PRIMORSKI DNEVNIK Ja začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnolen na ciklostil. Od B. do 17. septembra 1944 se Je ti-•kal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trabu-*1 od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskam! «Slovenija» pod Vojskim pd Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Cn "n O- - ' Ò - * IO X i> o “j ni xi o lo z: :i> 71 2 2 r-i n j> 03 ‘7 i -L 1> O' o V tradiciji tvornega sodelovanja MARINO KOŠUTA * Ministri na posvetu EGS Negotovost in ozračje napetosti pred jutrišnjim vrhom v Bruslju Jutri bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli 23. mednarodni sejem Alpe-Adria, na katerem sodeluje preko 500 razstavljavcev iz 14 evropskih držav. Skoro četrtsto-letna tradicija te sejemske prireditve Potrjuje pravilnost izbire takratnih pobudnikov in organizatorjev ter ciljev, ki so jih zasledovali. Prireditev ^e od svojega nastanka leta 1962 kot instrument gospodarskega povezovanja in sodelovanja s sosedi vse bolj uveljavlja v gospodarskem prostoru republik Slovenije in Hrvaške ter na širšem območju vse Jugoslavije. Če je bil prvotni namen tega sej- > ®a predvsem predstavitev in prikaz izdelkov široke potrošnje proizvajalcev iz sosednjih dežel Italije, Avstrije in Nemčije na jugoslovanskem tr-žišču, je sedanji program sejma Al-Pe-Adria bistveno dopolnil svojo vsebino. S prikazom artiklov in dejav-nosti s področja turizma, športa in rekreacije, človeka v prostem času, ^ela in življenja ter značilnosti z Ljubljano pobratenih mest sosednjih dežel zadobiva sejem celovito podobo Prireditve gospodarskega, kulturnega m vsestranskega, sodelovanja na šir-®e,n Področju delovne skupnosti Alpe- Jadran. Tako vsebino in namen potrjuje dejstvo, da bo jutrišnji sejem otvoril Predsednik Furlanije - Julijske krajine Antonio Comelli v svojstvu sedanjega predsednika delovne skupnosti Alpe-Jadran. Njegova prisotnost daje letošnji sejemski prireditvi še poseben politični pomen in vsebino vsestranskega sodelovanja. Podobne prireditve bi si v sklopu dejavnosti de-Jovnc skupnosti Alpe-Jadran verjetno lahko zamislili tudi v drugih centrih dežel članic. Slovenski gospodarstveniki iz Furlanije - Julijske krajine smo kot pomembni dejavnik gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo se Posebej zainteresirani za to sejemsko prireditev. Dejstvo, da je od skup-n'l> 25 razstavljavcev iz Trsta in Gorice več kot polovica slovenskih podjetij članov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, samo potrjuje yitalnost naših gospodarskih operaterjev in s tem tudi afirmacijo naše deželne gospodarske organizacije. Lepa m spodbudna je tudi letošnja sejemska udeležba zveze slovenskih gospodarskih zadrug iz Koroške. Kot oblika stimulacije tujih razstavljavcev, so predvideni posebni sejemski kontingenti za blagovno menjavo med organizacijami iz Slovenije in Hrvaške na eni ter podjetij iz Furla-n'je - Julijske krajine na drugi stra-•Ji, Višina letošnjih kontingentov je določena na 10,5 milijarde lir v vsaki smeri, kar omogoča 21 milijard lir medsebojne menjave blaga med podjetji z obeh področij. Ko tako ugotavljamo vsestransko umestnost in aktualnost sejma Alpe-Adria v smislu vse večjega pospeševanja gospodarskega sodelovanja obmejnih dežel, sc nam v bistveno drugačni luči ponuja °cena stališč jugoslovanskih oblasti v zvezi s predvidenim omejevanjem maloobmejnega blagovnega prometa. osnovi sklepa zveznega izvršnega sveta o devizni politiki je za tekoče mto namreč predvideni letni obseg maloobmejnega prometa potrebno zadržati na največ 15 procentih celokupne blagovne menjave med Italijo m Jugoslavijo. Taka opredelitev jugoslovanske vlade predstavlja potre-6°, Po zmanjšanju lanskoletnega do-seženegii prometa po tržaškem in go-niskem sporazumu v skupni vrednosti ... milijard lir na približno 500 mi-ujard lir v letu 84. Povsem jasno je, da so vsi udeleže' tega blagovnega prometa na Jugoslovanski strani, tako uvozno-iz- ozna podjetja kot tudi tovarne (preji0 1.100) proti taki upravni odredbi in ?u z zavzetostjo iščejo vse možne reji^0 iz nastale situacije. Zmanjšanje luni dosežene ravni blagovne me- NADAUEVANJE NA 2. STRANI Italijansko delegacijo bo vodil Craxi Festival ljudskega petja BRUSELJ — Predsedniki držav in vlad članic Evropske gospodarske skupnosti se bodo sestali jutri in v torek v Bruslju z namenom, da ne bi ponovili Aten. Vendar preko teh izjav dobre volje si nihče ne upa, kajti predvidevanja o zaključkih te ga novega srečanja, ki ga bo vodil francoski predsednik Mitterrand, so vse prej kot spodbudna. Skoraj gotovo je, da bodo skušali doseči kompromis o minimalnih ciljih in bodo prepustili prihodnjemu srečanju obravnavo političnih in gospodarskih vprašanj, ki bi morala jamčiti za preporod Evrope. Skratka, šlo bo za nekakšno prehodno sejo, ki bo vsekakor ponovno potrdila po trebo po novih impulzih znotraj EGS, ampak to bolj iz propagandnega momenta, kajti volitve v evropski parlament so pred vrati. »Italijansko linijo« so izdelali včeraj na seji ministrskega sveta, po kateri je Craxi dejal, da bo treba »pritisniti na- gumb zdravega kompromisa, če bomo hoteli botrovati rešitvam, ki bi vsebovale dolžnosti in prednosti vsake države«. Italijansko delegacijo bo vodil prav Craxi (v njej bodo še ministri Andreotti, Pan-dolfi in Forte). Izgledi pred začetkom jutrišnje seje so torej zelo negotovi, čeprav so izhodišča malce bolj konkretna kot pred srečanjem v Atenah, saj so ministri za kmetijstvo izdelali nekak načrt cen za obdobje 1984 -1985. Na dlani pa je, da bodo to težka in komplicirana pogajanja : vprašanje povračila Veliki Britaniji je še vedno odprto in tudi potrditev delu ministrov za kmetijstvo s strani predsednikov vlad postavlja veliko težav, kajti treba bo preskočiti odpor Italije, Velike Britanije, Irske in Grčije, poleg tega pa bo treba pokriti še luknjo v proračunu. Skratka, ozračje je ovito v negotovost in še zdaleč ni rečeno, da bi v torek prišlo do sporazuma. Tudi če bi bruseljski vrh služil, da bi se »EGS rešila vseh odplak preteklosti«, kot pravi Mitterrand, to še ne pomeni, da se bo EGS preporo-dila. O konkretnih možnostih preporoda bi bil moral biti govor šele na junijskem vrhu v Parizu. Primorska poje. Že sam naslov nam prikliče vrsto prispodob in vtisov. O sončni Primorski in radoživih Primorcih, ki od vedno radi pojejo. O množici pevcev, ki iz leta v leto polni primorske dvorane s svojo pesmijo. O zborih, ki s svojimi gostovanji odpirajo bolj ali manj zaprto mejo. O nekem ljudskem gibanju, ki se izraža s pesmijo. Lahko bi govorili o ljudskem petju, ko ne bi s tem razburili strokovnjakov ljudskega izročila. In vendar Primorska poje je ljudsko petje in je ljudsko gibanje. Ljudsko petje, ker so jo ljudje vzeli za svojo, ker je zrasla in še vedno raste iz ljudi. Iz leta v leto se obnavlja, kot rastlina, ki ji sicer odmirajo suhe veje, zato ji pa vsako pomlad poženejo mladike. Tudi listje se vsa ko pomlad obnavlja, saj se revija vsako leto obogati z novimi, mlajšimi pevci. Primorska poje je ljudsko gibanje, ker predstavlja množico ljudi, ki se sezono za sezono pripravljajo na nastope, ki s tiho nestrpnostjo pričakujejo revijo. Primorska poje ni in noče biti tekmovalna. Kljub temu se zbori med seboj primerjajo in so temu primerno občutljivi za pohvalo ali grajo. Čeprav je bila prva revija Primorska poje sad dogovora med organizacijami, ki so zasledovale podobne cilje, čeprav se vsako leto trudi zanjo peščica kulturnih delavcev, pa bi vendar brez tri tisoč pevcev ne predstavljala manifestacije, ki združuje Primorsko. In to kljub meji, ki skuša ta delček slovenske zemlje deliti na '»tukajšnji« in »tamkajšnji«. Še bi lahko nadaljevali z navajanjem dobrih lastnosti revije, vendar se nam ob njej pojavljajo tudi dvomi in vprašanja. Če je Primorska poje vse to, kar smo zgoraj navedli, kje tiči razlog, da so včasih dvora ne ob zborovskih koncertih prazne? NADALJEVANJE NA 2. STRANI /V nastala situacija uredila skladno s tolikokrat izraženim hotenjem političnih in upravnih predstavnikov obeh dežel po trajnem in vse kvalitetnejšem gospodarskem sodelovanju. Takšna opredelitev je konstanta, ki smo jo slovenski gospodarstveniki vedno in povsod zagovarjali in ki nam edina lahko zagotovi specifične interese naše narodnostne skupnosti in v širšem smislu večje, boljše in trajnejše'sodelovanje in razumevanje ljudi in narodov na obeh straneh meje. V tem smislu pozdravljamo tudi jutrišnjo otvoritev sejma Alpe-Adria v Ljubljani. MARINO KOŠUTA Festival ljudskega petja NADALJEVANJE S 1. STRANI Ko revija gostuje v manjših središčih, se to ne zgodi, v mestih je slika pogosto drugačna. Lahka se z zadovoljivo udeležbo slepimo, ko pevci po nastopu sedejo v dvorano, da bi prisluhnili drugim zborom. Pri drugih koncertih, ko gostuje npr. kak bolj ali manj priznan zbor, nam pra zni sedeži ob začetku in koncu prireditve ne dovoljujejo sprenevedanja. Kje so ob takih priložnostih pevci Primorske poje? V urbaniziranem, odtujujočem življenju človek nedvomno potrebuje družabnosti in pevski zbor — z njim pa tudi Primorska poje — predstavlja kulturno obliko take družabnosti. Grenka je misel, da lahko taka -»pevska družabnost« postane sama sebi namen in ne nosi v sebi želje po lepšem petju, po spoznavanju drugih zborov, po globljem osvajanju pevske kulture. Samo ob taki želji, ob strasti po izpopolnjevanju, bi lahko zbori kakovostno rasli in napredovali. Samozadovoljnost in družabnost, žal, ne nudita možnosti za boljšo pevsko prihodnost. Množičnost in neka splošna — morda presplošna — naklonjenost ali ljubezen do petja pa sta za tako prihodnost premalo. Po petnajstih letih Primorske poje bi morda kazalo poiskati pot do kakovostnega skoka: v vsakem pevcu bi morala vzkliti želja po še globljem spoznavanju zakladnice zborovskega petja in glasbe nasploh, roditi bi se morala strast po iskanju glasbenega užitka in ne samo po kulturnem doživljanju družabnosti. (nak) Več sprememb in premikov šolskem koledarju v novem RIM — Prihodnje leto dijaki petih razredov višjih srednjih šol ne bodo več delali matur v juliju, ampak od srede junija dalje. Leta 1985 se bo začela v ponedeljek, 17. junija. Vsedržavni svet ža šolstvo bo moral v kratkem izreči svoje mnenje, ki pa ne bo obvezujoče, o ministrskem dekretu, s katerim so predložili šolski koledar za naslednja tri leta. Novi šolski koledar ima nekaj novosti v primerjavi s prejšnjim. V osnovni, nižji in višji srednji šoli se bo začelo šolsko leto letos jeseni v četrtek, 13. septembra, leta 1985 v četrtek, 12. septembra in leta 1986 v četrtek, 11. septembra. Letošnje šolsko leto bodo sklenili v soboto, 16. junija, prihodnje leto v soboto, 15. junija, leta 1986 v soboto, 14. junija, in leta 1987 v ponedeljek, 15. junija. To pa ne velja za osnovne šole in vrtce, kjer bodo pouk vedno končali 30. junija, razen petih razredov osnovnih šol, ki ga bodo sklenili že 22. junija. Vsa končna ocenjevanja bodo morali v vseh šolah opraviti v tednu pred sklenitvijo šolskega leta, v tem roku pa bo treba tudi objaviti ocene učencev. Vsi izpiti, razen maturitetnih, se bodo začeli v prvem neprazničnem dnevu po koncu pouka, opraviti pa jih bo treba najkasneje v osmih dneh po začetku v osnovni, ter v štirinajstih dneh v vseh ostalih nižjih in višjih srednjih šolah. Vsekakor pa nikakor ne po 30. juniju. Mnogo prej pa se bodo začeli maturitetni izpiti. Letos se bodo sicer še začeli 3. julija, a že prihodnje leto "bodo »startali« v ponedeljek, 17. junija, leta 1986 bodo na vrsti že v ponedeljek, 16. junija, in leta 1987 v sredo, 17. junija. Celotno maturo bo treba skleniti pred 15. julijem, medtem ko je bil doslej ta rok določen na 31. julij. Kar se prostih dni tiče, so ostali nespremenjeni. 1. november, 8. december, 25. april in 1. maj. Nekoliko daljše bodo božične počitnice: 15. dni (od 23. decembra do 6. januarja) v letih 1984 - 85 in 1986 - 87, ter 16 dni (z nedeljo, 22. decembra) v šol. letu 1985 - 86. Doslej so trajale le 13 dni. Velikonočne počitnice pa bodo trajale teden dni: od četrtka do naslednje srede. Letošnje bodo trajale od 18. do 25. aprila. Q BEOGRAD — Zvezni zavod za statistiko je sporočil, da so se cene v, Jugoslaviji v prodaji na drobno februarja letos povečale za 1,4 odst. v primerjavi z januarjem. Skupna rast cen v prodaji na drobno v prvih dveh mesecih letos je s tem dosegla 3,8 odst. V primerjavi s februarjem lani so cene v istem letošnjem mesecu narasle za 58,2 odst. Februarja so se najbolj prodražili industrijski neprehrambeni izdelki. Nadaljuje se akcija proti neapeljski kamori NEAPELJ — Več kot 140 oseb se je doslej že znašlo za zapahi, kot posledica velike skupne akcije policije, karabinjerjev in finančnih stražnikov proti neaproljski kamori. V okviru te akcije, ki se je začela v noči med četrtkom in p>etkom, so izdali kar 512 zapornih nalogov proti članom te zločinske skupnosti, ki pripadajo organizaciji »nuova famiglia«. Potem ko je padel v prolicijske mreže v tej akciji celo vodja »nuove famiglie« Antonio Sp>avone »0’Malom-mo«, za njim pa še znani neapeljski finančnik Gian-pasquale Grappane, ki je prodpiral to organizacijo, so px>licijske oblasti objavile še nekatera druga imena aretiranih. To sta predvsem Sicilijanca Antonio Silvestri in Gioacchino Di Bella, katera so prijeli v Lucci, kjer sta imela prisilno bivališče. Oba sta nekakšna »zvezna častnika« med kamoro in mafijo ter sta bila že v preteklosti nekajkrat obsojena zaradi združevanja v zločinske namene. V ječi se je znašel tudi Mario D’Alessandro, znani »bos« na prodročju okrog mesta Castella-mare di Stabia. Še vedno, pa niso ujeli odvetnika Cesare ja Bruna, neapeljskega občinskega svetovalca, ki je izginil neznano kam. Kot svetovalec je bil izvoljen na listi MSI-DN, vendar so ga včeraj izključili iz stranke. Bruno je večkrat branil pred sodniki »klan« Vollarov. Vsekakor pa se iskanje osumljencev nadaljuje. Oblasti so sprožjle to akcijo petem, ko so nekateri skesanci izdali imena svojih bivših sodelavcev. Sudan obtožuje Libijo za napad na Omdurman KARTUM — Dan pio bombardiranju Omdurmana, drugega največjega sudanskega mesta, ki ga od prestolnice loči le modri Nil, je pioložaj v tej državi še vedno skrajno napiet. Sudanski zunanji minister je včeraj izjavil, da ima njegova vlada neizpodbitne dokaze, da je neznani bombnik vzletel iz libijskega oprorišča v oazi Kufra. Saudska prolibijska opiozicija je take trditve zavrnila in navaja, da je bil bombnik sudanski in da je petkovo bombardiranje le uvod v vojaški državni udar. Opiozicija pa kot kaže ne ve, da nima saudsko letalstvo bombnikov. Po pričevanju očividcev in tujih dopisnikov je neznano tuje letalo priletelo z juga, v nizkem letu sledilo toku Modrega Nila in se po bombardiranju oddaljilo proti severozahodu. Vsi se strinjajo, da je bil bombnik brez oznak sovjetski tupioljev Tu-22, edina država, ki ima taka letala pa je prav Libija. Tudi tuji zahodni viri, vključno z ameriškim Pentagonom, navajajo, da je bil lahko bombnik samo libijski. Neznani bombnik je navsezadnje skušal uničiti radijsko prosta jo v Omdurmanu, ki vsakodnevno napada libijskega voditelja Gadafija in njegove protokolonaše v ..Sudanu. Svoje naloge pa bombnik kot kaže ni opravil, • saj prostaja še vedno oddaja, prot letalskih bomb je "provzročilo le razdejanje v neprosredni bližini omdurman-skega radia. Po zadnjih vesteh je bilo v letalskem na-jpadu ubitih prot oseb, več deset pia ranjenih. Po vsem sodeč prevladujejo partikularizmi V Lausannu iščejo težki kompromis LAUSANNE — Dan premora in sedemurna zakasnitev nista bila dovolj, da bi na konferenci o libanonski nacionalni spravi sestavili skupini dokument, enotno izhodišče za revizijo »nacionalnega pakta« iz leta 1943. Dobre volje, da bi premostili ta »zgodovinski kompromis«, ki je Libanonu že res zagotovil dolgo obdobje miru in državo spremenil v neke vrste Švico Bližnjega vzhoda, a je obener^ eden glavnih vzrokov državljanske vojne, ne manjka. Nihče pa noče storiti tistega »usodnega koraka«, da bi pristal na kompromise, zaradi katerih bi moral nato odgovarjati pred svojimi pristaši. Vodja libanonskih dnraov Džum- blat odločno zavrača koncepjt konfesionalnosti in se ogreva za državo, kjer ne bi bilo v naprej določenih verskih ključev pri delitvi oblasti. V tej svoji viziji je že sestavil osnutek dokumenta o reviziji, ki baje vsebuje tudi predloge predsednika Džema jela. Drugi predlog je sestavil Amin Džema jel, ne eden in ne drugi pa nista sprejemljiva za vse. Druzom je navsezadnje še najlažje. V svojem Šufu bodo tako ali drugače gospro-darji, da jih ne moti niti kantonalna razdelitev Libanona, za katero se ogreva maronitska desnica. Povsem drugače pia je za vodjo šiitske sku pine Amai Berija. Ko so leta 1948 pristali na »gentelmenski pakt«, je bilo šiitov le 18 odstotkov, danes pa se je njihovo število provzprolo na 30 odstotkov, da so najmočnejša verska skupnost v Libanonu, a v piraksi največji reveži. Nič čudnega torej, da je v zadnjih urah prav Beri najbolj nestrpron, saj se upravičeno boji, da bodo vsi njegovo skupmost kot gosprodarsko in prolitično najšibkejšo izigrali, številčna moč je navsezadnje zelo relativna celo na samem bojišču. V Bejrutu pa so medtem dokončno propadli upi v prekinitev ognja. S propadi se iz ure v uro stopnjujejo, da bi tudi morebitni sporazum v Lausannu le s težavo pjrišel do izraza tudi v Libanonu. Protislovne vesti s fronte pri Basri BAGDAD, TEHERAN — Sodeč po vojnih komunikejih iraškega geneial-štaba se z usprohom nadaljuje »čiščenje« otoka Madžnun. Do srditih spio-padov je prišlo tudi severno od Basre, kjer so iraške sile najpirej napiadle neko iransko enoto, ki je prešla v protinapad in se znašla prod hudim za-promim ognjem iraškega topmištva, da so po trditvah Bagdada ubili tisoč i-ranskih vojakov in uničili številno mehanizacijo. V iraškem glavnem mestu zatrjujejo tudi, da so izvedli 150 letalskih napadov in da niso utrpeli nobene izgube. V Teheranu sploh ne omenjajo več otoka Mudžnuna, glede napada pri Basri pia zatrjujejo, da je bil iraški prodor neusprošen in da so onesproso bili več kot 500 sovražnih vojakov. Pri nas lahko v celoti ugodimo vsem tvojim željam za poročna darila, ker imamo izredno bogato izbiro daril, kristala, porcelana, kuhinjskih pripomočkov, štedilnikov, hladilnikov, črnobelih in barvnih televizorjev opreme za kopalnice, umivalnikov itd. itd. vse sa dam Več kot tradicija ti pove ime: ULICA CARDUCCI 20 ULICA VIDALI 9 ULICA MADONNINA 5 L. Jakomin za Radio Koper o srečanju s predsednikom tržaške pokrajine C larici jem Pogovori o odprtih vprašanjih sodelovanja med tržaško pokrajino in obalnim območjem SRS V petek sta se v Kopru srečala predsednik skupščine obalne skupnosti Li-vij Jakomin in predsednik tržaške pokrajinske uprave Damo Clarici. 0 vsebini razgovora smo se pogovarjali z Livi jem Jakominom. »S predsednikom tržaške pokrajine sva se srečala praktično prvič in lahko rečem, da je to tudi prvo srečanje na tem nivoju, na nivoju predsednikov tržaške pokrajine in obalne skupnosti«, je dejal Li vij Jakomin. »Pogovarjali smo se predvsem kako naj bi v sedanjem trenutku nadaljevali z gospodarskim sodelovanjem. Pogovarjali smo se o nekaterih odprtih vprašanjih osimskega sporazuma, odprli smo nekatera vprašanja gospodarskega in političnega življenja, ki so tako za tržaško pokrajino kot za obalno ob-močje pomembni. Mislim, da lahko zaključim s tem, da to prvo srečanje pomeni tudi nadaljevanje razgovorov za katere smo se dogovorili in tudi vzpodbuda za sodelovanje v gospodarstvu in na političnem področju«. Vpr.: Pred kratkim je bil med Jugoslavijo in Italijo sklenjen sporazum o ribolovu. Prav gotovo so na tem področju najbolj zainteresirane prav dezela Furlanija - Julijska krajina, posebno tržaška pokrajina in obalno območje Slovenije z obalnim območjem Istre. Prav gotovo ste govorili tudi o lej problematiki? »Že od osimskih sporazumov naprej Je vprašanje ribolova v Tržaškem za- livu odprto. Vemo, da je sedaj vsa stvar v zaključni fazi, toda o detajlih se nismo pogovarjali. Pogovarjali smo se predvsem o tem, kako bi lahko v okviru tega sporazuma iskali interese za delovanje mešanih podjetij na eni in na drugi strani meje. O samih sporazumih, o posameznostih iz teh sporazumov pa se nismo pogovarjali«. Vpr.: Kar označuje tržaško pokra- jino na eni in obalno območje na drugi strani, je prav prisotnost narodnih manjšin, slovenske in italijanske. Ali ste govorili tudi o vlogi in pomenu, ki ga sedaj imajo narodne manjšine? »Med razgovori sva se vsekakor dotaknila tudi teh vprašanj, kajti zdi se mi, da se brez tega normalni razgo v ori ne morejo niti začeti, niti zaključiti. Mislim, da je to sestavni del vsakdanjega življenja z ene in z druge strani meje. Pripadniki narodnosti predstavljajo tisto normalno vez med obmejnimi območji, ki utrjuje dobre prijateljske odnose. Dotaknila sva se samo nekaterih prizadevanj na italijanski strani za dosego zaščitnega zakona za Slovence. O življenju italijanske narodnosti pri nas smo se pogovarjali toliko, kolikor zadevajo ta vprašanja tudi interese na drugi strani meje. Mislim pa, da je vprašanje italijanske narodnostne skupnosti pri nas urejeno in da tovariši z druge strani meje to dobro poznajo...