PRIHO DNEVNIK _____ GLASILO • Štev. 233 (2543) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 3. oktobra 1953 Cena 20 lir f C gleda °bjavi!‘ vaien lik, - poce-njanju Ita- ki j; ^ratl v krajih, lUZ'{° dan°° « Kon- '^^jarke *° “trdbe’ 20 !Uzia ij Za stroi™ka ""im sP°™enica Zdru-lož!lc ;e strašna ob- ^i\r / 3a. vseh rimskih roinin, C, naivišjim medna- \ rnom: 2 ™p°™- 111 b enoti?*1 kažejo gorički H°rn n Slovenci s- prit „ " 9enoc'd, ki ga izva- !,st« imnfČl Evr°Pe P«® Itj • nahstična država, itn TtSJ so$eda,.« dneua v *“m# Poten]aZlOCiTi°V’ W *ih ,e ^oeifc0!,(am’ fe-’er si mčecn krai za odhod rta ti jolalne P°h°de v deželo, teštim/e ljudstvo z nadčlo-itt (e invami osvobodilo " in rve,'ofnalne "“Podal-ieurn • nike Ugnalo. ia m«>čna5d t“fc° ter bi n“' Wt)oriia > va lahko od- edine ho metodami, ki bi provo- P°služu ’ Se na®e ljudstvo m, ZUlyysten, ki so da_ t’«l;u , bl “5aj Po zatrje-*avnikn °lnih vodilnih dr-^ Učinl^ SU6?a morala biti k°h rožl°Vlteiša kot kakršno h °l *n]e 2 orožjem, očitno T/ tem T°žljanjem ^otta neS 1 2 one strani Jahti. Ptmeravajo prene- te,n mesfera^ 5mo P‘sa*' na 'Pia p.,,„ 0 načrtu, ki ga "Oedbo manVlada s Trst o m z 8 Poar« 0 ne danunciade, *•&** ... :;;7;ria c'Piiisti !*! ,? sprehajajo tudi n° »Bleri* llie ter si pozor-®fdclt naSe mesto, iz- “'lijte 0 tud'> da za te ci-"it čru >l0£d trdijo, da niso khlci Sp°“ kot Preoblečtni } diskih”'*1 ^ Marraso-S deih..enot’ kl so se-ti kr„ , lz,h razmešče-■iz katerih j'e »1ifethU° P° svojih pred-uženi pos!a!o spomenico Mna n'm narodom. b,St; "ned*«-15*01’ J,rihaJ'a p "‘tou ; ?lm! ,Je največ iz-fe^jein j ,a!'je. saj ne po-^a*niCo ru9e9(i kot osebno alaCr„Pl Čepray J'0 J« >2- z kolt občina u Ka-7^ sed„i , 3e ta,io hotela, % °leda, kako se ve- la . ttJnt on,,;. ___ 7J0 jttlr. ' kako se ve- »" ,0 PrK-r°St;le pn nas> fcot *>i/ s 11 domov. pa kaj « cJlZVU Postavila n' bi/ ^ ’sIi domom T0 20 cin P°stovila i 'tradm 3“ Predsedni-»»• -- c, '^PtokrJt-A nov izvoljeni '4no* seveda - » ^ 71 Iq S5' 'o):£n^ *«nj kot Do tahor mesto Paler- %°Sn° boaiu i' dotižnifc ij. °dpr/ 7 ’ k° ie komaj »eVe » teh .aVeznm° sodi- «a|U' ^ je h"fb SOdiio či0‘ O^im .U 5£i,ci?i z bi Sttt!>hiSb,n diPl°matskim ' »r'»». * sžai>r, nPhavZV :rrStU’ da "i bit di”arjeo p ° 'n 5t(> Vri *° edini'X gotovo le z„„ Itjerant' ZVU \ miš,6emu itali-0eU iin*rje Potrebuje v \l°^ns^nnijj10 C IN-o v-U con, 'Z?%«listitnc Vn’ da ie ri ’ upošte- \ iyec itdZes, politični ^e° dejan m” 6 t,(ade H ‘ hkrati n sef ri™ske ■ •?“« «- in '^e CLiV, lei Vsesat. USa3’ posfcu- \ri6e s“ojih ,• ” con' B ves ' te ve- \ y svoL*. < ves ta Ce ve~ S. Uie severi11*00'1 uP°rat ITJ X ^ih“es, osta/f i°Pino_ vemo ‘D> —‘Ut, v, - w —7/10 % panjem n Pelle s bil, Cffrotnon demonstra-Seve,‘ec it’,20sedbc obai-Srj« itdlijangh potem n‘ V Pran . misije po n,č več zago- Popušča to °leda in t J Vsem ■ K .w°eni ■ » katerm , Podobne ur ‘a i S '8ra RIMSKI PHRLHMEHT ZRVLRČUIE I Incidenti na Koreji ZUHHHIEFOLITICHO DISKUSIJO Pella bo govoril šele v torek - Rastoče šovinistično vzdušje v parlamentu Togliatti še hujši nacionalist kot Nenni - Odstavljeni Pacciardi še vedno misli na divizije - Pretep zaradi misina Anfusa in kominformista Pajette (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Zunanjepolitična debata v rimskem parlamentu se je danes pravzaprav že izčrpala, vendar se bo končala šele v torek. Zbornica se bo namreč spet ravnala po stari tradiciji, na katero je v zadnjih razgibanih časih že skoro pozabila, da se namreč poslancem prileže razširjen wee-kend, ki obsega tudi ponedeljek. Tako velika obzirnost predsedstva zbornice in vlade do poslancev je nekoliko čudna, če se na eni strani spomnimo, da so med razpravljanjem o volilnem zakonu seje trajale tudi /O do 80 ur nepretrgano in da se je parlament sestajal v petek in svetek (prav demokristjani so ne glede na predpise o spoštovanju gospodovega dne vztrajno predlagali seje tudi v nedeljo), in če na drugi strani pomislimo, da mora biti do konca oktobra ves državni proračun odobren .in da čakata pri tem zbornico še dva tako trda oreha kot sta debati o proračunu notranjega ministrstva in policije in o vojaškem proračunu. Logično bi torej bilo. ko bi se vladi mudilo (zlasti še, kar ji je med razpravljanjem o finančnih proračunih nekajkrat spodrsnilo in je parlament odobril resolucije, ki jim vlada nasprotovala, pri čemer je verjetno tudi del de-mokristjanskih parlamentarcev glasoval proti vladi). Nenadnega razmetavanja s časom med zunanjepolitično diskusijo torej gotovo ne gre pripisovati dejstvu, da je časa na pretek. Včeraj so napovedo- sti ljudstva od resnih lastnih problemov na tržaško fatamorgano. Sicer pa je Togliatti menil, da je mogoče vprašanje «vzhodnih meja« rešiti v skladu z italijanskimi interesi samo s spremembo politike, se pravi, z naslonitvijo na Moskvo. Sicer pa je menil o tržaškem vprašanju, da so perspektive (/katastrofalne« in da je sedanji «obupni položaj,, (za italijanske ((nacionalne interese«) nastal «po jngoslovanskih sporazumih z Londonom in Wa-shingtonom in tik pred jugoslovanskimi manevri ob italijanski meji, ki so jim prisostvovali predstavniki mnogih zahodnih držav«. Za Bartoleja je Pulj v coni B, kot je povedal v parlamentu pred dvema dnevoma, za Togliattija pa leži Zagreb, oziroma celo področje vzhodno od Zagreba, «ab italijanski meji«. Ali pa misli morda na «naravne meje«, ki so se v času Mussolinija in Paveliča res precej približale Zagrebu? Nato je Togliatti govoril o plebiscitu: ((Plebiscit je demokratično sredstvo in v tem smislu nanj načelno pristajamo in bomo tudi formalno pristali če bo to od nas zahtevala predložena resolucija. Toda mislimo, da bi s plebiscitom t lahko prišli do položaja, ki bi je j bil prav nasproten onemu, ka-kršnega hočemo doseči. V nasprotju z Nennijem menimo, da plebiscit ne bi sprostil položaja, tamveč bi nas pripeljal v neke vrste zagato. («cul di sacco«, je z elengantnim gali-cizmom rekel Togliatti). Sicer pa se je bati, ie nadaljeval voditelj KPI. da bi imel plebiscit vali. da bo Pella morda že da-. katastrofalen rezultat, ker izid nes zaključil debato. Očitno da razni koraki italijan- pa je, _ ske diplomacije v zahodnih prestolnicah še niso prinesli zaželenih rezultatov in da Pel-la še vedno upa, da bo morda vsaj do torka zvedel kaj novega s čimer bi se lahko pred Izbornico postavil. Na drugi strani je pa prav danes na primer bivši obrambni minister Pacciardi menil, da zahodni odgovor na italijansko noto o plebiscitu ne more biti druga-' čen kot nezadovoljiv. Glavna atrakcija današnje popoldanske seje je bil Togliattijev govor, jutranje seje pa rokoborba prostega stila. Po volitvah v italijanskem parlamentu. ki je že vajen marsičesa (dvorano senata so dva meseca obnavljali po opustošenju med diskusijo o volilnem zakonu) še ni bilo tako vročega prizora. Incident je nastal med govorom demokristjana Tognija, ki se je zavzel za bivše fašistične diplomate in priporočil njihov ponovni sprejem v diplomatsko službo. Tu je vstal Pajetta in zakričal: «Vzemite Anfusa!« Nekdanji Mussolinijev republi-kinski veleposlanik v Nemčiji in sedanji poslanec MSI v italijanskem parlamentu je reagiral, ko pa mu je Pajetta zabrusil, da je kriminalec, je nastal splošen pretep med neo-fašisti in k°minformisti. Sicer na predpoldnevni seji ni bilo omembe vrednih govornikov, če izvzamemo morda neofašista Graya, ki je obžaloval ukinitev ministrstva za italijansko Afriko in končal s Petelinjim stavkom: ((Italijani so lahko ponosni, da so edini belci, ki so jih barvasti narodi vzljubili in njihov odhod obžalovali«. Qmenimo naj še, da se je demokristjan Togni zavzemal za poglobitev odnosov e fašistično Španijo in zahteval ((Spremembo določil, ki urejajo izvrševanje italijanskih obveznosti do zahodnih velesil«, če predlog o plebiscitu ne bo sprejet. Popoldne je govoril Togliatti, ki sicer neposredno ni pristal na plebiscit, ker se mu zdi «nevaren», ki pa je bil v govoru še hujši nacionalist kot Nenni. Predvsem Togliatti skoraj ni govoril o vprašanju«, temveč o »vprašanju naših vzhodnih meja«. Poudaril je svoje zadovoljstvo, da se je to vprašanje »tako učinkovito uveljavilo v javnem mnenju« in s tem dal tudi svoj blagoslov Pellovi šovinistični kampanji odvračanja pozorno- za obe coni; to je vsaj v duhu pogodbe«. Sledil je še poslanec Vec-chietti (PSI) ki je dejal, da je STO »italijanska zemlja, ki jo je treba zahtevati«. Pacciardi pa se je strinjal s Togliattijem, da utegne biti plebiscit tudi nevaren, sicer pa da je nepotreben, ker »Trst sploh ne more biti sporen«, Pacciardi je kritiziral tudi Pello in dejal, da njegove besede gotovo ugajajo nacionalistom, da pa bodo nujno pripeljale do razočaranj, če se ne bodo opirale na konkretne načrte — «toda kakšni naj bodo ti konkretni načrti če Pella napoveduje znižanje vojaških izdatkov!« Pacciardi je sicer samo še bivši obrambni minister in je komaj skozi zadnja vrata prilezel v parlament, na di- vizije pa še ni pozabil. Sicer pa meni Pacciardi o Pellovi politiki, da «ima samo namen, da dobi nekaj zadoščenja v coni A». Sledilo je pj-ikazovanje raznih resoluciji, o katerih bodo glasovali Nennijev poslanec Tolloy poziva v svoji resoluciji vlado, naj «izvede plebiscit z nadzorstvom OZN ali štirih velesil, naj vztraja pri enotnem značaju plebiscita v obeh conah in_na vsak način zahteva združitev vsega ozemlja«. Za priziv pri OZN sta se zavzela tudi monarhist Greco in fašist Colognatti, medtem ko je monarhisti Cuttitta zahteval oboroženo spremstvo za italijanske ribiške ladje ki protizakonito lovijo v jugoslovanskih vodah , A. P. v taborišču ujetnikov SEUL, 2. — Vrhovni poveljnik združenega poveljstva na Koreji, general Clark je danes prišel v Seul v spremstvu svojega naslednika generala Hul-la, ki bo v kratkem prevzel svoje mesto. Medtem javljajo, da je poveljnik repatriacij ske skupine OZN general Hamblen u-radno protestiral pri poveljniku indijskih sil proti postopku, ki so ga uvedli glede prepričevanja vojnih ujetnikov ki odklanjajo povratek v domovino V svojem pismu predsedniku nevtralne repatriacijske komisije izjavlja general Hamblen, da postopek, ki ga je objavila nevtralna komisija, predstavlja ((izrecno spodbujanje ujetnikov, naj zahtevajo repatriacijo«, in ne možnost ((svobodne izbire«. General pravi dalje, da je bila večina predlogov severnih predstavnikov sprejeta, medtem ko so bila «pra.ktično vsa priporočila poveljstva OZN zavrnjena«. Iz jjanmunjoma pa javljajo, da je prišlo do novih neredov med kitajskimi ujetniki na nevtralnem področju, ki odklanjajo repatriacijo. Pri neredih sta bila dva ujetnika u-bita, pet pa ranjenih. Indijski predstavnik je izjavil, da je do neredov prišlo, ko so indijske straže spremljale v bolnišnico izven taborišča nekega ujetnika. ki je poskušal napraviti samomor. Nekateri njegovi tovariši so skušali preprečiti, da bi ga odpeljafi v bolnišnico in so preplezali ograjo taborišča. Indijske čete so jih najprej skušale prepričati, naj se pomirijo nato pa so bile prisiljene streljati. Iz Pusana javljajo, da je neki član južnokorejske skupščine predložil resolucijo, s katero zahteva umik indijskih čet s Koreje Resolusija pravi, da bo Južna Koreja v primeru, da bo repatriacijska komisija odklonila odstranitev indijskih čet, morala izvajati svoje ((suverene pravice«, da doseže njih odhod. O tej resoluciji bo južnokorejska skupščina razpravljala, ko bo obrambno ministrstvo pripravilo poročilo o incidentih. ZANIMANJE ZA PREDLOG ADLAIA STEVENSONA O NENAPADALNEM PAKTU S SOVJETSKO ZVEZO Posvetovanja treh zahodnih vlad glede odgovora Moskvi - Herriot se zavzema za konferenco Štirih „na visoki ravni" - Churchillov predlog zopet aktualen? Santin st šovinistično im \ at lil« e< r(ut* | feeritb atša- j»ropot«» nvnr. - ata e ■Jeli* autoritu j caJi il ■;,)-->& un <č»trsifcf| || a -T*naris«, | a lur.cn neu ie za, irli , ono« canoniea ti ollalte, ; ehe <1 čr>, fo«.*>•* ir ralo is,->ir:tiXe Ušiii;st7$$§*■7»V - i :w-.trstu «*osa| s rel fitalr • ;T' čel libro XII : ;7: del sr.eot« * lllegalfcent*. \ JsO-la Curl« ‘ospsvtla Triesta.lS oettasbro LONDON. 2. — Britansko zunanje ministrstvo javlja, da se tri zahodne države do sedaj še niso sporazumele glede odgovora na zadnjo sovjetsko noto. V francoskih pooblaščenih krogih pa izjavljajo, da se o tem sedaj posvetujejo med tremi prestolnicami po redni diplomatski poti in da se bodo v sredo sestali v Londonu izda N,? N,‘ 0 Jcaterm^610 Podc — 16 širno raz- 'hra lijo. h bra- {>; «(.