pa raje tajt-nantu v naročje. Teomu se pravi višek romana. Konec romaaia je pa tak, da se on osem mesecev zatem vrne nepoškodovan iz vojne in da je par tednov nato poroka. Ženitovanje traja tri dni in tri noči, nevesti pa že prvi dan nekoliko sla"bo -postawe in jo morajo odpeljati v posteljo. Tretjega dne zjutraj, ko se pripravljajo svat je na odhod, pa stopi med nje srečni ženin žarečega obraza in naznani z •gronfkim glasoma: — Nikamor ne boste šli. Kar ostanite in posed i te! Pred tremi dnevi je bila .poroka, jata. bo pa krst. Čestitam, ker 'sem postral oče -zdravega in krepkega fanta. To je pa konec romana. Ja, kako likuo mirne čaa. . » "GLAS NAROD A"-^New York Saturday, December 31, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Ji. F. MATNOK: Bilo Je mrzlo jesensko vre-int\ Mali brzoparnik za v Fhikunwarder je imel malo potnikov na krovu. Na Alton-sktrn m<»4u je, razen mene, pi i'si I se neki moški na parnik. Nai^lo sem si poiskal ma.jce-iik> kabino. Moj sopotnik, ki me je na m-tv-tu pogtedal tako, kakor vedal, ali ne. "Vi ste bili v nekem uradu, iin tako sem Invel opraviti z vami." (Uovek nikoli ne ve, kaj bo sledilo takim besedam, in ali naj bom nato prijazen ali neprijazen. Zatorej sem zopet previdno zmajal z glavo. . "Takrat sem hotel vstopiti v neko tujsko legijo; takrat pa >\ia drug drugega spoznala, gospod doktor." Tedajei je šinila r#nea drobnega spominjanja skozi moje misli. Tujec mi je pomagal. "IZ bratom sva bila pri vas. Dala svi&.se vipisati, a vi ste nama na vse načine odsvetovali, čeprav bi bili morali naju, izgubljenca, 'kar ven vreči, namesto da ste naju le pridrža<-li." "Z bratom?" sem dejal. "Serveda; prav za prav pa takrat -še nisva vedela, da sva h brte.ta, in vprav to je tisto, da bi se rad pomenil z vami. Vi ste pokazali sled." Tujec se je bliže prisedel. Govoril je brez okoliščin in je bil edem tistih ljudi, ki ničesar ne skrivajo iz .svoje preteklosti in ki se vendarle samozavestno podajajo na življenjsko pot, pa bodi da je t»aka ali taka. "V dvoje sva bila tedaj pri vas v uradu, gospod doktor. DVA BRATA Zdaj .pa sledi tisto, zaradi če- da bo ondotni svett kdaj dru-sar sem moral kasneje večkrat' gaeen in boljši. Potem sva pa misliti na vas in mi je vaš Ob- le še za to skrbela, kaj da naj raz ostal v spominu. Poglejte: bo iz naju. Taki ljudje, ka-imena naju dveh ni.;te bili pre- kršna sva bik1, midva, se ne brali in .ste nagovorili mene, ki .spominjajo radi idogodkov, ki imam na kritnem listu zapi-;so že minili. sa-no J»a.nez Vit, tu Pftra Prorata, ki je bil z menoj vred vpoklican, naju dva ste nagovorili: "(Vi dva brata, 'kakor ste vidva, odhajata iz domovine, da bost'a tu.iteu služila ..." Resnično, rekli ste nama: "brata,"{ Na Kitajskem je vrelo kot v kotlu, a to vam je znano iz časopisov. A bili so ondi tudi naši častniki, k» so lepo skrbni i za svoje rojake. Kmalu so naju določili na svoje mesto, in tako sva se tudi razšla. Meni ' ........ ................. i — ..............