« Vpr.: Ali ste govorili tudi o načrtih za nadaljnje sodelovanje ob meji, ki bi lahko bilo bolj intenzivno in konkretno? »Razmišljala sva predvsem o tem, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi kljub nekaterim omejitvam z naše strani gospodarsko sodelovanje z Italijo še nadaljevali in okrepili. Govorila sva tudi o tem, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi v to mešano jugoslovansko - italijansko komisijo, ki bo skrbela za izvajanje sodelovanja na gospodarskem področju, bili vključeni tudi predstavniki s tržaškega območja in Obale. Pomembno je zato, da ne bi imeli toliko »prevajalcev« naših problemov, ki bi prihajali iz Beograda ali iz Rima, ki te probleme poznajo manj kot ljudje, ki živijo ob meji«. Devana Jovan RAZPIS RADIA TRST A »Dober glas gre v deveto vas« Z namenom, da bi odkrili nove in ovrednotili že znane kantav-torje in vokalno - instrumentalne skupine, razpisuje Radio Trst A v sodelovanju s slovenskimi kulturnimi organizacijami natečaj, ki se ga lahko udeležijo amaterji Furlanije - Julijske krajine. Natečaj obsega tri kategorije: kantavtorje, vokalno - instrumentalne skupine lahke glasbe ter narodnozabavne glasbe. Pesmi in nastopajoče bo ocenjevala strokovna komisija. Preferenčni glas bodo kandidati prejeli tudi od poslušalcev v Avditoriju deželnega sedeža RAI in od tistih, ki bodo oddajo poslušali doma. Zainteresirani kandidati lahko dvigajo kopije pravilnika na deželnem sedežu RAI v Trstu, na Zvezi slovenskih kulturnih društev in v Katoliški knjigarni v Gorici, v društvu »I. Trinko« v Čedadu; na željo lahko pošljemo pravilnik po pošti, prošnjo pa pošljite na naslov : Radio Trst A -Ul. F. Severo 7 - 34100 Trst - s pripisom »Dober glas gre v deveto vas«. VIDEM — Notranji minister Scalfa-ro se je te dni mudil v videmski pokrajini, kjer je obiskal več policijskih vojašnic in odprl novo gasilsko kasarno v Tolmeču. Ogledal si je tudi nekatere kraje, ki jih je pred leti prizadel potres. Priznanja RK koprskim krvodajalcem KOPER — Tudi v koprski občini se bodo vključili v proslave ob 30-let-aici prostovoljnega krvodajalstva. Včeraj so v hotelu Triglav na srečanju krvodajalcev ocenili uspehe v minulih tridesetih letih, ob tem pa najpogostejšim krvodajalcem podelili priznanja Rdečega križa. Krvodajalstvo na Koprskem se je v minulih treh desetletjih naglo razvijalo in v koprski občini 80 1974. leta zabeležili 2.500 odvzemov krvi. Štiri leta kasneje pa je kri darovalo že 3 tisoč občanov. V minulem letu se je za darovanje krvi, prijavilo 4-284 občanov, žal vsem krvi niso mogli odvzšti in tako je 2.860 krvodajalcev ani. darovalo vsega 972 litrov krvi. S številkami je, vsaj ko gre za daro-vanje krvi, težko meriti pomen krvodajalstva, vendar brez številk le ne Sre. Ne povedo sicer najpomembnejšega koliko ljudem je darovana kri rešila življenje, povedo pa koliko je takih, ki so voljni pomagati sočloveku tudi z darovanjem krvi. V koprski občini so v minulem letu kar 506 krvodajalcem Podelili priznanja za eno izmed jubilejnih darovanj krvi. Med drugim naj omenimo to, da je bilo krvodajalcev, ki so darovali že 40-krat, 45-krat Pa sta kri darovala Borut Breskvar in Mitja Tič, 50-krat Vinko Pelicon in Florjan Bemič, 55-krat Drago Kvasič in Jadran Markežič, 60-krat Karlo j-orti in Emilija Glavina, 65-krat Aldo Debasa, 70-krat Jožef čančula in za 85-krat darovano kri je priznanje prejel Drago Radišič. Tržaški podžupan obiskal Ljubljano LJUBLJANA — V okviru pripravljalnih srečanj za prireditev »Cvetje Alpe-Jadran«, ki bo konec aprila v Trstu, se je mudila v Ljubljani delega-c,ja tržaške občine, ki jo je vodil podžupan Sergio Pacor. Predsednica ljubljanske mestne skupščine, Tina Tomlje je zagotovila ude 1™°° Ljubljane na prireditvi, v nadaljnjih pogovorih pa so se udeleženci zavzeli za poglobitev in razširitev stikov med mestoma. Pri tem je Pacor Povabil Slovenijo, naj vztraja pri prizadevanjih za popolno odprtje meje med -sosednjima državama, kar bo nedvomno prispevalo k boljšemu medsebojne-HJJ? razumevanju in koristilo manjšinam na obeh straneh meje. Ob koncu obiska so si člani tržaške delegacije ogledati kulturno središče Cankarjev dom. Kmalu sveto pismo v furlanščini VIDEM — Zahtevo škofov iz Vidma, Pordenona in Gorice, da bi pre-edli sveto pismo tudi v furlanski jezik, je podprla tudi itaijanska škofovska Konferenca. Publikacija bo verjetno izšla že za veliko noč. Videmski škof altisti je izjavil, da bo tiskanje te knjige pomenilo ne le velik verski, ernveč tudi pomemben kulturni dogodek. Ustanovili štipendijo G. Mauri ja . ,. TRST — Skupina prijateljev Giulia Maurija je ustanovila p>oseben 'klad za štipendije, ki so ga poimenovali po prezgodaj umrlem režiserju n dokumentalistu. Štipendijo bodo podeljevali mlademu filmskemu delavcu z naše dežele, da bi se lahko izpolnjevali na področju televizijske montaže. Predstavniki slovenskega turizma na tiskovni konferenci V Sloveniji še vedno preskromna izvensezonska turistična ponudba KRANJSKA GORA — V okviru 17. srečanja jugoslovanskih novinarjev - smučarjev, v Kranjski gori, ki ga je prejšnji teden pnipravilo Delo, so organizirali tudi tiskovno konferenco o turistični pionudbi v letošnjem letu. Ponudbo 84 so predstavili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, slovenskih zdravilišč, škofjeloškega Alpie-toura, osrednja osebnost je bil direktor Kompasa Egon Conradi, novosti na obalno - kraškem območju pa sta predstavila direktor portoroškega Avditorija Zvone Petek in predstavnik Obalno - kraške turistične poslovne skupnosti Branko Simonovič. Iztočnica pogovora je bilo vprašanje, zakaj smo lani iztržili tako malo od turizma, po nekaterih izračunih celo manj kot v letu prej, ko je sezona navrgla izredno skromne rezultate. Conradi je menil, da gre za krivično prikazovanje deviznega priliva, takšni rezultati pa so tudi odraz cenenosti naše pjonudbe in posledica padanja naše valute. »Hvalili smo se z dobrimi pripravami, a turistom smo ponudili premalo blaga, da bi povečali njihovo izvenpenzionsko porabo, temu p>a je treba dodati tudi razmeroma skromne zmogljivosti,« je dejal Conradi. Njegove napovedi letošnje sezone so boljše, saj smo si povrnili zaupanje turistov, k px>večanju zanimanja za počitnikovanje v Jugoslaviji pa je pn-ispevala tudi uspešno izpjeljana olimpiada. Če bodo cene odmrznjene v aprilu, se bo to pokazalo kot neugodno presenečenje za tuje goste, ki računajo še tudi s pocenitvami v zadnjem hipu, Portorož velja za prvaka v spodbujanju izvenpenzion-ske pobude, so ponovili na tiskovni konferenci, niso pa vedeli odgovoriti na vprašanje, zakaj nima več posne-malcev. Na tem področju je precej naredil Bled, drugod pa se veliko ukvarjajo z elementarnimi vprašanji, kot so adaptacije, saj za drugo ni denarja. Glede na to, da imajo v smučarskih središčih po Sloveniji povsod velike težave z gradnjo in vzdrževanjem žičnic in ostalih naprav, p» delovne organizacije oziroma zasebniki ne najdejo prave poti za zagotavljanje njihovega boljšega dela, je bil za razmislek ponujen portoroški model združevanja sredstev za zagotavljanje »turistične infrastrukture«. Doslej je tovrstno sodelovanje različnih delovnih turističnih organizacij že dalo sadove V. JAPELJ NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA.................. 75.500 lir POLLETNA .................. 54.500 lir MESEČNA.................... 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 76.000 lir + 500 lir kolka vel|a za tiste, ki |o poravnalo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Obračun Deželne zveze za trgovino in turizem PORDENON — 26. marca bo v Pordenonu občni zbor Deželne zveze za trgovino in turizem Furlanije-Julijske krajine. Dosedanji predsednik Rossi bo predložil poročilo o opravljeni dejavnosti v zadnji treh letih, novi predsednik Romanin pa bo predstavil oblastem in navzočim načrt za prihodnje delovanje. Vse pomembnejša vloga ženske v kmetijstvu beneško-furlanskega območja Pitnost žensk na področju kme-Mva beneško-furlanskega območja , l,edn0 bolj pomembna; tak naj bi 12, poyzetek glavnih pokazateljev, ki aojajo iz dveh vzporednih raziskav, * .nh je opraviia Coldiretti v Bene-m Furlaniji. Podatki za nadiške (j so že znani, medtem ko po-ke za ostala območja videmske po-|V,ne še obdelujejo. že jf^esetih letih se ;'c prisotnost jil* V. Poljedelstvu več kot podvo-Več Njihovo število se je precej popri - po vojni, raziskava pa naša še eno zanimivost in sicer to, vi lrna)o ženske vedno bolj odločilno 9° u kmetijstvu. Na severo-vzhod-nam daje raziskava sliko np.’ ki je vedno bolj podjetna in ovtsna od moškega dela. Znano je, da je bila vloga ženske na družinskih kmečkih posestvih v Benečiji in Furlaniji vedno pomembna, sai je predvsem v gorskih predelih, kjer je bila emigracija največja, vse breme u-pravljanja s posestvom padlo na žen ska ramena in je morala ženska skr beti tudi za delo na polju in skrbeti za živino. Z zaposlovanjem moških v industriji se je delež moškega dela pri kmetijskih opravilin vse bolj manjšal. Te spremembe, ki so sicer počasne, so še bolj vidne iz rezultatov ra ziskave, kjer so v anketi na vprašanje »Kdo odloča« bili možni odgovori »ženska«, »oba skupaj« in »mo&ki«. Vprašanje se je nanašalo na odločitve o investiranju, o vzgoji in na šolanje in poklicno izbiro otrok, na nakupe in prodajo pridelkov itd. Iz od- govorov je razvidno, da js vedno več področij, kjer ima glavno besedo pri odločitvah ženska, sej imajo moški odločujočo besedo le še pri investiranju (v 37% primerov odloča sam mo ški, v 49% oba skupaj in v 14% primerov samo ženska) in pri nakupih in prodaji (kjer so odstotki naslednji: 30%, 55%, 21%), v vseh ostalih primerih pa je odstotek odgovorov, ki dajejo večjo vlogo ženski, vedno večji. Kljub temu pa še vedno ostaja nekakšna moška predpravica, da se predstavlja kot uradni odločilni faktor v upravljanju s posestvom. Redki so primeri, kjer je ženska naslovni imetnik kmetijskega posestva in tudi pri odnosih z javnimi ustanovami prevladujejo moški (22% žensk, 56% moških). Pri tistih posestvih, ki so vklju- čena v kmetijske zadruge pa ženska sodeluje samostojno že s 30%, medtem ko je zanimiv podatek, da pri stikih s poklicnimi organizacijami ženska že prevladuje ned moškim (40% žensk, 32% moških). Ženske se posve--čajo tudi strokovnemu usposabljanju, saj (kot je odgovorila ena od anketirank) ženska ne misli, da že vse zna. Če strnemo nekatere ugotovitve iz obeh raziskav, je slika celotne situacije naslednja: kmečka žena ima še vedno premalo oblasti glede na opravljeno delo in naloge, vendar pa je njen pomen precejšen v odnosih med moškim in žensko in v celotni družbi. Kar se tiče želja žensk kmetovalk izhaja iz raziskave, da si ne želijo več zaposlitve v tovarnah, ampak bi se raje ukvarjale s samostojno obrtjo, kolikor ne bi več opravljale kmečkih del. Večina žensk si želi boljše pogoje za delo, ki bi prinašalo večji zaslužek in le manjšina si želi boljše pogoje za bivanje, boljše usluge in več prostega časa. Beneške ženske so zadovoljne s svojim delom in s socialnimi pogoji. Na koncu lahko ugotovimo, da je večina kmetovalk starejših (le 13% jih je mlajših od 30 let) in imajo skromno izobrazbo (83% jih ima le osnovno šolo). Ta nova razdelitev odločanja med moškim in žensko ni nastala zaradi kulturnih ali ideoloških sprememb, temveč je posledica emancipacije in stalnega soočanja z družinskimi in delovnimi problemi na posestvu. ROBERTO PUSIOL Kolektiv gledališča razpravljal o finančni krizi Odpirajo se hudi problemi že za prihodnjo sezono SSG Ko bi pristojna oblast na sprejela njihovih zahtev Avtoprevozniki zagrozili z zaostritvijo protesta O hudi finančni krizi in o negotovi bodočnosti Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je v petek dopoldne v Kulturnem domu razpravljal kolektiv gledališča s predsednikom Bogom Samso in ravnateljem gledališča Miroslavom Košuto. Predsednik Samsa je igralski ansambel, člane tehnike in uprave najprej seznanil s hudim finančnim stanjem, v katerem se je znašla naša osrednja kulturna ustanova, stanjem, ki je zdaleč najhujše v zadnjih letih. Letošnjo sezono bo Slovensko stalno gledališče sicer skoraj v celoti izvedlo, hudi problemi pa se že sedaj odpirajo za prihodnjo sezono, ker ni Dežela Furlanija Julijska krajina več pripravljena dajati jamstev pri najemanju posojil za kritje proračunov štirih gledaliških ustanov v Furlaniji - Julijski krajini. Prav s tem v zvezi, kot je na sestanku povedal Bogo Samsa, se bodo na pobudo upravnega sveta SSG sestali še ta teden intendant občinskega gledališča Verdi ter predsednika Stalnega gledališča za deželo FJK in Slovenskega stalnega gledališča, da bi skupno preverili posledice ukrepa deželne vlade in sprožili skupne akcije za rešitev teh ustanov. Glede specifične situacije našega gledališča, ki je v tem trenutku ne moremo drugače definirati kot za skrajno dramatično, pa je predsednik Samsa pozval člane kolektiva naj združijo vse moči in zastavijo vse sile, da se ta najvidnejša slovenska kulturna ustanova v zamejstvu ohrani pri življenju, čeprav si v tem trenutku ni mogoče delati iluzij: Slovensko stalno gledališče bo primorano v novi sezoni okrniti svojo dejavnost. O tej sezoni, ki bo jubilejna, saj bo SSG praznovalo 40-letnico delovanja, pa je danes težko govoriti, kot je poudaril ravnatelj Miroslav Košuta, saj razen tega, da se vsi prav dobro zavedajo, da žal ne bo podobna prejšnjim, tudi nihče še ne ve s kolikšnimi finančnimi sredstvi, s kakšnim igralskim ansamblom, s kakšno tehniko in upravo bo gledališče razpolagalo. Ravnatelj je ob tem tudi izrazil obžalovanje in prizadetost, da prihajajo redukcije prav v trenutku, ko si je naša gledališka ustanova izoblikovala svojo visoko profesionalno strukturo. Obenem pa je izrazil tudi upanje, da bi redukcija prav te strukture bistveno ne prizadele. Ravnatelj Košuta je na sestanku s kolektivom še opozoril, da je sicer upravni svet SSG črtal zaradi nezadostnih sredstev gostovanje ljubljanske Drame z Molierom M. Bulgakova, a da se prav z Dramo še vedno iščejo možnosti za novo gostovanje, sicer z manj zahtevnim in predvsem cenejšim projektom. »Ničesar nemogočega ne zahtevamo, ampak samo to, da nam s trohico volje uredijo delovne razmere, ki so postale že naravnost nevzdržne. Od pristojnih oblasti, upraviteljev negospodarskih ter političnih sil hočemo, da z usklajenim ukrepanjem odpravijo probleme, ki nas tarejo, in to nemudoma, drugače bomo prisiljeni naš boj še zaostriti!« To je dejal predstavnik tržaškega združenja obrtniške organizacije CNA Cosolini, ko je na včerajšnjem posvetu o vprašanjih avtoprevoz-ništva na obrtniški ravni v tržaški po krajini skupaj z zastopnikom krajevnega združenja Associazione degli artigiani (Conf artigiana to) Lazzerijem in direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Kocjančičem obrazložil nebroj težav, s katerimi se ta delovni stan vsak dan srečuje. O zadevi smo nadrobneje poročali že predvčerajšnjim, zato se danes omejujemo na navedbo nekaterih drugih zahtev avtoprevoznikov in kritičnih misli, ki so bile včeraj iznešene. Poleg ureditve carinske službe v pristanišču in na meji oz. tovornem postajališču pri Fernetičih, rešitve žgočega problema oderuštva, ki so mu podvrženi s posredniškimi agencijami, strožjega nadzorstva nad nezakonitimi oblikami tovornih prevozov iz vrst vzhodnih podjetij, odprave diskriminacij, ki jih trpe pri dodeljevanju pošiljk na področju gradbeništva in revizije italijansko - jugoslovanskega sporazuma o delitvi avtoprevoznikih licenc (ta problem naj bi rešili 27. in 23. marca v Beogradu, kjer se sestane tedaj zadolžena mešana komisija), tržaški avtoprevozniki zahtevajo ureditev cestnih prometnic in parkirišča za težka vozila z ustreznim servisom na mestnem območju, nazadnje pa dovoljenje za vožnjo po obalni cesti in državni cesti štev. 58 med polnočjo in 6. uro zjutraj, tako da bi se tovorni promet po njih odvijal izmenično v dovozu in odvozu. Direktor SDGZ Vojko Kocjančič, ki je posvet uvedel in ga tudi vodil, je v sklepnem posegu ugotovil odsotnost tistih, ki so bili v prvi vrsti poklicani na zagovor, to je predstavnikov luške ustanove, konzorcija za tovorno avto-postajališče pri Fernetičih, carinske uprave in političnih strank (zastopani sta bili samo KPI in SSk). Pač pa se je s temeljitim posegom udeležil razprave polkovnik finančnih stražnikov D’Amanto. (dg) Bellomi na Kontovelu Tržaški škof Bellomi bo danes in jutri na pastoralnem obisku na Kontovelu. Danes zjutraj bo Bellomi daroval mašo, jutri zjutraj pa bo gost proseške nižje srednje šole »Fran Levstik«. Zvečer se bo škof v dvorani domačega gospodarskega društva srečal z odborniki in športniki ŠD Kontovel, na programu je tudi zborovski nastop. • Na sedežu Italijansko-ameriškega združenja v Ul. Roma 15 bo jutri, ob 18.30 predaval prof. James E. Miller, odgovoren za probleme južne Evrope pri uradu za zgodovino ameriškega zunanjega ministrstva. Predaval bo o izvorih ameriške politike glede tržaškega vprašanja v letih 1943 - 1945. V nedeljo na Opčinah občni zbor Kmečke zveze V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah bo v nedeljo redni občni zbor Kmečke zveze. Dnevni red zasedanja predvideva izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika in nadzornega odbora, pozdrave in diskusijo, volitve ter razno. Sklepni poseg bo na nedeljskem občnem zboru imel podpredsednik vsedržavne konfederacije kmetov Italije - Confcoltivato-ri - Bell otti. Na tem vsakoletnem srečanju, ki je pravi praznik kmetov tržaške pokrajine, bo Kmečka zveza podala obračun opravljenega dela v minulem letu, ki ni bilo lahko in je zato terjalo veliko naporov s strani napredne stanovske organizacije tržaških kmetov, obenem bodo začrtane smernice, da bi njeno delo bilo v prihodnosti čim bolj učinkovito in odgovarjalo potrebam ne samo članov in kmetijstva nasploh, ampak tudi celotne slovenske narodnostne skupnosti. Dani bodo tudi predlogi (v številnih primerih bodo le ponovljeni, saj niso bili uresničeni), da bi tržaško kmetijstvo premostilo sedanje krizno stanje, za dosego česar pa je nujno potrebna pomoč ostalih družbenih Ih političnih sil, ki si nikakor v sedanjem težkem gospodarskem trenutku ne morejo dovoliti, da bi ta produktivni sektor ne premostil svojih težav. Smo mar pred novim primerom diskriminacije? Občinska uprava zna tudi hitro ukrepati Vprašanje je le kdo jo pač za kaj prosi V četrtek so v vzhodnokraškem rajonskem svetu predložili varianto območnega načrta za ljudske gradnje. Dogodek sam na sebi ni zanimiv, saj ostane izvirni načrt v bistvu nespremenjen in so spremembe izključno tehničnega značaja. Vendar nas spominja na celo vrsto nerešenih problemov, o katerih smo že večkrat govorili in na katere se tudi radi povrnemo, in predvsem na dejstvo, da je občinska uprava do naših stališč gluha in da nepošteno in neprištevano ravna s svojimi družbenimi sogovor niki, predvsem ko gre za probleme slovenske narodnostne skupnosti. Dokaz nam nudi prav ta nebogljena mini varianta, ki opozarja načrtovalce in gradbenike na pozabljeno kraško .dolino, katere politični pomen pa je veliko globlji. Med sestanki in pogajanji s slovenskimi strokovnimi organizacijami so predstavniki občinske uprave na prošnjo, da bi se vsaj začasno ustavil potek upravnih ukrepov, nujnih za gradnjo, venomer ugovarjali, da zaradi pomanjkanja časa ni možno nadaljnje odlašanje, ker bi v tem primeru zadruge in drugi uporabniki iz- gubili finančno podporo, ki jo nudi državna ali deželna zakonodaja. Večji del odgovornosti