- ' • utbn°eu v ! ‘°Pen5k>Jl j irem lnjanje red'šču me- 01' -! U°OenstT desetih ^jn0u . da lh osnovnih ,S flrobe'^7 samo i! n°sti - ,dskrimina-žQri fašist;* ‘ Poleg ve- >7 SS? , ^inl^skim '. da ZVU 7 in n r°ke, j., lr°kratom i ££ 7;na- ^Pod naio kSvs ^ •ca, . ose . ^^Pušč^da in d0 l 4 'neni? kdaj in s trc r<1Ja že deveto v coni A ne bi mogel prevladati nad izidom v coni B. Predvsem pa je Togliatti zaskrbljen zaradi možnosti plebiscita na Južnem Tirolskem in zahteva od predsednika vlade, n0lda (ZbvlniCLZahn0l7ori?ioda ! vedenci treh zahodnih vlad se kaj takega ne bo zgodilo. . „ Ko je Togliatti potem za- ; pripravijo načrt, odgovora vrnil goslovanskih razgovorov ... . -------------------- ,■ , , „ . , _ ,, , prikladnost Saragatovega pred-i zglasili pri kanclerju Ade- med Sovjetsko zvezo, Poljsko skovni konferenci namreč lz-lučujejo. Poudarjajo tudi, da javil, da je predsednika opo- študirajo razloge, ki govorijo zoril na svoj predlog, ki ga je j za in proti Stevensonovemu stavil v svojem govoru pre-j predlogu, hkrati pa tudi dru-tekli mesec v Chicagu. Pri-j ge alternative, pri tem upošte-pomnil je, da mu je Eisenho- ! vajo tudi to, če bi bila sovjet-wer izjavil, da državni depart-1 ska vlada P° sklenitvi pakta ma skrbno proučuje ta pred- pripravljena miroljubno sode-log skupno z drugimi mož- l°vati z Zahodom, nostmi za omilitev mednarod- j Proučujejo pa tudi vpraša- ne napetosti. Stevenson je gle- j nJe, de svojega načrta izjavil, da I šen kdaj naj bi nenapadalni sklenili tak-pakt, zlasti U koristnost italijansko-ju- po nedelj pa se bodo tri e za- i vJetsko zvezo in evropsko lovanskih razgovorov in ! hodni komisarji' v Nemčiji [ obrambno skupnostjo ah pa ! bi se lahko obvezali med So-1'če naj bi ga sklenili prej ali balkansko 'sodelovanje stalno poglablja. Razgovori za ustanovitev stalnega tajništva zelo dobro napredujejo. Prav tako proučujejo vprašanja sodelovanja med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo na gospodarskem področju Razgovarjajo se tudi o ustanovitvi tristranske trgovske zbornice. loga o popolnoma italijanski ! nauerju, da se sporazumejo o Upravi v coni A (ki nbi pome- j skupni formuli za odgovor. V nila razdelitev«, ne bi pa «od- j nemških krogih so baje naklo-stranila jugoslovanskih zahtev -----= —-—•— —J ■»=—v. po Trstu«) je izjavil, da spričo nevarnosti, da se položaj nikamor ne premakne ali da bi se začela pogajanja, ki bi spravila Italiio na slabši položaj kot zdaj KPI ohranja svoj predlog (mirovna pogodba), ne ker bi bil idealen, temveč ker je v primerjavi z ostalimi najboljši in ker to «ne izključuje nadaljnjega razvoja«. Reveža Vidalija pa je Togliatti odpravil takole: «So tudi takšni, ki mislijo na zahtevo za skupno civilno upravo njeni sestanku med Eisenho-\verjem, Churchillom, Lanie-lom in Malenkovom. Medtem pa so nekateri funkcionarji ameriškega državnega departmaja danes potrdili, da ameriška vlada proučuje Ste-vensonov predlog, naj bi ZDA in njih zavezniki ponudili Sovjetski zvezi sklenitev nenapadalnega pakta. Demokratični voditelj Adlai Stevenson, ki je včeraj poročal Eisenhovverju o svojem po- -v-i; jg na ti_ tovanju okoli sveta, in drugimi državami Vzhodne Evrope ter državami NATO. Dodal je. da bi taka ponudba Sovjetski zvezi razjasnila o-zračje in bi Rusom odvzela eno glavnih gesel njene ((mirovne propagande«. Tudi bivši zunanji minister Dean Acheson je včeraj izja-, vil, da bi morali upoštevati se-j Neki odgovorni danje sovjetske predloge za 1 ' pogajanja «na najvišji ravni«. Odgovorni ameriški politiki poudarjajo, da Stevensonov predlog ni edina alternativa, ki pride v poštev. Sprejeta ni bila še nikaka dokončna odločitev in stvar še vedno pro- Eden bo ponovno prevzel posle zunanjega ministra V pričakovanju Churchillovega govora na kongresu konservativne stranke Laburistični kongres se je zaključil z odobritvijo programa stranke LONDON, 2 — Britanska vlada se je sestala danes zju. traj pod predsedstvom Churchilla. Navzoč je bil tudi zunanji minister Eden. Prav tako so bili navzoči tudi trije načelniki glavnega štaba. Predsedništvo vlade je medtem uradno javilo, da bo Eden ponovno prevzel posle zunanjega ministra v ponedeljek. . . Kakor zatrjujejo dobro obveščeni krogi, so na današnji seji vlade razpravljali o sedanjem stanju angleško egiptovskih pogajanj. Kakor se zdi je bi' že dosežen na-«tržaškem i čelen sporazum o številnih ' točkah toda po trditvah angleških uradnih krogov, je treba rešiti še nekatera vpra. šania Ce pa ne bodo nastale nove ovire med poluradnimi razgovori, se bodo uradna po. gajanja lahko zopet začela v kratkem času in v enem ali dveh mesecih bi se pogajanja I iranskih lahko zaključila s podpisom sporazuma. Prav tako se zatrjuje, da je vlada razpravljala o izmenjavi not med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami. Baje so se sporazumeli o stališču, ki ga bo britanska vlada sporazumno s francosko in ameriško vlado zavzela gle de bodoče izmenjave not š Sovjetsko zvezo o Nemčiji in o Avstriji. V dobro obveščenih krogih ne izključujejo možnosti, da bo Churchill ob. razložil svojo zamisel o sred stvih, ki naj omilijo mednarodno napetost in ki naj omogočijo rešitev najvažnejših vprašanj, v svojem govoru, ki ga bo imel ob zaključku kongresa konservativne stran, ke, ki se bo prihodnji teden' sestal v Margateu. Trdi se tudi, da so na seji vlade govorili o angleško- odnosih .Ote Med zadnjimi manevri JLA Je maršal Tito priredil angleškim, francoskim, ameriškim, grškim turškim vojaškim atašejem sprejem v gozdu na področju manevrov. S tem v zvezi zatrjujejo v londonskih uradnih krogih, da ni pričakovati bližnje obnovitve an-gleško-iranskih diplomatskih odnosov. Glavni tajnik angleških sindikatov «Trade Unions«, Arthur Deakin, je danes zanikal izjave podpredsednika 0’Briena. da se bodo angleški sindikati ločili od' laburističnega gibanja Deakin je izjavil, da se sindikati niso nikoli mislili ločiti od labu-rizma. Kongres je danes odobril skoraj soglasno laburistični program, ki je bil objavljen v posebni brošuri ge prej je Clement Attlee imel zaključni govor, v katerem je izjavil med drugim: »Naša stran, ka se zaveda odgovornosti in dejstva, da bo v kratkem času lahko poklicana, da sestavi vlado. Laburistična vlada lahko deluje, samo če se vsi strinjamo o naših smotrih in o sredstvih za njih dosego«. O programu, ki ga je kongres odobril, je Attlee dejal: «Program predstavlja poglede dejanske večine v državi in v spodnji zbornici Lotimo se združeni borbe, ker smo velika stranka«. Attlee je med drugim sporočil, da bo na zahtevo sindikata rudarjev in železničarjev v kratkem odšla v Kenijo posebna parlamentarna delegacija. Kongres je bil danes zaključen. Program, ki je bil na kongresu sprejet, predlaga med drugim: 1. zopetno nacionalizacijo jeklarske industrije in prevozništva; 2- previdno nacionalizacijo obširnega sektorja kemijske industrije in raz. ne sektorje javnega premoženja ter proučitev o nacionalizaciji drugih vrst industrije; 3. desetletni program o kmetijstvu, ki predvideva izgon slabih obdelovalcev in zaplembo zemlje, če je to potrebno; 4. vzpostavitev programa za brezplačno zdravniško pomoč; 5. razvoj virov v Commonwealthu, zato da se odpravi odvisnost naravnih p. Vojaška pogajanja m in JaPonsko Washingtonu poudarjajo, da1 TOKIO, 2. — Neki japonski državni podtajnik Walter Be- list piše danes, da bo Japon-dell Smith v svojem današ- ska začela v kratkem pogajanjem govoru v Detroitu ni pre-: nja z ZDA za sklenitev dogo-šel preko sedanjega mišljenja | vora o medsebojni obrambi, ameriške vlade in da je dal j p0g0(jba naj določila ope-na znanje, da čaka vlada na: VaCijska področja in vlogo, ki naslednjo potezo Moskve. Ome., naj b/ jo. japonska vojska ime-ml m nobene take alternative, , J nrimf,ril A„... -.j.-;,., kot jo je predlagal Stevenson. 1 v Prlmeru skupne akcije Neki ndvovorni =mer(Ski rf- kot odgovor na napad na japonsko področje. Dogovor naj •'si V' - v:;," ameriški državnik je opozoril na to. da želi ameriška vlada v glavnem pripraviti sovjetsko vlado do tega, da bi bila pripravljena bi določil tudi podrobnosti operacijskih načrtov in ustanovitve skupnega glavnega razpravljati z Zahodom o dolo-l štaba. List dodaja, da dogovor čenih vprašanjih, ki bi lahko zmanjšala mednarodno napetost. Razen Stevensonovega pred. loga so v Parizu pritegnile precejšnjo pozornost političnih krogov tudi izjave predsednika skupščine in radikalnega voditelja Herriota listu »Information«. Herriot je namreč ponovno kritiziral načrt za evropsko vojsko in je izjavil, da bi morala Fran. cija dati pobudo za sklicanje konference na visoki ravni s Sovjetsko zvezo še pred oborožitvijo Nemčije. Svaril je pred nemškim militarizmom in je dejal, da bi pri pogajanjih morala imeti Francija važno vlogo, zlasti ker ima pogodbo s Sovjetsko zvezo, na podlagi katere . lahko naveže z njo stike. Dodal je, da bi s konferenco štirih postala ustanovitev evropske vojske nepotrebna, in je dodal, ali si je sploh mogoče misliti. da Nemčija, ko bo imela zopet vojsko, ne bo zapadla izkušnjavi, da to vojsko uporablja. Na vprašanje o možnosti uresničenja vzhodnega Locarna je Herriot izjavil, da je realnost mednarodnega živ. ljenja vedno uničila poizkuse ravnotežja. »Zato mislim, da je potrebno iskati novo formulo, celotno rešitev, ki naj zciruži vse evropske države v skupen zaščitni sistem« Kakor rečeno, so pri pariških političnih in diplomatskih opazovalcih zbudile pozornost zlasti Stevensonove izjave ter poznejše izjave predstavnikov državnega departmaja o možnosti nenapadalnega pakta med Vzhodom in Zahodom. Današnji «Le Monde« piše. da bi taka pogodba lahko predstavljala vaien korak za omilitev med. narodne napetosti. «Toda, zato da se dobro izvede — dodaja list — je potrebna konferenca na najvišji, ravni in Churchillovi predlogi bi lahko zopet postali aktualni«- Razgovori o ’ trojne balkanske trgovske zbornice BEOGRAD, 2. V dopisu iz Carigrada, ugotavlja »Politika« v zvezi z italijanskimi spletkami proti balkanskemu sporazumu, da bo vsak poskus slabitve tega sporazuma doživel neuspeh. Novi jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Miša Paviče-vič je poudaril danes dopisniku «Jugopressa», da lahko služi balkanski sporazum za primer mednarodnega sodelovanja na osnovi enakopravnosti in nevmešavanja v notranje , zadeve ter. medsebojnega spo-virov od dolarskega področja, štov/anja. Pripomnil je, da se ne spada v okvir varnostne pogodbe in upravnega dogovora med Japonsko in ZDA, ki je že v veljavi, in zaradi tega ne bi bila potrebna odobritev parlamenta Albanska izzivanja na meji z Jugoslavijo BEOGRAD. 2. — Na alban-sko-jugoslovanski meji še vedno prihaja do izzivanj albanskih organov. 29. septembra zvečer so prekoračili jugoslovansko mejo pri Popovi Sapki v okraju Dragaš trije albanski diverzanti. Kmalu po prestopu meje so naleteli na jugoslovansko obmejno patruljo. V spopadu je bil ubit eden izmed diverzantov, ostala dva pa sta zbežala nazaj v Albanijo. rf* Ze večkrat smo v zadnjem času poročali o povečani strupeni šovinistični delavnosti iškofa Santina, zlasti v zvezi is cono B. Poročali smo. kako je Santin odklonil prošnjo slovenskega frančiškanskega reda, da bi ta prevzel v upravo frančiškanski samostan v Kopru, kako je zavrnil prošnjo duhovnikov iz cone B, da bi prišel v slovenske vaisi te cone birmat slovenski duhovnik, kako po njegovem ukazu v | župni cerkvi v Kopru še zdaj ! ne sme biti slovenske pridige ■ niti poučevanja verouka v slo- j venščini- Poročali smo tudi o sestanku. kj je bil 28. avgusta v kapelici tržaškega semenišča in na katerem je Santin sklicane duhovnike iz cone B zmerjal z «oportuniisti» in ((Strahopetci«, ker b/ po njegovem morali opravljati čim intenzivnejše hujskaško delo v 'korist italijanskega imperializma, rovariti proti ljudski oblasti in nuditi »vso moralno in materialno podporo« emi-sarjem, ki jih pošilja in še namerava, kot je sam dejal, v še večjem številu pošiljati v cono B, da bi tam provocirali in rovarili. Danes objavljamo fotokopijo pisma, ki ga je Santin nedavno poslal župnemu uradu v Kučibregu, ki ga je vpralšal za dovoljenje, da bi smel sprejeti ponudbo občinskega urada v Momjanu, da se del župnišča v Kučibregu odda v najem za otroški vrtec. Iz Santinovega odgovora je najprej razviden diktatonski način, kako tržaški škof ravna g podrejenimi duhovniki. Na- .i dalje je razvidno, da Santin ne dovoljuje, da bi razpoložljivi prostori v župnišču lahko služili za otroški vrtec. Predvsem pa je iz tega pisma razvidno, da hoče Santin obdržati te prostore za to, da bi v njih nastanil one svoje zveiste izzivalne emisarje, ki jih namerava pošiljati v cono B, kot je napovedal. Pri tem z znaČiTnim cinizmom meša v stvar Vojno upravo JLA, ki z vsem skupaj nima nobenega opravka (saj je celo Santin prisiljen duhovnike zaradi njihovih odnosov do oblasti zmerjati z ((oportunisti«), tembolj ker so tu novi dokazi — če jih je sploh še treba — da je Santin tisti, ki provocira in ki namerava svoje izzivanje še povečati. Končno je tudi značilno, da prihaja Santin prav tako v konflikt s slovenskimi, pa tudi nekaterimi talijanskimi duhovniki v coni A, ne zato, ker je tu Vojna uprava JLA. temveč ker jih hoče proti njihovi vesti prisiliti, da bi služili kot orodje rimske imperialistične politike. Da se je Santinovo izzivalno in šovinistično delovanje pojačilo prav v zadnjem času in da sam škof napoveduje še stopnjevanje tega delovanja, prav tako ni ne čudno ne slučajno. Kako naj bi človek takšne preteklosti in takšne mentalitete stal ab strani v križarski vojni izzivanja, šovinistične histerije in nenasitnega imperialističnega pohlepa, obenem pa najostudnejše-ga svetohlinstva, ki jo je » zadnjem času sprožil predsednik rimske vlade Pella! BEOGRAJSKI TISK O SPOMENICI SLOVENCEV POD ITALIJO BORBA : MUSSOLINIJEV DUH NAVDIHUJE KUHO ZUNANJO POLITIKO Podpora skoraj vseh strank Pellovi izsiljevalski politiki - Izjava zahodnonemškega veleposlanika dr. Hansa Krolla o Trsta (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Današnje beograjsko časopisje objavlja na vidnih mestih vest o spomenici Slovencev pod Italijo Združenim narodom. Listi pri tem poudarjajo, da je slovensko prebivalstvo v današnji Italiji brez pravic in da je kot pod fašizmom izpostavljeno raznarodovanju in šovinističnim preganjanjem. Listi poudarjajo nadalje, da skuša rimska vlada zadušiti slovensko narodno manjšino, medtem ko uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji vse pravice in da diskriminacijska politika Rima krši mirovno pogodbo in celč italijansko ustavo. Pod naslovom aOsvajalne san je« daje beograjska ((Borba« pregled dosedanjega poteka zunanjepolitične diskusije v rimskem parlamentu. Ta diskusija ima po mnenju beograjskega lista dva pomena: izsiljevanje zahodnih zaveznikov v tržaškem vprašanju in neprikrito oživljanje italijanskega imperialističnega programa. «Borba» omenja govore poslancev raznih strank, ki so zahteve italijanske vlade zaradi Trsta podprli z izsiljevanjem zahodnih držav v zvezi z udeležbo Italije v atlantskem paktu in v evropski skupnosti. Benito Mussolini bo tudi tokrat lahko mirno počival v grobu, zaključuje ((Borba« kajti njegov duh živi v srcu Rima in navdihuje italijansko zunanjo politiko. Zahodnonemški veleposlanik v Beogradu dr. Hans Kroll, ki je nedavno obiskal razne kraje v Jugoslaviji je po vrnitvi v Beograd prikazal uredniku agencije «Jugopress» svoje vtise in govoril o jugoslovan-sko-nemških odnosih in o tržaškem vprašanju. Veleposlanik Kroll je poudaril gostoljubni in prisrčni sprejem in veliko zanimanje ljudstva in voditeljev Jugoslavije za razvoj ju-goslovansko-nemških odnosov. Dodal je, da nemško ljudstvo visoko ceni napore Jugoslavije za obrambo sroje neodvisnosti, kajti Zahodna Nemčija Prekinjena pogajanja med FLRJ in Albanijo BEOGRAD, 2. — Včeraj so se v Ohridu prekinila jugo-slovansko-albanska pogajanja o ustanovitvi mešanih komisij za raziskovanje in ugotavljanje obmejnih incidentov. Do prekinitve je prišlo, ker je al. banska delegacija zavrnila vse jugoslovanske kompromisne predloge. in Jugoslavija imata skupn# interese, da se ohranita mir in varnost v svetu. »Zahodno-nemška zvezna republika * simpatijami spremlja tesno sodelovanje balkanskih držav*, je poudaril Kroll. Na vprašanje, kako gleda Zahodna Nemčija na tržaško vprašanje, je dr. Kroll izjavil: ((Zvezna republika ni v tržaškem vprašanju niti partner, niti stranka. Zato se moja vlada izogiba vsakemu vmešavanju v spor, do katerega je prišlo v tem vprašanju. Toda to ne pomeni — to bi želel dodati kot svoje osebno mnenje — .da smo mi v tem vprašanju nezainteresirani. Mi bi v interesu miru in mednarodnega sodelovanja iskreno pozdravili, če bi se čimprej našla taka rešitev, ki bi bila za vse zainteresirane stranke sprejemljiva, pravična in končna.« «Poleg tega, je nadaljeval dr. Kroll, smo direktno zainteresirani, da tržaško pristanišče brez ovir opravlja svojo važno gospodarsko vlogo. Gotovo so vam znani statistični podat, ki o pristaniškem prometu v Trstu, iz katerih je razvidno, da gre znaten del zunanjetr-govske izmenjave južne Nemčije, zlasti Bavarske, še vedno skozi Trst«, je zaključil zahod, nonemški veleposlanik. SPOMmsitl DSETl Na današnji dan je bil leta 1700 rojen Franc Uovšek, slovenski slikar. Umrl je leta 1764. Danes, sobota 3. oktobra Kandid, Vitomir Sonce vzide ob 6.05 in z?-onfuna 17.43. Dolžina dneva 11.38. uu vzide ob 1.23 in zatone ob ‘o. Jutri, nedelja 4. oktobra Franc. Tebidrag _ PO DISKRIMINACIJSKEM UKREPU PROSVETNEGA URADA ZVU naj takoj razveljavi ukinitev slovenskih razredov Pismeni protest delegacije staršev iz Lonjerja in s Katinare na Prosvetni urad Delegacija iz Barkovelj na šolskem nadzorništvu - Prof. Fadda je ni hotel sprejeti Ukinitev 1Q razredov slovenskih osnovnih šol na Tržaškem je že tretji dan predmet splošnega ogorčenja slovenskega prebivalstva, ki vidi v tem ukrepu Prosvetnega urada ZVU, kateremu načeluje emi-sar rimske vlade, postopno izvajanje načrtov za uničenje slovenskega šolstva na Tržaškem. Poleg protestnih delegacij Zato se obračamo na naslov s prošnjo, naj prekliče krivično odredbo in naj nemudoma vzpostavi stanje, kakršno je bilo na katinarski osnovni šoli še pred nasilno ukinitvijo naših šol pod fašističnim režimom in nato od l. 1945 dalje. Pri šolskem nadzorništvu pa se je včeraj oglasila tudi delegacija staršev iz Barkovelj, stavi na slovenski šoli prejšnje stanje. prizadetih staršev, o katerih I kjer je Prosvetni urad ukinil smo poročali včeraj, je šla včeraj na Prosvetni urad ZVU tudi delegacija iz Lonjerja in s Katinare, ki so bili z zadnjim ukrepom šolskih oblasti najbolj prizadeti. Delegacija se je oglasila v pisarni načelnika urada prof. Faide, kjer pa so ji sporočili, da načelnik ne sprejema, ker je zadržan. Kot smo že včeraj poročali se namreč mudi v Trstu višji šolski inšpektor italijanskega pro- svetnega ministrstva De Stefani, ki ima prav te dni zaupne razgovore s prof. Faddo. Na ta račun se je prof. Fadda doslej izognil vsem številnim delegacijam staršev in predstavnikov šolskih ter slovenskih političnih predstavnikov, ki prihajajo protestirat zaradi ukinitve slovenskih razredov. Delegacija staršev iz Lonjer. ja in s Katinare je obljubila, da se bo vrnila danes, pred odhodom pa je v pisarni načelnika pustila pismen protest, ki se glasi; Starši učencev, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo na Katinari, smo ob začetku šolskega leta 1953-1954 z velikim presenečenjem ugotovili, da so bile na našo petraz-redno osnovno šolo imenovane le tri učne moči. Proti temu postopku kar najodločneje protestiramo in se opiramo na sledeča dejstva: Živimo v neposredni bližini mesta in naši otroci odhajajo po končani osnovnošolski izobrazbi v mestne srednje šole, da se še nadalje šolajo. Za uspešno nadaljevanje šolanja pa je potrebna dobra podlaga osnovne šole. Popolnoma naravno je, da pouk v združenih razredih trpi in ne daje niti zdaleč takega uspeha kakor pri normalnem pouku. Število naših otrok, ki bodo letos obiskovali osnovno šolo na Katinari, se je znižalo le za 1 učenca v primeri s številom otrok ob koncu lanskega šolskega leta, v I. razredu pa imamo letos 4 učence več kot lani. Ne vidimo torej nikakega razloga za znižanje števila učnega osebja. Vidimo pa v tem le veliko škodo, ki preti našim otrokom. 1 razred kljub temu, da je letos na slovenski šoli v Bar-kovljah več otrok kot lani. Delegacija štirih oseb je protestirala proti temu diskriminacijskemu ukrepu, ki ima namen še bolj potvoriti narodnostni sestav nekoč popolnoma slovenskega predmestja v Bar-kovljah. Delegati staršev so zahtevali, da se ukinitev razreda razveljavi in da se vzpo- Dražba za zidavo šole pri Sv. Jakobu Urad za javna dela tržaške občine je te dni razpisal dražbo za zidanje novega šolskega poslopja pri Sv. Jakobu, kot je bilo to že določeno v prejšnjih načrtih javnih del in za katero je tržaška občina že kupila zemljišče. Interesenti morajo predložiti, poleg cene, tudi načrte novega šolskega po. slopja. Dražba je razpisana do 15. decembra letos. Podrobnejše informacije dobijo interesenti na oglasni deski ob vhodu v palačo, kjer ima sedež urad za javna dela tržaške ob. čine. Program praznika grozdja Za praznik grozdja, ki bo v nedeljo 4. t. m. velja naslednji spored: Ob 8. uri pohod mestnih godb po tržaških ulicah. Postavitev kioskov za prodajo grozdja na Trgu Unita, Trgu Goldoni, Trgu Garibaldi, Trgu Liberta, ob začetku Drevoreda XX septembra. Ob 11. uri koncert godbe civilne policije na Trgu Unita. Ob 17.30 na istem trgu koncert mestne godbe «G. Verdis. V MILJAH: Postavitev kio- skov za prodajo grozdja v Ul. Marconi, na Trgu filobusa. Ob 10.15 koncert godbe na Trgu Marconi. Ob 16. uri vrtna veselica v prostorih Miljske športne zveze s plesom, nastopom pevskih zborov in drugimi privlačnimi točkami. Grozdje bodo prodajali po znižanih cenah, tako da ga bodo lahko vsi kupili. Dolinska občina pa bo organizirala ob tej priliki praznik trgatve v Boljuncu. na katerem bodo nastopili tudi s folklornimi vozovi. Ko daruješ za Dijaško Matico, pripomoreš k vzgojj novega pokolenja, ki bo branilo in ohranilo slovenstvo, ki bo hranilo in pomnožilo našo kulturno dediščino! RAZGOVOR S THŽISUIV1I DELEGATKAMI M H ON DRES 11 II/ l IlliOlilUIII Jugoslovanske žene solidarne z borbo tržaškega prebivalstva Alni/dušeno pozdravljen govor tov. Alme Reschitzeve - Srečanje z maršalom Titom - francoska delegatka pozdravlja jugoslovanski predlog za rešitev tržaškega vprašanja - Obsodba italijanske provokatorske politike Pred dnevi so se vrnile v Trst delegatke ASI2Z, ki so se udeležile kongresa Antifašistične fronte žena v Beogradu. Obrnili smo se do njih s prošnjo, da nam povedo svoje vtise s kongresa. Ce bi hoteli ponoviti vse to, kar so nam še polne navdušenja povedale, bi članek ne imel ne konca, ne kraja. Zato se bomo omejili le na najvažnejše stvari, ki se tičejo predvsem Tržaškega o-zemlja ter tržaških demokratičnih žena na splošno. Ze na potu v Beograd so se delegatke srečale z delegacijo Zveze slovenskih žena iz Goriške, v Beogradu samem pa so dobile tudi delegatke iz Koroške k> so izrazile svoje zadovoljstvo, da bodo lahko prisostvovale kongresu AFZ. Razen omenjenih delegatk so se NOVO IZSILJEVANJE DELAVSTVA V TRŽAŠKIH TOVARNAH prometa s FLRJ Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da italijanska carina v Trstu še vedno ni ocarinila jugoslovanskega blaga, ki je bilo uvoženo p okviru tržaškega velesejma in tudi že prodano. Tako leži več milijonov lir zamrznjenih v škodo jugoslovanskih izvoznikov. Tako zavlačevanje carinskega postopka ital. finance, kateri poveljuje italijanski podpolkovnik Duce Aldo, se uvršča v sistematično onemogočenje trgovskega poslovanja med Jugoslavijo in tržaškimi podjetji. To poslovanje se je posebno po prihodu rimskih emi-sar jev v Trst skrčilo na nenormalni minimum čeprav je znano, da obstajajo vsi pogoji za obsežno trgovsko poslovanje med Jugoslavijo in Trstom, kar je nakazal tudi trgovski svetnik zunanjega ministrstva FLRJ dr. Kopčok, ob priliki svojega obiska tia- tržaškem velesejmu. Tako ravnanje italijanskih carinskih finančnih organov ni samo v nasprotju z zagotovili ZVU Jugoslaviji, da ne bo pri njenem poslovanju v okviru velesejma nobenih ovir, pač pa je tudi v nasprotju z mirovno pogodbo in celo v nasprotju s samimi mešetarskimi londonskimi sporazumi, katerim itak nihče ni verjel. Iz tega se vidi, da je dala ZVU popolnoma proste roke tudi italijanski financi v Trstu pri nasilnem zaviranju trgovskega prometa z Jugoslavijo in da postajajo zato ti organi iz dneva v dan bolj nesramni. V Sl rAlt IDAR !DI J SUSPENDIRALI NADALJHJIH 1 86 DELAVCEV X železarni IL.VA odrekli delavcem, ki so stavkali, produkcijsko nagrado - Potrebna je skupna fronta proti delodajalcem PO PODATKIH MESEČNE REVIJE MESTA TRSTA Nad 1000 ljudskih stanovanj končanih v prihodnjih mesecih? Stanje mnogih gradenj dokazuje, da bodo načrti le težko uresničeni INPS namerava zidati 298 ljudskih stanovanj Po letošnjih načrtih bi morala biti za ta mesec gotova mnoga ljudska stanovanja, ki so jih začeli zidati spomladi. Po podatkih, ki jih objavlja «Mesečna revija mesta Trsta« v zadnji številki in ki jih je zbral občinski odbornik Dulci, bi moralo biti stanje zidanja ljudskih stanovanj zavoda za ljudske hiše in drugih u-stanov, ki zidajo ljudska stanovanja v glavnem naslednje: V tem mesecu bi mirala biti na razpolago stanovanja dveh nebotičnikov v Ulici Conti (102 stanovanji). Po sedanjih delih sodeč, je težko reči, da bodo ta stanovanja na razpolago prod koncem meseca; v Ulici Orlandini bi morali končati, vedno v tem mesecu, nove stavbe s 64 novimi stanovanji; druge stanovanjske hiše. ki so še v gradnji, bi morale biti gotove do konca leta ali v prvih mesecih prihodnjega leta Gre za 14 stavb v Spodnji Čarboli s 218 stanovanji, 2 stavbi na Greti s 30 stanovanji ter 6 stavb v Ulici d’Alvia-no, za katere ni še mogoče reči kdaj bodo gotove in ki bodo imele 81 stanovanj, K tem gradnjam je treba še dodati zidanje stanovanj drugih ustanov, ki s posebnimi fondi zidajo stanovanja ljudskega značaja, Dobrodelna u-stanova »Rurlo-Garofolo« zida za brazdomce 80 stanovanj v Ul Soncini Departman za delo ZVU zida pri Sv. Soboti 7 stavb s 130 stanovanji; I.N.C. I.S zida na področju Elizejskih poljan 55 ljudskih stanovanj; INAIL zida na Kolonkovcu 12 ljudskih stanovanj. Ce k temu dodamo še 107 novih stafto-vaj, ki so jih sezidali v septembru pridemo do zaključka, da bo do konca leta in v prvih mesecih prihodnjega leta sezidanih 1029 novih ljudskih stanovanj. Ta številka je zelp skromna, če pomislimo, da je bilo v zadnjih mesecih vloženih pri komisiji za dodeljevanje ljudskih stanovanj več kot 8000 prošenj. Zvedelo se je tudi, da ima INPS (Zavod za socialno zavarovanje) v načrtu zidavo 298 ljudskih stanovanj Ti načrti pa niso mogli biti izvedeni, ker INPS ne more zidati brez določene cene stanarine, ki mora po zakonu prinašati ustanovi najmanj 4 od-stoke obresti na vloženi kapital. Zato Je tržaška podružni- ca INPS vprašala ZVU za določeno podporo «a fondo per-duto«, da lahko izvede svoj načrt zidanja omenjenih novih stanovanj. Nujno bi bilo, da bi uradi ZVU resno proučili zahtevo INPS in odobrili posojilo. da bo mesto lahko dobilo skoraj 300 novih ljudskih stanovanj. Posebno je treba omeniti tudi < 7.000 di pravnega oddelka ZVU. To-1 ton avstrijskega litega zeleza rej dva urada, ki ne bi smela za Argentino. Ostale■ P^lke imeti nič skupnega z itali]an- vsebujejo razno blago, kakor sko šovinistično propagando. J papir, lepenko, ce , In čeprav je bil za šefa oddel-l je orodje, sukno itd Važen je ka za javna dela poslan iz Ri-j bil promet z lesom, k je v ma dr. Caffarelli, to še ne \ b^te^b ™^seah( pad^ žara-, opravičuje dejstva, da so po navzočimi delegatkami je bilo še večje, ko so se po končanem govoru približale tov. Titu ter mu stisnile roko. »Sedaj