— pa ste'bržkone drugače mi.sli 1 i.' so nekega dne odposlali s četo Premolknil je za hip. "Vidim, da tega nič več ne veste. A ker sem bil v teh letih večkrat mislil na vas, sem moral sprožiti to vtprtešanje zdajle, ko sva sama na parnikn." Reči moram, da mi že zmeraj ni bilo vse jasno o svojem sopotniku. Kakšne čudne reči je kvasil ta možakar o sebi in svojem bratu, ki ni vedel o njem, da je »bil njegov brat. Kakšna zmedena glava je bil to, ki me je zidaj tk> toliko letih nagovoril zaradi stvari, ki sem se je le še p; težavo spomi-njal! Takrat je bilo pač sto ljudi, najubožnejših nred mnogimi, ki sem jih bil kmalu po svetovni vojni vsakega zase povabil k sebi, češ, da imajo davčne obveznosti, da bi jim tako zabi1a.nil službovanje pod tujimi zastavami. Za kaj več pa nisem imiel dovoljenja "Ali ste se navzlic temu odprav ila v Maroko?" sem ga vprašal največ le zato. da bi se prerinil skozi svoje ]>o-manj/kljive spomine. Tujec je odkimal. "Predolgo ste naju bili zadrževali. Pozneje pa sva vam bila oba hvaležna. Kitajci so namreč že grabili po orožju, in medtem ko ste vi iskali sledi za tistimi, ki so hoteli v Maroko, sva bila midva že rta vožnji s potnim listom za na Daljni vzhod. Midva, to se pravi: Peter Prost in jaz," je dodal moj sopotnik. "Da, takrat, ko sva tekla iz vaše sobe in sva preklinjala na vaš račun, takrat sva se s Petrom prav za prav še-le do dobrega spoznala in šele najina skupnta jeza na vse naju je spoprijateljila. Tako sva se kmalu nato skupno odpeljala na Kitajsko. Ena pot več ali manj tega. mi ni bilo mar, saj sem bil iz Brazilije preko Hamburga tako in tako nekam namenjen. Peter Prost je bil pa itak že desetkrat ikrog sveta in je imel tudi svetovno vojno zla, seboj, zatorej se je za pot na Kitajsko kaj malo zmenil. Nekolikokrat sva se še v pogovoru smejala hamlburškemu u-radniku, ki naju je hotel zabe-sedičiti v staro, sestradano Evropo in ki si je domišljali, na sever, moj prijatelj Peter pa je ostal v Kantonu. Več let je preteklo, d«a sva spet videla drug drugega. Naši kraji še niso bili nič na lw>lj-šem in tudi Kitajska ne, kjer sva prejemala svoj kruh. Vendar sva se razveselila svidenju- V naju obeh je bila neka skrb, kako bi dejal: rada sva se pobrigala. da je ibilo čim bolj do-nuače ikrog naju. Ko sem nekega večera kramljal s Petrom, sva govorila o tem, kako človeka to in ono doleti in kako da imava toliko navad skupnih. Peter ni poznal svoje rrta,-tere, ker je to solzno dolino kmalu zamenjala, z boljšim svetom in je ubogega otroka samega pustila. Tudi jaz sem bil odraščal brez matere. Oče mi je umrl v Braziliji, ko mi je bilo tri ali štiri leta, in jaz sem živel pri ujcu, materinem bratu. Tako in podobno sva pripovedovala drug drugemu. Takrat sva se spomnila tudi še vas, gospod doktor, in sva vas v lepem spominu ,potrepljaIa po rami. zato ker ste nama bili nehote pomagali priti na Kitajsko. Tudi tega sva se domislila, kako ste naju bili nagovorili da sva brata: prav smejtala sva se in ga iapila kozarček na to." Peč v kabini je kadila; dim n>ama je silil v oči, da so naju skelele. Parnik, ki sva se ž njim peljala s tem čudovitim tujcem, je bil zdaj vprav sredi toda: zahodnik mas je pošteno stresal in je ko z bičem seganja! bele pene k linam. ",Saj še niste povedali do koncu," sem ga priganjal. Tu je bila še neka zadeva,'ki jo je imel oni pred očmi in ki sem jo bil jaz razumel. "Kje pa je zdaj vaš brat ali vaš prijatelj T "Potrpite malo jn poslušajte, d»a