je tako padel na zunanje, nepredvidene termine, ki jih postavlja zakonodaja ljudske gradnje in kateri nihče ne more oporekati. Na tak način je občina skušala dokazati, da je prekršek starih zagotovil in ob ljub, danih slovenskim predstavnikom, nujen, ker bi se drugače izgubile prednosti, ki jih uživajo uporabniki ljudskih gradenj in s tem seveda tudi njihova gospodarska utemeljitev. Pred tako stvarnostjo je seveda odpadel vsak, čeprav še tako plah poskus, da bi stanje začasno zamrznili in predlagali boljše, tudi za nas sprejemljive rešitve. Danes tudi lahko vidimo, da je bila takratna prošnja po bolj umerjenih odločitvah pametna in utemeljena, in da ni bila le izraz splošnih zahtev. Ko bi si občinski načrtovalci z večjo potrpežljivostjo ir. pozornostjo ogledali openski teritorij, bi zlahka opazili, da so tu še na razpolago obširne zazidljive površine, ki jih nihče ne uporablja v kmetijske namene in ki poleg tega niso zasebna last, ker so del jusarskega območja. Na jusu bi bila škoda za našo skupnost manjša, in nihče ne bi bil zaradi uporabe j usa v gradbene namene neposredno oškodovan. Po predstavitvi variantice v vzhod-nokraškem rajonskem svetu pa se nam prikaže spet druga realnost. Če ima občina možnost, da uvaja male obrobne popravke, ki vendar zahtevajo, da se postopek sprejemanja novega plana uresniči, bi po isti logiki lahko sprejela večje popravke in dovolila, da se izognemo vsaj hujšim primerom razlastitev, ko - odtujitvijo človeka od zemlje povzročamo tudi njegovo oddaljitev od vsakdanjega kruha. Skratkar lahko zaključimo, da se je občinska uprava demantirala, da je šla v razgovor s slovenskimi organizacijami, ne da bi poznala v podrobnostih obstoječega urbanističnega normativa, n? da bi preverila v naprej, katere so možne rešitve in do katere mere je možno zadostiti slovenskim zahtevam. Vse to nas spominja na besedici, ki sta že zdavnaj izginili iz italijanskega političnega jezikoslovja, ampak ki ima ta še vedno grozljiv prizvok: načrtna diskriminacija. Tako delovanje občinske uprave žal zaostruje odnose med upravo in našo skupnostjo in ni pravično do tistih ljudi — to je do družbenih delavcev in do samih slovenskih predstavnikov v občinskem svetu in odboru —■ ki so si prizadevali, dz bi se usklajevale potrebe naše zaščite s tendencami po razširitvi urbaniziranega teritorija. Tako delovanje jz tudi zaskrbljujoče: če sami upravitelji niso občutljivi za naše zahteve, bodo tudi meščani radi prezirali slovensko stvarnost in ba zanimanje za nas, ki se je v teh letih včasih le pojavilo, upadlo in izginilo. Upravičeno je torej pričakovanje, da se poslužimo novih in učinkovitejših sredstev kulturnega in političnega občevanja, preko katerih bi lahko pokazali neizpodbitnost naših stališč. Neposredno še moramo obrniti nz mestno javnost v upanju, da nas bodo posamezni občani bolje razumeli kot u radni politik, ki je zakopan v kopico vsakovrstnih problemov, skozi katere ne vidi več. Prepričan sem, da bi nam bilo to v večje zadoščenje. IGOR JOGAN Samoupravni referendum v Nabrežini in Križu V devinsko - nabrež inski občini se nadaljuje samoupravni referendum, ki ga prireja krajevni odbor za mir. Volišča v Devinu, Sesljanu, Naselju s. Mauro, Nabrežini - kamnolomih, Mav-hinjah, Nabrežini - centru in v Šempo-laju bodo odprti od 8. do 14. ure. Na volišču Nabrežina - kamnolomi bo lahko glasovala mladina med 15. in 17. letom starosti, ki prebiva v občini. Od 15. ure dalje bodo začeli delovati štirje leteči volilni sedeži: od 15. do 16. v Medji vasi (v gostilni), od 16. do 17. ure v Stivami (v gostilni), od 15. do 16. ure v Cerovljah (v gostilni) , od 15. do 16. ure v gostilni Sardoč od 16. do 17. ure v Križu (v gostilni-De Lorenzi), od 17. do 18. ure v Nabrežini - postaja (v baru postaje), od 15. do 16. ure v Prečniku (v gostilni Alla vedetta), od 16. do 17-ure v Trnovci (sredi vasi) ter od 17-do 18. ure v Praprotu (sredi vasi). Samoupravni referendum bo danes tudi v Križu: odprti bosta dve volišči in sicer v Domu Albert Sirk in v Ljudskem domu od 9. do 15. ure. • V proslavitev 8. marca bo sekcija KPI »Che Guevara« od Magdalene priredila danes, ob 17. uri na svojem sedežu na Reški cesti 7 ljudski praznik- Komisija za kmetijstvo jutri na Tržaškem Člani druge deželne svetovalske komisije, ki proučuje vprašanja kmetijskega sektorja, se bodo jutri mudili na Tržaškem: obiskali bodo nekatera najbolj reprezentativna kmetijska podjetja in zadruge v naši pokrajini, pri čemer se bodo lahko podrobneje seznanili s trenutnim stanjem krajevne kmetijske stvarnosti. Sicer pa bodo tudi druge deželne komisije imele v tem tednu veliko dela; na dnevnem redu je cela vrsta sej in srečanj: med drugim je v torek na sporedu zasedanje posebne komisije za komunitama vprašanja in zunanje stike, ki ji predseduje svetovalec Štoka ; na seji bo odbornik Solimbergo poročal o odnosih med deželno upravo in evropskimi komunitamimi institucijami. Dosežen sporazum o mobilnosti osebja v KZE Nadaljujejo se pogajanja za izvajanje enotne delovne pogodbe za osebje krajevnih zdravstvenih enot. Na sestanku v Trstu so se srečali deželni odbornik za zdravstvo Renzulli, predstavniki deželne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL ter predstavniki sindikalnih organizacij zdravnikov ANAAO, ANPO, CIMO in FIMED ter dosegli in podpisali sporazum o enem bistvenih vprašanj pogajanj, to je o mobilnosti osebja krajevnih zdravstvenih enot. V sporazumu se uveljavlja princip, da mora osebje zdravstvenih enot opravljati svoje delo v tistem sektorju, kjer zdravstvena služba zahteva njegovo prisotnost. Zahteve z zborovanja tržaških žensk S svojega zborovanja, ki je bilo 8. marca v Trstu, so predstavnice Ženske koordinacije CGIL-CISL-UIL, žensk AGLI, Kolektiva za žensko zdravje, Zveze žensk Italije in žensk Demokratične psihiatrije naslovile parlamentarni komisiji, ki obravnava zakonski osnutek o spolnem nasilju, telegram, v katerem jo pozivajo, naj v celoti sprejme zakonski predlog, ki ga je podpisalo 300.000 italijanskih državljanov in ki je bil vložen leta 1981. Telegrame s podobno vsebino so predstavnice tržaških žensk naslovile tudi na predsednika ministrskega sveta ter predsednikoma poslanske zbornice in senata, katerim so med drugim izrazile zahtevo, naj se zakon o psihiatrični reformi v celoti izvaja. Pred 40 leti padel Ljubomir Sancin - Stojan Danes mineva 40 let, ko je v Jel-šanah v Brkinih junaško padel za svobodo Ljubomir Sancin - Stojan iz Doline. Sancin je bil partizanski komandir, toda mimo tega golega formalnega naziva je bil predvsem plemenit mladenič, trdno narodno zaveden, široko razgledan in osveščen o raznovrstnem dogajanju doma in po svetu, hraber borec, nenadomestljiv in iskren tovariš. Njegova smrt je globoko odjeknila v vrstah vsega Istrskega odreda, ki se je tedaj boril na Primorskem. Ljubomir Sancin je bil sin preprostih kmečkih staršev. Odraščal pa je žal v času, ko je fašizem vse bolj stopnjeval raznarodovanje : najhujše krivice in ponižanja, pa je spoznal pri vojakih, ko so ga aretirali in zaprli, zato ker je slovensko mislil in ni nikoli skrival svojega slovenskega porekla. Dobrih osem mesecev je kot politični jetnik preživel po italijanskih zaporih, a ta izkušnja ga ni zlomila (več mesecev je preživel v samici), temveč mu je še bolj utrdila narodno zavest in pa misel, da se je treba proti krivičnim ideologijam in proti njihovim zatiralskim metodam upreti z orožjem v roki. Neomajno je verjel v pravičnejšo družbo prihodnosti in v svetlejšo zgodovino slovanskih narodov, čeprav je sam sovražil vojno, vendar si je bil svet, da v trenutku, v katerem živi, ni bilo drugega izhoda kot silovit oborožen upor. Sancin je odšel v partizane takoj po razpadu fašizma. Odlikoval se je kot borec in kot človek in postal komandir. Sredi marca 1944 se je zadrževal v Brkinih. Sedemnajstega marca se je iz Jelšan umaknila večja skupina Nemcev. V naselje je prišel Stojan z dobro oboroženo udarno četo. Po dolgi in duhomomi nemški zasedbi je bilo tisto noč vzdušje bolj sproščeno. Vaščani so borcem pripravili v vaški gostilni večerjo in ob zvokih harmonike so celo zaplesali. To priložnost pa je izkoristil italijanski cestar kolabora- cionist, ki je odhitel v Šapjane, od koder je nato prispela enota s 370 nemškimi vojaki, ki so pred jutrom obkolili Jelšane. V hudem in zagrizenem boju se je večini partizanov uspem prebiti iz vasi. Tudi Ljubomir je_ b'1 že na varnem, a iz globokega čuta dolžnosti se je ponovno vrnil v bojm metež, da bi pomagal še drugim tovarišem. Pa ga je ranila nemška krogla in zanj ni bilo več pomoči. Pre' den je izdihnil za svobodo pa je s svojo strojnico še kosil, dokler ni obnemogel in podlegel ranam. To se }e zgodilo 18. marca 1944, v zgodnjem Ju" tru, ob prvih obrisih brkinske pomladi. Tretjega julija 1977 so v Jelšana Ljubomiru Sancinu - Stojanu in osmim padlim soborcem, odkrili spominsK ploščo na kateri piše: »Mi bomo pfy živeli naš čas. Vaš boj in vaša plem nita kri pa bosta dajala neminlji utrip za srečnejše prihodnje dni«. Viri: Povzeto po člankih Maksa Zad nika, objavljenih v Primorskem dne niku 1. in 2. februarja 1972 m 1 • junija 1977. • V Cappelli Underground (bil-Franca 17) se nadaljuje revija sovje skega filma. Jutri, ob 18., 20. in uri bodo predvajali Eisensteinov fim1 »Oktober«. Včeraj v organizaciji pokrajinskih odborov za mir in razorožitev Množično za mir po mestnih ulicah Nekaj tisoč ljudi se je včeraj popoldne udeležilo manifestacije za mir ki se je odvijala po mestnih ulicah, ki so ga priredili pokrajinski odbori za mir in razorožitev, katere sestavljajo vse napredne in demokratične sile našega mesta. Mogočnega sprevoda, ki se je začel pri Sv. Jakobu in ki se je preko mestnega središča podal na Trg Unità, so se udeležili študenti, delavci, pa tudi upokojenci in še drugi. Za prvim transparentom, na katerem je bilo enostavno zapisano »Per la pace - Za mir« se je zvrstila še cela vrsta napisov, od katerih je bila prav gotovo velika večina dvojezičnih, manifestacije pa so se med drugim udeležili vsi slovenski župani občin tržaške pokrajine Edvin Švab, Albin škerk, Pavel Colja in Jože Guštin, poleg drugih Pa so manifestacijo podprle politične sile in organizacije ZŽI - UDI, sindikat CGIL, KPI, ZKMI, Tržaški latinskoameriški odbor, Odbori za mir šol Oberdan, Galilei in Petrarca ter Koordinacijski odbor slovenskih dijakov višjih šol. Ko so udeleženci manifestacije prispeli na Trg Unità, so takoj potem ko je utihnila godba na pihala jz Doline, legli na tla in tako simulirali jedrsko smrt »v upanju, da Jo bomo samo simbolično prikazali, in da se ne bo nikdar spremenila v tragično resnico«, kot je poudaril po- vezovalec večernega dela manifestacije, tajnik ZKMI Claudio Cornarli. Prvi je v imenu koordinacijskega študentskega odbora za mir spregovoril študent Stefano Cesca, nakar je v slovenščini v imenu koordinacijskega odbora slovenskih dijakov višjih šol spregovorila dijakinja Nadja Pertot, ki je med drugim rekla: »Mir - beseda, ki je po stoletjih kulture, civilizacije in razvoja človeštva prisotna samo v naših ustih, na transparentih in letakih. V resnici živimo v iluziji nekega kompromisa, ki ga lahko nazivamo kot hočemo, le mir ga ne smemo imenovati. Mir ne bo nikoli zaživel v svojem bistvu, dokler bomo živeli poleg raketnih oporišč in dokler bomo v vsakem trenutku in kraju tarča pošastne in največje norosti, ki jih je človek zmožen — jedrske vojne. . .« Za predstavnico slovenskih dijakov je v imenu pokrajinskega odbora za mir in razorožitev spregovoril duhovnik don Armando Scaffa, za njim pa je prevzela besedo glavna govornica večera, evropska parlamentarka neodvisne levice Fabrizia Baduel Glorioso. Podala je splošno dvetovno sliko mirovnega gibanja in svetovnih žarišč vojne, jasno pa je pozvala prisotne (in odsotne) da »nas mora biti več, mnogo več, če hočemo spet vzpostaviti ploden dialog s tistimi, na Vzhodu in Zahodu, ki drvijo v jedrsko katastrofo. . .«. Manifestacijo je zaključil Pàolo Angiolini, ki je prebral poziv županov, ki v svoji kratki, a pestri izjavi pozivajo italijansko vlado, parlament in vse politične sile, naj prisluhnejo besedam in pozivom predsednika Pertinija in papeža Janeza Pavla H., ki sta za pogoj bodočega razvoja človeštva postavila le eno besedo z življenjskim prizvokom — mir. (dj) • Podpredsednik pokrajine Lecchi je včeraj sprejel nigerijsko delegacijo z univerze v Ifeju, ki je pozitivno ocenila dosedanje sodelovanje s tržaškim vseučiliščem in potrdila, da Nigerija podpira tržaško kandidaturo za sedež laboratorijev UNIDO. T Dne 16. marca je umrla na- 1 ša draga mama in nona Albina Ferluga vd. Mamolo-Janežič Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ro-jansko župnijsko cerkev, kjer bo sv. maša ob 12. uri. Iz srca se zahvaljujemo zdravniku Renatu Štoklju za vso pomoč, ki jo je nudil pokojnici. Sin Humbert z ženo Tanjo, hčerka Vera z možem Richardom, vnuk Nicholas z ženo Deborah ter vnukinji Marija in Marta Trst, London, 18. marca 1984 Zapustil nas je naš dragi Alessandro CussoH Pogreb bo v torek, 20. marca, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ. Žalostno vest sporočajo: brat, sestra, svak in drugo sorodstvo. Trst, 18. marca 1984 (Občinsko pogrebno podjetje) Uspešna udeležba šole GM na tekmovanju v Ljubljani * V Ljubljeni je bilo včeraj 13. tekmovanje učencev in študentov glasbe SR Slovenije, ki so se ga udeležili — in to dokaj uspešno — tudi gojenci šole Glasbene matice v Trstu. Najbolje se je odrezal mladinski zbor GM P°d. vodstvom Stojana Kureta, ki je dosegel kar prvo mesto v kategoriji mladinskih zborov. Lep uspeh pa je žel tudi harmonikarski ansambel GM Synthesis 4 — vodi ga Klavdij Furlan — ki si je v kategoriji harmonikarskih orkestrov priboril odlično drugo mesto, še ena potrditev torej, da je kvaliteta naše glasbene šole dosegla že nadvse zadovoljivo raven, kot je Ukazal izid včerajšnjega tekmovanja v Ljubljani. Ukrepi občine za ljudske gradnje Občinski odbor je na svoji zadnji seji sprejel dva sklepa v zvezi s stanovanjskimi gradnjami. Sprejel je načrt o subvencioniranih gradnjah pod teienom »Trg Unità I«, na osnovi katerega bodo zgradili 49 novih stanovanj, °d teh 6 v Ul. s. Rocco, 18 v Ul. Fortino, 20 v Ul. del Pane in 5 v Ul. del Ponte. Načrt, na osnovi katerega bodo v tem mestnem predelu obnovili skoraj petdeset stanovanj, predvideva investicije za več kot dve milijardi te pol lir, ki jih je delno krila dežela z zakonom štev. 457. Drugi sklep pa zadeva definicijo odnosov s stečajem podjetja Porfirio: občinska uprava je odobrila končno finančno stanje, obenem pa novo finančno stanje z gradbenim načrtom, ki predvideva izdatke za več kot štiri milijarde lir, ki so delno že kriti na osnovi bivšega zakona 25/80. Sklep omogoča občinski upravi, da lahko vloži prošnjo pri pristojnih organih za dopolnilno financiranje, ki je potrebno za dokončno ureditev preko sto ljud skih stanovanj pri Sv. Sergiju. Že 50 let opravlja mežnarsko službo Domačini iz Boršta in Zabrežca so v prejšnjih dneh s prisrčno slavnostjo Počastili Pepco Zahar, ki že petdeset let vestno skrbi za mežnarsko službo v vasi. Zahar jeva se zato hoče preko našega časopisa zahvaliti vsem, ki so ji Poklonili darila in počastili njen jubilej. Ricmanjski teden se izteka Sinoči pianist Renato Chicco nocoj pa popevkar Oto Pestner Zaradi bolezni v ansamblu Dixieland y- v okviru 3. ricmanjskega tedna sinoči nastopi pianist Renato Chicco iz Izole. Mladi umetnik je študij klavirja pričel v Izoli, nadaljeval v Ljubljani, zdaj pa obiskuje drugi letnik glasbene akademije v Gradcu in študira pri prof. Neuvvirthu. Že več let veliko nastopa ne samo v Jugoslaviji temveč tudi drugod po Evropi, igra v raznih jazz ansamblih, za katere tudi piše glasbo. Renato Chicco je v Kulturnem domu v Ricmanjih zaigral nekaj standardnih skladb iz jazzovskega repertoarja, na primer Ellingtonove, Porterjeve, Petersonove motive. V drugem delu sporeda pa je pianist zaigral nekaj lastnih jazzovskih skladb. V celoti smo bili priča zanimivemu, za večino obiskovalcev naših dvoran, nenavadnemu umetniškemu večeru, ki ga je umetnikova o-sebnost za klavirjem prijetno izpolnila. Nocoj pa bo v Ricmanjih nastopil uveljavljen slovenski popevkar, ki ricmanjskemu občinstvu ni neznan. Oto Pestner je lani prav na ricmanj-skem tednu nastopil z New Swing Quartetom. Danes pa se nam bo pred Zaključil se je proces o mamilih Predsinočnjim pozno zvečer je končno prišlo do razsodbe o zadevi bajate in kokaina. Od 37 oseb, ki so hde obtožene, da so imele v posesti, oziroma razpečevale mamila, jih je hzaško kazensko sodišče obsodilo 32 na skupno 98 let zapornih in na 143 •bilijonov lir denarnih kazni. Najhujša kazen je doletela Giorgia Giuseppa, ki bo moral odsedeti 8 let v zaporu in plačati 9 milijonov lir globe, medtem ko sta bila Francesco Rinella in Tommaso Asaro obsojena na 7 let zapora in na 9,5 milijona lir denarne kazni. Več let za-PjTa in več milijonov lir globe bodo •borali odšteti še Rosanna Boccia, ranco Basiaco, Rolando Capitini, E-,asino Imperiale, Vinicio Candias, ariano Vergallo, Riccardo Dainese, Antonio Peluso, Angelo Verpnese, Ar-f,Gl Mathuszczik, Eros Cremonesi ter armello Alibrandi. Začasno prostost °do lahko uživali Gianfranco Zam-Sv?si- Franco Lezzi, Paolo Giacomini, riseppe Lucchese, Rosa Pinto, Ro-nna Vecchie!, pogojno pa so bili ob-jeni Lorenzo Bemetti, Licia Furlan, rio Riva, Cualdio Benedetti, Siluri0 Mermolja, Fabio Candotto, Ro-rio Fracarossi, Bruno Rossi, Rai nodo Matti ter Cualdio Casalan-?rida. 2 različnimi utemeljitvami pa bili oproščeni Paolo Asaro, Gio-nma D^ntrice, Salvatore Caputo, rizia Meucci in Silvio Stenta. • Tečaj enološke kulture, ki poteka na Gradu sv. Justa, se bo nadaljeval v sredo ob 20. uri namesto jutri. V Nabrežini so včeraj pokopali Josipa Pertota V Nabrežini je bilo včeraj ganljivo slovo od Josipa Pertota. Pogrebne svečanosti se je udeležila velika množica, v kateri so bili domačini (saj se je pokojni rodil 9. decembra 1925 prav v Nabrežini), prebivalci Boršta in Zabrežca (kjer je Pepi z družino preživel zadnjih približno deset let), Tržačani, ljudje iz okoliških občin in vasi ter, skratka, prijatelji, znanci in vsi, ki so ga imeli radi, z vsega Tržaškega. V prvi vrsti so seveda bili bivši partizanski borci in aktivistke, videli pa smo tudi župana devinsko - nabrežinske in dolinske občine. V poslednji pozdrav je rajnemu zaigrala nabrežinska godba, v imenu sekcije KPI za dolinsko občino je kratko spregovoril Piero Lainé, a poslovilni govor je imel Alojz Markovič v svojstvu predsednika nabre- žinske sekcije VZPI - ANPI pa tudi v zastopstvu sekcije VZPI - ANPI za Boršt in Zabrežec. »Delovno ljudstvo, Slovenci in Italijani, ti dosti dolgujemo za vse, kar si napravil s svojo požrtvovalnostjo, s puško v roki kot partizan in kot prekomorec po vsej Jugoslaviji,« je dejal Markovič in poudaril pokojnikovo globoko predanost idealom OF. Po vrnitvi na rodno Primorsko, to je v Nabrežino, se je rajni Pepi »Basov« vključil v demokratične organizacije, aktivno sodeloval v VZ Pl - ANPI in v KPI, tako tudi po preselitvi v Zabrežec, kjer je deloval v vseh vaških organizacijah, bil globoko cenjen in ljubljen. »Bil si blage narave in plemenitega srca, za vsakogar si imel dobro besedo, bil si človek, ki ni ničesar zahteval, a je mnogo napravil, bil si vztrajen borec za delavske pravice in zaveden Slovenec,« je potem še naglasil Markovič in pristavil, da iste vrline odlikujejo tudi pokojnikovo družino, saj se oba Pepijeva sinova in hči zavzeto udejstvujejo v kulturno-pro-svetnem pa tudi političnem delu. Rajni počiva zdaj v rodni grudi skupaj z očetom Janežem in bratoma Ivanom ter Rudijem, kot si je to zaželela Pepijeva mama Zofka, ki za njim žaluje skupaj z njegovo soprogo Vojko, sinovoma Igorjem in Rajkom, hčerko Natašo, bratom Markom in sestro Marijo. Pridružujeta se jim tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika, (dg) stavil kot solist lahke glasbe. Spremljal ga bo ansambel Veter iz Maribora. (ris) Slovenske umetnice v KD Ivan Grbec V okviru proslav ob mednarodnem dnemi žensk bo kulturno društvo »Ivan Grbec« iz Skednja priredilo prihodnji teden razstavo del petih slovenskih umetnic. Razstavljale bodo Bogomila Dol jak, Zora Koren, Jasna Merku, Magda Tavčar ter Marta Werk, ki ,so se že uveljavile na področju kiparstva, slikarstva, tkalstva in grafike. Razstavo bodo odprli prihodnjo soboto, 24. t.m., na ogled pa bo do 31. t.m. Na slavnostni otvoritvi, ki se bo začela ob 20.30, bo nastopil tudi ženski pevski zbor »Ivan Grbec«. Prestati bo moral zaporno kazen Predvčerajšnjim so agenti letečega oddelka priprli 24-letnega Angela Flora, stanujočega na Konkonelski rebri štev. 15, ki je bil 9. t.m. obsojen na leto dni zapora in na 100 tisoč lir globe zaradi soudeležbe pri kraji v obtežilnih okoliščinah. Zaradi že preslanega predhodnega zapora in vsled amnestij pa bo moral odsedeti v zaporu še nekaj več kot tri mesece. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Jožefa Carlija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih. Svojci Trst, 18. marca 1984 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3) Ravnatelji slovenskih višjih in srednjih šol na Tržaškem izrekajo kolegu Humbertu Mamolu globoko sožalje ob težki izgubi drage matere. Starši in učenci srednje šole Fran Levstik - Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu izražajo svojemu ravnatelju prof. Humbertu Mamolu iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Ob bridki izgubi drage mame izraža učno, neučno in kuhinjsko osebje srednje šole F. Levstik - Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu svojemu ravnatelju prof. Humbertu Mamolu iskreno sožalje. Zapustila nas je naša draga Giusta Ciuk vd. Carli Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah. Žalostno vest sporočajo: nečakinji Maria in Pierina z družinama ter drugo sorodstvo Trst, 18. marca 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Luigija Ciacchija (Alfonza) Se zahvaljujemo vsem, ki so se na katerikoli način pridružili našemu žalovanju. Sinova z družinama Trst, 18. marca 1984 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega Antona Bandlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. Posebna zahvala župniku Bo-gatcu. Svojci Prebeneg, 18. marca 1984 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin moje ljubljene matere Marije Škerlavaj Posebna zahvala g. župniku Viliju Žerjalu. Armando Opčine, 18. marca 1934 19. 3. 1974 19. 3. 1984 Ob 10. obletnici prerane smrti dragega brata Josipa Grudna se ga z žalostjo spominja sestra Marica Samatorca, 18. marca 1984 SKD SLAVEC RICMANJE 3. RICMANJSKI TEDEN DANES, 18. t.m., ob 14. uri na vaškem trgu promenadni koncert GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ, ki jo vodi Ennio Krizanowsky. Ob 20. uri v prireditveni dvorani nastopa ansambel lahke zabavne glasbe VETER iz Maribora s pevcem Otom Pesnerjem. JUTRI, 19. t.m., ob 20. uri v prireditveni dvorani zaključni večer RICMANJSKEGA TEDNA z nastopom domačih skupin : mešanega pevskega zbora Slavec pod vodstvom Draga Petarosa, gojencev glasbene šole ter učencev osnovnih šol M. Samsa od Domja in I. Trinko iz Ricmanj. gledališča AVDITORIJ V petek, 23., soboto, 24., torek, 27., in sredo, 28. marca, ob 11. uri baletna predstava »Pravljica o Ostržku«. Vstopnina 500 lir. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča (tel. 631-948), vsak dan razen ob ponedeljkih. ROSSETTI Danes, 18., ob 16. uri, red 1. nedelja, bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro Eliseo z delom L. Pirandella »Non si sa come«. Režiser: Gabriele La via. V abonmaju odrezek št. 8. Jutri, 19. t.m., zaprto zaradi počitka. V torek, 20. t.m., ob 20.30. VERDI V četrtek, 22. t.m., ob 18. uri bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in u-metnost v Ul. sv. Karla 2 predstavitev baleta »Romeo in Julija«. Predstavil bo kritik Mario Pasi. CANKARJEV DOM - Ljubljana Srednja dvorana Jutri, 19. marca, ob 19.30: A rt Zoyd - francoski kvintet (improvizacije). Okrogla dvorana V sredo. 21. t.m., ob 19.30: Juriča Murai, klavir in Ernest Ačkun, klarinet. Mala dvorana Do 26. marca vsak ponedeljek in četrtek ob 18. in 20. uri: Retrospektiva filmov Franceta Štiglica. Velika dvorana Izredna koncerta simfoničnega orkestra Slov. filharmonije z I. Pogoreličem, ki sta odpadla 6. in 7. januarja, bosta 24. in 25. marca ob 20. uri. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V četrtek, 22. t.m., ob 20. uri: S. O'Casey »Pravljicp za lahko noč«. Predstava za abonma S - četrtek in izven v gledališki dvorani v Solkanu. La Cappella Underground 18.00, 20.00 »Jimmy Dean, Jimmy Dean«. Režija: Robert Altman. Maxi video: 18.30 »Video rock«. David Bowie, Soft Celi, Gary Numan. Ariston 17.00 — 22.00 »Bianca«. Režija Nanni Moretti. Eden 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. San-drelli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 — 22.00 »Scarface«. Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Fox trot«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.45 — 22.00 »Furyo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cuyo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Sotto sotto -Strapazzato da anomala passione«. E. Montesano. Mignon 15.30 — 22.15 »I guerrieri della notte«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 »II console onorario«. R. Cere.. Aurora 15.30 — 22.00 »Mi manda Pirone«. Moderno 16.00 — 22.00 »War games«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »I ragazzi della 56.ma strada«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 17.00, 19.30, 22.00 »The blues Brothers«. Radio 15.30 — 21.30 »Condannata al piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Dieci minuti a mezzanotte«. C. Bronson. Prepovedan mladini pod 18. letom. ZŽI-UDI iz dolinske občine priredi v četrtek, 22. t.m., ob 20. uri v Domu »Anton Ukmar« pri Domju okroglo mizo na temo: »Odnos slovenske ženske do ZŽI in drugih manjšinskih organizacij«. Vabljeni ! Kriške organizacije pozivajo vaščane, da se množično udeležijo samoupravnega referenduma za mir. Danes, 18. t.m., med 9. in 15. uro v Domu A. Sirk in Društvo slovenskih izobražencev v v Ljudskem domu. Trstu priredi jutri, 19. t.m., diskusijski večer predstavnikov SSk in SSO o se danjem političnem trenutku Slovencev v Italiji. Večer bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva št. 3, s pričetkom ob 20.30. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu, Ul. Machiavelli 22, II. nadstr., sporoča, da bo odslej urad odprt za občinstvo vsako sredo od 16. do 18.30. Za vsako potrebno informacijo ali pomoč se lahko obrnete, na naše društvo med navedenimi uradnimi urami, bodisi osebno ali telefonsko na našo štev. 040/65612. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da deluje njena pisarna po novem urniku, in sicer: dopoldne vsak delavnik od 8.30 do 12.30, popoldne pa ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.30 do 17. ure, ob torkih in četrtkih pa od 14.30 do 19.30. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA «h foto-kino (I1 kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij razna obvestila kino KD KRAŠKI DOM organizira KONCERT godbe na pihala Prosek Danes, 18. t.m., ob 17.30 v občinski telovadnici v Repnu. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20 V torek, 20. marca, ob 20.30 XILOTEL EM ATI K med resničnostjo in domišljijo Ob predvajanju videokasete bodo za pogovor o sporočilnosti video-sredstev navzoči : Darko Bratina, Aldo Castelpietro, Giulio Montenero, Franco Vecchiet, Davorin Devetak in Aljoša Žerjal. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST V torek, 20. t.m., ob 20. uri v v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1 Revija glasbenih šol Primorske Sodelujejo učenci glasbene šole Idrija, Tolmin in Trst. \7\ „.r Ivi ÒHKDENJ KD I. GRBEC SKEDENJ priredi ob priliki praznovanja dneva žena v soboto, 24. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih razstavo ženšk ustvarjalk in nastop ženskega pevskega zbora I. Grbec Vabljeni! ZSKD ZPZP PRIMORSKA POJE OB 15 LETNICI Kulturni dom, 24. t.m. ob 20.30 Vstopnice na ZSKD, Ulica sv. Frančiška 20 - II. nadst., od četrtka, 22. t.m., dalje. mali oglasi telefon 040- 79 46 72 čestitke Vse najboljše za god PEPKOTU iz Zagradca želita prijatelja. V torek, 20. t.m., bo ugasnila 2. svečko SARA LEQISA. Da bi zrastla v pridno in pošteno dekle in da bi bila vedno vsem v veselje ji želijo pranona in pranono iz Prečnika, nona Jelka in nono Poldo ter vsi domači. Ob uspešno opravljenem doktoratu čestita dragemu PAVLU ČOKU družina Petkovšek. V Ricmanjih bo v torek, 20. t.m., slavil 50. rojstni dan MARJO BLAŽIČ. Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva mu kličeta žena Sonja in sin Robert, čestitkam se pridružuje s košem poljubčkov Ivana. Dragi nonko! V torek, 20. t.m., boš slavil 50. rojstni dan. Da bi zdrav, vesel in se vedno tako lepo rad imel, ti iz srca želi tvoja mala Ivana. 20. marca praznujeta PINO in MARJO BLAŽIČ iz Ricmanj 50. rojstni dan. Iskreno jima čestitajo ter želijo še obilo srečnih let bratranci Danilo, Slavko in Darko ter sestrični Nedja in Narciza z družinami. Danes praznuje v Križu 50. rojstni dan draga žena in mama GABRIJELA KOSMAČ. Obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v domačem krggu, ji želijo mož Mirko, sin Vladimir in hčerka Lucija. Te dni bo godoval in praznoval rojstni dan JOŽEF SARDOČ iz Prečnika. Mnogo zdravja in vse naj, naj... mu želijo žena, sinova in hčeri z družinami. A------------------------------------ Gabrijela in Boris Trobec sta dobila EDVARDA Čestitajo jim Andrej, Tanja in Igor A Našemu predsedniku Danilu žužiču se je rodila hčerka VERONIKA Srečni družini čestita FC Primorje A Danes se STANE sreča z Abrahamom. Ob tem jubileju mu mama vošči obilo sreče, zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje sestra z družino. Odbor zveze vojnih invalidov NOV - Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata tradicionalni IZLET dne 25., 26. in 27. maja 1984. Peljali se bomo po poteh AVNOJ v Drvar, Jajce, Kozaro in Je-senovac. Vpisovanje in vse informacije do 30. marca 1984 na sedežu ZVI - NOV, Ul. Montec-chi 6, tel. 040/795136. PUSTNI ODBOR Boršt - Zabrežec se zahvaljuje vsem, ki so tako pripomogli, da je pustovanje tako lepo uspelo. Posebna zahvala kuharicam in godcem. KUPIM traktor Fiat, letnik 1973 (350 DT) lahko nevozen. Vajs Jakop - Radenci. tel. 003869/73109. DAJEM v najem 90 kv. m skladišče pri Domju. Tel. 040/820-129. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. PRODAM celo stavbo s 6 stanovanji od katerih 3 prosta, blizu stare univerze, zanimiva cena in ostali pogoji. Tel. 040/51066. PRODAM po ugodni ceni 2 stanovanji blizu glavne bolnišnice. Tel. 040/51066. RIVIERA prodaja v bližini hipodroma popolnoma novo stanovanje v zadnjem nadstropju 160 kv. m: 3 sobe, salon, kuhinja. 2 kopalnici, veranda, terasa, parkirni prostor, avtonomno ogrevanje na metan. Tel. 040/224-426. 43-LETNI SLOVENEC, mornar s prihranki, razvezan, bi rad spoznal prijateljico primernih let iz Trsta ali okolice, izključno zaradi poroke, življenje možno na obeh straneh meje. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro »Slovenka«. KUPIM v Slovenskem primorju ločeno sobo. Plačam v gotovini. Ponudbe na ADIT-DZS Ljubljana, Kardeljeva c. 8. VOLVO avtomatični 66 DL (1100 kub.), modre barve, letnik 1978, 53.000 km, edini lastnik prodaja po ugodni ceni. Telefonirati od 18. do 20. ure na št. 040/773-481. TAKOJŠNJA popravila in zamenjave kurilnih kotlov, radiatorjev, boilerjev, vodnih pip, WC. čiščenje kotlov. Tel. na št. 040/912-490 - 910-537. OSMICO je odprl Just Škrlj (Salež 44). Toči belo in črno vino. PRODAM staro hišo z dvoriščem in majhnim vrtom v Boljuncu. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst. pod šifro »Stara hiša«. 19-LETNA knjigovodkinja išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/55-561. PRODAM 126, letnik 1974 v dobrem stanju 60.000 km, 1.700.000 lir. Tel. 040/826-084. PRODAM citroen dyane 6, letnik 1976 v dobrem stanju, 2.300.000 lir. Tel. 040/824-064. ŠTIRIČLANSKA ITALIJANSKA družina v Nemčiji išče kuharico - družinsko pomočnico. Tel. 040/200-331. OSMICO je odprl Stanko Caharija -Mhčev, Nabrežina 22. Toči pristno domače vino. PRODAM renault 5, letnik december 1973 v zelo dobrem stanju, oranžne barve. Tel. 040/228-390. PRODAM kuhalnik po nizki ceni (30.000 lir). Tel. 040/741-670. VIŠJEŠOLKA daje lekcije angleščine do 2. razreda višje srednje šole. Tel. na 040/767-153 v popoldanskih in večernih urah. RESTAVRACIJA SLAVKO - Kontovel sporoča, da bo ponovno redno obratovala od jutri, 17. t.m. Tel. na št. 040/225-393. PRODAM BMW 316, letnik 1979, bele barve v dobrem stanju. Tel. na št. 040/232-295. V NAJEM oddam trisobno stanovanje: jedilnica, kuhinja, soba in kopalnica. Tel. 040/299-285. OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči belo in črno vino. PODJETJE s sedežem v Gorici išče knjigovodkinjo po možnosti s prakso. Zainteresirane naj pošljejo pismeno prošnjo na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici (Ul. 24. maja 1) pod šifro »Knjigovodkinja«. V SKEDNJU je naprodaj prijetno majhno stanovanje, primerno za mlad par: soba, dnevna soba, majhna kuhinja, kopalnica in garaža. Za informacije tel. 040/224-426. 15-LETNI FANT išče kakršnokoli zaposlitev kot vajenec. Tel. 040/220-488. KUPIM voz za drva. Telefonirati na št. 227-240. OSMICO je odprl Mirko Bandi iz Doline 110. Toči belo in črno vino. Vabljeni! OSMICO je odprl Ivan Antonič - Ce-rovlje 34. Toči črno in belo vino. OSMICO pri Piščancih je odprl Silvio -Ferluga. Vabljeni! ZARADI OBNOVITVE LOKALOV nudimo številne priložnosti po znižanih cenah. Mnogo zanimivosti pa čaka kupca na oddelku okrasnih predmetov. Obiščite nas brez vsakršne obveznosti. POHIŠTVO BIECHER, Ulica deUTstria 27 - Trst, tel. 750-113. Naslov, ki si ga velja zapomniti ! FINANCIRAMO zastopstvo v pokrajini trgovskemu potniku z lastnimi klienti v gostinstvu - sektor z visokimi dohodki. Tel. 06/356-7546. KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. I. de Felszegy ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST - TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telef. (040) 793814 — Vsi domači In tu|l artikli za zobozdravnlško rabe — Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) In letanje Za zaščito vaših zgradb podjetje ZANUSS0 SILVANO Castelfranco Veneto izvaja plastične zidne obloge, pleskanje, izolacije teras in popra-vi'a. Garancija 15 let. Možnost ogleda že opravljenih del na Krasu. Telefonirajte ob večernih urah na 0423/492^386. ZA VAŠO POROKO ... »FOTOGRAFIJA« EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) včeraj - danes Danes, NEDELJA, 18. marca EDVARD Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 18.15 — Dolžina dneva 12.04 — Luna vzide ob 19.44 in zatone ob 7.03. Jutri, PONEDELJEK, 19. marca JOŽEF Vreme včeraj : temperatura zraka 8,9 stopinje, zračni tlak 1012,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 7,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Anna Frausin, Francesca Ditto, Mariasilvia Bevilacqua, Rita Riosa, Federico Bressàn. UMRLI SO: 77-letni Giovanni Battista Gregoris, 87-lenta Albina Ferluga vd. Mamolo, 80-letni Giorgio Lugnani, 74-letni Stanislao Konec, 85-letni Vittorio Perentin, 73-letna Antonia Rossi por. Petronio, 56-letna Irma Caucci por. Mohamed, 86-letna Giuseppina Pauletich vd. Ghersini, 57-letni Virgilio Vigini, 75-letni Elpidio Pascolini, 78-letna Giusta Ciuk vd. Carli, 79-letni Armando Terco ni, 75-letni Umberto Boni vento, 65-letna Italia Scala por. Canciani, 87-letna Marcella Cremaschi vd. Zeno de Stellama-rc, 71-letna Maria Anna Campese por. Indiano. OKLICI: trgovec Fulvio Coslovich in delavka Pasqualina Cornacchia, uradnik Enrico Fatur in gospodinja Franca Bislacchi, v pričakovanju zaposlitve Piergiorgio Fontanot in uradnica Elisa Vi-sintini, geometer Gianni Franzutti in trgovska potnica Chiara Giglio, uradnik Luigi Lamanna in prodajalka Rossella Posar, uradnik Giuliano Bardella in študentka Marina Fabris, pomorščak Roberto Lo Presti in uradnica Loredana Tulliach, strojni oficir Tullio Cossetto in Solnica Manuela Marchi, trgovec Gianfranco Gallo in vzgojiteljica Marina Vouch, tehnični uradnik Oliviero Carini in uradnica Carmela Grassa, ples- kar Adriano Rupel in frizerka Marina Novali, bančni uradnik Paolo Coronica in uradnica Paola Furlan, uradnik Vai-ter Suzzai in železniška uslužbenka Patrizia Zaccaria, agent J.V. Nunzio Man-tegna in gospodinja Lidia Bova, čuvaj Franco Barrella in gospodinja Anna Tu-riello, pismonoša Bruno Venturini in točajka Maria Kojnc, finančnik Diego Russello in gospodinja Carmela Mazza-risi, elektromehanik Renato Pieri in u-radnica Bettina Magris, uradnik Carlo Brumnic in uradnica Franca Baldrac-chini, mehanični izvedenec Maurizio Sterle in vzgojiteljica Daniela Sain, uradnik Adriano Premrù in uradnica Patrizia Fiegl, kapetan Giovanni Paglia in Solnica Laura Tommaseo, zdravstveni pomočnik Maurizio Germani in uradnica Eva Sonia Nasini, Giovanni Pascucci in Paola Barca. OBČINA DOLINA: avtoličar Dario Giacomini in brezposelna Suzana Kerin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) „ Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul-Commerciale 26, Trg 25. aprila 6, Fer* netiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber-nini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. B®r" nini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI , . Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tej-26-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel-25-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljat1-sl. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 77oi. redpraznična od 14. do 20. ure in Pra* LOTERIJA BARI 6 57 35 39 18 CAGLIARI 76 44 40 83 28 FIRENCE 32 90 54 41 29 GENOVA 60 64 46 62 30 MILAN 76 55 65 70 17 NEAPELJ 7 48 68 47 73 PALERMO 9 82 7 4 76 RIM 74 67 18 89 64 TURIN 81 65 12 41 29 BENETKE 65 19 7 40 52 ENALOTTO 1 2 X X 2 1 1 2 2 2 : X 2 KVOTE 12 — 15.791.000 11 — 585.800 10 — 56.700 radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 18. marca 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Ponedeljek, 19. marca 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA IIAKIO Nedelja, 18. marca 1984 Prvi kanal 11.55 Sledovi časa 12.15 Linea verde 13.00 Dnevnik 1 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 14.00 - 19.50 Domenica in... 14.20 športne vesti 18.30 90. minuta 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo 20.00 Dnevnik 1 20.30 La piovra - film v šestih nadalj. 21.35 Dnevnik 1 21.45 športna nedelja 22.45 Droga: Kaj storiti 23.40 Dnevnik - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Veliki izvajalci 11.00 Tednik o estetiki in zdravju 11.45 II segreto delle piramidi - film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 - 19.45 Blitz - spektakel 18.00 Italijansko nogometno prvenstvo 18.50 Dnevnik 2 - flash 19.50 Dnevnik 2 20.00 Dnevnik 2 - Domenica sprint 20.30 Ci pensiamo lunedì - spektakel Ljubljana 8.10 Poročila 8.15 živ žav - otroška matineja 9.05 Modro poletje 9.35 Pesem - nadaljevanka 10.24 Propagandna oddaja 10.25 Smučarski skoki - prenos 13.15 Oddaja za stik z gledalci 14.25 Poročila 14.30 Festival zabavne glasbe Opatija '84 16.00 Mostovi 16.30 Dogodivščine psa Gora japonski film 18.05 športna poročila 18.20 50 let Planice - dok. oddaja 19.10 Risanka 19.15 Cik - Cak 19.23 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna :®-80 Dnevnik in c5 Vremenske razmere J.57 Propagandna oddaja 20.00 V Taborišču - 2. del drame •11.15 športni pregled 21.45 Secesija na Slovenskem - reportaža ob razstavi v ljubljanskih Arkadah Že zato, ker je to prva predstavitev secesije, je ne gre prezreti. Razstava, ki bo do 1.2. tri mesece vabila obiskovalce v razstavišče Arkade, dohiteva s precejšnjo zamudo val obsežnih strokovnih obravnav in predstav Secesije, saj se drugod po Evropi s tem stilnim obdobjem ukvarjajo že desetletja. Tako želi razstava opozoriti širšo javnost na to, doslej še ne 21.50 Hill Street giorno e notte TV film 22.40 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.50 Dnevnik 2 - Tednik o medicini 23.20 Šola in vzgoja razvoj inteligence 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Vipiteno: Mladinske zimske igre 12.15 Città senza mura - 2. del 12.30 Cantos de paghe 13.00 Dancemania 14.00 Dnevnik 3 - Neposredni športni prenosi 15.00 - 17.00 Dnevnik 3 - Šport 17.10 Bandolero - film 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Concertone 20.30 Domenica gol kronike, komentarji, razgovori 21.30 Scuola per il cinema 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo serije A 23.15 Jazz klub TELEVIZIJA zajeto območje, njegov odnos in prispevek k časovno kratkemu, toda pomembnemu pojavu v razvoju likovne umetnosti. Tudi pri nas. Razstava je rezultat nekaj lastnih raziskav, zbiranja in evidentiranja materiala, tako domačega, kot im-portiranega, po želji in okusu našega kupca. Gre za uporabno umetnost, ustvarjalno rokodelstvo in njima sorodne pojave v obrti in industrializirani proizvodnji na Slovenskem. 