razumem, zakaj vaš narod tako ljubi svojega voditelja« je izjavila ena izmed navzočih francoskih delegatk, ki jo je navdušenje ljudstva povsem prevzelo. Kar jih je na kongresu še posebno navdušilo je bil govor 78-letne francoske delegatke, ki uživa med članicami svoje organizacije velik ugled, saj je kljub že dovolj visoki starosti aktivno sodelovala v borbi francoskega naroda proti na-cifašizmu. Ta se je v svojem pozdravnem govoru dotaknila tudi tržaškega vprašanja ter izjavila, da je po njenem mnenju in po mnenju vseh onih, ki jih ona na kongresu zastopa, edina pravilna rešitev tržaškega vprašanja ona, ki jo je predlagala Jugoslavija. Taka rešitev bi po njenem v sedanjih pogojih edina lahko zagotovila boljše in mirnejše življenje tržaškemu prebivalstvu. Vtis, ki so ga napravile preproste a jasne besede te delegatke na navzoče je bil nepopisen. Ploskanje in navdušenje je doseglo svoj vrhunec, ko je tov. Alma Reschitzeva stopila na oder, jo objela ter ji za njene spodbudne besede toplo stisnila roko. Ob koncu kongresa so navzoče sprejele tudi resolucijo, v kateri obsojajo izzivalno in sovražno politiko italijanskih imperialistov ter izzivanje italijanskih čet na italijansko-ju-goslovanski meji ter zahtevajo, da se te umaknejo. Na vprašanje kakšni so bili stiki tržaških delegatk z delegatkami tujih držav so te izjavile da so domače kot tudi tuje' delegatke pokazale izredno razumevanje za probleme tržaških demokratičnih žena ter da so jim ob odhodu iz Beograda izrazile željo, da bi bila njih borba čim uspešnejša. ((Udeležba na kongresu, kot tudi razgovori, ki smo jih imele z raznimi delegatkami so za nas neprecenljive vrednosti. Utrdili so namreč v nas prepričanje, da nismo same ter da spremljajo našo borbo vse demokratične žene sveta ter da so nam pripravljene v tej tudi pomagati«, so nam ob zaključku razgovora dejale tržaške delegatke. Obvestilo kmečke zveze Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo svoje sozdov e v J ugoslavi-ji, da morajo napraviti prošnjo za sekanje drv v mesecu oktobru t. I. Rok za vlaganje prošenj za sekanje drv zapade 31. oktobra t. 1.. Za vsa pojasnila se obrnite na Kmečko zvezo, Ul. Fablo Fll-zi II. IZPRED VIŠJEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA Končano zasliševanje razpečevalcev zlatih šterlingov V petek bodo govorili zagovorniki, nakar bo izrečena obsodba Mnogo dokazov da zlati šterling ni več legalno plačilno sredstvo čij _ ____________ — da. Tudi izvoz 17.000 ton litega železa predstavlja uspeh za tržaško pristanišče. Poleg tega je treba poudariti, da je bil v septembru dosežen rekord povojnih odhodov iz tržaškega pristanišča. Z ladij, ki so priplule v Trst, so raztovorili 60.000 t°n bla-rogo prepuveuunu med katerim je bilo 35.000 vseh hodnikih, kjer so pisarne ZVU, nalepljene italijanske zastavite z napisi: nZivel italijanski Trst», eZivela italijanska Istra» itd. Te zastavice so nalepljene že kakih 15 dni in nihče ni še.poskrbel, da bi jih odstranili, ker so postavljene v poslopju javnega državnega urada, kjer je po odredbah strogo' prepovedana vsaka jav- Razprava o angleškem zla-di zmanjšanih avstrijskih kup-; tem šterlingu je v bistvu kon-čij z deželami Bližnjega vzho-|čana. Prihodnji petek bodo še govorili zagovorniki, nakar bo sodišče izreklo razsodbo. Kdaj pa bo izrečena kazen, v primeru, da obtožence spoznajo za krive, ni znano, vendar policijo. Gvozdanovič ga je tedaj, z namenom, da prepreči morebitno obtožbo prevare opozoril, da so to ponarejeni zlatniki, nakar mu je agent dobesedno odgovoril; «Dobro Prav to sem želel.»» Ce bi vedel, da je razpeča GLASBENA MATICA v TRSTU V sredo 7. oktobra 1953 ob 21. uri v AVDITORIJU Slovenski vnkalni oktet iz liokliaoe bo pel slovenske narodne in umetne pesmi. Solisti: Janez Lipušček, Gašper Dermota in Tone Petrovčič. Vabila bodo na razpolago od ponedeljka 5. t. m. dalje v Ul. Roma št. 15 (SHPZ) od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. PREDSE ZON A tftiG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 3. oktobra 1953 ob 20. uri gostovanje v DEKANIH z Žižkovo ljudsko igro lita lalif Jutri 4. oktobra 1953 ob 20. uri gostovanje v ŠKOFIJAH z Žižkovo ljudsko igro »MIKLOVA ZALA« Ker si naše lanske velike uprizoritve »Miklove Zale« na prostem mnogo občinstva ni moglo ogledati, bo s priredbo tega dela za uprizarjanje v dvoranah ustreženo tudi občinstvu iz oddaljenejših krajev. Šolska — Ravnateljstvo Nižje ipd“# strijske strokovne sole . (Rojan. Ul. Montorsmo si. sporoča, da se prične. ,ne leto 1953-1954 v ponedeljek 5. oktobra t. 1. Učenci m u« ke naj se zbero ob 7 šolo, od koder odidejo v župno cerkev k sv.ra • ^ drobna navodila so na uradni šolski deski. * * * Ravnateljstvo slovenskega letnega industrijskega str ga tečaja v Dolini °&v,es,5kJ ul-ce, da bo otvoritvena sol uri. ša v ponedeljek 5. t. m. od ■ ^ Učenci naj se zberejo Pre skim poslopjem ob 8.30- (GLEDAU&VERg) Pri gledališki blagajni 5*$ daljuje s prodajo vstopnic ^ ji ljudski simfonični ga bo izvajal Tržaški ^ nični orkester pod vodstv jj, rigenta Toffola s s9deI° # pianista Maksima AmJvA Koncert bo jutri Vli- li. uri.'Program obsega o «. dija, Dvoraka, Huebnerja vela. predvidevajo, da bo sodišče j vanje ponarejenih zlatnikov rabilo za proučevanje aktov ! kaznivo dejanje, je nadaljeval približno 14 dni. I obtoženec, bi se ne bavil s tem Med včerajšnjo razpravo so | poslom, zopet spregovorili obtoženci,] Med zasliševanjem s strani ki so odgovarjali na vpraša-1 tožilca je Gvozdanovič pojas-so „„ ...___.____„ I ('I"”''"1 ' ,t’„«ninl.l ton žitaric: med drugim oia-inja, katera so jim postavili nil, da je težko razlikovati učevalriih tečajev ves dan j Z*eriški funkcionarji? Kaj mi-, *°m Pa ^ | .*°a JL1 ! ITS** °d P°nareienega zlat' vzdržali produktivnega dela. j sit še posebno pravni oddelek , sadje, kolonialno o s j S tem bodo protestirali, ker I ZVU, ki te odredbe sestavlja j V septembru je UP ... . ! ■ ' nih skladisc tudi tem še ni bilo zahtevam. ZVU, ki te ugodeno njihovim ] in ki ima sedež prav v tej ššli še tožilec in sodniki. , Giovanni Perkut, katerega izboljšala \ brani Gefter-Wondrich, je po-in sicer j jasnil, da je zlatnike kupil od ■ .invhi icier m vrotUakomto pristaniške naprave, m sicer jasnil, da je zlatnike kupil od ,S^££rSS w>‘. ti. i«- >■ ,“™3 * £ ?. ?*?■ Učenci so šli v*eraj_.tudi_ že „,7^ I Semčljl Tako" so dosegli, da j da sta ponarejena ter ju je na. Vo l^T^ZZaU^vZU* en sam žerjav v 8 urah raz- nekega pomorščaka. N. vedel, »ko rflinke ker so izobesili na tovoril 260 ton blaga. drugič protestirat na Trg Uni-tfi in v Ul Teatre Romano pred sedež ZVU. Zbralo se jih je okoli 150. Tu je sprejel njihovo delegacijo namestnik političnega svetovalca ita. lijanske vlade pri ZVU ter jim obljubil, da bo posredo-1 val pri dr Vitelliju, ki je bil ske dijake, ker so izobesili na slovensko šolsko poslopje slo-vensko zastavo, kako morejo sedaj dovoliti, da se v palači, kjer imata sedež dva oddelka ZVU, uganja italijanska šop i-1 nistična propaganda? TELEFONSKE ZA PRIMER Rdeči križ: Gasilci: Palici la ŠTEVILKE NUJNOSTI 68 60 2- 22 2 - 23 Po hudi nesreči, ki se je v noči med 27. in 28. septembrom končala s smrtjo dveh mladeničev in sicer Henrika Kobala in Marija Paolija, je prometna policija takoj uvedla preiskavo, ki je pripomogla k ugotovitvi, da se je Kobal zaletel v obcestne kamne in skupno s sopotnikom zletel na tla po lastni krivdi. Policija, ki je opazila na tleh drobce razbitega stekla, je v začetku domnevala da sta fanta trčila ali pa. da je kdo trčil' vanju Zaradi tega so takoj pregledali seznam vozil, ki so prišla čez blok pri Škofijah, kjer so res ugotovili, da sta se Kobal in Paoli vrnila iz cone B skupno z. drugimi motoristi ob 1.10. Med preiskavo so zaslišali več motoristov, ki so izjavili, da je hotel Kobal tekmovati v hitrosti z njimi. Vsi brez izjeme so ta predlog odklonili ker so opazili da je Kobal spil več vina kot po navadi in ni bil več siguren pri vožnji. Toda Kobal ni ho tel popustiti. Pognal je svoj motor in hotel dohiteti pred njim vozeči motor MV s katerim je hotel na vsak način tekmovati. Zaradi blazne vožnje pa je na ovinku zašel na levo in trčil v obcestni kamen. Medtem ko sta potnika padla POJASNJENI VZROKI PROMETNE NESREČE NA ŠKOFIJSKI CESTI Kobal sam zakrivil nesrečo ki ga je stala življenje Hotel je prehiteti motor, pri čemer jo zavozil v obcestne kamne - Izpovedi motorista, ki je vozil za njim nika Tož.: — Potemtakem nekateri prodajajo ponarejene kot prave zlatnike? Odv. Agneletto: — To vprašanje je nesmiselno, ker Gvozdanovič ni obtožen ponareje-vprašanje tožilca je obtoženec vanja. odgovoril, da ni vedel, da so j S to opazko se je končalo tudi v Trstu, in sicer na borzi | zasliševanje obtožencev. Odv. in v okoliških barih, kamor je i Gefter-Wondrich je sodišču iz-zahajal tudi on, razpečavali ponarejene zlatnike. na tla, kjer sta obležala, je vozilo nadaljevalo pot, pri čemer je oplazilo 5 obcestnih kamnov in se nato zvrnilo na sredo ceste Kmalu za njima je privozil neki vespist s sopotnikom, ki je zaradi teme prepozno opazil mladeniča na tleh. Vespist je sicer zavrl, vendar je vozilo zdrsnilo na mlaki k.rvi ter se skupno s potnikom zvrnilo na tla poleg Kobala in Paolija. Pri tem pa se je razbilo steklo luči in te drobce so agenti o-pazili na tleh skupno z oljnatim madežem, To razlago je potrdila tudi neka oseba, ki stanuje nedaleč od mesta kjer se je zgodila nesreča. Oseba sicer ni videla ničesar vendar je slišala ropot, ki ga je povzročila Ko- balova lambreta. Stopil je k oknu in opazil luč druge vespe ter takoj nato zaslišal ponoven šum kot da bi se drugo vozilo prevrnilo. Nekaj časa kasneje je privozil motor «Gal-letto«, katerega šofer je takoj obrnil vozilo in se odpeljal ponovno v Škofije, kjer je obvestil policijo o nesreči Naslednjega dne zjutraj je policija opazila aVespo« TS 10710, o kateri so domnevali, da je zakrivila nesrečo, v Miljah Ker so opazili razbito luč in nekaj madežev krvi pod blatnikom, so lastnika aretirali in ga zasligHli. Spočetka je fant zanikal kasneje pa je natančno obrazložil kaj se mu jo pripetilo. Iz strahu, da ga ne bi obtožili krivde in^ker je mislil, da se je sopotnik ranil je takoj po padcu pognal motor in se odpeljal domov in to še preden je prišel na mesto lastnik »Galletta«. Isto je potrdil tudi njegov sopotnik. Na podlagi teh dejstev je policija prišla do zaključka, da je treba pripisati nesrečo neprevidnosti Kobala, ki je v vinjenem stanju prehitro vozil po nevarnem delu ceste. Kar se tiče krivde vespista pa policija še vedno nadaljuje preiskavo. Še dve ladji zaloteni pri ilegalnem lovu Motorni čoln obalne službe jugoslovanske cone STO je u-stavil včeraj zjutraj približno 4 milje od Novega grada ribiški ladji «G. Paolo« iz Milj in «Stella maris« iz Trsta. Obe ladji so zasačili pri protizakonitem ribolovu v obalnih vodah cone B. Posadki se bosta morali zaradi tega zagovarjati. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, Drevored XX. septembra 4: Godina, Čampo S. Giaeomo I; Sponza, Ul. Montorsl-no 9 (Rojan); Vernarl, Trg Val-niaura 10; Vielmettl, Trg della Borsa 12; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. ! ročil izvod časopisa «Gazzetta Ticinese« z dne 22. septembra letos, ki pod naslovom «Zlati šterling ni v prometu« prinaša v rubriki finančnih informacij zaključke o tej zadevi, ki jih je že obravnavala »Tribune de Geneve« v maju letos, in ki ugotavljajo, da angleški zlatnik ni več zakonito plačilno sredstvo, kot to ni več francoski zlati frank, švi- Leonide Marsello, katerega obtožujejo, da je uvozil v Trst 50 zlatnikov, je priznal, da jih je kupil v Milanu in da je vedel, da so ponarejeni. Borzni agenti v Milanu so mu izjavili, da razprodajanje teh ni kaznivo. Do tega zaključka je prišel tudi on ker je v grških časopisih bral o kvotacijah v Italiji skovanega zlatnika, ka-| carski marengo in mehiški terega so plačevali precej manj i zlatnik. Za dokaz navaja list, ko prave zlatnike, ki so izšli več podatkov, vzetih iz mero-iz britanske državne zaklad-1 dajnih virov, to je iz angle-nice. ! ških zakonov. Razna obvestila POUK ANGLEŠČINE V AVDITORIJU ZVU V torek, dne 6. oktobra, ob 19. url bo nadzornik za kulturne zadeve pri ZVU. Daniel J. Herget, v Avditoriju Zavezniške vojaške uprave" slovesno začel tečaja angleščine, ki bosta pod pokroviteljstvom Zavezniške čitalnice. Tečaja bosta dva, eden za začetnike, drugi za tiste, ki že po-zpajo osnove angleškega Jezika. Oba tečaja bosta, ob torkih, prvi od 19.00 do 20..00, drugi od 20,00 do 21.00 ure. K prvemu tečaju so vabljeni dijaki šol vseh vrst, vajenci in delavci vseh poklicev, uradniki in vsi ostali, ki si želijo pridobiti osnovnih temeljev jezika. Drugi tečaj, ki dopolnjuje prvega, je primernejši za tiste, ki imajo že zadostne osnove v poznanju slovnice in razgovorni praksi. Vstop v Avditorij je prost za vse, oba tečaja sta zastonj. Za vse podrobnejše informacije naj se tisti, ki se zanimajo za ta tečaja, obračajo na Zavezniško čitalnico, Ulica Trento št. 2, tel. št. 31-259. Tam so na razpolago tudi besedila prvih lekcij. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB ((L. KOŠIR« V nedeljo 4. t. m. sestanek filatelistov z običajno zamenjava znamk od 9. do 12. ure v prostorih kluba. Mladina iz Medje vasi bo imela v nedeljo 4. t. m. ob 15, uri svoj prvi nastop. Na sporedu sta šaloigrici «La-žizdravnika« in «Trije tički«. Vabljeni! KONCERT GLASBENIH MOJSTROVIN Radijska postaja ameriških o-boroženih sil v Trstu bo oddajala od 5. do 10. oktobra 1953 ob 10.02 vsak dan naslednje glasbene mojstrovine: PONEDELJEK. 