vse povem. Tisti večer, ko sva se bila spet sešla, se je naše taborišče začelo vznemirjati. Neki častnik, ki me je dobro poznal, je stopil v malo izbo in ipovedal, da je Japonec oredrl našo fronto. Nekje pri Šanghaju da se kitajski general, ki smo mu bili podložni, bije ž njim. Častniku je bilo videti, da ni stvar kar nič pre- prosta. Smejal se je, ko da naju bodri in kot da. sva prestrašena. Mogoče mu je bilo naju tudi 2aJ, saj je boj z Japoniem brez dvoma zadeva na življenje in sm.rV "Sta se pač po dolgem času pravkar sešla, kaj ne," je za- I irtrrrtnal častnik in se je zasme- jal praznim steklenicam, ki so Rtale pred nama. "Ali sta si kaj v sorodu?" | Otoa odmajala z glavami. V tistem hipa sem rfcBločno Videl vašo pisarno v Hamburgu, kjer ste naju brli vi prvikrat isto vprašal L ; Tedaj nisva ne Peter ne jaz prav «ič utegnila., da bi se o tem še kaj raagovtairjaia; še ti-noč sva morala naprej. Če ekyvefc toliko roma po svetu, kot midva s prijateljem, vz>av-vsako stvar tkalko, kakor ga doleti. In ker sva bila oba (Nadaljevanje na 4. strani.) NEMČIJA IN RUMU-N1JA "Neue Zuerelier Zeitung" prinaša dopis svojega berlinskega poročevalca o razvoju odnosajev med Nemčijo in Ru-munijo. V dopisu piše med drugim : Ustrdlitev Codreana ni o-siala brez vpliva na nemško -rumunske odnošaje. Pričakovati je predvsem zavlačevanje pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe, računati pa je treba tudi z vplivi na načrt o pv-trolejskem vodu, ki naj bi bil speljan iz rumunskega proizvodnega področja do NemČi-. Sprememba v odnošajih se č.iti tudi v radiu in "Frankfurter Zeitung", ki sicer zeio vzdržno presoja dogodke v i- nozemstvu, napoveduje kot posledico Codreanove smrti hude notranje zapletijaje v Rumuniji. Zelo ostro napadajo Rumunjo tudi drugi listi. URAD ZA POLJSKO PROPAGANDO Kakor poročajo listi, se me-rodajni poljski vladni krogi v zadnjem času z vso silo zavzemajo, da ustanovi tudi Poljska po zgledu drugih držav posebno ministrstvo ali vsaj poseben urad za tisk in propagando. Pri tem se zlasti .sklicujejo na novi poljski tiskovni zakon, ki daje predsedniku \!ade pravico, da lahko v izjemnih primerih uporabi tudi opozicionalno časopisje z a objavo svojih informacij. *Gle-de na to se je pokazala tudi potreba po ustanovitvi primerne centrale, ki naj bi vrši'a .fnnkcijo nadzorstva nad poljskim časopisjem. Razen tega naj bi novi urad skrbel tudi za primerno poljsko propagando v inozemstvu po zgledu drugih držav. Značilno je, da hočejo pri tem 'Poljaki posvetiti posebno pozornost informiranju izapadne Evrope o poljskih zadevali. Dva vaška pritlikavca. V Slavonski Brod sta prispela te dni iz Berlina dva pritlikavca Mato Maleševič, star 48 let in njegov sorodnik Jo?o Dragun .star 42 let. Oba sta bila rojena v vasi Kobašu pri Slavonskem Brodu. Živita pa v Berlinu, kje nastopata po varietejih. Joco govori pet. Mace o- \j tovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena broS. Cena 50c. SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLFSKO SLOVEN- SLOVAR. 148 »tranl. Cena 90c. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Druga polovica knjige vsebuje nemSko-slo- ^' venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškesa jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. - Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Po v Se. cena bros. Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretno- Vi sti; burke in šaljivi poskusi; vedeževalna ta- i bela; punktiranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1^8 strani. Knjiga je izfila v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. kl so s svojim i: delom privedli slovenski narod la suženjstva V svobodo. t Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Zanimivosti is ruske zgodovine ln natančen opis vojafike republike saporoSklh kozakov. > Cena 50e. ZDRAVILNA ŽELlSCA. 82 strani. _ , Cena 50c. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Jt Eden najboljših spisov francoske«* mojstra, ▼seta is naSega kmetskega življenja. ^ VOLK SPOKORNIK ( 91H Trda Tea.......1 til 1 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________Mt ' -■ v i I "GLAS NJl BOD A"—N«ir Yoifi Saturday, December 31, 1938 ' BLOVENE (YTTQOSLAVJ n ATT .TI SLEHERNI >o<":>'' >o<::>io včasih greši. ROMAN IZ ŽIVLJENJA t * ZA "OLA8 NAHODA" PRIREDIL I. H. ===== 19 -- "Mislim, da nič ne škodi, če kdaj spoznamo človeka, ki je s tako malion zadovoljen. Potem se saj -zavemo, kako dobro imamo m da se moramo zavedati kako brezskrbno vži-vamo vse dobro, medtem ko .se drugim, ki so manj razvajeni, zdi 'kot pravljica. Če prav premislim, me je skoro sram, da sem tako bogato obdarovana. Obenem pa: sem tudi srečna, da sem v položaju drugim pomagati, kakor na primer Oundi in njenemu bratu. Zdi se mi, da .se jima je godilo zelo slabo.* Oče prikima, toda ne odgovori takoj. "Da, Joana," pravi čez nekaj časa, "najbrze zelo slabo, tn mislim, da je prišla pomoč ravno ob pravem času." Nekaj oaisa je tiho v sobi. In molk je zelo mučen. In Joana brezbrižno pravi: "Kaj ne oče, mala Gunda ti je ravno tako všeč kot njen veliki brat?" "Da, zelo. Pogumno dekle ie — in zdi se mi, da je tudi te»bi všeč." i "Prav gotovo! Zelo je priljudna in imai ravno take oči kot njen brat." Ustnice Rudolfa Werderja .se zganejo. Hčeri prikima. Toda mu je, kot da bo razgovor zavzel nevaren ovinek. Proti Joani je zelo previden, kadar pride pogovor na, Ounterja Bertrama; zaupanja v svojega očeta ni smela izgubiti. Dobro je opazil, -kako je zardela;, ko je Gunda govorila 0 pravljični vili, 'katero je srečal njen (brat. Pravljična vila! Rudolf Werder se tiho smeje. Izvanredno ga veseli, da je Gunter mavduešno pripovedoval o srečanju Silvestrov dan. Torej ni spadal med one ljudi, ki svoja čustva prodajo za blesteči denar in so podobni metuljem, ki samo letajo od cvetlice do cvetlice. Gunter je 'bil pozneje njegov hišni tovariš. Tako je bila Gunterju in Joani dana priložnost, da sta se pred (njegovimi očmi »poznavala .O vsem drugem je mislil, da mora prepustiti usodi. Ni bilo potrebno, da bi Joana dobila kakega prav bogatega ienina. Sam je bil dovolj bogat in je imel premoženje, ki bo nekoč pripadle njegovi hčeri, pa če ga je pošteno ali mviffio prtaocii. . Hotel je damo opazovati, ako je resnična ljuibezen, kar je privlačevalo Joano in Gunterja in to samo toliko časa, dokler ne bo ipopotnoma na jasnem, da se bo odločil Gunterja obdržati pri sebi. Ko se bo prepričal o tem, »kar