22.20 Poročila Koper 12.00 Smučarski skoki - svetovni pokal 18.00 Dolgo iskanje - dok. oddaja 18.50 Prisluhnimo tišini - oddaja za slušno prizadete 19.30 TV D - Stičišče 19.45 Visoki pritisk - glasbena oddaja 20.30 Madama - film 22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 Srečanje z akademsko folklorno skupino - »France Marolt« iz Ljubljane Zagreb 10.30 Otroška matineja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Narodna glasba 14.15 Modro poletje - film 15.05 Nedeljsko popoldne 16.45 Posatni vetrovi - film 18.15 Nogometni reportaži 18.45 Risanke 20.00 V taborišču - 2. del drame 21.15 Športni pregled 21.45 Afriško gibanje - dokumentarec 22.15 TV dnevnik Prvi kanal 10.00 - 11.45 Televideo 12.00 Dnevnik - 1 Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? - Opoldanski spektakel 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Pronto... Raffaella? - zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark 15.00 Iz par amenta 15.30 Šola in vzgoja - Civilizacija E-gipta 16.00 Rešiti naravo 16.30 športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Problemi gospoda Rossija - e-konomski tednik 18.00 Kulturna oddaja 18.30 Per favore non mangiate le margherite - TV film 19.00 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 La piovra - film 22.50 Dnevnik 23.00 Srečanje s kinematografijo 23.05 Dnevnik 1 24.00 Dnevnik - zadnje vesti in vremenske razmere Drugi kanal 12.00 Che fai - mangi? - Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.30 La duchessa di Duke Street 1 Ljubljana 8.50, 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Meseček - otroška serija 17.55 Spoznavanje naše naravne dediščine - dok. serija 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Zdravo mladi 19.15 Risanka 19.20 Cik - Cak 19.24 TV in" radio nocoj 19.26 Zmo do zrna 19.30 Dnevnik I 19.55 Vremenske razmere 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Klavir gospe Cimino - ameriška drama 21.35 Spoznano, neznano - oddaja o znanosti 22.35 Dnevnik II Zagreb 16.40 TV v šoli 17.45 Prehodna postaja - lutke 18.00 Ilustrirane zgodbe - otroška oddaja N 18.15 TV koledar 20.00 Matjon - TV drama 21.00 Izbrani trenutek 21.00 Argumenti - zunanjepolitična oddaja 14.20 Tandem... in partenza - vesti in radovednosti 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - aktuanosti, igre, gostje 16.30 Šola in vzgoja - mesto mravelj 17.00 - 18.15 Vediamoci sul due -knjižne, gledališke novosti 18.15 Odprti prostor 18.30 Športna poročila 19.45 Dnevnik 2 20.30 Dogodki in ljudje tedna 21.25 Le sconfitte di un vincitore -nadaljevanka 22.20 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.30 Posebna oddaja: L’eredità di Andropov 23.25 Protestantizem 23.50 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 14.30 Posnetek srečanja v rugbyju 15.00 Bolzano: Campionato dei mondo di Full Conctat 15.30 Sulle strade dell’Europa 16.00 Nogometno prvenstvo serije A in B 18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja - Laboratorio vivente 20.30 Capita'! culturali dell’Europa 21.30 Dnevnik 3 21.40 šola in vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces 1 23.15 Dnevnik 3 21.35 En avtor, en film 21.55 TV dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji prispevki: TRST — Položaj Slovenskega Stalnega gledališča TRST — Konferenca o avtoprevozni-štvu TRST — Pohod za mir ČEDAD — Manifestacija za Nedižo TRŽIČ — Primorska poje GORICA — Koncert komornega orkestra RTV Ljubljana RAVASCLETTO — Smučarsko tekmovanje 18. Zšl ter športni pregled 17.00 TVD novice 17.05 TV šola 17.30 Madama - film 19.00 Športni pregled 19.30 TVD vse danes 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Človek in zem’ja - dokumentarna oddaja 20.30 Monroes-i - serijski film 21.20 TVD nocoj 21.30 Jazz na ekranu 22.00 Nočni film JUGOSLOVANSKA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8 30 Enos - TV film 9.30 Ralphsupermaxieroe - TV film !0.45 šport 12.15 Ameriški nogomet 13.00 Superclassifica show 14 00 Kojak - TV film 15.00 La chamade - filmska komedija 16.50 I gladiatori - film 18.30 Lou Grant - TV film 19.30 Dallas - TV film 20.25 Alla conquista del West TV film 22.25 Flamingo Road - TV film 23.30 šport Ob koncu Arrivederci Baby! film - igra Tony Curtis RETEQUATTRO 8-30 Risanke 9.00 Storie buffe in TV - risanke 9.30 L’uomo ragno - risanke 10.30 A Team - TV film 11-30 šport 13.00 Fascination speciale 15.00 Speciale Mei Brook - ponovitev 15.30 Mezzogiorno e mezzo di fuoco film 17.30 A Team - TV film 18.30 II più grande amatore del mondo - film 20.30 Dynasty - TV film 21.30 E ora: punto a capo filmska komedija 24.00 Speciale Mei Brook - ponovitev ■30 Balliamo insieme il twist - film ITALIA 1 8 30 Mimi e la nazionale di pali in ic **°**(> Špank - risanke I, ’*” La lancia che uccide - fili J, -00 Angeli volanti - TV film l7°0 Grand Prix 00 Dee Jay television 8-45 Non siamo angeli filmska komedija 18.50 Supercar - TV film 19.50 Tom e Jerry - risanke 20.25 Uno contro l’altro praticamente amici - film Igrata Renato Pozzeto in Tomas Milian 22.20 Rapporto al capo della polizia film 00.30 Due bianchi nell’Africa nera filmska komedija Igrata Franco Franchi in Ciccio Ingrassia TELEPADOVA 13.00 Šport - Catch 14.00 Doc Eliot - TV film 15.00 Buck Rogers - TV film 16.00 Medicai Center - TV film 17.00 Barbary Coast - TV film 18.00 Risanke 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Risanke 20.20 Fuoco nella stiva - film 23.00 Agente Popper - TV film 24.00 Spy force - TV film 1.00 Barbary Coast - TV film TRIVENETA 8.30 Salut Champion - TV film 9.30 La baia di Ritter - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Sport e brivido 13.00 Asta 20.30 La battaglia d’Inghilterra - film 22.00 Tutto motori 23.00 L’orgia dei morti - film 1.00 Horoskop 1.10 Film TELEFRIULI 11.00 Si o no 13.00 Un vero sceriffo - TV film 14.00 Fogolar 19.30 Friuli sport 20.25 Film 23.15 Horoskop 23.30 Boon, il saccheggiatore - film CANALE 5 10.00 Le pensioni - L’INPS 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - nagradna igra 12.45 R pranzo è servito - nagradna igra 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalje- VcLnkct 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’a’.bero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig-Zag - vodi Raimondo Via-nello 20.25 Alla conquista del West - TV film 22.25 Flamingo road - TV film 23.25 Šport 0.25 Cinque vie per l’inferno - film RETEQUATTRO 10.00 Chico - TV film 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 I giorni di Brian - TV film 12.30 M’ama non m’ama - ponovitev 13.30 Maria Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 I cavalloni - fi'mska komedija 16.50 Risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M’ama non m’ama - nagradna igra 20.30 Frankenstein junior - filmska komedija 22.15 Maurizio Costanzo show 24.00 L’amica delle 5 e mezzo - glasbeni film 2.00 Nogometni spektakql ITALIA 1 11.30 Phyllis - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim bum barn Risanke 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Harry ’O - TV film 16.00 Bim bum barn - risanke 17.40 Una famiglia americana - TV film 18.40 L’uomo da sei milioni di dollari - TV film 19.50 I Puffi - risanke 20.25 Tesoro mio - filmska komedija 22.30 New York New York - TV film 23.30 Samurai - TV film 0.30 I due sanculotti - fii’mska komedija. Igrata Franco Franchi in C. Ingrassia. TELEPADOVA 14.00 Peyton place - TV film 15.00 Gli emigranti - nadaljevanka 15.30 The Doetors - TV film 16.00 The 7th Avenue - TV film 17.00 Risanke 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.20 Una strega in paradiso - film 23.15 Barbary Coast - TV firn 0.15 Al di là del fiume - film TRIVENETA 12.45 Una coppia quasi normale - TV film 13.30 Risanke 14.30 Crociera di lusso per un matto - film 16.00 Filmski program 16.30 TV film 17.30 Risanke 18.30 Medusa - TV film 19.30 Rubrika 20.30 Pisto'e roventi - film 22.00 II soffio del diavolo - TV fi’m 22.30 Asta di quadri 1.00 Horoskop 1.15 Film 3.00 TV film TELEFRIULI 13.00 Risanke 14.00 Anche i ricchi piangono - TV film 15.00 Polizia militare - film 16.45 Si o no 17.00 Space games 18.00 Risanke 18.30 L’ora di Hitchcock - TV film 19.30 Anche i ricchi piangono - TV firn 20.25 Film 22.15 Detective anni ’30 - TV film 23.30 II vizio di famiglia - film RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila ; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri ; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Vike Viking«. Napisal Runer Janssen, dramatizirala Lelja Rehar. Tretji del. Izvedba: Radijski oder; 11.00 Melodije od včeraj in danes - za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 -19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. RADIO OPČINE Do 11.35 Jutranji val Radio Opčine, v študiju Marino; 11.35 V sodelovanju z Radiom Koper - prostor intervju; 13.00 Oddaja SKD Tabor; 14.00 Glasba po željah; 17.30 Direkten prenos iz Fidenze - košarkarska tekma Fiden-ze - Jadran; 20.00 Radio Opčine je glas, ki povezuje vas; dalje Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 7.00, 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Otvoritev jutranjega programa - Glasba, napoved programa - Radijski koledar; 7.30 Za zdravje - Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil -kmetijska oddaja - Napoved radijskega in TV sporeda; 13.00 Glasba za prijetno popoldne; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah - Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik - Nedelja na športnih igriščih. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 17.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30 Poročila ; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Lucianov! dopisniki; 10.10 Pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Svet mladih; 12.00 Programi radia in TV; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 16.30 Kaj je novega; 17.15 Inserto - classico; 17.30 Športna nedelja. RADIO 1 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila ; 6.00 Jutranji nedeljski program; 8.30 Mirrar; 8.50 Kmetijska oddaja; 10.15 Varjetejski program; 13.20 Glasbeno - govorni spored; 15.36 Zeleni val Evrope; 14.00 Govorni program; 14.30 Pogovor o stereo glasbi; 15.52 Nogometne vesti; 18.30 Športni program; 19.20 Srečanja; 20.00 Večerni koncert; 20.30 »L’elisir d’amore«, radijska igra; 23.23 Nočni program. Ponedeljek, 19. marca 1984 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Sedma stopnja sreče. Svoje podvige opisuje Igor Škamperle; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja : Bedrich Smetana: Prodana nevesta; 11.20 - 13.00 Opoldanski zbornik; 11.30 Literarni listi ; 12.00 Slovenski umetniki na Montmartru - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah - posebna oddaja ; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Ivo Vojnovič: »Ekvinokcij«; 14.35 Jugoslovanska diskoteka; 15.00 »Ko trkam na nebesna vrata...« Pripravlja Suzi Pertot; 15.30 Evergreeni; 16.00 Prigode navadnega vojaka; 16.15 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: violinist Črtomir šiškovič in pianist Janko Šetinc; 18.00 Pod Mata jur jan, posebnosti in omika Nediških dolin; Glasbeno podobe: ljudski zvoki. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda ; 13.00 Danes na valu Radia Koper - Glasba, reportaže, pogovori, koledar dogodkov; 13.45 Glasbeno šole; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.40 Iz filmskega sveta; 15.00 Glasba ; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku; 17.35 Glasbeni prispevek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila ; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 Chinassi; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo od; 17.00 L’opera romantica. V Novi Gorici proti omejevanju gospodarskega sodelovanja ob meji V Novi Gorici je bilo v petek območno posvetovanje o obmejnem gospodarskem sodelovanju z Italijo. Podobna posvetovanja so bila v prejšnjih dneh tudi v Mariboru. Murski Soboti, Kranju in v Kopru. Sodila so k pripravam na zasedanje Skupščine Slovenije, ki bo 28. marca preučila izvajanje srednjeročnega programa ukrepov in aktivnosti za pospeševanje obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Stanje blagovnih izmenjav in drugih oblik gospodarskega sodelovanja z obmejnimi kraji v Italiji, so analizirali predstavniki raznih organov, družbenopolitičnih organizacij, Medobčinske gospodarske zbornice in podjetij iz goriške regije. Odločno so opozorili, da je obmejno gospodarsko sodelovanje z Italijo velikega pomena, ker je v bistvu tudi omogočilo sedanji ploden politični dialog s to državo in sodelovanje na najrazličnejših drugih področjih. Zaradi takega pomena tržaškega in goriškega avtonomnega računa so v Novi Gorici v petek ponovno poudarili nasprotovanje omejitvam za blagovne izmenjave med obmejnimi področji, ki jih določa odlok o Skupni devizni politiki Jugoslavije za letošnje leto. V bistvu je odlok, je bilo rečeno, posledica naziranj in pojmovanj, češ da bodo v Jugoslaviji tekoče gospodarske težave uspešneje reševali tudi z raznimi omejitvami, prepovedmi in celo z zapiranjem državne meje. O tem so govorili tudi član Izvršnega odbora Predsedstva SZDL Slovenije Štefan Cigoj, predsednik Interesne skupnosti Slovenije za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo, Aleksander Lovec, in svetovalec v Izvršnem svetu Slove- nije Uroš Markič. Slednji je pojasnil predvidene nove ukrepe za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja, ki naj bo v funkciji prijateljskega sožitja med Jugoslavijo in Italijo. V tem okviru bo kmalu ustanovljena mešana meddržavna komisija za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja. Imela bo široke pristojnosti tudi pri izvajanju gospodarskih določil osimskega sporazuma. 0 tem bo najbrž govor tudi med obiskom, ki ga bo v Beogradu in v Ljubljani kmalu opravil podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Mario Fioret. Naj ob novogoriškem posvetovanju poudarimo politiko Slovenije in Jugoslavije, »da politika dobrega sosedstva temelji na načelih odprtosti družbe, na odprtih mejah, na načelih preseganja meja, na krepitvi obmejnega sodelovanja. Odprta meja n< pomeni samo normalnega prehajanja meje, ampak pomeni vsestransko sodelovanje, to je gospodarsko, kulturno, znanstveno, športno, humanitarne in vsakršno drugo sodelovanje«. Ob tem pa je treba dodati, »da gospodarski problemi in politična protislovja, ki spremljajo sedanjo fazo graditve jugoslovanske družbe, pa tudi zapleti ob pokrajini Kosovo, odnosi z Albanijo ter tudi odprta vprašanja z Bolgarijo in Grčijo služijo nekaterim kot »argument« za zahtevo po omejitvah in zapiranju v odnosih do tujine nasploh in do sosedov posebej. Ob takih mnenjih pa jugoslovanska politika sosedskega sodelovanja ostaja načelna, dolgoročno utemeljena in ne popušča pritiskom. V Novi Gorici je predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije Aljoša Mrak dejal, da bi morali na prihodnjem zasedanju Skupščine Slovenije posvečenem obmejnemu gospodarskemu sode- lovanju s sosednjimi državami naročiti slovenskim delegatom v Skupščini Jugoslavije, da se zoperstavijo slehernemu omejevanju obmejnega gospodarskega sodelovanja. Podpora politiki vlade Tržiški občinski svet podpira politiko rimske vlade na področju zmanjševanja inflacije in dekretov proti krizi. To pomeni da večina svetovalcev v tržiškem občinskem svetu podpira ^gospodarsko politiko Craxijeve vlade, 'proti kateri so v tem trenutku naperjene vse sile Komunistične partije in večine v sindikatu CG1L. Za tako resolucijo je na zadnji seji občinskega sveta glasovalo 20 svetovalcev, proti pa jih je bilo 15. V začetku dolge razprave je bilo predloženih pet osnutkov resolucije: laiko - socialistov, KD, KPI, zelenih in MSI. Demokristjani so pred glasovanjem umaknili svoj o-snutek in podprli tistega laiko - socialistov. Druge stranke pa so podprle vsaka svojo, glasovale pa proti večinski. Morda se bo čudno zdelo, da je prišlo do takega glasovanja v občini, kjer v večini sodelujejo socialisti, komunisti, socialdemokrati in republikanci. Komunist Parenzan je v glasovalni izjavi dejal, da glasovanje ne o-vira nadaljnjega sodelovanja na levici v tržiškem občinskem svetu. To je drugače kot v Milanu, kjer so ob podobnem glasovanju komunisti za dva tedna zapustili sodelovanje v odboru s socialisti in socialdemokrati. V resoluciji laiko - socialistov je izražena tudi želja, da bi se ponovno vzpostavila enotnost v sindikalnem gibanju. Občni zbor KD Briški grič v Števerjanu Občni zbor, 15. po vrsti, kulturnega društva Briški grič, ki je bil v petek zvečer v društvenih prostorih na Bukovju, je potekal v znamenju delavnosti in predvsem s prikazom lastnih uspehov, saj je bil združen z nastopom otroškega in moškega pevskega zbora. Domačinom, ki so v lepem številu prišli na prireditev, so se najprej predstavili najmlajši, ki so pod vod-.stvom Ivana Klanjšča in ob spremljavi harmonikarke Kristine Knez zapeli nekaj pesmi. Predsednik društva Rihard Mizerit je v svojem pozdravu podčrtal pomembnost, ki jo društvo posveča mia dim in to se kaže v mladinskem pevskem zboru, kakor v sekciji za namizni tenis. Mizerit pa si je zaželel, da bi se v društveno dejavnost vključilo čim več domačinov. - Iz tajniškega poročila, ki ga je prebral Florjan Planišček, je bilo razvidno, da je društvo Briški grič bilo vseskozi aktivno in uresničilo celo vrsto pobud. Poleg tradicionalnih, kot so Prešernova proslava, prvomajsko slavje, 8. marec itd., je treba omeniti sodelovanje društva na raznih manifestacijah občinskega značaja, kakor tudi stike, ki jih je društvo imelo z drugimi skupinami, predvsem v matični domovini. Da je dejavnost pri briškem društvu precejšnja, dokazuje tudi podatek, da so društveni prostori kar petkrat tedensko zasedem. Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal Silvan Fittoli, je občni zbor pozdravil tajnik ZSKD Rudi Pavšič, ki je poudaril neprecenljivo vlogo kulturne skupine v števerjanski stvarnosti ter nakazal nekaj možnosti obogatitve društvene dejavnosti. Tajnik ZSKD je nadalje izrazil željo, da bi odgovorni dejavniki pravilno razumeli prošnjo društva, ki skupaj s sekcijo VZPI namerava postaviti spominsko ploščo dvema domačinoma. V razpravi, ki je sledila, so prišli na dan nekateri predlogi, ki bodo vsekakor obogatili društveno delo. Tako je bila naglašena potreba po preure ditvi prostorov ter večja angažiranost članov pri društvenem delu. Dotaknili so se tudi vprašanja boljšega poročanja v tisku ter podčrtali pomembnost vključevanja mlajših pevcev v moški zbor, ki bo letos, med drugim, so- deloval na srečanju zborov v Stični. Z volitvijo novega odbora ter nastopom moškega pevskega zbora se je zaključil večer. Novi odborniki Briškega griča so Rihard Mizerit, Klavdij Komic, Florjan Planišček, Silvan Fittoli, Ivan Humar, Alojz Juretič, Rudi Koršič, Nevenka Klanjšček, Bojan Mi-kluš, Robert Juretič, Peter Komic, Franko Marassi, Marjan Prinčič, Sandra Maraž in Jožko Terpin. (Na sliki: delovno predsedstvo). V četrtek na pobudo ZSŠDI in AKCI-UISP Druga športna manifestacija ob mednarodnem dnevu žensk Proslavljanje mednarodnega dneva žensk je tudi letos spodbudilo ZSŠDI in krožek ARCI-UISP, da sta se odločila za prirejanje 2. športne manifestacije, v kateri naj bi imela glavno besedo ženska in telesno razgibavanje. Med številnimi oblikami fizične rekreacije se je zadnja leta najbolj uveljavila aerobika, saj združuje — ob gibanju in glasbi več vrst prijetnih občutkov. Bržkone pa ji je za prodor pomagala tudi reklama znanih filmskih zvezd, ki propagandirajo aerobiko s knjigami, ploščami filmi, itd., in pri tem... služijo mastne denarce. Koliko je resnice v mitu o aerobiki? Na to vprašanje bodo organizatorji skušali odgovoriti s srečanjem na temo: »Aerobika — ugodje in meje«, ki bo v četrtek ob 18. uri v pokrajinski dvorani v Ul. Seminario. Na srečanju, med katerim bodo vrteli tudi filme, bosta sodelovali prof. Meta Zagorec z ljubljanske fakultete za telesno kulturo in prof. Klena Balboni, ki vodi telovadnico Solaris v Bologni in sodeluje z univerzo v Perugii. V telovadnici Kulturnega doma pa bo, prav tako v četrtek ob 21. uri prikaz skupinske vadbe, za kar bosta poskrbeli skupini Solaris iz Bologne in ljubljanska fakulteta za telesno kulturo. Naj še zabeležimo, da je 2. športna manifestacija v sodelovanju z goriškim pokrajinskim odbomištvom za šport. Vendarle razprava o prenovi zakona za goriško prosto cono Že decembra leta 1982 je enotna sindikana zveza CGIL - CISL - UIL na javnem zborovanju opozorila na nujnost, da se pravočasno pripravijo predlogi za spremembo institucije goriške proste cone — zakon bo zapadel konec leta 1985 —- tako da bo le-ta v večji meri dejansko služila gospodarskemu in družbenemu razvoju Goriške. Opozorilo so v različnih krogih sprejeli dokaj raz’ično, še največ pa je bilo skepse in raznih pomislekov. Menda je v precejšnji meri prevladalo stališče, da sedanjega sistema ne gre spreminjati, da si ne zapravimo še tistih nekaj ugodnosti, ki jih imamo. Prav pred kratkim pa je prišla na dan nova pobuda, naj bi izdelavo posebnega predloga o prenovitvi aakona za goriško prosto cono poverili rimski ustanovi Ceres. Strokovnjakom te ustanove naj bi pri de'.u pomagal nekakšen posvetovalni odbor. O tem vprašanju bodo razpravljali na prihodnjem sestanku razširjenega odbora trgovinske zbornice. JUTRI V GORICI Nadaljevanje seje o proračunu Občinski svet v Gorici se bo spet sestal jutri zvečer, da bi nadaljeval razpravo o letošnjem proračunu. Najbrž tudi tokrat še ne bo prišlo do gla- GLASBENA MATICA - GORICA priredi v sredo, 21. t.m., ob 20. uri REVIJO GOJENCEV GLASBENIH ŠOL II AJDOVŠČINE, KOPRA IN GORIŠKE Revija bo v predavalnici v Ulici della Croce 3 H Banca Agricola Gorizia ,™. 