5. OKTOBRA GRIEG — Klavirski koncert v a-molu. MUSORGSKI — »Slike na razstavi«. TOREK, 6. OKTOBRA MOZART — Kvintet v g-molu. FOOTE — Suita za godala. SREDA, 7, OKTOBRA BEETHOVEN — Simfonija št. 9 v d-molu. ČETRTEK. 8 OKTOBRA DVORAK — Simfonija št. 5 v e-molu. MENDELSSOHN — Uvertura k «Hebridom». PETEK, 9. OKTOBRA BERNERS — ((Neptunovo zmagoslavje«. NIELSEN — Simfonija št. 1 v g-molu. SOBOTA, 10. OKTOBRA HEROLD — Uvertura «Zampa». ROSSINI — «A quel giorno«, SAINT-SAENS — «Pesem pomladi«. Rossetti. 15.30: «KaraibsKO ziaW»- J. Pa.vne, A. Dahi. „ po« Excelsior. 15.45: ((Vrnil Camilla«. Fernandel, «. .oVj)l Nazionaie. 15.30: «Veseia L. Turner, F. Lamas. M#ce I Filodrammatico. 16.00: "-.»er. očeh«, G. Ferzetti, J. kra|ja>' Arcobaleno. 15.00: ((Rešite A. Dexter. »Divi* Astra Roiano. 16-JURnnettu strast«, G. Pečk, «1. l]U- Grattacielo. 16.00: «D®Dck, bežni«. M. Vlady, P. “f. pre* Alabarda. 14.00: «NajvečJ stava sveta«. B. HutM""^, vvart, C. VVilde. D. Lam%ia«; Ariston. 16.00: »Njegovo fr(4 stvo se poroči«, J. po Astaire. , liiui vid' Armonia, 15.30: ((OcarlJi* Gianni in Pjnotto. vetrd*-Aurora. 16.00: «Krila n E. VVilliams. B. Su livan^ki»l' Garibaldi. 15.30: «Zelena ca«, G. Ford, G. Brp^«f’, krid' Ideale. 16.30: ((Lotarin5K> G. Kelly. ,.t,a na A Impero. 16.00: ((Snežišč gaj' limandžaru«, G. Pec«' VOrd- -„iea» E' Italia. 16.00: »Sovraznica^-o. gani, F. Latimore. ,icaii, »' Viale. 16.00: »Zadnja stre Kino ob morju Danes |spJgrahj' Massimo. 16.00: «Zadmat eighton-tev», W. Pidgeon. M. " e me Moderno. 16.00: ((Nesmr^nJ, lodije«, (Mascagni), “■ , C. Del Poggio. . , DOd Savona. 15.30: «Po.joC Ksse jem«, G. Kelly, C. Ch s, j* Vittorio Veneto. 15.15- « uorviji bežen«, M. Oberon, L. ^ # secoio. 16.00: ((Ljubezen, 0 je«, E. Rossi Drago, "' tu, «’ Azzurro. 16.00: «sh0VV, . Grayson, A. Gardner. tlln«i Belvedere. 16.00: » o M0® hčerka«, E. VVilliams. ^ Marconi.' 16.00: »Mi S^LteS.. Šanson, S. Barclay. *■- B' Novo cine. 15.30: »Dav _,ivvar“. sabea«, G. Pečk, S. Odeon. 16.00: «Svet jlnMiado>'‘ A. Valli. A. Nazzarl. jiim prepovedano. love Radio. 16.00: «Missoars« C. Gable, R. Montalba . KINO NA PROSTE* jjJj: Arena dei fiori. 1®- par1’* Strast Amazopk«, ^ D. Lamour. „oie ,v, Ponziana. 19.30, 22.00- Tayl» stane ded«, S. Tracy> SOBOTA, 3. oktobra ^ GONA 7 8 254.6 m ali 1178 K'j, 7.00 Poročila. 7.10 Juh* -.i 1953 K i.ou eorocua. i.i* -r,0 zeCLi ba. 13.30 Poročila. H-JT j dom. 17.30 Lahko |!a^SeraC veliki orkestri. 19.00 V*«' <0$ sti. 21.00 Nočni ko"C' i ^ Beethoven). 22.00 v zabavi in plesu. 23 » poN* lahko noč. 23.30 ZadM« 306., 13.00 Moški, duet ' s3fr\\>‘ g. kvintet. 13.30 Rumbe. pi» mambe, 14.00 Glasba jpo j, 14.20 Zabavna *la^anični J(jtr maninov: Tri sim f® 15.34 Melodije iz reVIJ'GH>'S ijl«' daja za najmlajše , 16.3« Ba. Vandot: Kekec — L p,«n» * i?.1® venski motivi. 17.00 P .ji 17.30 Delius: Appa« pen«itr» Koncert pianista dr. 0 r ,p 18.40 Folklorni plesi- „Derna V glasba. 20.05 Pestra w rpir»a a. ba. 20.30 Fantazije »m 1 }tfl 21.00 Malo za šalo "'..pdije- vi«- 21.30 Priljubljene me ja fs p Lalo: Španska s»m(°, iepc,eS * orkester. 22.25 o pl^i lepi Slasovi.^' poiP Odv. Kezich, ki zagovarja obtoženca, je sodišču pokazal grški časopis s kvotacijami ter ga je sodišče, kljub odporu s strani tožilca, sprejelo in ga stavilo med ostale akte. Mur-sello je nadalje izjavil, da zlatnike, ki jih je bilo videti tudi po izložbah zlatarjev in na ženskih zapestnieuh, uporabljajo izključno kot ornament-ne predmete. Kot zadnji je prišel na vrsto Ljubomir Gvozdanovič, katerega so zadržali dalj časa, predvsem ker je obtoženec podrobno opisal vlogo, ki jo je imel pri tej zadevi. Na prošnjo svojega znanca Arana, je pojasnil obtoženec, se je pozanimal za zlatnike, ki jih je dobil pri Marsellu. Ko je te Imel v rokah, ga je Aran pred. stavil kupcu, ki se je tik pred kupčijo legitimiral za policijskega agenta in ga povabil na Karambol v Nabrežini V trenutku ko je 36-letni Orlando Jusa iz Koludrovce zavozil s svojo vespo, na kateri je sedela tudi njegova 28-letna žena Marija V.itor na nabrežinski trg, je trčil v »Fiat 508», ki ga je vozil 31-letni Lucijan Tence iz Sv. Križa, ki je tedaj privozil po trgu Tako Jusa kakor njegova žena sta padla na tla in medtem ko se je prvi zatekel v bližnjo lekarno, kjer so mu izprali malenkostne rane na rokah, so morali njegovo ženo odpeljati v bolnišnico, kjer so ji izprali globoko rano na desni nogi in praske na levi, nakar so tudi njo poslali odmov. Po mnenju zdravnikov se ji bo rana zacelila v 8 dneh. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. oktobra 1953 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo Je 7 oseb, porok pa Je bilo 16. POROČILI SO SE: ciektrlclst Giaeomo Basso in frizerka Vanda Baroni, uradnik Carlo Steffe' in prodajalka Rita Schiavella, klepar Giuseppe Maslio in blagajničarka Angela Majer, uradnik Bruno Liblanl in uradnica Filippa Cardlle, trgovec Livio Hrainič In uradnica Eruilia Rupena, učitelj Mario Dugulin In gospodinja Maria Laura Polizzl, mehanik Ales-sandro Klarič In gospodinja Ida Škabar, šofer Lorenzo Ignoto in uradnica Ondina Violin, agent CP Quintino Sella in šivilja Stellia Sam, pleskar Marcello Cuk in gospodinja Stella Cresslach, odvetnik Gluho Metton in uradnica Lillana Marchettl, uradnik Augusto Bronzlni ln gospodinja Miranda Viti, reprezentant Serglo Moggl ln uradnica Alba Bovanl, uradnik Alberto Dellavetta In u-radnlca Roma Peclle. natakar Aldo Gava In prodajalka Umberta Pregare. UMRLI SO: 82-letnl Pasquale D’Arrlgo, 47-letna Olga Bon por. Capollno. 77-letna Frančiška Krečič por. Komar, 86-letni Gluceppe Marcovlsl', 77-letna Elvira Con-tento vd. Cechet, 83-letna An-dreanna Servi vd. Trosti, 80-let-na Ida Maria MagrinI vd. Brenti tK lino in dije konec tedna 8la®ba. j. T It e* 1 jg.OO ■{«• 13.25 Operna gj»s5,*-lijanske pesmi. »'• plesi. 18.20 Plesna *2l 30 P/ Pesmi Iz vseh dežen ;n » ski valčki. 22.10 Bese 23,30 Plesna glasba. N l, O V 327,1 m. 202,1 rn, orkes>1 Prekmurje m Bela lko> , rodni pesmi. 13.45 last>*' , »J govori. 16.20 Pf31 r m red. 17.10 morni zbor. 17.Jo „ )0 e (fffo pevci in »^‘•-rtiornkl i0.7» J* primernem dite t dom. Ne zaI jjjjjjjjjM, KI BI MORAL PREDVSEM ZANIMATI G. PELLO Srednjeveške razmere »a italijanskem Jngn mit«? kra‘k'm smo v nekem »ftovn U poudarilb da je ul™ vPl'“anje Italije, ki .e trohn .. • i . njenega J* treba v cilju !a družb Preporc 'Prašanjs in kulturne ."**&> družbenega in poli. Preporoda predvsem j vprašanje gospodarske, JbtrA- m kulturne enako-£??stl dalijanskih južnih Si* s severnimi, vzpo-ciotji v tem pogledu na-%»«(** rav“°vesja, ki bi vsaKo prioriteto nad o- Sim!' 'V*ž pokrajln *efaja •ocialni kar ni samo splošna najbolj prizadetih po pravici in enakosti, tudi zahteva objek- ssHj* K°nov družbenega fttvoja, *®a t !P0(ia; itna rivi 0a osnovi katerih se I^ava kot zaključna go. a4itomernn u° razviiati e-ae|n Drim’ Se v nasPr°t-Plete v zanesli>vo za- vih nnt, ■pec tezko rešiji-ilej v0 ranjlh Protislovij in 110 resnih^’ pripel3e to tudi lov * nevarnih pretre- Pomo^eint’ri bistveno Pri. Sov»nn * da se ie tako ime-ostriio dnPralan,ie Juga za-Sj stari ° sedanjega akutne-a ja' je brez nadaljnje Drnhfrnl problem. toč-®e, v ,em. agrarne refor-tdnosa _ra~atlie lastninskega (jo, „f. obdelovalno zem. ali naj pride ta zem-jo obde- ^ V rok« tistih, ki j. ajejo ^°t svnT* na^ j° še obdrže kvern Posest razni cer-Princi n. posvetni knezi in Preživeijhd osnovi družbeno teV(Ulnih ln neopravičljivih Sijev Pravic in privile- vpraš^a.ni®. zemlje je tu sto in zlv^enJa in smrti n%>ve , S • tiso^e ljudi, od v ri„?r?vilne rešitve pa telativnn r“ni meri odvisno 116 rivlienft01^31^6 P°vpreč. salne»?ra t0 soc*obnemu Pt9v» ^'oveku zdeti 0(1 Važnost. Sr?^valstvtnefia balkanskega St * Se pe«a * polje-Oov. . hrog osem milijo- ,fSa ali Štev: 41,3 'tla odst, ljudi. Od m"*e v kmeekih delavcev it,* ^ Ulili-°8 odstotkov, J'10n* 200 n,i- delavce tisoč na brez zemlje, dri ’ na »v i * ***Ax*jon (300 totkov, p°|ovinarje, in dr, na milijon s is s°« aIi milijon 500 ti- 19 fHoU J 41 OkAJ 11- 2 a8a5e ubrie> ki se tako ali >>ii. pitajo na tuji K0?'"1' da okrog 67 Cn0bde^eecka8a preb‘va‘- sv°ie. ah je^ima biu na jns- šert ^i km av go6e’ da ita-“tdbo “"nečki človek ^vs#nfIV°tari( ,• ek Šli1)5. njean'edati’ kak timsko k“v.° osnovno VIt'n,e'i PosnlStV°’ razdelje-lOo ij* je lastnike. ij|.atls,°« oo^-!°S 5 milijonov tn "ie tako moramo je nn,.„ “ ” .i.mjuuuv ki P“Seftev do pol hek-ličine k^,a ne. dosezajo VS6g °dpade na- ^bekhlrotUP~ ®amo “70 ti. c:vk z,etnlje ZCimiJe'„Ist0, k°-’ lOoo"”!, p°sestva , v«rog 50n - po drugi aterih 0 VelePosestm iaa 4111 Unsftci..., preše- ,»WŽm«rjeekfe,ar0V- Res- čed-h "Ijivo nekako precej S.0mkatljkanjf-iu?e skrai' »e v Ni jim pripada okrog 2 milijona 800 tisoč hektarov zemlje. Takšnih, katerih posest gre od 200 do 1000 hektarov je samo 8 tisoč, skupno pa jim pripada nekaj manj kot 3 milijone hektarov raznih donosnih zemljišč. Ce seštejemo vse kmečke posestnike do 5 hektarov, bomo ugotovili, da predstavljajo skoraj 83 odstotkov celotnega števila zemljiških posestnikov medtem ko je v njihovih rokah samo 31 odstotkov zemlje. Vzeti moramo v poštev, da se ti podatki nanašajo samo na privatna posestva posameznikov, so pa tu še privatna posestva raznih ustanov, cerkve itd-, katerih površina znaša nad 23 odstotkov celokupne površine obdelovalnih zemljišč. Vsi ti podatki se sicer nanašajo na čas pred izvršeno tako imenovano agrarno reformo, toda so več ali manj še vedno veljavni, ker se lastninski odnosi in ostale okoliščine po njej niso bistveno spre. menile. Takšnemu stanju splošnih pogojev v osnovnih produkcijskih odnosih, ki so, Kot razvidno povsem nesodobni, da ne rečemo skrajno nazadnjaški, natančno ustreza tudi življenjska raven omenjenih gospodarsko in socialno podrejenih slojev podeželskega proletariata in majhnih kmetov, ki so prisiljeni prenašati najbolj črno pomanjkanje tako glede svojih materialnih kot duhovnih potreb. Ce bi še tako natančno brskali ter raziskovali, bi verjetno nikjer ne našli najmanjšega sledu tega, kar bi imelo predstavljati nasledke neuničljive dvatisočletne kulture, nasprotno pa bomo na vsakem koraku naleteli na impresio-nantne prizore, ki govore o tem, v kakšno strahotno vsestransko pomanjkanje in zaostalost je bil potisnil vladajoči italijanski meščanski raz. red svoje delovno ljudstvo. Upoštevajoč to stvarno-, objektivno stanje, preseneča dejstvo skrajne družbene in politične kratkovidnosti ne samo pri italijanski vladi, u-radnem predstavniku kapitala, velikih posestnikov, lati-fundistov, ki že na osnovi svoje funkcije noče in tudi ne more proti temu ničesar ukreniti, marveč preseneča ta kratkovidnost predvsem pri osebnostih, družbenih in političnih organizacijah, znanih po svoji napredni miselnosti, demokratičnih in celo — vsaj na jeziku — revolucionarnih programih, ki v splošnem resda demonstrirajo in žigosajo to stanje in početje srednjega veka sredi Evrope XX. stoletja, vendar protj temu ničesar ne ukrenejo. Tako je n. pr. znana kapitulantska vloga italijanskih kominfor-mistov vsakokrat, ko se je pritisk na izkoriščane množice kmečkega proletariata povečal in so te bile primorane poseči po revolucionarnih sredstvih in ukrepih, da bi zaščitile svoje najosnovnejše življenjske interese. Vse je zelo jasno! Brez gospodarske in socialne enakopravnosti je iluzorno tudi najminimalnejše notranje nacionalno ravnovesje, vse bolj se zapletajo notranja protislovja, večajo trenja in, slej ko prej ostane samo ena odprta pot, tvegana pot poveča, nega pritiska navznoter in navzven z vsemi posledicami. Izogniti se temu pomeni med drugim predvsem dosledno izvesti agrarno reformo, kajti tako kot je bila in kolikor je bila izvedena doslej, ne predstavlja nič drugega kot cinično izzivanje kmetov, ki So zemlje na smrt lačni. Izvedba agrarne reforme v Italiji je res zanimiva, predvsem zaradi tendenciozne zapletenosti zakona o agrarni reformi, ki je imel v prvi vrsti namen pogojiti takšne rezultate, ki bi bili za «oško- no ne določa, koliko zemlje sme nekdo posedovati. Po neki odredbi bi bila meja nekje pri 750 hektarih, toda to ni jasno povedano. Gozdovi, travniki, pašniki, vse, kar ne predstavlja obdelovalne zemlje, se ne razlasti, ker ne spada pod zakon o agrarni reformi. Kmetje ne dobivajo zemlje brezplačno, marveč jo morajo v roku tridesetih let odplačati, to pa kakor vedo in znajo. Vse je tako urejeno, da bodo razni zemljiški gospodje še naprej mirno in udobno živeli, v kolikor so bili razlaščeni, bodo prejeli precejšnjo odškodnino z o-brestmi vred, kmečka raja po južni Italiji in drugod pa bo še naprej umirala od podhranjenosti in tuberkuloze, v mraku stoletne zaostalosti, pravtako kot nam jo je opisal Carlo Levi v svojem «11 Cristo si e fermato a Eboli». d. f. ^17‘ov, prvih in raz niem kopljejo j dovano» stranko najbolj spre. jemljivi in najmanj boleči. P sedujejo od 1 Tako se. recimo, zemljiška okrog celoti posest ni zakonito omejila, se pravi da zakon nikjer jas- ' | Mmm m BALKANSKI PAKI ONEMOGOČA vsako intrigiranje v tem deluEvrope MESTECE BREZDOMNIH DEČKOV. — V Deškem domu v Serendahu na Malaji se učijo brezdomni fantki nele citati in pisati, temveč tudi razne jezike, kot kitajščino, malajščino, temilščino in angleščino. Dečki se udeležujejo strokovnih tečajev in se tako osposabljajo za razne poklice, kot n. pr. za