je upal, >bo mogel pomagati Gunterju, da bi mogel svoje sposobnosti in svoje z učenjem pridobljeno znanje boljše izrabiti kot pa kot njegov tajnik. Mogoče meciva za tebe, fcer sent rekla, da mi je žal. da vsega tega blagoslova ne morem prihraniti." "Gospod W<*rder je tako dober in tako vse razume. Pri tem px nikakor ni tako star, kot se zdi na prvi oogled. Sa-tno ko bi hotel odločiti modre naončike. Imeti mora krasne oži — moi a tolikimi dobrotami." "Kaj pa že h£i! Joana ji je ime. Samo ko bi to cn- 1 rat videl, petem — to prav gotovo mislim — potem ti bo H>lod<£a slavna pravljična vila v brezpomemben stvor.. Tako lepo, ljubeznivo bitje, moreš biti vesel, da bos sedaj stalno kraanima olovrftoma. ~ In pomisli, z gospodom * erttiirjern bi (a ndka-j easa in sem pričela govoriti saj veš — o Tb inkovoo za tisoč mant. Pojasniti sem mu amo zaradi mene za trenutek prišel v isknanj&vo. (Dal* nrUbodniiA) [POD TEM vsfblnf in spl< ZAGLAVJEM bomo objavljali članke splošne splošnega pomena, ki jib bomo dobiU od do taaa. 1 IZLETNIKI Razsoden newyorski rojak nam poroča: 30. aprila bo odprta v New Yorku svetovna razstava. To bo dogodek prve vrst?, ki bo zanimal ves svet. Nad trideset držav ima na razstavišču svoja poslopja, druge to pa zarentale prostor. Edinole Nemčija ne bo zastopana. Jugoslavija ima na razstavišču deset tisoč kvadratnih čevljev. Daj Bog, da bi poleg vezenin tudi kaj res značilnega razstavila. Obiskovalcev bo dosti iz vseh delov sveta, predvsem pa iz Amerike. Nedavno je poročal "Glas Naroda", da ve za nad Rliristo slovenskih družin in posameznikov, ki ^si bodo o srledali razstavo. Newyorska društva bodo poskrbela, da -e ne bodo dolgočasili in da bodo imeli od svojega obiska izdaten užitek. Tudi iz starega kraja jih bo prišlo precej. Že vsaj nameravajo priti. Otroci bodo povabili svoje stariše, prijatelji prijatelje, znanci znance. Pogoji zaenkrat še niso znani. Najbrž bo moral vsak ,zletnik položiti varščino, da se bo vrnil, ko bo udarila njegova ura. Parobrodne družbe se š:e ni.?o sporazumele glede cen. »'redlogov je dosti, toda doslej ni še niti eden obvelja'. Rečeno je bilo, da bo treba plačati za vožnjo v obe smeri sto dolarjev. To bi ne bilo pretirano. Toda sto dolarjev bi 'bilo samo za vožnjo. Hrano bi si morali potniki sami kupovati. Na parniku bi bil re-stavrant. Vsak bi plačal toliko, kolikor bi pojedel in popil. Pa kot sem rekel, to ni še nič gotovega. So pač le načrti oziroma ugibanja. Navzlic vsem olajšavam, ki bodo dane izletnikom, bo na obisk svetovne razstave in pardnevno ali partendensko Vi vanje v Ameriki zvezane z velikimi stroški. Neizmerno lažje je Amerikancu obiskati stari kraj kot pa starokrajskemu rojaku Ameriko. Kdor bo koga povabil, ga bo seveda povabil na svoje stroške, in tak bo z vsem preskrbljen. Drugače bo s tistimi, ki nimajo v Ameriki nikogar drugega kot samo svoje "drage rojake", na katere se že sedaj zanašajo. Načrt, da bi prišla sem ljubljanska Glasbena Matica, je padel menda v vodo. Če bi pevcem jugoslovanska vlada ali pa kakšna kulturna ustanova plačala stroške, bi še šlo. Da bi se pa s koncerti preživljali — nikakor. Ko je Subelj prirejal koncerte po slovenskih naselbinah — in ne smemo pozabiti, da jih