1 Kmečka banka Gorica -»' skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN V petek ponoči v Kostelu Zapriseženi stražnik preprečil tatvino Ko so ga v noči med petkom in soboto okrog 1.30 karabinjerji poklicali na dom in ga opozorili, da je z njegovo zlatarno-urarno v Rašte-lu 58 nekaj narobe, se je Giovanni Fuchs v mislih verjetno poslovil od več desetin milijonov lir. V resnici ni bilo tako. Tatovi so res imeli namen vdreti v njegovo zlatarno, načrt pa jim je preprečil zapriseženi stražnik Renzo Venturini, zaposlen pri podjetju »Vigili giurati Isontini« iz Tržiča, ki je med svojim običajnim obhodom po Raštelu postal nenadoma pazljiv na čudne šume, ki so prihajali iz zlatarne. Fuchs me- To je pravi trenutek za namestitev naprav za sončno ogrevanje 30% KAPITALA PODARI ZAKON ST. 308 70% KAPITALA NUDI ENEL S POVRAČILOM V 7 LETIH V okviru državne propagandne akcije |e podjetje BUTKOVIČ DEODATO — SONČNI KOLEKTORJI (z že 200 nameščenimi napravami) bilo izbrano kot zaupni inštalater naprav za sončno ogrevanje. Zato obiščite ga čimprej. Nudilo vam bo vsa potrebna pojasnila in pomoč. ■O BUTKOVIČ - SONČNI KOLEKTORJI 34070 Sovodn|e ob Soči Prvomajska 72 - Tel. (0481) 882-123 ni, da ga je najverjetneje pritegnilo neobičajno zvonenje budilnike. Kakorkoli že, Venturini je stopil pod bližnji obok, kjer je opazil na tleh veliko uporabljenih vžigalic. Šel je dlje: vstopil je v bližnje zapuščeno skladišče in ga osvetlil s svojo ročno svetilko. Z začudenjem je kmalu opazil, da so tatovi že skoraj povsem prebili steno, ki ločuje skladišče od urame. Neznanci so verjetno bili že več noči na delu, da so z raznim orodjem naredili okrog 70 centimetrov široko odprtino, skozi katero naj bi vdrli v uramo.« Ostala je le tenka plast, ki bi jo po vsej verjetnosti v teh dneh, ko je zlatarna čez vikend zaprta, predrli, ugotavljajo preiskovalci. Z avtom v jarek V splošni bolnišnici se od včeraj popoldne zdravi tudi 36-letna Roberta Fonda iz Koprivnega, ki se je ponesrečila na cesti med Mošo in Koprivnim, v bližini gostilne Winkler, ko je iz še nepojasnjenih razlogov izgubila nadzorstvo nad svojim avtomobilom in je zavozila v obcestni jarek. Zaradi odrgnin po kolenih in raznih udarcev se bo zdravila 15 dni. sovanja o finančnem načrtu. Dnevni red zasedanja je bil dopolnjen še z dvema točkama. Občinski svet naj bi se izjasnil o dveh dokumentih. Prvega je predložila Slovenska skupnost in poziva parlament na čimprejšnje izglasovanje zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost. Drugi dokument je predstavil liberalec Sergio Fomasir. V njem predlaga naj bi vlada, ob upoštevanju zelo težavnega gospodarskega stanja v tržaški in go-riški pokrajini izdelala poseben zakon s katerim bi omogočili spremembo sedanjega stanja. V posebnem zakonu naj bi bile vključene tudi norme za zaščito pravic narodnih manjšin. Jutrišnja seja na občini bo ob 18.30. čestitke Na videmski fakulteti za tuje jezike je doktorirala ELENA LUCCHESI. Diskutirala je tezo s prof. Martinom Jev-nikarjem. Za dosežen uspeh ji iskreno čestitata sestri. V petek je dopolnila 77 let JUŠTA MARAŽ vd. HUMAR z Gradince v št"ve-*!>nu. še na mnoga zdrava in zadovoljna leta ji kličejo člani KD ti. iSHi grič in prijatelji. razna obvestila KD Skala pripravlja fotografsko in dokumentarno razstavo ob 75-letnici delovanja in naproša za sodelovanje vaščane in vse, ki hranijo stare fotografije in drugo gradivo, da ga posodijo za omenjeno razstavo. prispevki Namesto cvetja na grob pokojnega Alojza Zavadlava darujejo sestra Marija in nečaki 50 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. kino Gorica VERDI 15.30—22.00 »Mystere«. Prepo vedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.30-22.00 »Swit sexy slips«. Prepovedan mladini pod Izletom. CORSO 15.15-22.00 »Ai confini della realtà«. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 »Sotto tiro«. PRINCIPE 15.00-22.00 »The day after«. COMUNALE 16.00-22.00 »I misteri del giardino«. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 Sestavljen program risanih filmov. 16.00, 18.00 in 20.00 »Generacija ’84«. SVOBODA 16.00 Sestavljen program risanih filmov. 18.00 in 20.00 »Človek s štirimi nogami«. DESKLE 17.00 »Deček in violina». 19JU »Kako se rešiti svojega šefa«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32551. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi našega dragega Mirka Zeriala se iz srca zahvaljujemo vsem, ki na katerikoli način počastili njegov spomin. .. „ Barbara z družino Nabrežina, Tržič 18. 3. 1984 Potem ko je bil odpravljen monopol RAI Prosto tržišče televizije V0JM1R TAVČAR Zakaj je bil sredi sedemdesetih let odpravljen v Italiji monopol javne radijske in televizijske ustanove RAI? Najbolj preprost odgovor na to vprašanje je, da se je v istem času spremenila sestava sil v ustavnem sodišču, ki je z znatno razsodbo vsaj delno sprostila dostop do etra tudi zasebnikom. Vendar razsodba ustavnega sodišča je bila le zaključni člen nekega procesa, ki se je začel veliko Prej in ki je imel, poleg političnih tudi kulturne in gospodarske implikacije. O tem vprašanju je na že omenjenem novinarskem seminarju v Ferrari govoril inž. Luigi Mattucci, izvedenec v telekomunikacijah in telematiki. Po mnenju inž. Mattuccija monopol RAI nad radijskimi in televizijskimi oddajami v Italiji ni bil drugega kot formalnopravni odraz televizije, ki je bila že v konceptu tehnično in kulturno zaprta sama vase in ki je uživala popolno podporo političnega sistema, ki si je lastil (in si še lasti) vlogo o-čima in nadzornika. V pomoč pa so ji prišle tudi nekatere cehovske organizacije, ki so v monopolu videle jamstvo za dogovorjeno obrambo lastnih interesov. Vendar monopol je bil tudi odraz provincialne publike, ki se je navduševala nad oblinami plavolase Abe Lane in nad kvizi Mika Bongior-na ter drugih protagonistov tedanjih oddaj. Stvari so se začele spreminjati v sedemdesetih letih, ko so širša kulturna, gospodarska in tehnološka gibanja v mednarodnem merilu vnesla nekatere premike tudi v italijansko situacijo in ko je filmska industrija začela občutiti vse globljo krizo ter je postopno klonila ameriški konkurenci. Tedaj so se stvari premaknile tudi na tehnološkem področju: uvedena je bila barvna televizija, nastale so prve televizijske postaje, ki so oddajale po kablu, začeli so prvi poskusni prenosi s pomočjo satelitov, obenem pa se je znatno razvila tehnologija videota-pov in začeli so prvi poskusi neposrednega elektronskega pisanja na ekran. Vzporedno s tem je zlasti ameriška industrija filma in prireditev spet poplavila tržišče s svojimi proizvodi, ki so imeli tri osnovne značilnosti : serij-skost, spektakularnost in masovno razpečevanje na vseh svetovnih tržiščih. Prav zato po mnenju inž. Mattuccija konec monopola RAI v italijanskem etru ni bila le posledica političnih in juridičnih izbir nekega skupka sil, pač odraz nekega procesa preseganja provincialne in zaščitene faze italijanske televizije in njene integracije na tehnološkem, gospodarskem in kulturnem področju v kompleksnejši sistem mednarodnih telekomunikacij. V mednarodnem sistemu so premiki vnesli vrsto sprememb, saj je tržišče filmskih in televizijskih proizvodov prišlo v roke omejene skupine večnacionalnih družb, pretežno ameriških, na tehnološkem področju je televizija postopno' zgubljala značilnost edinega telematskega medija in postajala (ter še danes postaja), le eden od tolikih medijev, ena od tolikih oblik komunikacije, ki imajo svoj prostor na vse bolj razširjenih, sodobnih in razpredenih telematskih mrežah. Na komercialnem področju pa so tržišče začeli osvajati proizvodi, ki so bili skoraj istočasno na razpolago tako v državi proizvajalca kot na tujih tržiščih in to v več oblikah od tapov do videoplošč, vse to pa je pospešilo krizo prejšnjega modela odnosov, ki je slonel na stikih med zaščitenimi državnimi televizijami in vzporednimi filmskimi in založniškimi podjetji. Končno je bilo na gospodarskem področju opaziti še, da je bilo vse več sredstev namenjenih temu sektorju: v Italiji je denar šel predvsem v ekonomsko propagando in dober del te torte so si zagotovile zasebne postaje, drugod je drenaža kapitalov zadobila tudi drugačne oblike. Svetovno tržišče televizijskih in filmskih proizvodov dosega danes promet od 100 tisoč do 120 tisoč milijard lir, in vse kaže, da se bo promet v prihodnjih letih še razrasel. Pri tem pa gre upoštevati še nekatere značilnosti tega tržišča: prva je, da si proizvajalci ne konkurirajo z bolj mikavnimi cenami pač pa z uvajanjem vedno novih in sodobnejših proizvodov, ki naj izpodrinejo s tržišča tehnološko zastarele (doba staranja pa je zelo kratka), druga je izredna prožnost in prilagodljivost koncernov povpraševanju saj so proizvodi skoraj istočasno na razpolago za televizije in za posameznega uporabnika, tako da si lahko vsakdo s pomočjo videotapov, kaset in videoplošč lahko oblikuje svoj program, če mu spored televizij ne ustreza. Tak razvoj tržišča in tehnologije ima nekatere nevarnosti, ki so opazne že danes in ki zadevajo še zlasti problem kulturne kolonizacije, po drugi strani pa odpirajo tudi nove perspektive v sistemu ob veščim j a in širjenja informacij. Nujno pa je v tem pogledu, da vzporedno s sistemom komunikacije »tehnološko« rase tudi uporabnik, ki mora poznati medij vsaj v grobih o-brisih, da se lahko brani pred njegovo vsiljivostjo, ovrednoti njegove pozitivne plati, obenem pa nanj po svojih močeh in možnostih tudi vpliva. Zvezdnice in zvezdniki V športu Žico, Rummenigge in drugi, na televiziji (RAI) škandal ob pogodbi •> subretko Raffaello Corrà. Sistem zvezdnikov in zvezdnic, ki je tako drag ameriškemu občinstvu, se silovito uveljavlja tudi v Italiji. Uveljavlja se povsod, kjer je spektakel, pa najsi bo to na športnem kot na kulturnem področju. Spektakel potrebuje svoje mastno plačane zvezdnike, potrebuje ljudi, ki se sunkoma . dvignejo nad množico in zableščijo v novi luči. V bistvu ni to nekaj novega. Film je dolga leta živel in še živi na slavnih imenih. Na slavnih imenih živi gledališče, na njih živi široka kulturna proizvodnja. Le da gre tu za razlike: v športu, pa naj si bo kakor koli, le velja kvaliteta. Žico, Platini in drugi nogometaši prav gotovo pokažejo neko superiorno klaso. Pri vrhunskih umetniških stvaritvah se tudi pokaže, vsaj v luči zgodovine, če je kak umetnik zasluženo postal slaven. Primerjava je morda absurdna, pa vendar na svoj način drži. Precej drugače je na primer po televiziji, v lahki glasbi (vsaj v delu lahke glasbe), skratka, v svetu potrošniške kulture. Tu ni zgodovine, ki bi razčiščevala. Tu ni jamstev za večjo veljavnost. Tu se ne rodiš prvak, ampak postaneš, te naredijo, čeprav moraš le imeti nekaj osnovnih kvalitet. Pa vendar nisi »prvi«, dokler te stroj ne izoblikuje, poizkuša in preverja. Pregled eksperimentalnih filmov Andreja Zdravica Pred zadnjo letošnjo uprizoritvijo SSG Bliža se premiera »Talca« irskega pisatelja B. Behana EVA FORNAZARIČ P torek bo v prostorih kvnokluba »La Cappella Underground« svojevrst-n?. srečanje: mladi ljubljanski film-t avtor Andrej Zdravič bo predstavil izbor svojih najbolj zanimivih eksperimentalnih filmov. Na tem mestu lahko tudi na kratko navedemo nekaj njegovih življenjepisnih podatkov. Rodil se je na začetku petdesetih let v Ljubljani? kot otrok pa je živel nekaj let v Alžiriji. Ko se je vrnil v Ljubljano je študiral etnologijo in zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti, obenem pa je sode-toval kot disk-jockey in izvedenec 20 i°n na Radiu Študent. To velja poudariti, ker je bila njegova prva velika ljubezen prav glasba. Tej je siedilo zanimanje za gledališče in fotografijo, Od fotografije do filma pa ]e bila zanj pot zelo kratka. V nekem intervjuju, 1980. leta, je skušal obrazložiti, kako bi v njego-Vetn delu lahko združili glasbo, foto-OTafijo in filmanje: ko je fotografi-rat je stalno poslušal glasbo, obenem Pa se je sprehajal tako, da je gledal svet skozi fotokamero. To je v njem sprožilo spoznanje, da velja snema-tl svet, ki se premika in mu dodati Pnmerno glasbeno podlago. Njegovi Prvi filmi so nastaii prav v tej luči, j973. leta. Andrej je nato ponovno za- pustil Slovenijo, tokrat za Združene države Amerike, kjer se je v Buffala vpisal na Center za preučevanje medijev (Center for Media Study). Tu je študiral film in glasbo, predvsem elektronsko. V teh par besedah smo že našteli nekatere glavne komponente njegovega dela: svet, ki izhaja iz njegovih eksperimentalnih filmov so nekakšne oživljene fotografije, brez nikakršnega pripovednega stila, vse je prikazano, kot bi nekdo sledil stvari s pogledom, skorajda brez vsakršne montaže. Velikega pomena pa je elektronska glasba, ki v nekaterih filmih še posebno izrazito izstopa. Sicer pa je za Andreja Zdra-viča zvok »najbolj fantastičen medij«. Dalje ga zelo zanima kako lahko spojimo vizualne in akustične učinke, ko gledamo njegove filme. V tem pogledu se je večkrat posluževal tudi ne — zvokov, tišine, da bi dopustil našim čutom, da se osredotočijo edinole na sprejemanje slik. Zdravič pa ima še en velik interes: mikrokirurgijo. Njegov oče je slavni mikrokirurg in Andrej je večkrat snemal tudi njegove operacije. Tudi v teh filmih pa opazimo nena vadno spretnost v predelovanju snovi. Niso filmi zgolj dokumentarnega značaja ampak lirični posnetki tistega čudovitega sveta, ki je naše telo. V skupino teh filmov lahko postavimo dela »Phenic« in »Anastomosis«. Zadnji je sicer svojevrsten, nekoliko grotesken pogled na zmožnosti mikrokirurgije in si ga bomo lahko ogledali v torkovem sporedu, približno ob 21. uri. Pred filmom bo Andrej Zdravič nekoliko obrazložil gledalcem svoje delovanje in odgovarjal na eventualna vprašanja. Pred srečanjem pa bodo v Cappelli vrteli še ne kaj njegovih eksperimentalnih filmov. Podrobnejši spored večera pa bomo sporočili v torkovi številki Dnevnika. »Dud sicer še nismo dobili, premiera pa seveda bo«. Tako odgovori vsakdo, ki ga te dni srečaš v Ulici Petronio, pa naj si bo to član igralskega ansambla, tehnike ali uprave. Govorimo seveda o premieri Talca irskega pisatelja Brendana Behana, ki bo zadnja letošnja uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Irski pisatelj torej, irska igra... brez irskih dud seveda ne bo šlo. Sicer so v našem gledališču na take zapleti ja je že navajeni. Za uprizoritev Vojaške skrivnosti Dušana Jovanoviča, če se Igralci SSG med pripravami na premiero Tulca še spomnite, je obstojal resen problem, kje najti dekletce, ki bi na koncu predstave zapelo Hej Slovani. Punčko, malo Irino, so tokrat našli in tako smo že spet prepričani, da bodo do premiere Talca, ki se sicer bliža s hitrimi koraki, našli tudi irske dude, s katerimi bi moral Vladimir Jurc, ki v predstavi nastopa v vlogi Mon-sieura, zaigrati na odru žalostinko za mladega irskega fanta obsojenega na smrt. Prave irske dude pa bi seveda še najprej razveselile režiserja Mileta Koruna, ki se po dveh desetletjih znova vrača k temu temeljnemu delu enega najpomembnejših dramatikov našega časa in si seveda želi, da bi tudi tržaški Talec, prav tako kot tisti ljubljanski izpred dvajsetih let, zaživel v to kar pač je, v pretresljivo komedijo, globoko ljudsko v pravem smislu besede, danes nič manj aktualno kakor ob svojem nastanku. Behanov Talec še danes ne izstreli v prazno nobenega svojih nabojev, ko z njimi drugo za drugo zadeva najsvetejše vrednote: militantno domoljubnost, koreniti nacionalizem, spomine na junaška dela, ubijanje v imenu pravične stvari. In prav tako je Talec še vedno poln turobnega, bridkega in tesnobnega vzdušja. Na tržaškem odru bo skratka zaživel Behanov krut in obenem komični zaris irske osvobodilne gnanosti, postavljene nikamor drugam kot v sumljiv dublinski bordel. TONE SVETINA Med nebom in peklom ______93. ______ Odpuščal ni njej, ki jo je imel za čisto, ampak P°gu, ki je napravil tak svet, v katerem eni garajo ln trpijo, drugi pa se kopljejo v brezdelju in izobilju. Sedla sta v njegovo sobo, hladno od debelih zidov ln mračno od zagrnjenih zaves. »Gospod župnik,« je začela, »sami veste, da se je začel odpor... onkraj meje pa je že prava vojna.« »Vem, Jožefa. Časopise berem in ljudje mi povedi0- Nekaj se je začelo, česar ne more nihče ustaviti, j^trah me je, vendar mislim takole: če na§ ne more raniti bog, se moramo sami. Tolažim se, da božji rmini meljejo počasi in zanesljivo...« »Kar naravnost vam bom povedala, zakaj sem Prišla. Puške ste imeli v zvoniku. Čez mejo prihajajo oboroženi partizani. Mi se bojimo izdaje. Ljudje želijo, a bi vi posvarili naša dva fašista in še koga, če mis-lte- da ni trden. Čas je, da odnehajo!« . Župnik je spričo odločnosti pobožne in poštene ®ne lezel vase, ne vedoč, kaj naj reče. Skušal jo je Pomiriti: “Jožefa, to so težke obtožbe. Kje so dokazi? Je bil v&si že kdo obtožen? Zaprt? Aretiran in mučen?« . “Če ni bil, pa lahk prikaze, kot pravite, bi način ne mislijo, da smo tako neumni, da ne vemo, “Če ni bil, pa lahko še bo. Če bi imeli proti njim e, kot prt za našo hišo. Vsa vas se z njimi hitro opravili. Ne gre povezuje na ta ali oni -- z odporom. V imenu vasi vas prosim, oplašite kako oprezajo tam, kjer nimajo kaj iskati. Samo to premislite, zakaj so pred nedavnim karabinjerji preiskali skoraj vse hiše v vasi...« »Cerkve in župnišča niso.« »No, še tega bi se manjkalo!« je dejala. Župnik je bil v zadregi. »Kako naj jih opozorim? Naj grem k njim na dom? Jih pokličem v cerkev? Saj s prižnice večkrat opozarjam, pa nočejo razumeti...« »Vi že znate povedati tako, da vas bodo razumeli in da ne bodo imeli kaj povedati naprej.« »Dobro, Jožefa, napravil bom vse, kar -želite! Jaz sem z vami. V dobrem in slabem vam bom stal ob strani. Nekaj pa moram povedati. Ali veste, koliko tvegate, vaša družina in vsa vas? če se bo tu začelo, se bo tudi vračalo! Italija ima na svojih zapadnih mejah veliko vojske, ki nas lahko zdrobi prek noči, če hoče!« »Morda imate prav, gospod župnik. Jaz sem brez moči, kje in kako se bo začelo...« »Poznam Lahe, Jožefa! Kjer bodo naši udarili prvi, tam bo potem vse drobno! Maščevali se bodo! V zgodovini so strašno obračunavali z uporniki! To je neusmiljeno ljudstvo! Vplivaj, Jožefa, če moreš, na moža, ki je rad nagel, pa na sinove tudi! Jaz bom skušal umiriti prevročo kri in zastrašiti tiste, o katerih mislite, da izdajajo...« Žena se mu je zahvalila in odšla domov. Srečala je italijansko učiteljico, ki jo je prijazno pozdravila. »Čudna ženska,« je pomislila... »Je iskrena? Se samo pretvarja? Morda tudi ona izdaja... Pri Lahih je vse mogoče...