krojače, tesarje, mehanike in slično. Nadarjene fante pošiljajo iz tega doma potem v nižjo obrtno šolo v mesto Muala Lump ur. Ko končajo uspešno strokovno šolo, jih zaposluje ministrstvo za javna dela ali jih čaka delo v krajevnih obrtniških delavnicah. Med svetovnim naprednim javnim mnenjem se meni. da je Balkanski pakt potreben in učinkovit instrument miru, naperjen proti napadalcu, ki bi hotel ogroziti svobodo in neodvisnost balkanskih podpisnic, s tem pa hkrati, tudi svobodo in neodvisnost vseh evropskih držav izven sovjetskega bloka. S tem mišljenjem se nikoli ni strinjala samo Italija, zatrjujoč, da je pakt naperjen proti njej. v resnici pa, ker se je čutila prizadeta v svojih načrtih za ponovno c-svojitev Balkana, ki se jim doslej še ni odpovedala. Italijanska vlada in diplomacija sta uporabili vso svojo ((bistroumnost« in ((avtoriteto«, da bi do podpisa pakta ne prišlo, toda brezuspešno: pakt je bil podpisan, ker so to narekovali interesi, ki jih Italija noče razumeti, pač zato, ker se je naučila vselej postavljati svoje «svete» pravice nad pravice vseh ostalih. Fakt je torej zaživel tudi brez blagoslova rimske vlade, proti in mimo njene volje za- OB ZADNJIH UKREPIH CK KPSZ G Po uradnih podatkih se je proizvodnja proizvajalnih sredstev v SZ povečala za petinpetdesetkrat, proizvodnja potrošnega blaga pa za dvanajstkrat - Po istih podatkih pa ima SZ danes 56 milijonov živine (i 1916, 58 milijonov), krav 24 milijonov (28), konj 15 milijonov (38), svinj 23 milijonov (28), žita pa pridela 121 milijonov stotov (74), medtem ko je prebivalstvo naraslo od 140 do ca. 200 milijonov - Bluf o sovjetskem blagostanju Q ((Stalinovem družbenem vedel ((Stalinov družbeni red«. I je tedaj rekel sledeče: «Glavne tavlja, da je doslej «vlada do- redu», o sovjetskem birokratskem ustroju, o zgrešeni družbeni ureditvi «prve dežele socializma« smo pisali že mnogokrat in ugotovili, da je vprav ((Stalinov družbeni red« in birokracija, ki sta jo on ter njegova ožja skupina u-vedli v Sovjetski zvezi, privedla to državo v slepo ulico. To pa ne velja samo za njgno umsko ustvarjanje, za njeno kulturo, znanost, ampak predvsem za njeno gospodarstvo. Se ni dolgo tega. ko smo pisali, da je začela Sovjetska zveza spreminjati svoje odnose v svoji zunanji trgovinski politiki s kapitalističnimi državami in da je začela uvažati prehrambene pjedjnete. Prav gotovo, da je že samo dejstvo, da začne še do nedavnega izrazito poljedelska država, nekdanja »žitnica Evrope« itd. uvažati hrano, izredno značilen primer in hkrati dokaz, da nekaj ni v redu. Mi smo tudi o tem že pisali, vendar prihajajo tovrstna potrdila iz same Sovjetske zveze. Res je sicer, da si nihče ne zamišlja, da bo centralni komite KPSZ, da bodo gospodje, ki so na vrhovih sovjetske birokracije, odkrito priznali ta neuspeh, vendar pa nam najnovejši u-krepi in celo njihove izjave dokazujejo, da so odgovorni ljudje začeli z novimi ukrepi, ki naj rešijo Sovjetsko zvezo iz stanja v katerega jo je pri- Ne mislimo sicer trditi, da bo-ltežcue v razvoju kolhozov so Hrv novi nlrreni imeli zares za- že mimo in one težave, ki nam še zavirajo nadaljnjo pot, niso do novi ukrepi imeli zares zaželen učinek, vendar je dobro, če se ob tem nekoliko pomudimo. Na zadnjem kongresu KPSZ je sedanji šef sovjetske birokracije Malenkov izjavil v svojem referatu, da sovjetski kolhozi ne smejo prodajati svojih viškov na prostem trgu. ampak morajo trgovati izključno z državo. To je bilo ponavljanje Stalinove teze. Ki jo je objasnil nekaj mesecev prej v svojem članku pod naslovom: ((Gospodarski problemi socializma v ZSSR«. V najnovejši «odločbi» centralnega komiteja KPSZ pa se govori prav obratno, in sicer, da je treba dopustiti kolhozniku več svobode pri razpolaganju s svojim pridelkom. To je prav gotovo v protislovju z odločbami najvišje inštance kominformistič-ne KPSZ — .kongresa. Ko smo to ugotovili, poglejmo malo na vzroke te nove sovjetske gospodarske politike. Po veliki krizi, ki je nastala s kolektivizacijo poljedelstva v Sovjetski zvezi in ki je privedla sovjetsko poljedelsko prebivalstvo do odkritih uporov in nadalje do trajnega odpora, je moral spregovoriti sam Stalin. Bilo je to 19. februarja 1933, ko je .moskovska birokratska gospoda zbrala v Moskvi vse tako imenovane kolhoznike-stahanovce. Stalin PRVI EVROPSKI POTNI LISTI. Francoska obmejna stražnika, Andre Maillefer in Hubert Voinot pregledujeta na obmejni postaji Frisange na meji med Luksemburgom in Francijo prvi potni list Evropske jeklarske in premogovne skupnosti. niti vredne, da bi o njih govorili«. Stalin je še rekel: «Sovjetska vlada vsestransko pomaga kmetu in mu daje na razpolago ljudi in finančna sredstva...)}. «,..Ako bomo delali pošteno, ako bomo delali za sebe, za svojo kolhoze, bomo že v dveh do treh letih dvignili življenje kolhoznikov, to se pravi bivših siromašnih kmetov in bivših srednjih kmetov, na raven bogatih kmetov, na raven ljudi, ki imajo v izobilju vse proizvode, na raven ljudi, ki žive popolno kulturno življenje«... eMinilo bo še leto dve in pi ne boste našli več kolhoznika, ki bi ne imel svoje krave...«. To je bilo pred dvajsetimi leti. Kaj pa danes? Danes, po dvajsetin letih. najnovejša «odločba» CK KPSZ razkriva zelo porazno bilanco. Ce vzamemo v poštev samo številke iz sovjetske živinoreje, bomo ugotovili sledeče: leta 1916. to se pravi proti koncu vojne in pred začetkom revolucije je imela tedaj še carska Rusija 58.400.000 glav goveje živine. Leta 1928 se je živina pomnožila na 66.800.000 glav. Po trinajstih letih »najboljšega gospodarjenja« t. j. do začetka zadnje vojne je živinski sklad padel na 54.500.000 glav živine. V letu 1953 pa irha Sovjetska zveza le 56.600.000 glav živine. to se pravi za en milijon 800.000 glav živine manj kot pred revolucijo. Se poraznejše so številke glede krav. Leta 1916. je carska Rusija imela 28.800.000 krav, 1928 leta 33.200.000, 1941, 27.800.000, danes pa le 24.300.000 to se pravi 4.500.000 krav manj kot leta 1916. to se pravi 4 milijone in pol manj kot v dobi carske Ru. sije. Navedli bomo še dve številki: konj je imela carska Rusija leta 1916 38.200.000, danes jih ima le 15.300.000. Seveda bo nekdo rekel k temu, da se je v Sovjetski zvezi poljedelstvo mehaniziralo in da zato potrebuje manj konj, lahko potrebuje tudi manj volov, vendar se nam zdi nemogoče, da je uspeh v tem, da je imela carska Rusija s 140.000.000 prebivalcev 28.800.000 krav, do-čxm jih ima sedanja Sovjetska zveza ki ima več kot 200.000.000 prebivalcev, le 24.300.000. Kar se pa tiče uspehov«, bomo rekli to, kar ugotavlja centralni komite komunistične partije Sovjetske zveze sam, ki pravi sledeče; Vzrok neuspehov v poljedelstvu je ((kršenje materialne zainteresiranosti ljudi«, ki je privedlo do zmanj. šanja poljedelske proizvodnje. Centralni komite nadalje ugo- ločila zelo nizke odkupne cene poljedelskim proizvodom« in ((uvidevajoč da so razmere v nizu važnih gospodarskih panog nezadovoljive, smatra za potrebno sugerirati niz ukrepov«. Kar se tiče teh vej, jih odločba kar navaja in sicer govori o živinoreji, o proizvodnji krompirja in zelenjave, o proizvodnji žitaric, o industrijskih rastlinah in o strojno-traktorskih postajah. Moskovski birokrati zatrjujejo, da je Sovjetska zveza «največja in najbolj mehanizirana poljedelska država na svetu« in da ji je mogoče dvigniti poljedelsko proizvodnjo kolikor sama hoče. Toda navedli bomo samo en podatek. Nemška proizvodnja krompirja na en hektar znaša 190 stotov krompirja, odločba CK pa je postavila za nalogo, da mora SZ v prihodnjem letu proizvesti 140 stotov krompirja na hektar. 2e samo ta podatek nam dovolj zgovorno priča, da so njihovi načrti le obljube za notranjo uporabo. Ce namreč nemško poljedelstvo, ki ni ((najbolj mehanizirano«, že sedaj proizvaja 190 stotov na hektar, medtem ko jih birokrati šele obljubljajo 140, pomeni. da jih bodo morda pridelali le 100-120 to se pravi. najmanj za 35 odst. manj kot v Nemčiji. In kar velja za krompir, velja za žito, velja za zelenjavo, velja pač za vso poljedelsko proizvodnjo, velja za vse gospodarstvo. Kot smo že v začetku omenili, je bil CK KPSZ. to se pravi vrh sovjetske birokracije, prisiljen spremeniti pot, ki ga je vodila v pogubo. Toda moskovski birokrati bi ne bili to kar so, če ne bi iz enega birokratskega postopka iz ene--ga nemogočega stanja prešli \ drugo podobno, to je nemogoče stanje. V tolikokrat že orne-njeni odločbi, kjer je govora o tem, da bo moralo poljedelstvo ubrati drugo pot in da se mora kolhoznika nekoliko spro. stiti, r,sa hkrati takoj postavljajo taki pogoji, ki mu ne bodo dali dihati. V odločbi se namreč govori, da so do sedaj vse strojno-traktorske postaje delale slabo. Doslej je sovjetska propaganda pogosta govorila o kolhozih - milijonarjih, to se pravi o kolhozih, ki so imeli toliko dobička, da so si lahko ustvaril milijonske prihranke, vendar pa si doslej noben kolhoz ni mogel, niti sme! nabaviti niti enega traktorja, niti enega mehaniziranega orodja. Pričakovati bi bilo, (Nadaljevanje na 4. strani) to, ker Jugoslavija,. Grčija in Turčija nočejo in ne morejo jemati v poštev takšnih in podobnih interesov Italije, ki nimajo ničesar skupnega z ogromnimi napori, ki jih danes ves napredni svet vlaga v to, da bi se ohranil mir, da bi se onemogočil napadalec in, končno, ker v tem primeru tudi sama nastopa z dokaj očitnimi aspiracijami napadalke. Sicer pa ni važno, ali je Italiji to po godu ali ne, važno je, ali je pakt tako za splošnost kot za varnost treh balkanskih držav koristen. S tem v zvezi posvečajo zadnje čase v Turčiji veliko pozornost ustanovitvi stalnega sekretariata balkanskega sporazuma, ki bo še v večji meri omogočil potrebno učinkovitost pri izvajanju sprejetih določil. Vse turško javno mnenje si je enotno v tem, da je balkanski pakt pokazal doslej vso upravičenost svojega obstoja in potrebno učinkovitost. Kako ne, saj je bil ustvarjen izključno v obrambne svrhe, zraven tega je kot takšen odprt vsakomur, ki bi hotel vanj pristopiti z iskrenimi, častnimi nameni, istočasno pa ni na njem ničesar, kar bi spominjalo na kak okoren vojaški sporazum starega stila. Ko je marčal Tito pred kratkim opozoril balkanske zaveznike, naj ne nasedajo spletkam Vzhoda niti onim iz Italije, je vse turško časopisje zabeležilo s povdarkom te njegove besede, še posebno one, ki je z njimi izjavil, da socialistična Jugoslavija zna držati dano besedo in da je nikoli ne potepta In, ko so se pred nedavnim ob jugoslovanski meji Italijani začeli igračkati s svojimi divizijami, se je vse turško javno mnenje nad tem početjem zgražalo, še posebno, ker je v turškem ljudstvu še živ spomin na nekatere ne prav prijetne dogodke, ki so jih v svoji nedavni zgodovini bili doživeli z Italijani. Po določilih sporazuma med Francijo, Anglijo in Italijo z dne 10. avgusta 1920 je Italija namreč imela zasesti vso južno obalo Anatolije, od Smirne do Mersine in globoko v notranjost. Turki še danes ne morejo pozabiti, da so Italijani res prišli ter zasedli s svojo okupatorsko vojsko to deželo. Se danes se vprašujejo, kaj bi bilo, da ni prišel Ata Turk, ki je začel z osvobodilnim bojem. Tega noben Turek, ki je ta čas doživel, ne bo mogel pozabiti, tega tudi njihovi otroci ne bodo pozabili. Zaradi tega ne bodo rimske intrige nikoli našle .plodnih tal med turškimi ljudmi. Kako pa mislijo turška javnost in turški politični krogi o namenih in manevrih Vzhoda, naperjenih proti Balkanskemu paktu? Prevladuje mnenje, da se je s pristopom Turčije v Balkanski pakt povečala njena varnost, Morda bolj kot s pristopom k Atlantskemu paktu, ki se je nanj bila odločila šele po dolgem oklevanju. Na čemu je zasnovano to mnenje? Predvsem na prepričanju, da predstavlja Balkanski pakt e-dino resnično silo v tem delu Evrope. Ze sam njegov obstoj predstavlja resen opomin a-gresivninj namenom Sovjetov in njihovih balkanskih satelitov. Q tem, da smatrajo v Moskvi Balkanski pakt za zelo resno prepreko svojim osvajalnim namenom, pričajo najbolj zgovorno njihove zadnje diplomatske poteze, ki so sledile njegovemu podpisu. Dobre tri mesece po podpisu sporazuma v Ankari in samo deset dni po njegovi ratifikaciji v turški ljudski skupščini, je že prišlo do zelo značilne poteze sovjetske diplomacije. V svoji noti od dne 30. maja tega leta je Moskva namreč službeno izjavila, da želi izboljšanje odnosov s Turčijo ter da nima proti njej nobenih teritorialnih zahtev. Ta nenadna in nenavadna sprememba sovjetske politike proti Turčiji, ta nepričakovana odpoved svojim dolgoletnim teritorialnim zahtevam, predstavlja nedvomno rezultat, ki ga gre pripisati utrditvi mednarodno političnih pozicij Turčije, potem ko je prišlo do podpisa Balkanskega pakta V Turčiji sicer pozdravljajo težnjo po normalizaciji odnosov, ki jo zadnji čas precej očitno kažejo dežele vzhodnega bloka, vendar vanje dvomijo in smatrajo, da je' treba na vsak način Balkanski pakt še okrepiti. Turško časopisje dan za dnem povdarja važnost Balkanskega pakta, potrebo še tesnejšega sodelovanja med deželami, ki so ga podpisale. Mnogo se tudi pričakuje od stalnega sekretariata, ki se bo, poleg s političnimi in kulturnimi bavil predvsem z vojaškimi zadevami. Z njegovo pomočjo se bo še bolj učvrstilo prijateljsko sodelovanje med državami podpisnicami, ki v tem predelu sveta predstavljajo zanesljivo trdnjavo svobode in miru. SINTETIČNI SLADKOR Dva kemika, Kanadec dr. Raumond, Lemieux in Švicar dr. Georg Huber. sta na letnem kongresu Ameriškega kemičnega društva poročalh. da jima je uspelo po nalogu Kanadskega raziskovalnega sveta izdelati na umetni način navaden sladkor. To je prva sintetična izdelava sladkorja. Dr. Lemieux je izjavil, da bo mogoče s tem sintetičnim sladkorjem v kombinaciji z atomi radioaktivnega ogljika točno ugotoviti, kako človeško telo usrkava in predeluje sladkor. Ko hozi na Čoškos'ovaškem Češkoslovaški predsednik Za-potocky je te dni ponovil svojo obljubo iz prejšnjega meseca, da vlada ne bo preprečevala izstopa iz kmečkih zadrug kmetom, ki to želijo, Istočasno pa je poudaril, da vlada ne bo trpela neodgovornega razbijanja obstoječih zadrug. (" RAB: ŽIVA PRIČA «KULTURE IH CIVILIZACIJE* ITALIJANSKEGA OKUPATORJA "N J XIII. Tudi pri drugih taboriščnih napravah so bili zaposleni interniranci, tako pri elektrarni in črpalkah za vodovod, v kovačnicah, mehaničnih delavnicah Itd. Za popravljanje obleke in perila so marca 1943 uredili kro-ja&nico, kjer so internirancem popravljali perilo in obleko; za popravljanje čevljev pa so uredil čevljarno. V teh delavnicah je bilo zaposlenih po kakih deset do dvajnast internirancev, v krojačnici pa tudi žereske; k temu delu so silili tudi izobra-ženke. Pri prevzemu in likvidaciji taborišča po Izvršilnem odboru OF je bilo zelo pomembno, da so naši ljudje bili zaposleni pri vseh taboriščnih napravah. Ves obrat je lahko nemoteno obratoval dalje, reflektor je ponoči iskal sovražnika, osebni in tovorni avtomobil; so vozili dalje. Glede na gradnjo zidanih hišic in velikega masivnega poslopja, ki so ga Italijani gradili v neznane namene, morda za upravno poslopje taborišča, lahko domnevamo, da so to taborišče mislili ohraniti za vedno, ker so menda računali z zmago in s trajno fašistično vladavino. Ironija usode pa je hotela drugače! Komandant sadist Komandant taborišča je v javnih govorih vedno grozil s streljanjem in vezanjem. No- RAJE MOLČE ((L, «)t n»n armata V ,.Ren,”aP>sal s agapo«, ((Nun 80 °biaVU vNwir's>reo a“V,0,.CLnema“ SVOii i# .