je prirejal v časih iiajvečje prosperitete, mu je koncert prinesel povprečno po dvesto dolarjev. Raje manj nego več. In, kot sem omenil, takrat je 'bilo denarja kot pečka, in Subelj je bil sam. Deliti dvesto dolarjev med petdeset pevcev, pa ne kaže in ne gre. Koncert v New Yorku, h kateremu bi se dalo zbobnati v najugodnejšem slučaju tisoč Jugoslovanov. bi jim mogoče prinese! petsto dolarjev čistega dobička To bi pa ne bilo niti za vožnjo v Cleveland, kjer naj bi se 'vršil prihodnji koncert. Tistim, ki nimajo v Ameriki nikogar, ne sorodnika, ne prijatelja in znanca, bi pa odločno odsvetoval, naj si izbijejo obisk svetovne razstave iz glave. Pride naj le tisti, ki ima toliko pod palcem, da ne bo v denarnem pogledu odvisen od tukajšnjih rojakov. Ameriški "dragi rojaki" so se namreč zadnja leta precej "zbrokali" in imajo komaj zase ali pa še ne. Življenje v New Yorku stane najmanj pet dolarjev na dan. To je za prenočišče, jed, kajo, par kozarcev piva m obisk srednje vrst nega gledališča. Kdor bi hotel kaj več videti in si svetovno razstavo podrobneje ogledati, bi moral seveda seči globje v žep. Sedaj pa preračunajte to na jugoslovanski denar, pri-stejte še stroške za vožnjo in razne druge stvari, pa se lioste prepričali, da bo treba preseneto dosti dinarjev. Newyorski Slovenci so zlate duše. Vsakemu radi pomagajo, vsakemu gredo radi na roko, posebno pa tistemu, ki je kri naše krvi. Toda če bo potrkal pri tem ali onem rojaku neznani obiskovalec ter se predstavil z besedami: "Jaz sem na-relnik Sokola v T." — ali pa "Študiram pravo na lju- b]j?®!ki nniverzi" — ho dobil večerjo in mogoče tudi pre-uočišče, več pa skoro ne more pričakovati. Časi so namreč slabi. Rojakom v stari domovini, ki nimajo v Ameriki ne sorodnikov in ne znancev ler imajo denar komaj za vožnjo, bi bilo treba resno svetovati, naj kar lepo doma o-*tanejo. VSE PARNIK £ m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. ti« W. 18tb St„ New Vork. N. Y. DVA BRATA (Nadaljevanje s 3. strani.) prepričana, da nimava ne bratov ne sester, se nama je zdelo sleherno vprašanje odveč. Drugo jutro rta t o sva bila že oba v ibitkaih z velikimi izgubami. Kitajci so bili pričakovali Japoncev, izkopali so bili jarke, ki so jih močno utrdili. Borili so se neustrašeno, a so le podlegli. Moj prijatelj Peter je tedaj koj v začetku bojev padel. K?ar nič ne vem, kakor sem ise rešil jaz. Častnifk, ki naju je bil videl tisti večer .skupaj, mu je spet do-bil na povratku iz bitke in me je dodelil k svojemu štabu. Hkrati mi je izročil seznam na-.ših padlih legionarjev. Seznam je ibil do pičice natančno se-j stavljen; pri viseli imenih so bi-1 la tudi imena očeta in matere in vsi tozadevni datumi. Ko smo se kmalu nato bližali Kantonu, sem jih moral pregledati. Vse tiste, ki so bili mrtvi, sem moral preči tati, naj je bilo tudi temu ali onemu v domovini treba .sporočiti vest o smrti. Na seznamu o Petru Proštn sem pri tem naletel na ime njegove matere. — Bilo je dekliško ime imoje matere. To mi je ostalo v spominu, kakor bi bilo zdajle. Sedel sem v vagonu tresočega so vlaka in sem si iz dolgega čatsa ogledoval sezname, ki so spadali zdaj k mojemu opravku. "Kako je to čudno," seni si dejal in mahoma me je mrzlo