« X. Po štirih letih odsotnosti — štirinajst mesecev je prestal v vojaškem zaporu, nato je služil vojsko — je Bečanov Karlo dobil dopust. Globoko v Italiji so komaj vedeli, kaj se dogaja na njenih zahodnih mejah. Enota je dobila novega poveljnika, ki je hotel biti pravičen do vseh vojakov in ni maral kratiti pravic, ki jim jih je dajal zakon. Karlo se je z vlakom pripeljal v mesto ob reki. Jesen je barvala robove hribovja z rumeno-vijoliča-stimi odtenki. Srce mu je zapelo. Koliko je presanjal o tej pokrajini, kako se mu je tožilo po domači zemlji, po bratih, sestrah, po materi in očetu, po dekletu... Sestra Kristina mu je redno pisala. Izražala se je dvoumno, tako da je nekaj le zvedel o domu. Domači so nekaterim Slovencem prinašali v hrani skrite letake Osvobodilne fronte, ki so jih seznanjali z vstajo. Karlo se je vračal v domače kraje drugačen. Za njim so bila dolga leta zatajevanja, ponižanja in trpljenja, ki bi marsikoga zlomilo. On pa se je v njem prekalil. Žalitve imajo nepredvidene učinke. Celo slabiče napravijo trde, odporne, da nikoli ne pozabljajo krivic in so nasproti njim močnejši. Karlo je bil prepojen s sovraštvom. V urah osamljenosti in hrepenenja po drugačnem svetu mu je bila želja po maščevanju edina strast, ki mu je ohranjala ravnotežje in dajala upanje, da bo kos temu prekletemu življenju. Slekel bo to osovraženo uniformo in nikoli več ga ne bodo videli! Pogled mu je splaval h gozdovom pod kopastim vrhom že zasnežene gore. Tu bo zdaj njegovo mesto. Nikoli več ga ne bodo vlačili vkovanega v verige po vlakih, ne bodo ga več imeli priklenjenega kot hudega psa! Ne bodo ga več strahovali in tepli ter razkazovali ljudem. Še sedaj čuti njihove oči kot oči polžev na dolgih pecljih. Lepile so se po njem, sovražniku države in dezerterju. Gledali so ga, kot bi bil komu ubil mater, požgal dom ali posilil hčer. Gonili so ga kot cigani medveda na verigi. V včerajšnjem veleslalomu na Švedskem Dva Avstrijca pred Stenmarkom Med Jugoslovani najboljši Boris Strel s 7. mestom V moških odbojkarskih prvenstvih Vodeči ugnali naše ekipe MOŠKA C-2 LIGA ARE — Avstrijec Hans Enn je zmagovalec včerajšnjega veleslaloma za svetovni pokal v Areju na Švedskem. Drugi je bil njegov rojak Strolz, tretji pa Šved Ingemar Stenmark. Med Jugoslovani je bil Strel sedmi, Križaj deli z Italijanom Giorgijem osmo mesto, Franko je bil šestnajsti, Cerkovnik pa 38. Od Italijanov je bil dober tudi Erlacher, ki je zasedel deseto mesto. Po tem tekmovanju ima Pirmin Zur-briggen praktično že nedosegljivo prednost v skupnem seštevku svetovnega pokala in so mu za končno zmago potrebne le še tri točke, za katere se mu ponuja priložnost že na da našnji tekmi v slalomu. Vrstni red: 1. Enn (Avs.) 2'25"27; 2. Strolz (Avs.) 2’25”43; 3. Stenmark (Šve.) 2’25”50; 4. Girardelli (Luks.) 2'25”59; 5. Gaspoz (Švi.) 2’26”03; 6. Zurbrig-gen (Švi.) 2’26”43; 7. Strel (Jug.) 2’26”59; 8. Križaj (Jug.) in Giorgi (It.) 2’26”78; 10. Erlacher (It.) 2 minuti 26”90. Skupna lestvica za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 248; 2. Stenmark (Šve.) 221; 3. Girardelli (Luks.) 184; 4. Wenzel (Liecht.) 182; 5. Steiner (Av.) 145; 6. Heinizer (Švi.) 129; 7. Raebcr (Švi.) 118; 8. Križaj (Jug.) 106; 9. Gruber (Av.) 104; 10. Julen (Švi.) 92. Lestvica veleslaloma za SP: 1. Stenmark (Šve.) 115; 2. Zurbrig-. gen (Švi.) 110; 3. Enn (Av.) 92; 4. Girardelli (Luks.) 34; 5. Franko (Jugoslavija) in Strolz (Av.) 62. PO VČERAJŠNJI ZMAGI Hess bliže naslovu JASNA — Dekleta so včeraj tekmovala v veleslalomu v Jasni na Češkoslovaškem. Zmagala je Švicarka Erika Hess, pred rojakinjo Figini in Američanko Cooperjevo. Hessova si je s to zmago že zagotovila svetovni pokal v veleslalomu, povečala pa je tudi svoje možnosti za zmago v skupnem seštevku. Italijanke in Jugoslovanke niso bile uspešne, saj je edi- ŽENSKA C-1 LIGA Volpe Flesso — Sloga 3:0 (15:6, 15:13, 15:6) SLOGA; Kalan, M., L. in T. Križni ančič, M., M. in N. Grgič, Vidali, Malalan. Sloga se tudi z dolgega gostovanja -v Fiessu Umbertianu vrača praznih rok. Čeprav so bile okrnjene, naše igralke niso odigrale povsem podre jene vloge, a vendar so bile proti zelo motivirani ekipi, ki meri še na napredovanje v višjo ligo, brez prave moči. Najbolj zagrizeno so se upirale v drugem nizu, ki so ga izgubile z minimalno razliko in v katerem so od časa do časa pokazale prav lepo odbojko, predvsem na mreži. Potem pa je ponovno prišla do izraza večja determinantnost nasprotnic in tekme je bilo konec. (Inka) SANREMO — Potem ko je postavil nvetovni rekord v enourni vožnji ter zmagal na šestdnevni dirki v Milanu, je Francesco Moser prvič v svoji dolgoletni karieri prepričljivo zmagal tudi na včerajšnji 75. izvedbi dirke od Milana do Sanrema. Zadnji kilometri včerajšnje preizkušnje so bili izredno zanimivi in razburlji vi. Potem ko je glavnina z vsemi najboljšimi dohitela Avstralca Andersona, ki je sam prevozil kar 120 kilometrov, je srečo poskušalo še več drugih kolesarjev, od veterana, 40-letnega Panizze do Bittingerja, Le-jarrete, Kellyja, Peitita, Madiota, Mil-larda, Rochea, vendar so vse dohiteli. Prav na spustu s Poggia, zadnje vzpetine pred ravninskim delom, ki je peljal do cilja, pa je nezadržno potegnil Moser. VRSTNI RED 1. Moser (It.), ki je 294 km prevozil v 7.22’25” s poprečno hitrostjo 39,871 km na uro; 2. Kelly (Ir.) po 20”; 3. Van Der Aerden (Bel.) ; 4. na uvrščena Leskovškova na 29. mestu. Vrstni red veleslaloma: 1. Hess (Švi.) 2’17”08; 2. Figini (Švi.) 2’17”89; 3. Cooper (ZDA) 2 minuti 17”96; 4. Epple (ZRN) 2’19”42; 5. McKinney (ZDA) 2’19”43. Skupna lestvica za SP: 1. Hess (Švi.) 247 ; 2. Wenzel (Liechtenstein) 217; 3. Epple (ZRN) 178 itd. SMUČARSKI POLETI Nykànen popravil svetovni rekord OBERSTDORF — Ko je Finec Matti Nykanen že na treningu dosegel nov svetovni rekord v smučarskih poletih s 182 metri, je s tem napovedal, da bodo letošnji poleti FIS (obenem veljajo tudi za svetovni pokal) v Oberstdorfu rekordni po daljavah. Rekord je veljal le 24 ur, saj je prav Nykanen že prvi dan poletov dosegel novo rekordno znamko s 185 metri in tudi premočno vodi po pr- (15:13, 16:14, 15:7) MEBLO: L. in V. Legiša, Antoni, Kralj, Pesar essi, Cer gol, Maver, Kus, Klemše. Čeprav je Meblo prepustil točki domači Nervesi po samih treh setih igre, je bilo sinočnje srečanje precej bolj izenačeno kot bi zgledalo po končnem izidu. Ta ocena velja sicer le za prva dva seta, ko so naše odbojkarice zaigrale razmeroma zadovoljivo, tako kar se tiče prizadevnosti, kot tudi glede na igro, ki so jo u-spele predvajati. Bolje je slovenskih igralkam šlo od rok v napadu, kjer je levji delež tol- (15:6, 15:10, 15:1) BREG: Olenik, K. Slavec, D., V. in K. Kocjančič, Stepančič, Žerjal, Rau-ber in Klemše. Na gostovanju v Gradišču Breg res ni imel sreče. Žerjalova je nastopila z mrzlico, Olenikova jo je komaj prebolela, Rauberjeva pa se je v drugem setu poškodovala in morala je zapustiti igrišče. Če dodamo še, da Sabina Slavec zaradi slabosti sploh ni nastopila, je jasno, da od Brega nismo mogli pričakovati boljšo igro. Dolinčanke so tokrat igrale v zelo neobičajni postavi in so se domačinkam upirale le v drugem setu. (Sab) Ceramica Santerno Imola — Bor 3:0 (15:6, 15:8, 15:4) BOR: Vodopivec, Furlanič, Jazbec, Favaretto, čač, Ferluga in Tomšič. Rosola (It.); 5. Caroti (It.); 6. Ho-ste (Bel.); 7. Pedersen (Nor.); 8. Plankaert (Bel.); 9. Dejonckeere (Bel.); 10. Hekimi (Švi.) vsi v istem času; 31. Saronni, Hinault je odstopil. V KOŠARKARSKI Al LIGI Bic - Peroni V boju za obstanek čaka danes ob 17.30 tržaški Bic težek domači nastop s Peronijem. Goriški San Benedetto, ki je že obsojen na izpad pa bo igral v Pes aru s Scavolini jem. DANAŠNJI SPORED Star - Honky; Latini - Simmenthal; Bic - Peroni; Bancoroma - Febal; Scavolini - San Benedetto; Indesit -Bertoni ; Binova - Granarolo; Jolly -Simac. Videmski Gedeco bo igral v Livornu z Rapidentom. NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA Zaule - Primorje 5:1 (2:0) vem dnevu. Drugi je bil bivši svetovni rekorder Ploc (Č5SR), tretji pa Vzhodni Nemec Weissflog. Jugoslovani so bili povprečni. Še najboljši med njimi je bil Ulaga, ki je po prvem dnevu 24., Bajc je 27., Tepeš 37. in Žagar 38. Tekmovalcev je skupno 55, današnje sklepno tekmovanje pa se prične ob 10.30. Kasparov ponovno premagal Smislova MOSKVA — Kot je bilo pričakovati četrte partije finalnega dvoboja izzivalcev za šahovskega svetovnega prvaka po predvčerajšnji prekinitvi sploh niso. nadaljevali. Kljub temu da je imel prednost belih figur si je Smislov po 41 potezah zapravil vse možnosti, da hi najmanj izsilil remi in se je zato predal. Njegov mlajši nasprotnik Kasparov tako vodi že s 3:1 in vsesplošni vtis je, da je dvoboj praktično že končal, čeprav mora zmagovalec izbojevati! najmanj 8,5 točke. čenig žog pripadel Maverjevi, ki je tokrat odigrala eno svojih boljših letošnjih tekem. Ob solidnem sprejemu in ne najbolj preciznih, a še vedno sprejemljivih podajah, je Meblo bil nasprotnicam stalno za petami. Preveč pa je bito zgrešenih servisov in to je ob kronično »preluknjanem« bloku in statični obrambi v bistvu odločilo prva dva seta in tekmo. Zeto slabo pa je sinoči igrala P>-jaressi-jeva. Po tekmi je trener Nervese Rizzai-do dal o Meblu sledečo oceno: »Današnji Meblo ni bil tista ekipa, ki sem jo videl v Nabrežini. Igralke niso imele potrebne koncentracije, še posebno pri sprejemu servisa. Vide- Borovke z vodečo in še neporaženo ekipo Ceramica Santerno niso igrale slabo, a kaj več kot časten poraz le niso zmogle iztržiti proti odlično uigranim nasprotnicam, ki so znale izkoristiti vsako slabost nasprotnic. Pri Boru je še v največji meri šepal sprejem, da bi lahko izbojevale še kakšno točko več v posameznih nizih. (S.F.) ŽENSKA C-2 LIGA Libertas GO — Kontovel Electronic Shop 3:0 (15:8, 15:2, 15:6) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Čemjava, Mervič, Maver, Gruden, Purič in Paulina. Po zadnjem domačem uspešnem nastopu so morale tokrat Kantovelke v Gorici poražene z igrišča. Gostje so Sapa — Dom 85:84 (37:38) DOM: Mauro Dornik 16, Cej 14, Nanut 2, Orzan, Čubej 2, Hvalič 11, Terčič 25, Ugo Dornik 3, Semolič 11. Kljub včerajšnjemu porazu so si Hvaličevi varovanci zagotovili obstanek v promocijskem prvenstvu. Na domačih tleh so namreč pred tednom dni slavili z visoko razliko 23 točk in zato se bodo zaradi boljše razlike v koših prihodnji teden verjetno spoprijeli s Poliisontino za končno 5. mesto. Demotivirani domovci so si zapravili zmago prav v zadnjih sekundah, potem ko so v 7. min. d.p. vodili še s 15 koši razlike, žal je »belo rdeče« sreča zapustila prav v poslednjih sekundah, ko so izpod koša kar dvakrat zgrešili met. Dobro je tokrat zaigral v napadu Terčič, izkazala pa sta se tudi Mauro Dornik in Cej. (M.Č.) Stella Azzurra — Polet 66:53 POLET; Canciani 15, Benčina 7, Gregori 4, Gantar 2, Vitez 18, Sedmak 7. Val — Povoletto 2:3 (8:15, 15:9, 15:8, 7:15, 10:15) VAL: Orel, Plesničar, Juren, Jarc, Lavrenčič, Mervič, Mučič, Vižintin, Černič, Petejan. Val v tem drugem delu prvenstva res nima sreče. O sinočnji tekmi lahko rečemo, da so domačini že vodili z 2:1, preden so se gostje zavedli, da morajo po vsej sili zmagati, če hočejo napredovati v višjo ligo. Val pa se ni predal. Zadnji set je bil najlepši, saj je bilo stanje izenačeno skoraj do konca, ko so »plavordečim« dobesedno zmanjkale moči. Po prikazani igri lahko mimo rečemo, da si Val ne zasluži predzadnjega mesta na lestvici. (Zip) Rangers — Olympia Terpin 3:0 (15:13, 15:7, 15:8) OLYMPIA TERPIN: A., D. in S. Terpin, Š. Cotič, Batistič, Špacapan, Prinčič. Prvouvrščena ekipa II Sole Rangers ni imela velikih težav, da je spravila na kolena goriško šesterko. Ta se je enakovredno upirala v prvem setu, ko je vodila z 12:7, potem pa se je zataknilo. V tej tekmi sta prišla predvsem do izraza bolj- ti je bilo tudi, da jim manjka volja, da prestrežejo nekatere lažje žoge, to pa je na tej ravni lahko večkrat odločilno. Poleg tega se mi zdi, da si vaše igralke bojijo prevzeti nase odgovornosti med igro. Na igrišču bi morale veliko več govoriti in se med sabo spodbujati.« Trener Mebla Logar pa je o Nervesi menil: »Nervesa igra izredno borbeno od prvega pa do zadnjega sodnikovega žvižga. Ima neverjetno siguren sprejem in inteligentno po dajačico.« (Mig) OSTALA IZIDA CUS Padova - Torrefranca 3:2, Mogliano Veneto - Tregarofani 0:3. nastopile okrnjene, brez Banove in Prašljeve, kar se je izdatno poznalo, da so imele domačinke olajšano pot do zmage s točnimi servisi in zanesljivo igro v obrambi. (J.B.) ŽENSKA D LIGA Lucinico — Sloga 3:1 (15:13, 7:15, 15=13, 16:14) SLOGA: A. in E. Adam, Kovačo, Kokoravec, Križmančič, Milič, Vidali in Peršič. Tokrat so stogašice naletele na izredno črn dan. Na gostovanju v Lečniku so zaigrale dokaj medlo, saj so odpovedale v vseh elementih igre. Kot opravičilo jim lahko štejemo le dejstvo, da so nastopile okrnjene, saj se je na igrišču krepko poznala odsotnost Sosičeve in Demovščkove. (Inka) Poletovci so tudi tokrat nastopili zelo okrnjeni: bili so samo v šestih in" še brez trenerja. V taki zasedbi naši niso mogli nuditi kdove kakšnega odpora domačinom, ki so kljub ne preveč dobri igri v drugem polčasu zlahka strli odpor preutrujenih Opencev. Poletovci so v prvem delu tekme sicer igrali še kar solidno, V drugem delu tekme pa je prišla na dan utrujenost poletovcev, na drugi strani pa so gostje lahko imeli na terenu vedno sveže igralce. O Poletovi igri bi sploh ne spregovorili, saj je bito tudi včeraj razvidno, da igrajo poletovci brez vsakršnega koncept tako v napadu kot v o-brambi. (Cancia) KOŠARKA C-1 LIGA Sinočnji izidi : Fiamma - Castelfranco 72:73; Delfino Pesaro - Ca-veja 100:106; Monkey’s - Stefanel 57:77; Abitare - Budrio 108:81. MLADINSKA KOŠARKA Naraščajniki : Kontovel - Libertas 92:67 (34:23). ša tehnična priprava ekipe, ki zaseda prvo mesto na lestvici in pa slaba forma goriške šesterice, ki zgleda, da se zadovoljuje z dosedanjim uspehom. (M.š.) MOŠKA D LIGA Bor JIK Banka — VIS 1:3 (15:10, 8:15, 8:15, 11:15) BOR JIK BANKA: Škabar, Budin, Batič, Marušič, Korbo, Pečenko, Stančič in Bitežnik. Borovci niso uspeli zaustaviti zma-vite poti vodečega VIS niti v povratnem srečanju. Pričeli so sicer dobro, saj so odličnega nasprotnika v prvem setu potisnili v obrambo. V nadaljevanju pa je VIS prevzel vajeti igre v roke in končni izid postavil na varno. Domačini so zaigrali v zadnjem nizu spet bolje, a več kot 11 točk niso zbrali. Kras — Grado 3:2 (15:7, 7:15, 15:4, 14:16, 15:9) KRAS: B. in L. Budin, Furlan, L. in R. Milič, Rebula, Vesnaver, Simoneta. Kraševci so sinoči pospravili še četrti zaporedni par točk. Po uspešnem začetku je vse kazalo, da jim ne bodo odbojkarji iz Gradeža povzročali nobenih težav, a izkazalo se je prav obratno. Potem ko je v drugem setu dal domači trener možnost tudi rezervnim igralcem, so gostje rezultat izenačili na 2:2, več pa niso zmogli. (Z.S.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Radio Telex 3:2 (15:6, 11:15, 15:1, 6:15, 15=9) Val — Lucinico 3:2 (15=2, 15:12, 5: 15, 13:15, 15:12) VAL: Zavadlal, Bensa, Cej, Brajnik, Mučič, Vogrič, Vižintin, Grino-vero, Da vai. Z zmago proti izkušeni ekipi iz Lečnika je Val dokazal, da lahko o-svoji drugo mesto na lestvici, čeprav je najmlajša ekipa v ligi. Naši so bili prisebnejši prav v ključnih trenutkih zadnjega seta in so tako osvojili zlata vredni točki. (Zip) Naš prapor — Mossa 3:1 (15:13, 15:10, 15:17, 15:10) DEČKI Val — Naš prapor 3:0 (15:7, 15:3, 15:1) VAL: Mučič, Bensa, Dino in Andrej Paulin, Zavadlal, Krpan, Tabaj. NAŠ PRAPOR: Prinčič, Markovič, Cibini, šošol, Figel, Primosig, Bele-soo, Pintar. Tekma je bila na zelo nizki kakovostni ravni, predvsem zaradi prevelike razlike med ekipama. Odbojkarji Vala so s to zmago dohiteli Tornano na skupni lestvici in zaradi boljše razlike v setih osvojili končno 4. mesto. (Zip) UNDER 15 (moški) Sloga — Bor 2:0 (15:1, 15:10) JUGOSLOVANSKA KOŠARKA Znani četrtfinalisti Včeraj so odigrali dodatni tekmi v jugoslovanskem košarkarskem prvenstvu, s. katerima so dopolnili osmerico, ki se bo sedaj borila v play-off. Pravico do nastopa v četrtfinalu play-off sta si priborila Partizan, ki je z 99:93 (44:52) premagala Slogo iz Kraljeva ter Radnički, ki je s 83:66 (41:34) odpravil Budučnost. V prvem kolu play-off, ki bo v soboto, bodo takole igrali: Gibona - Radnički, Crvena zvezda - Partizan, Zadar -Berač in Šibenka - Bosna. 1. SLOVENSKA LIGA Kraški zidar — Helios 79:108 (37:53) KRAŠKI ZIDAR: Supič 15, Žiberna 26, Mervič 8, Čuk 14, Tavčar 2, Počkaj 14. Že takoj v začetku tekme je slabo kazalo za Kraškega zidarja, saj so gostje s hitro in učinkovito igro večali razliko. Domačini se niso mogli upirati skorajšnjemu drugoligašu, kajti igrali so tudi brez kaznovanega Novaka in pa Brezca. (T.M.) 1. jugoslovanska nogometna liga Hajduk uspešen V anticipiranj tekmi 22. kola prve zvezne jugoslovanske nogometne lige je Hajduk v Splitu s 3:0 premagal Osijek. Ljubljanska Olimpija bo danes igrala v Prištini. DANAŠNJI SPORED Partizan - Dinamo (Z) ; Velež ' Crvena zvezda ; Dinamo - Rijeka; Željezničar - Sarajevo; Priština ' Olimpija; Budučnost - Vojvodina: Sloboda - Čelik; Radnički - Vardar- V ženskih odbojkarskih državnih in deželnih ligah Tokrat so vse naše šesterke gladko izgubile Torriana — Breg 3:0 Na dirki od Milana do Sanrema MOSER NEZADRŽEN Košarkarsko promocijsko prvenstvo Dom izbojeval obstanek Kljub porazu Meblo ni razočaral Nervesa — Meblo 3:0 Pred dvobojem za namiznoteniški državni naslov Mrzlične priprave v Kraševem taboru Igralke povečale intenzivnost treningov - Apel navijačem V Krasovem taboru se od srede zvečer, ko je iz Rima prišla vest o dokončni določitvi datuma odločilne tek-me za državni ekipni naslov v ženskem namiznem tenisu med Krasom in Recoarom, mrzličo pripravljajo na ta izredno pomemben športni dogodek. Celotni ambient je tako rekoč mobiliziran, da bi bilo prihodnjo soboto vse nared, ko bo na nevtralnem igrišču y Brescii ob 20. uri padla končna od ločitev. V prvi vrsti moramo tu omeniti prizadevanja igralk, ki bodo glavne protagonistke tega juriša na državni naslov. Celotna ekipa je ta čas v nadpovprečno dobri formi, v teh dneh pa Po navodilih trenerke in novo pečene mamice Sonje Miličeve še pa spešile ritem in intenzivnost priprav, tako da bi morala biti tehnična in taktična pripravljenost do sobote skoraj optimalna. Marina Cergol, ki je najpomembnejši Krasov adut je skozi celo sezono igrala zelo uspešno, raven njene igre se je s povečano izkušenostjo kakovostno še dvignila in potencialno se ne boji nobene od treh juž-notirolskih predstavnic. Je stalna članica državne reprezentance in je povprečno enkrat mesečno nastopila z izbrano vrsto tudi na mednarodni ravni *n Pri njenem konceptu igre je vedno opij opazna roka kitajskega trenerja, ki vodi italijansko reprezentanco. Sonja Doljak je v letošnjih nastopih Pokazala velik napredek in je pred-vsem pridobila na zrelosti ter sama zavesti. V svojo igro je vnesla neka *ko več fantazije in preudarnosti, kar sp občutno pozna na uspešnosti nje-n‘ti nastopov. Sposobna je premagati še tako rutinirano tekmico kot je Bevilacqua, katero je v Repnu že spravila na kolena. Dobro se je odrezala tudi prejšnji teden z državno reprezentanco v Bolgariji. Tudi Damjana Sedmak ne zaostaja veliko in je dokaj zanesljiva v vseh elementih igre. V važnejših nastopih jo sicer včasih nekoliko pogojujeta trema in odgovornost kot da bi ne imela dovolj samozavesti in zaupanja v lastne sposobnosti. Zato bo morala zaigrati v Brescii brez pretirane psihične obremenitve. To sicer velja za vse tri igralke, saj bodo, kot se običajno dogaja na takih dvobojih, bolj kot tehnika odločili prav živci in v to smer bo treba zadnje dni strniti vse moči. Na trenerski klopci bo v Brescii namesto Miličeve, ki ji materinske dolžna sti onemogočajo potovanje, sedel bivši trener in sicer usposobljeni psiha log Miha Derganc. Tudi njegov doprinos bo zelo dragocen in morda ca lo odločilen pri razpletu dogodkov za zeleno mizo. Pri Krasu je takoj steklo tudi kolesje organizacijskega aparata. Odbor je kljub zelo visokemu finančnemu bremenu sklenil, da priredi avtobusni izlet v Brescio. Navijači se že pripravljajo na ta izjemni športni dogodek in bodo, upajmo, množično sledili ekipi in