°bUst0l?-lst‘4na Za nov* “f“i zanin»i- l>P*žen k? ostal u\ pa je itali- SS^j. ,J““.e «ju- fPr°žila proces ze pi; razn •lij ans se t nka 1 6 Ldeie, pod- piaai Hit* korif.., ‘udi -HlM "->al L9lca - Pisca čl a ?e ‘rudijo Sli.ibna^naiCnlanKa kot iz- 9^kuvabt?dubn0n T kfnlN Dni’ kajti •? ie bilo *i j1 'ka tl ta'ijanska »0 14 z« !nenttdomoProžila ta k*. Pri pt«j zaam ’ Vendar ^ E6 PrB>'b upu_ 8o’t ko v V «otoVo"'Js'3enikih, V*>o >o, da "* bilo težko ,’Mrh1 ‘tai&va vso ,e Upravo -e v‘klici ; ay« se ved- <^uhVt,e drvi. *l Id U-i Vea’ £aš‘zma! BlaVn° Nič čudnega torej, če se je v tem organiziranem koncertu pojavil tudi hripavi glas bivšega vrhovnega poveljnika vse italijanske okupacijske vojske v Grčiji armadnega generala Carla Gelosa. Vsaj danes, po tolikih letih, ki nas ločijo od strahotnih in sramotnih zločinov, ki jih je italijanska fašistična vojska počenjala v Grčiji, Jugoslaviji, Albaniji, Sovjetski zvezi, Afriki in povsod drugod, kamor je stopila njena barbarska peta, bi bilo pričakovati, da bo vsaj ta mož, ki nosi generalski čin in ki je stvari poznal tudi od blizu, rekel pošteno besedo, besedo, ki teh strahot sicer ne bi oprala, ki pa bi vsaj prikazala, da so bila dejanja sicer iz-vršenu, vendar pa da so bila posledica zaslepljenosti, ki je bila plod fašističnega duha, fašistične vzgoje in morale. Tako priznanje bi stvarnosti sicer ne opralo in madež bi ostal za vedno, vendar bi tako priznanje vsaj omililo gnev vseh nekdanjih zasedenih dežel in dalo upati, da se je v italijanski vojski vendarle nekaj iz-premenilo in da bo bodočnost, na kateri teži človeška družba vendarle drugačna, boljša. Toda ne! Zločinci ostajajo zakrknjeni. Se več, skušajo celo prikazati zločine svoje vojske za najbolj humanitarno obnašanje, kot nekaj takega, za kar bi se morala okupirana ljudstva zahvaliti božji previdnosti, da jim je sploh poslala tja to ((slavno«« vojsko. Pa začnimo kar s samim Ge-losovim člankom, ki ga je objavil rimski »Tempo« in po njem ponatisnil tudi tržaški list «Giornale». Armadni general Geloso trdi takoj v začetku da jih je grško ljudstvo sprejelo kar z odkritim sovraštvom vendar pa da so se razmere kaj kmalu spremenile, kajti njihova vojska — za katero vemo, kakšna je bila je grško ljudstvo rešila gotovega pogina od lakote. General nato našteva cel niz huma- vetišča in celo kruh, ki so ga dajali prebivalstvu, ki je umiralo od lakote. Po piščevem mnenju je vso italijansko vojsko kar preveval čut človekoljubja. Toda mož se nikjer, prav nikjer ne vpraša, kdo jih je v Grčijo poslal ali še bolje, kdo jih je v Grčijo klical. Kot sam pravi, je grško ljud. stvo sprejelo italijansko vojsko z neprikritim sovraštvom, dalje pravi, da so se razmere kmalu izboljšale, toda koj nato se že loti partizanov. To protislovje je zares čudno. Grki, katerim so italijanske divizije prinesle rešitev, ((kulturo«, «civilizacijo» in vse, kar premore njihovo besedišče, so postali nehvaležni in se začeli upirati svojim dobrotnikom. Toda zato so se italijanski vojaki — po generalovem pisanju seveda — spet junaško borili, posebno sredi leta 1942, ko je postalo partizanstvo zelo «resna zadeva« — «una co-sa molto seria«. Kljub vsej tej ((resnosti« . pa italijanska vojska ni počenjala ((nepotrebnih« _______________ zločinov. General Geloso zatr- nitarriih dejanj italijanske voj-i juje dobesedno: uNaši vojaki ske in sicer menze, otroška za-j so se ponovno junaško borili, toda nikoli niso izvršili nepotrebnih surovosti.» Pisec sicer priznava, da so morali nasproti «zverstvom» partizanov izvajati «rappresaglie», toda prav nikoli niso jemali talcev, ki naj bi «s svojim življenjem« odgovarjali za ((dejanja upornikov«. Italijanski vojaki so po piščevem mnenju bili taki jančki, da so zaradi tega prišli celo v spor s svojimi zavezniki Nemci, ki so uganjali zločinstva kar gna debelo«. General Geloso se celo upa trditi, da njegova vojska ni ustrelila prav nikogar, ki bi ne bil prej sojen in trdi dobesedno; sNikoli nismo streljali otrok, nikoli nismo streljali žensk))... kajti «noben italijanski častnik bi si ne prevzel odgovornosti pred bogom in pred ljudmi...« Vse te laži, ki jih je general Geloso nanizal v ta svoj članek, pravzaprav bi ne potrebovale nikakih dokazov in to še najmanj pri nas. Ves svet že namreč ve, da se je italijanska fašistična vojska obnašala povsod, kamor jo je zanesel njen pohlep po tujem, na povsem enak način kot nji- hovi pobratimi nemški nacisti, le s to razliko, da so se nacisti pri svojih zločinih opirali izključno na svojo moč, čeprav surovo, na svoje junaštvo. Italijanska fašistična vojska pa je bila bolj podobna krdelu hijen, ki je tam, kjer je bil nasprotnik že na kolenih — Francija, Grčija in Jugoslavija iz leta 1941 so najlepši dokaz za to. Se več; Ker ji njeno «junaštvo» ni dopuščalo iti v gozd in se tu spoprijeti z nasprotnikom — partizani, so izvajali svoja «junaška dejanja« nad civilnim prebivalstvom, nad otroki, starčki ter ženami. General Geloso zaman skuša prati krvave madeže s svoje vojske. Za njihove zares podle zločine je toliko dokazov, da jih naša generacija kljub vsem naporom ne bo mogla odstraniti še manj pa pozabiti. Cim nekdo stopi čez narodnostno mejo, ki loči italijansko ljudstvo od slovenskega ljudstva ob Soči, pa vse gor čez Goriško, Kras, Pivko, Notranjsko, Dolenjsko, Istro, Liko, Dalmacijo vse tja do Crne gore, Albanije in dalje preko Grčije do Jonskih oto- kov, je na žalost še na tisoče strahotnih ostankov, ki dokazujejo vso ((humanost«, katero opeva v svojem članku general Geloso. 437.956, doslej ugotovljenih grobov, ki jih je pustila italijanska okupacijska vojska samo v Jugoslaviji, je preveč zgovoren dokaz proti ciničnim lažem Gelosa. Cas bi že bil, da se podobne laži, ki jih navdihuje že pravi pravcati cinizem najslabše vrste, prenehajo. Pol Dalmacije in Crne gore, pol Slovenije in Istre še nosi žalne obleke za svojci, ki jih je pokončala italijanska fašistična vojska in tudi to bi moral biti dovolj izrazit opomin vsem onim, ki se še danes po vsem tem, kar se je zgodilo, še trkajo na svoja »človekoljubna« prsa. Ker je italijanska fašistična vojska napravila toliko zločinov in grozot, naj jih vsaj prizna in naše ljudstvo, ki je bilo pri tem tako prizadeto, bo skušalo pozabiti vse zlo. Ce pa se bodo te nesramnosti še naprej nadaljevale, bodo imele ravno obraten učinek, kajti žalitev mrtvih se lahko spremeni v sovraštvo živih. vembra 1942 je na »Trgu lakote« obkladal internirance s komunisti, češ da je odločilna izključno volja fašistov, da interniranci nimajo nikakih pravic, zlasti ne do pritožbe, da je Evropa fašistična ali pa bo vsa postala fašilstična. Se poleti 1943 se je na «Trgu lakote« ob enajstih ponoči postavljal pred množico internirancev in jim grozil, kako jih bo dal zvezati: «Vi mettero ai ferri, ai ferri!« Sploh je bil ta komandant nalašč izbran za mučenje ljudi; bil je suh, razoranega obraza, lokavih oči in rojen sadist. Preprosti vojaki so bili v tem pogledu boljši. Imeli so več zdrave pameti kot pokvarjeni oficirski tipi in niso tako grobo ravnali z interniranci. Značilno je, da so v komandantovi pisarni visele same fotografije in slike s prizori iz taborišča, kakor na primer slike okostnjakov, posnetki prizora ob množičnem pozdravu fašistični zastavi itd.; tako je menda lahko vsak čas užival ob poniževanju, sramotenju in uničevanju našega ljudstva. Zgodilo se je, da se je neki Mo-čiler, ki ga je naš znani psihiater dr. Kanoni še iz zavoda za duševno bolne na Studencu pri Ljubljani poznal kot umobol-nega, oddaljil pri ambulanti nekaj deset metrov; zato so ga prijeli in priprli v karabinjerski vojašnici. Po pripovedovanju karabinjerjev ga je komandant Cululi nato lastnoročno ustrelil. Potem pa je imel pred vsemi interniranci še grozilni govor ter pri tem zavestno potvarjal dejstva o dogodku! Vsi ostali oficirji, tako komandanti posameznih sektorjev taborišča kakor tudi drugi funkcionarji, so večinoma delovali v okviru polkovnikovih navodil ter skrbeli za material, kontrolo in disciplino. Nekaj vetsti in razumevanja je pokazal edino tenenrte Brentel, poznejši komandant drugega sektorja; vsem drugim pa ni bilo mar bede in stiske naših ljudi. tfCruclm postanejo «egregi signori> Se več! V najhujšil* novembrskih dneh 1942 je bil komandant drugega sektorja tenente Cuseli. Prej se je po očetu pisal Kuzelički; bil je po rodu Slovenec, hodil v slovensko ljudsko šolo v Idriji in dobro govoril slovenski, pozneje pa se je po zgledu očeta, ki je očitno bil renegat, poitalijančil in vrhu tega še pofašitstil. Interniranci so se množično obračali nanj za pomoč. Pomagati seveda m mogel mnogo; ker pa je verjetno čutil v sebi klic slovenske krvi, po drugi strani pa pritisk italijanske in fašistične vzgoje, se je njegov notranji boj razodeval v tem, da se je že za vsako malenkost razburjal ter se besno zaganjal v proseče, izčrpane ljudi, jih klofutal in brcal. Interniranci so ga seveda še bolj zasovražili. Bil je tipičen primer pokvarjenega potujčenca. Kako zelo so bili mlajši oficirji politično nerazgledani, kaže najbolj primer oficirčka, ki je še na dan kapitulacije dal zaradi neke malenkosti interniranca zvezati. Niti malo se ni zavedal položaja na frontah, razpoloženja internirancev in svojega položaja. Pozneje je za to dobil sicer milo, a vendar izdatno in poučno kazen. Interniranci so ga aretirali in ga 4 dni imeli v zaporu, kjer je silno trepetal od strahu, da bo ustreljen. Naposled so mu dali poduk, naj se zahvali naši velikodušnosti, da ni dočakal kaj hujšega; izpustili so ga na prosto s priporočilom, naj se poboljša. V zahvalo so «crucchi» kar na lepem postali »egregi signori« (= spoštovani gospodje). Razoroženi, ponižani osramočeni in preplašeni so fašistični mogotci morali končati svoje kruto nasilistvo nad našimi ljudmi v taborišču na otoku Rabu. KONEC TRST, sobota 3. oktobra 1953 % fig JSu fig jjs^ Vremenska napoved za danes: *-• -LT.*. .rasno vreme s krajevnimi po- oblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 24,3 stopinje; naj nižja 18,6 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RADI« Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta; 21.00; „ n. Nočni koncert (Bach, Beethoven). Trst II.: 18.10. cert pianista dr. G. Demšarja. Trst I.: 17.30; Sim on. -plesi. Slovenija: 20.00; Ob 25-letnici Radia Ljubljan«. Veseli večer. čjs&Af&A IS*? V*:; OB SPOMENICI ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV ITALIJO JE TREBA PRISILITI da spoštuje sprejete obveznosti Odstraniti se morajo žarišča sporov in popolnoma onemogočiti oživljenje fašizma Kdo bi vedel našteti vse | potem ko se je kot nasled-proteste in intervencije pred. nica premagane fašistične ob-stavnikov slovenskega ljud- ; lasti obvezala, da bo popra- stva v Italiji pri oblasteh zaradi stalnega pritiska na našo manjšino, kdo bi znal premeriti vse poti, ki so jih prehodili slovenski politični predstavniki v Italiji, da bi se spremenil dosedanji kurz u-radne rimske politike do Slo. vencev? Delegacije slovenskih goriških in videmskih političnih strank so pritiskale na kljuke najrazličnejših krajevnih uradov, trkali pa so tudi na sama vrata prejšnjega mi. nistrskega predsednika v Rimu, da prizna krivice, ki jih prizadevajo našemu ljudstvu v Italiji .