spreletelo, "da t-e je Petrov? mati prav tako pisala kot moja." Kakšen slučaj! A tak ^lučaj ne spada k nemogočim stvarem; saj je mno^o ljudi n':i svetu, ki t=e enako pišejo. A ko sem potem pregledoval dodatne listine, sem. bral na obledelem listu svojega prijatelja ime rojstnega mesta njegove matere — in bilo je ime mel-ta moje matere. In m-1 o sem že ves drhteč i.rr v strahu iskal še dan materinega rojstva. Vlak je ropotal in nas stresal: nenadoma sem sedel kot pribit, in se na ves glas jokal za materjo in za bratom. Ni treba nič več dosti besed. Moja mati se je bila v. nekim mladim izseljencem izselila v Brazilijo, mene je po očetovi smrti pustila pri svoiem bratu, ki je bil /brez svojih otrok. Potem se je ibila vrnila domov v rtaše kraje, poročila se je v drugo z nekim Proštom in je kmalu nato umrla.- Zdaj, po Petrovi smrti, sem razumel, za- Roparja v ženski obleki. Iz Čakovca poročajo: Ko se je vračal proti svojemu domu v Cirkovce krojač Tomo Rus, ki je zapoulen v Zagrebu, sta ga na cesti napadla dva roparja, oblečena v žensko obleko. V začetku je Bus mislil, da ga h-očeta neki vawki žen-f€ri prestrašiti, med borbo pj. se je prorpričal, da gre za v žensko obleko preoblečena roparja. Roparja sta Rn Ameriki ln v starem kraju, <1a mi je dne 2. decembra mar! ljubljeni umiž — Martin Antlogar ol< <;. in 30 minut zjutraj |>o tri dnevni bolezni. Rojen je bil leta lSf«, dne 11. novembra v vasi Uotovle pri %ui<-u na Štajerskem. Tukaj zapušča soprogo, rojeno iHmtschaver ter tri sinove in dve hčeri. Spadal je k društvu sv. Štefana št. 26, Jugoslovanske Katoliške Jednote v Pittsburgh. Pa., čez 36 let. Bil je ustanovitelj in velik podpornik tukajšnjega slovenskega doma ter tudi njihov večletni blagajnik. Vso zahvalo zaslužijo: bratranec Mr. Frank Loroch Deutachaver in botra Mr. Louis Homer ter škrbec družini iz Bentleyviile, Pa.; Mr. Anton Kovačič iz West Newton. Pa., družina Mr. Frank Simock i/. Ren ton, Pa.: družina Mr. Anton Kočevar iz Klwood City, Pa.; Mr. Tony I »i Simony iz Pittsburgh, Pa.; družina Mr. and Mrs. Ziu-ser: družina Dolongter: Slovenski I*im; Bowling League; Shop Penola Employ««: Inuštro sv. Štefana št. 26, Pittsburgh, Pa. — Vsem teh se najie]>še zahvaljujem za podarjene vence in rože. Najlepše se nadalje zahvaljujem vsem navedenim prijateljem, kateri so za pokojnika plačali sv. maše: Mr. Frank Deutschauer, Miss Mary Oorup. družini Mr. Frank OstroVski, družini Mr. and Mrs. Frank Pecinan. družinam Kresne.v in I^iurich, družini Mr. in Mrs. Anton Gorup, bratom Suhadolnlk. C.mible Steel Employees. Tem potoni se tudi najlepše zahvaljujme Rev. Math Kebe za o-pravljene obrede v cerkvi in za sprem.stvo pokojnika na pokopališče v Sharpsburg. pa., kakortudi za ginljivi posloveni govor ob pokojnikovi krsti v St. Mary's crekri v Pittsburgh, Pa. Lepo se vsem zahvaljujem, kateri ste prišli pokojnika pokropit ter ste ga z avtomobili spremili na njegovi zadnji poti. Pokojnik zapušča v starec kraju štiri brate in eno sestro. Dragi soprog in očo, v miru počivaj ter naj Ti bo lahka ameriška zemlja. Žlujofi ostali: ' MARY ANTLOGAR, soproga; FRANK, WILLIAM in THOMAS, sinovi; MAR V. poročena MTVŠEK, hči; PAVLINA, poročena JACOBSON, hči; ter trije vnuki. Pittsburgh, Pa , 2fl. decembra, 1038. kaj naju je "bil častnik tako čudno nagovoril, in zdaj mi pa noče iz glave — a tfaj se vi ne bo.