srčno bodrili svoje varovanke. Menimo namreč, da zna biti doprinos navijačev celo odolčilnega pomena. V Brescii se bo namreč v soboto in nedeljo odvijal vsedržavni turnir, na katerem se bo zbralo preko 200 igralk in igralcev iz cele Italije. Velika večina teh si bo prav gotovo ogledala ta dvoboj in težko lahko pričakujemo, da bodo navijali za Krasove barve. Gla d alci iz Brescie bodo prav gotovo na strani Recoara, saj nastopata v njegovih barvah Bevilacqua in Busnar-do, ki sta obe iz Lombardije. Prav zato živo apeliramo na vse Krasovè člane, ljubitelje namiznega tenisa in našega športa, da ne izostanejo prav v tem ključnem trenutku in da napolnijo avtobus do zadnjega kotička. Bilo bi res škoda, da bi moral odbor zaradi prenizkega števila prijav odpa vedati avtobus. Prijave sprejemajo na telefonsko številko 22-94-09 v pa poldanskih urah. Potem ko je v zadnjih dvanajstih la tih Krasova ženska namiznoteniška e-kipa osvojila kar 9 krat drugo mesto v A ligi, bi si tokrat res zaslužila, da seže po državnem naslovu. Vsi ljubite lji našega športa jim ta podvig iskreno privoščimo. (B.S.) V 1. MOŠKI DIVIZIJI Pomemben derbi Sovodnje - Soča Jutri zvečer bo v Gorici slovenski derbi 1. moške divizije (skupina A) med Sovodnjami in Sočo. Tekma je pomembna za obe naši šesterki, še posebej pa za Sovodenjce, ki bi se z novima točkama povzpeli na drugo mesto lestvice in se neposredno vključili v boj za finalni del prvenstva, Sa ča pa je z eno nogo že v finalu. V prvem srečanju je zmago s 3:1 slavila Soča. Jutrišnja tekma bo v telovadnici goričkega Kulturnega doma (Ul. Brass) s pričetkom ob 20.15. mnenje Aldo Rupel Prilagojevanje kot življenjskost Izraz prilagojevanje ima v našem okolju slab prizvok, saj hudo spominja na asimilacijo, ki se je otepamo, se proti njej borimo ali nekateri (preveč) sprejemamo. Besede same na sebi pa pogostokrat nimajo jasnega pomena, če niso uokvirjene v širši sklop misli ali razlage. Tako se opredeljujem za prilagojevanje, kadar razmišljam o vprašanju, ki je od jeseni sem stalno prisotno v razpravi v zvezi s športno dejavnostjo. Še bolj je prisotno v vrtcih in razredih osnovnih šol. V zvezd z demografskim padcem je pri trenerjih in odbornikih čutiti nekaj primesi panike. Ni govora o tem, da bi manjšal pomen usodnosti dejstva, da se zmanjšuje število otrok zavednih družin, ki se odločijo šolati potomce v slovenskih šolah, kar pomeni med drugim dovolj posameznikov, ki bo do kasneje vstopili v razna moštva. Vsi vemo, da pomeni močan padec rojstev za večino le padajoča krivulja na grafikonu, za manjšino pa izničenje. Ob treznem razmotri vanju, da mora kakršnakoli oblika kulture — in torej tudi telesna — bogatiti neko človeško skupnost in ob dejstvu. da ne bosta še tako dobro organizirana telesna vzgoja in šport pogojevala natalitete, govorijo v prid ohranjanja mirnih živcev tudi druge postavke. Res je, da bo postavljena pod vpra- šaj bodočnost marsikaterega moštva ali posameznega društva. Vendar nas izkušnja iz življenja nekaterih mladinskih organizacij, ki obstajajo že več desetletij, uči, da moremo premostiti še tako nizke krivulje na grafikonu, če se v načrtu dela prepletajo miselne vrednote in ne le izidi raznih preizkušenj. Torej vzgojnost. Predvidevam, da bodo bolje zdržala tista društva, ki sicer niso preveč razpršila svojih sil, a niso šla po poti monokulture, značilne za gospodarstvo nerazvitih držav, ki se podre ob padcu povpraševanja določene snovi ali rastline. Torej zmerna razčlenjenost panog znotraj športnega društva. Na mladini je bodočnost. Kako se to lepo sliši posebno na svečanostih! Kaj pa tisti, ki so že v bodočnosti; tisti namreč, ki smo jim pred desetimi, dvajsetimi in tridesetimi leti pravili, da so naša bodočnost. Zakaj naj bi bila ta njihova bodočnost osiromašena dobrin, ki jih prinaša uporaba prostega časa v obliki rekreacije in tudi tekmovalnosti. Prav zato, ker je bilo pred tolikimi leti poskrbljeno za njihovo bodočnost, so verjetno sposobni rezultatov, ki jih prejšnje generacije niso niti uspele domisliti. Torej telesna kultura za manjšino in ne le za mladino. Kameleonstvo v smislu prilagoje-vanja je zaradi človeškega sarkazma dobilo omejevalno slab prizvok. Samo po sebi je izredna vrlina, ki pomaga tropskemu bitju v borbi pred izničenjem. V okviru načel in smernic, do katerih smo se dokopali, je še dovolj prostora za številne rešitve prilagojevanja. V 2. italijanski nogometni ligi Triestina - Cavese Kljub porazoma na pionirskem turnirju v Solkanu Mladi košarkarji ZSŠD1 so se izkazali 1 0 uspešnem nastopu v San Bene-aettu del Tronto, so v taboru Triesti-nc Prav gotovo načrtovali nov uspeh 0,3 domačem igrišču proti Caveseju, saj bi si z zmago še utrdili ugoden pa ložaj ha prvenstveni lestvici. Toda •aad tednom so imeli pri tržaškem urugoligašu precej težav z boleznimi igralcev, tako da bo trener Buffoni Sele danes vedel na katere igralce •ahko računa. Skoraj gotovo ne bo Nastopil Chiarenza, ki ima visoko temperaturo, vprašljiv pa je tudi nastop ^e Falca. Največja novost pa pred-^”av|ja prvi nastop Maura Pelosina v vratih pred domačim občinstvom in Povratek Mascheronija in Braghina. Lavese, ki ima le dve točki več, kot Predzadnji na lestvici, bo skušal sta ,ltl vse, da se iz Trsta vrne nepora-en. Trener gostov nima težav s sa stavo ekipe in računa, da bo lahko Poslal na igrišče tako moštvo, ki bo Posebno na Grezarju osvojiti vsaj točko. DANAŠNJE KOLO (ob 15.00) Atalanta - Cremonese, Campobasso -ecce, Cesena - Sanbenedettese, Em-Poh . Padova, Monza - Catanzaro, erugia - Cagliari, Pescara - Palermo, istoiese - Como, Triestina - Cavese, Varese - Arezzo. Udinese brez Zica Današnje 23. kolo lahko prinese od-Bovor, ali je boj za državni naslov že končan, saj se Juventus podaja na vroč teren v Verono, ki bo skušala narediti vsg, da se z morebitno zmago še bolj približa uvrstitvi v pokal UEFA. Zmaga Verone, bi šla najbolj v prid Romi, ki se bo danes pomerila z Udinese jem, ki bo tudi tokrat verjetno igral brez Zica, kar daje domačinom še več možnosti za uspeh. Poleg boja za vrh lestvice pa bosta danes na spa redu tudi dve tekmi, ki bosta odločali o obstanku in sicer Pisa - Napoli in Avellino - Lazio. DANAŠNJI SPORED (15.00) Avellino - Lazio, Catania - Fiorentina, Genoa - Sampdoria, Milan - In-ter, Pisa - Napoli, Roma - Udinese, Torino - Ascodi, Verona - Juventus. Košarkarska naraščajniška selekcija ZSŠDI, ki se je udeležila polfinalnega turnirja pionirskega festivala v Solkanu, je klonila v obeh tekmah. Košarkarji ZSŠDI so v Solkan dopotovali precej okrnjeni, saj sta za gripo zbolela Terčon in Venier (oba Kontovel), ki sta bila moštvu zelo pomembna predvsem v prostoru pod košema. Po leg tega ni mogel dati svojega običajnega doprinosa kapetan moštva Lippolis, ki so ga mučile bolečine v hrbtu, tako da ni mogel nastopiti v normalnih okoliščinah. Predstavniki ZSŠDI so se najprej pomerili z vrstniki iz Severne primorske regije, ki so pa razpolagali z znatno višjimi i-gralci. Naši so tekmo izgubili z izidom 53:46, pri tem pa so zapravili kar 20 prostih metov, polovica katerih bi zadostovala za zmago. V drugem srečanju proti kranjskemu Triglavu so se košarkarji ZSŠDI znašli v težavah predvsem pri prenosu žoge, saj so nasprotniki igrali zelo oster presing obrambo in iz te prehajali v hitre protinapade, tako da so ob koncu o-svojili tekmo z rezultatom 62:44. Ne glede na potek turnirja v Solkanu pa lahko rečemo, da se je ta pa skus združevanja na mladinskem nivoju, kljub vsem organizacijskim pomanjkljivostim in kljub kratkotrajnosti dobro obnesel, saj so fantje marljivo trenirali in tudi dokazali, da bi to moštvo lahko bilo perspektiva za prihodnost zamejske košarke. Odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da bo seja odseka v torek, 20. t.m., ob 19.30 na stadionu »1. maj«. ŠD Breg smučarski odsek organizira v nedeljo, 25. t.m., izlet v Amoldstein (Avstrija). Informacije in vpisovanje od ponedeljka, 19., do petka, 23. t.m., na sedežu društva od 20. do 21. ure. Športno združenje Bor sklicuje v petek, 30. marca 1984, s prvim sklicem ob 19.30 in z drugim ob 20. uri REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: obvestila 1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. izvolitev volilne komisije; 4. predsedniško poročilo; 5. razprava in pozdravi gostov; 6. poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru; 7. volitve novega odbora; 8. razno. Občni zbor bo v Borovem športnem centru. Vrdelska cesta 7. ŠK Kras — namiznoteniški odsek ob dodatni tekmi za državni ekipni naslov prireja dne 24. marca 1984, avtobusni izlet v Brescio. Vpisovanje na tel. 229-409 od 14. do 20. ure. ŠZ Jadran vabi svoje zveste navijače na prvenstveno tekmo v Castelfranco Veneto, in sicer v soboto, 24. t.m. Odhod posebnega avtobusa z Opčin ob 17.00, s Proseka ob 17.10 in iz Nabrežine ob 17,20. Cena vožnje je 10.000. Vpisovanje do srede, 21. t.m., v trgovini čevljev Malalan Da Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v Baru Igor v Nabrežini. Izidi tekem Severna Primorska - ZSŠDI 53:46 (22:17) ZSŠDI : Kovačič 10, Žetko 5, Lippa lis (k) 12, Škerla va j, Lukša 2, Civardi 14, Ban, Čebulec 3, Uršič, Barini. ZSŠDI - Triglav Kranj 44:62 (16:28) ZSŠDI: Kovačič 14, Žetko, Lippolis 4, Škerla vaj, Lukša 2, Ciyardi 16, Ban, Čebulec 2, Uršič 4, Barini 2. Severna Primorska - Triglav Kranj 53:46 (22:17) LESTVICA 1. Severna Primorska 4; 2. Triglav Kranj 2; 3. ZSŠDI 0. V finale pionirskega festivala se je uvrstila ekipa Severne Primorske. (Cancia) Novi urnik tekmovanja Športna šola Trst sporoča, da je novi umik tekmovanja v igri med dvema ognjema in v šahu tak: 31.3. ob 15. uri med dvema ognjema za skupini A (Gregorič-Stepančič, širok in Finžgar) ter C (Grbec, Bazoviški junaki, Župančič in Ribičič); ob 17.30 šah; 7.4. ob 15. uri med dvema ognjema za skupino B (Kette, Milčinski, Milje); 14.4. ob 15. uri šah; 28.4. ob 15. uri šah. Danes •NEDELJA, 18. marca 1984 KOŠARKA 17,. Moška C-l liga ■u.dU v Fidenzi: Paraboli - Jadran. . Promocijsko prvenstvo ri.00 na Kontovelu, telovadnica pri-aniških delavcev: Lav. Porto - Bor adenska, 11.00 v Trstu, telovadnica iVi°nto Cengio: CUS - Kontovel. . 1. moška divizija 9.oo v Trstu, telovadnica Cobolli: lorentina B - Breg. ,. Mladinci c, :."D v Trstu, stadion 1. maj: Bor -^telJa Azzurra B. 10.30 Kadeti v Dolini: Breg - SGT. Dečki v Trstu, stadion 1. maj: Bor - ODBOJKA q .... Ženska D liga don • v 'D^tu, telovadnica v Ul. Zan-Ii ,51: DMA Olympic - Friulexport, lvrn„v Vidmu: B ancudine CUS - O-P>a Bettolini. 15 no D ženska divizija na ^ v telovadnici Morpurgo: Corti-P°rt A - Kontovel Electronic Shop. domači šport Under 15 - ženske 9.30 v Trstu, telovadnica Galilei: Inter A - Breg. NOGOMET 1. amaterska liga 15.00 v Križu: Vesna - Gradese. 2. amaterska liga 15.00 v Bazovici: Zarja - CGS, 15.00 v Repnu: Kras - Domio. 3. amaterska liga 15.00 v Dolini: Breg - Olimpia, 15.00 v Doberdobu: Mladost - Gaja, 15.00 v Trebčah: Primorec - Romana, 15.00 v Palmanovi: Jalmicco - Sovodnje, 15.00 v Štandrežu: Juventina - San Lorenzo. Naraščajniki 12.15 v Ul. Flavia: Olimpia - Breg, 11.45 v Žavljah: Giarizzole - Zarja. Najmlajši 10.30 v Dolini: Breg - Domio, 12.00 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorec, 10.30 v Repnu: Kras - Don Bosco. Začetniki 9.00 v Dolini: Breg - Muggesana, 9.00 na Proseku: Primorje - Opicina. Jutri PONEDELJEK, 19. marca 1984 ODBOJKA 1. moška divizija 19.30 v Štandrežu: Olympia - Luci-nico, 20.15 v Gorici (telovadnica Kulturnega doma) : Sovodnje - Soča. S. A. C A J. nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 Ì Kosmi na Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 Gomme MARCELLO Prodaja gum: CEAT — PIRELLI — MICHELIN Predelava in tehnična pomoč TRST - Trg Foraggi 8 - Tel. 724-276 Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnino za zasebnike mesečno 180.00. letno 1.800.00 din. za organizacij in podietio mesečno 250.00, letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT iBlrfil ^lan ',al'ienske in tiska frst IH 119 ,ve,e časopisnih zalofmkov FIEG 18. marca 1984 Število tujih študentov v Italiji bodo urejali z zakonskimi določili RIM — Kot kaže bodo v italijanskih vseučiliških krogih ugodno sprejeli vest o zakonskem predlogu socialistov, po katerem naj bi odslej bilo na italijanskih univerzah le od 5 do 10 odst. tujih študentov, vsa ostala mesta pa hi morala pripadati domačinom. Čeprav je »povpraševanje« po vpisu na univerze v Italiji v zadnjem času nekoliko popustilo, pa je kljub temu še vedno veliko. Na univerzi za tujce v Perugii je bilo doSej od leta 1921 dalje vpisanih 145 študentov iz tujine. Letos je bij vpis za 350 enot manjši od lanskega, ko so pa tudi imeli 300 študentov manj kot leto dni prej. Pa že letu 1982 je bilo v Perugii 1.500 študentov iz tujine manj kot leta 1981. Ker je pa prostora v visokih šolah kljub padcu prijav še vedno premalo, je pravino, da bi sprejeli ta zakon, katerega doslej za to področje Pogrešajo letalo LA PAZ — Bolivijske oblasti so izgubile vsako upanje, da bi našli letalo, ki je »izginilo« v petek. Kljub temu da se nadaljuje, iskanje za »fairchildom F-27«, pa so letalo še razglasili za pogrešano. Letalo je v petek vzletelo iz Trinidada, a nikoli ni pristalo v San Brji. Na krovu je bilo dvajset potnikov. delovanja univerz sploh ni bilo. Se vetu pa je vprašanje, koliko bo tak zakon še koristil, oz. če ni prišel prepozno. Dežele v razvoju namreč dejansko sploh ne pošiljajo več svojih študentov v tujino, da bi tam dipomirali, ampak le manjše število na specializacijo. Pa še nekaj: iranskih študentov, ki so zlasti v letih 1979 in 1980 množično prihajali na visokošolski študij v Italijo zdaj sploh ni več. Tujih študentov na vseh italijanskih univerzah je bilo lani 29.340 (med temi 8.092 iz Azije, 15.828 iz ostale Evrope, 2.027 iz obeh Amerik, 1.855 iz Afrike itd.). Todu te števike postajajo vedno nižje, zato lahko rečemo, da je prišel zadevni zakon vsekakor nekoliko kasno. Lovci na slone V Maleziji so tudi lovci na slone, katere pa so rangerji odkrili. Niso pa mogli preprečiti smrti mladega slona, ki leži na splavu (Telefoto AP) Nasmejani obrazi Tokrat kar na kupu: gre namreč za skupino igralcev, ki nastopajo v priljubljeni televizijski nadaljevanki »Dynasty* (AP) Posilstvo je zgolj maščevanje BONN — Kaj sili posiljevalca v to nasilno dejanje? Vsekakor ne spolne spodbude, ampak predvsem želja, da bi se maščeval avtoritativni materi Do tega zaključka je prišla neka znanstvena študija v Zahodni Nemčiji, ki je proučila 120 primerov posilstva na jugu te države. Znanstveniki so namreč prišli do ugotovitve, da je mladostno življenje tipičnega posiljevalca polno materine ukazovalnosti. Biološki poskusi so dokazali, da se v tem obdobju pri prizadetem posamezniku prekomerno razvijajo ženske značilnosti, v organizmu pa oslabijo moški hormoni. Zakonsko življenje posiljevalcev vodi k dvojni ugotovitvi: po eni strani so to bitja, ki nimajo potrebe po spolni zadostitvi, po drugi pa običajno poročijo odločne, ukazovalne ženske, ki nekako nadomeste avtoritativne matere. V določenem trenutku pa pride do upora proti ženski nadvladi in zgodi se posilstvo, ki ni spolna zadostitev, ampak zgolj maščevanje. U ANKARA — Sodišče v Diyarbakirju (vzhodna Turčija) je obsodilo na 16 let nekega nogometaša, ki je ubil svojega soigralca, ker mu ta ni hotel podati žoge med tekmo v okviru amaterskega prvenstva. Claudio Villa in njegova skrivnost VIBO VALENTIA — Že 26 let je znani popevkar Claudio Villa hranil skrivnost, ki so jo odkrili le po naključju in zahvaljujoč se trmi novi; narjev: polemični in srboriti »kralj popevke« že več kot četrt stoletja goji neutrudljivo in bratsko prijateljstvo do neke handikapiranke v Cose nzi. Gre za Nuccio Battoli, katero je Villa spoznal 1. maja 1958, ko je sodeloval na enem izmed tolikih praznikih dela. Takrat je imela Nuccia deset let. Villa sedaj večkrat obišče svojo prijateljico in vsak dan si telefonirata. Izjavil je: »Domišljam si, da sem sin edinec, a v resnici imam sestro - Nuccio.« Odstavili župana zaradi zlorabe oblasti MOSKVA -»■ Vse kaže, da se mora-lizacija javnega življenja v SZ, ki jo je začel pokojni Andropov, nadaljuje. Tako so takoj odstavili župana Kaspijka (v kavkaški republiki Dagestan), ker je favoriziral prijatelje in vplivneže, da so dobili stanovanja namesto tistih, ki bi jih bili po spisku morali. »Pravda« pa je z županom postavila na zatožno klop tudi vse ostale oblasti Dagestana, češ da so preveč časa tolerirali županovo početje. Ta je namreč namenil 70 stanovanj visokim funkcionarjem partije, namesto ljudem, ki so jih resnično potrebovali in so bili že dalj časa na seznamu. Poštni direktor, bančni ravnatelj itd. pa so že itak stanovali v udobnih hišah... V Makedoniji odkrili pomembno ikono SKOPJE — V veliki pravoslavni cerkvi sv. Dimitrija v Bitoli so med številnimi starimi slikami, ki krase galerije v prvem nadstropju, nedavno odkrili nenavadno ikono. Ugotovili so, da je na njej naslikan tudi lik vlaškega vojvode Jovana Radula IV. Velikega, ki je med leti 1495 in 1508 vladal na prestolu muntenijskih vladarjev. Študija ikone je opravil znani jugoslovanski zgodovinar likovne umetnosti dr. Kosta Balabanov, glavni rav natelj Makedonskega muzeja v Skopju. Dr. Balabanov pravi, da ima odkritje te vladarske ikone velik pomen, ker nedvoumno govori o vezeh te romunske vladarske hiše z ohridsko nadškofijo in širše, z Makedonijo. To nedavno odkritje živih kulturnih in drugih vezi ter vplivov na relaciji Makedonija — kijevska Rusija, še bolj osvetljuje vlogo in pomen, ki ga je imela Makedonija za slovanski in drugi pravoslavni svet, zlasti pa za slovansko kulturno in duhovno svetišče Ohrid in Sveto Goro. Na ikoni je upodobljena Mati božja, z malim Kristusom v rokah, ki sedi na prestolu v frontalnem položaju, a desno od nje sveti Ivan, obrnjen z licem, predstavlja z obema rokama Materi božji vojvodo Jovana Radula IV. Vojvoda je naslikan v bogato okrašeni obleki, s krono na glavi, v enaki velikosti kot prejšnji dve figuri. Z obema rokama drži zaprt zvitek — darovalno listino sveti Materi božji. Nad njegovo glavo je v treh vrstah z razmeroma velikimi črkami napis v grškem jeziku, ki je bil tedaj uradni jezik pravoslavne cerkve, ki se v prevodu glasi: »Najpobožnejši v veri Kristusa boga, gospodar in vlastodržec vse Ogrovla-ške Jovan Radul vojvoda in novi zavetnik«. Na spodnjem delu ikone, na prostoru pod podnožjem prestola Matere božje, je drugi del napisa, izpisan prav tako v grščini z velikimi črkami, v dveh vrstah, ki se v prevodu glasi: »Postal sem sedaj diakon v letu 7011 (1503) meseca novembra 28. Igjmen gospod Neofit«. Ti napisi so bili napisani v času nastanka ikone, nenavadno pa je, po besedah dr. Balabanova, da ni podpisa slikarja. Ikona sodi v - vrsto velikih, prestolnih ikon } dimenzijami 137 x 91 x 3 cm. Naslikana je na iz treh kosov sestavljeni deski. Na to je razpeto gosto tkano platno, na katero je nanešen razmeroma debel sloj mavca, na katerega je srednjeveški umetnik slikal s tempera barvami. Tempera ie bila nato zaščitena s slojem laka. V 19. stoletju poškodovane dele so retuširali. Vojvoda Radul IV. Veliki je znan kot razmeroma veren vladar, ki ni bogato obdaroval samostane le v svoji državi, ampak tudi drugod na Balkanu, posebno svetogorskega v Makedoniji. P°" membna je njegova zveza s menihom Nifonom, ki je postal leta 1484 solunski metropolit, kasneje pa je dvakrat sedel na prestol carigrajskega P3' triarha (1486-1488 in 1496-1498). Češki zgodovinar Jiraček navaja, da je Nifona »pobožni vlaški vojvoda Radul IV., poklical leta 1504 v svojo državo, da bi mu tam uredil cerkvene zadeve«. Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (21.) STRELI 50 JE DALEČ SLI Sali! ebežati moram SKOZI OKNO! JOHN HITCH, BILL UAXX/KS, JOEL K IN 6, VSTANITE! PRIŠEL JE JOAQUIN , MUSETTA! A BEGUNCI SO PLANILI IZ SNA IN POGRABILI OROŽJE, TODA JOAQUIN JE BIL HITREJŠI-rz NOEQOVE TU$KE JE BRUHNIL 0QEN3... PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL ROLICH Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30% goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982. 12dittai dolauttì ARTIKLI ZA CVETLIČARJE • Keramika in vse za kompozicije • Velika izbira trakov • Celofan - umetno cvetje • Celotne dobave za cvetličarje TRST — Ulico Rlguttl 13 Telefon: trgovina 750-524 - stan. 52-143