^te nič spomnil,i ali ste naju | takrat imeli za resnična brata? Pogledi tujca. se zapičili varne, bilo je, ko da me hoče prisilo!i, da bi mu odgovoril iv.i vprašanje, ki ga je dolga leta nosil s nebo j. Meni ni prišla koj prava beseda na mar. Da jei-vet velik, rla je toliko slučajnih dogodili kar je še sličnib odgovorov, tega mu nisem hotel govoriti. Ali ^em ju zares imel za brata, pa nisem več vedel, in lagati ne nisem hotel. "Ali razumete." je se enkrat vprašal, "»r.kaj sem vam moral vse to pripovedovati 1 '.Zahval jen i za vaše zaupanj«'," sem mu iprikimal in mu dal roko. On pa je zmajal z glavo.. "A tudi vi mi te uganke ne boste mogli rešiti. Zmeraj mi je bilo na duši, da vas moram vprašati, zmeraj sem mvdil. da mora vendar neltfsj tičati za vsem tem. Yervrlar je vi-e to rač le slučaj, da sva z bratom deli časa živela ^kupn-o; slučai je bil, do naju je noki častnik na Kjfca.jskem! in neki vladni svetnik v Hamburcfu. nagovoril i kot da sva si brata." Vstal je i.n se vljudno priklonil. Parnik je pretresel sunek; pristal je. i®" Ako Vas zanima le-^^ po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-^^ kanski Koledar za ^ leto 1939. 41 Kaj boste pa zdaj?" sem vprašal, da bi zvedel (še kaj. 41 Tu v Finkenwardorfu so snideva s starim prijateljem in se bova odpravila v Jutžno A-meriko. Pravijo, da so ondi odkrili nove žile zliate rude." Xaznanesc mi je na kratko po-kimal. Čutil sem, da je izginila njegova naklonjenost do mene, da je zdaj, ko je parnik že •stal, živel še v drugih načrtih. Z njegovega živahnega in oglatega ne preveč prikupnega obraza je izginil silni prod i rl ji v i pogled, s katerim mi je bil "pre j pri poved oval Ae enkrat so me pozdravile njegove oči, 'ki sta v njih prižela junaštvo in nekakšna zahi4>tnost. X'ato je čudni sopotnik odšel. ........................................................... iiiiimi'''^:in,iiH'u'>iiriiiii'!lMmmiiii"iint| ZA ZIMSKO SEZONO IGRE CORDELL HULL M*' 1 - f ■i ; t Y , . J - 1 - ameriški državni tajnik, govori na panameriski konferenci v Liimi, glavnem mestu republike Peru. Konference so se udeležili zastopniki enaindvajsetih ameriških držav. Edda, drama t 4. dej......... .66 Marta. Semenj t Richmond u. 4. dejanja.........................JS9 Prepeluh, narodna pravljica t 6. dejanjih ....................45 ronatuve MJM M Mlklmviev re- ter. Uladliiaka Igra » petjem w .1 dejMujlt) ------------------------,Jt% K. L. K, Drama v n dejanjih • predigro, (Čapek). _____________46 K»vixor. 5. dejanj, trn* «o»b> _____.75 Vrtinec, drama t 3 dejanjih ........ .43 i* krit in erefcede, tgrokaft * ft. f tacjlh ______________________16 Ljiidaki idrr; V it F« 12 U*IK 4. dejani« ________JUk ll. Zapravljive«.............j66 t-2 Skopuh ................. .66 Urka ljudskih I«r: H MO»I>I«. Mli« inalj«, Sv. Nei*. »anje _______________________M 13 anopič. Veataika, Smrt Marije Izvire. Marijin etrek................Ji6 14 wnW BefttJan. JmaNn drklira. Materin blafeslav ....... M 15. snopič. Torki ptH Fahjela la Nefta__ 20. nopie. 8t. Jwt: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 ST., I NEW TOBK