šovinistični oblastni, ki in da odredi tem ljudem, naj z diskriminacijo prenehajo. Toda vsi protesti, interven. cije, vsa pota, vse je bilo bob ob steno. V 'Rimu imajo za naše pravične in človečanske zahteve gluha ušesa. Zato so slovenski predstav- vila krivice, storjene Slovencem po fašizmu, samo nadaljuje z izvajanjem fašistične linije na slovenskem ozemlju s tem, da streže po življenju Slovencem v Italiji. Zato je dolžnost OZN, da najodločneje pritisne na Italijo in jo prisili k spoštovanju določil mirovne pogodbe, če jih ta noče spoštovati. Zakaj z Italijo se ne sme ravnati v rokavicah. Kdor bi naredil to usodno napako, bi se nekega dne znašel pred odgovornostjo, da ni, kljub mož. nosti, da je imel vse pravice in dolžnosti, čuvati mednarodni red in varnost, napravil vse, da se odstranijo žarišča sporov, da se odstranijo poskusi oživljanja fašizma. Kar se dogaja s Slovenci v Italiji, je avtentični fašizem. Ali ni tehnika fašizma pretepanje in ubijanje (pogromi niki v pokrajinskem svetu I proti Slovencem ob prihodu in občinskih svetih bili za- itaijjanskih šet leta 1947 ter radi življenjskega obstoja na. uaaor Miljavca pri Rdeči hiši šega naroda prisiljeni storiti , jn Andreja Jusa v Beneški take korake pri mednarodnem j Sloveniji), ali ni morda faši- organu, kakršen je Organizacija združenih narodov, da bo pritisnila na italijansko vla- zem nadaljevanje odklanjanja zahtev Slovencev po vrnitvi slovenske imovine, ki so jo do in jo prisilila spoštovati | zap]en;jj fašisti med prvo in določila, ki jih je prevzela drug0 svetovno vojno, in po z mirovno pogodbo, člene ita- j -vrnitvi slovenskih gospodar- lijanske ustave, mednarodno konvencijo o pravicah itd. l skih ustanov (Zadružna zveza človečanskih j v (jorjcj s palačo na Korzu, ; Centralna posojilnica s pala-V obsežni spomenici pa je ; čo na Korzu, Trgovsko obrt-pred nami še enkrat zaživela j na zadruga s tremi palačami zgodovina našega naroda v v mestu, Goriška ljudska po- preteklih časih in v sedanjosti. Ko imamo pred seboj ta dokument, se zdi, kot da ima. mo pred seboj knjigo žalostne zgodovine dela Slovencev, katerih žalost in bridkost življenja se večata, kolikor bolj se slovenski narod v svobodni zgodovini razvija in krepi svoje materialne in kulturne dobrine v svoji socialistični graditvi. Spomenica pokrajinskih in občinskih svetovalcev DFS in SDZ je eden izmed največjih obsodb, ki so jih slovenske politične stranke v Italiji izrekle nad divjanjem oblasti nad našim narodom. Ta obsodba bo prišla pred najvišji mednarodni forum, pred predstavnike skoraj vseh na svetu, ki bodo poslušali dokumentacijo o zločinstvih, nezaslišanih zločinstvih, ubojih, atentatih na naše narodno življenje poskusih s silo in zvijačo zapreti usta slovenskim ljudem, ukinjanj slovenskih šol, prepovedi obiskovanja slovenskih šol, per-fidnem jezuitskem ravnanju, katerega so se sedanji oblastniki naučili še v Mussolinijevi šoli in ki ga sedaj samo nadaljujejo pod krinko prekrižanega ščita. Iz njene vsebine bo svet izvedel, če po tolikem času še ni izvedel, ali pa noče izvedeti, da se v osrčju Evrope dogajajo stvari, katere bi razumeli, če bi se dogajale nekje v Afriki, džungli, med enim plemenom in drugim, ali morda že pod fašizmom, in jih skušali za silo opravičiti. Ni pa mogoče razumeti tn opravičiti, kako to, da sedanja uradna italijanska oblast, sojilnica s palačo v mestu, Slovensko kmetijsko društvo, Kmečka banka. Slovenska čebelarska zadruga, Katoliško tiskovno društvo itd.), ali ni morda nadaljevanje fašizma zapiranje slovenskih šol (Krmin) in vztrajno odklanjanje otvoritve slovenskih šol v Benečiji, češ da so Benečani «italianissimi»(!) itd? To pa je treba preprečiti. Italija mora spoštovati naše pisane in naravne narodne pravice. Samo tedaj bomo Slovenci lahko rekli, da smo delno dobojevali svoj boj. Do takrat pa od njega ne bomo odstopili, ker je svet, pravičen in potreben za naše narodno življenje. Zimski umik trgovin Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da je z dnem 1. oktobra stopil v veljavo zimski urnik trgovin, ki bo trajal do 31 marca 1954. Spodaj navedeni urnik velja za vso goriško pokrajino razen občine Gradež. Pekarne morajo biti odprte od 6.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure; mlekarne od 7. do 12.30 in od 16 do 18.30; trgovine jestvin in drogerije: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19; trgovine železa in kovin od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19.; trgovine s sadjem in zelenjavo; od 8. do 12.30 in od 15. do 19; trgovine s kurivom in gradbenim materialom: od 8. do 12. in od 13. do 17; trgovine avtomobilov in potrebščin: od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30; trgovine koles in potrebščin: od 8.30 do 12.30 in od 15. DVOJNA MERA Slika je posneta v Italiji, in sicer v Južnem Tirolu. Tudi tu se ljudje pritožujejo nad ravnanjem Italije, toda kot se z dvojezičnega napisa vidi, vendarle uživajo nekaj pravic. Zakaj ne prizna italijanska vlada teh pravic tudi goriškim Slovencem? Smo mar Slovenci tudi drugovrstna narodna manjšina ali pa se šteje južnim Tirolcem v dobro to, da se niso borili proti fašizmu in nacizmu? do 19.; Trgovine s pridelki za kmetijstvo in slaščičarne, ki nimajo posebnega pooblastila, bodo odprte od 7.30 do 21.30. Ob sobotah in v dnevih pred prazniki bodo vse trgovine lahko podaljšale večerni urnik za pol ure. Prednostne lestvice za službe na večernih šolah Šolsko skrbništvo sporoča, da so objavljene lestvice za namestitev učiteljev v večernih šolah za šolsko leto 1953-54. Omenjene lestvice so na vpogled pri šolskem nadzorništvu, didaktičnih ravnateljstvih kakor tudi na šolskem skrbništvu, Korzo Verdi št. 37. Morebitne pritožbe zaradi nepravilnosti ocenjevanja ali izključitve iz lestvice je treba predložiti šolskemu skrbništvu najkasneje do 12. oktobra 1953. Seja Trgovske zbornice Na seji Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo so sprejeli razne sklepe. Razpravljali so v zvezi s sestankom, ki je bil 15. julija v Benetkah, na katerem je bil predsednik in na katerem so sklenili, ustanoviti in pristopiti k institutu za kreditiranje in finansiranje male in srednje industrije Treh Benečij na podlagi zakona od 22. junija 1950, štev. 445. Nadalje so na razne predloge posvetovalnega organa za poljedelstvo in gozdarstvo in deželnega beneškega odbora za zvezo s Konfederacijo neposrednih .obdelovalcev sklenili, da se sicer letos cena žita pri odkupu ne bo spremenila, vendar da ‘bodo spremenili specifično težo žita od 75 na 73. Qb zaključku je odbor sklenil, naj SAGRAL v skladu z zakonom od 1 decembra 1948. leta, štev. 1438 kupi večjo količino sladkorja, da ga bodo razdelili prebivalstvu na nakaznice v mesecih oktober, november in december. Obenem so sklenili dati trgovcem na debelo večjo količino popra, ki ga bodo potrebovali kmetje pri zakolu prašičev. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Korzo Verdi št. 17 - tel. 28-79. DEKLETA I ttrmta gorisaa dekleta v narodnih nošah- VSE JIM PRIDE PRAV ZA RAZNARODOVANJE S CEREMONIJAMI NE BODO PREVARALI PREBIVALSTVA BENEŠKE SLOVENIJE Kampcnja proti pošiljanju otrok v slovenske šole v Gorici Potujčevalna vloga zavoda za vojne sirote v Čedadu Vsako jesen se ponavljajo Beneški Sloveniji nacionalistične ceremonije, ki imajo namen popolnoma zatreti slo. venskega duha prebivalstva. Ni naključje, da se razne kampanje začenjajo prav jeseni, in sicer ne morda zato, ker se bližamo zimskemu brezdelju, marveč zato( ker se jeseni odpirajo šole in se morajo ljudje odločiti, ali naj Zlasti velja to za ljudi, ki so zaradi gospodarske in politične zaostalosti tudi kulturno zaostali. Ni pa prav, da take manifestacije, ki bi morale počastiti spomin padlih, izkoriščajo za nove manifestacije nacionalizma. Stvar je nevarna; dovolj je, da bi vsak malce • pomislil, pa bi kmalu videl, kam vodi šovinistična politika. Ta politika pošljejo svoje otroke v itali- i namreč nima drugega rezul-janske šole v Videm in Ce- l tata, kot da morajo zaradi dad, ali v slovenske šole v Gorico. Na vse načine skušajo odtegniti učence od šoia-nja v Gorici, da bi dokazali, da prebivalstvo ne mara slovenskih * šol. Hkrati pa smo priča pritisku raznih finan-carjev in karabinjerjev na prebivalstvo. Zaradi tega pri. tiska je prišlo tudi do procesov, V Čedadu je šola za vojne sirote, Vanjo pa sprejemajo brezplačno otroke iz Beneške Slovenije kar naj bi bila seveda dobrota, pa je le raznarodovanje. Po vaseh pa ita. lijanski duhovniki prepričuje, jo starše, da je ta šola v Čedadu boljša kakor slovenske šele v Gorici, v katerih naj bi otroke tudi skušali odtujiti od vere njihovih očetov. Ta pritisk in ta propaganda sta naravnost zlobni, saj mečejo versko prepričanje in nacionalizem v isti koš. Za šovinistične namene slu. žijo tudi razne otvoritve. Prav v teh dneh so v Benečiji in v Kanalski dolini slovesno otvorili tri nove otroške vrtce. Medtem ko posvečajo toliko skrbi vrtcem, pa so ponekod šole nameščene v pravih podrtijah. Narodno za. tiranje pa zavzema tudi gospodarske oblike. Tako so v Zavrhu zgradili nov otroški vrtec, toda nihče ne skrbi, da bi se izkoristile lepe podzemske jame, ki bi lahko prinašale ljudstvu zaslužek. V tej vasi sta tudi kljub majhnemu številu prebivalstva kar dve mlekarni. Zakaj oblasti ne poskrbe za moderno urejeno mlekarno, ki bi lahko predelala vse mleko in bi nudila ljudem večji zaslužek? Vas tudi zahteva zdravniško ambulanto, ker je zelo daleč od raznih središč. Tudi za lekarne ne skrbijo v Beneški Sloveniji. Sicer so sedaj obljubili, da bodo ustanovili dve lekarni, in sicer v Njivicah in Klodiču, to je v Terski in Nadiški dolini. Ker smo že govorili o raznih otvoritvenih ceremonijah, zlasti otroških vrtcev, katerih še udeležujejo vse oblasti, od šolskih do cerkvenih, naj še omenimo, da so v Dreki ob meji odkrili spomenik padlim borcem alpinske divizije «Ju-liao. Pjav je, da se počaste mrtvi vojaki, pa čeprav so padli za krivično stvar, kakor je bila imperialistična vojna rimskih fašistov in nacistov, saj so bili vojaki v mnogih primerih k temu prisiljeni. nje umirati mladi ljudje samo zato, da dobe kako kolajno, medtem ko jih njihovi generali v nevarnosti strahopetno zapuščajo, čeprav ti naduteži mislijo, da jih je usoda izbrala za to, da ponesejo rimsko civilizacijo med «bar- barske« narode, ki sicer ne želijo nič drugega kot živeti v miru. Slovensko beneško ljudstvo pa taki politiki ne bo več nasedalo. Natečaj za mestne stražnike Goriško županstvo sporoča, da je razglašen javni natečaj na podlagi izpitov za štiri stalna mesta mestnih stražnikov. Interesenti si lahko ogledajo razglas natečaja na občinski oglasni deski v protokolnem uradu. Prošnjo za pripustitev k natečaju na koikovanem papirju za 100 lir je treba oddati najkasneje do 15. novembra 1953 ob 12. uri. ODLIČNA LAHKOATLETSKA PRIREDITEV V OSLU Premoč ruskih tekmovalcev (Nadaljevanje s 3. strani) OBMEJNE IZMENJAVE BLAGA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO V avgustu je bilo za 34.553A27 lir Izvozu, uvoza pa za 14.684.500 ki ravno v dobrih vinih predstavljata dragocene značilnosti. Obenem pa so to najugodnejši pogoji za razvijanje bakterij, k; povzročajo pridelovalcu vina nepotrebno delo in stroške. Na podlagi trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo je bila v mesecu avgusta izmenjava blaga sledeča: Uvoz je dosegel v avgustu 14.684.500 lir, izvoz pa 24.553.427 lir Za uvoz blaga je bilo izdanih 11 trgovskih dovolilnic za sledeče blago: gradbeni les, drva, parketi, premog, goveje meso. fižol in razno. Za izvoz je bilo izdanih 16 trgovskih dovolilnic za sledeče blago: nadomestni deli za avtomobile in za kmečke traktorje, zračnice, električni material, razno orodje in drugo, kompenzacija del za popravila tovornih avtomobilov. Stanje računa avtonomne kompenzacije je bilo dne 31. avgusta 1953 naslednje: dobljena plačila 901.941.341 lir; izplačila 817.903.989 lir; obveznosti kupčij, ki so v teku 22.926.098 lir. Saldo; 61.111.254 lir. Opozorilo vinogradnikom Nezgoda na Korzu V četrtek zvečer okrog 18.30 se je na Korzu Ita-lia dogodila prometna nesreča, PU kateri se je ponesrečil 7-letni deček Giuliano Bon iz Ul. Buonarroti št. 2. Deček je proti večeru šel po mestu z materjo, ki je bila kakih 50 korakov za njim. Ko sta prišla do Korza Italla. je hotel prekoračiti cesto, ne da bi pogledal, ali je cesta- prosta. Ravno takrat pa je po Korzu privozil avto znamke ((Lancia April ia» z evidenčno tablico GO 6468, ki ga je vozil lastnik, 37-letni trgovec Renzo Salva-terra s Korza Italia. Cim je Salvaterra zapazil dečka pred avtom, je takoj zavrl in skušal preprečiti nesrečo, toda bilo je vse zaman. Dečka je zadela v ' glavo desna prednja luč avta Zaradi nenavadnega dviga ter je obležal na tleh. Voznik temperature v zadnjih dneh se ; avta- je takoj odpeljal dečka v je temperatura mošta dvignila ■ bolnico Brigata Pavia, kjer so na 32, 34 35 pa tudi 36 in 38 | ugotovili močan udarec nad le-stopinj. Zaradi tega pojava je j vjm očeisom in verjeten zlom nujmo potrebno, da vinogradni- i lobanje. Malega Giuliana so ki češče nadzorujejo tempera- sprejeli v bolnico s prognozo turo v kleti in predvsem temperaturo mošta v sodu in da se poislužijo vseh mogočih napotkov, da jo znižajo s pomočjo učinkovitega zračenja kleti, oblaganja sodov z mokrimi vrečami, ki jih pogosto menjajo itd. Visoke temperature nad 26-28 stopinj preprečujejo alkoholno vrenje, preden se stvori visoka količina alkohola. Poleg tega take temperature povzročijo izgubo alkohola z izhlapevanjem, poslabšajo vonj in okus, okrevanja v 15 dneh. da bodo odslej, ko toliko obljubljajo popuščanje vajeti na deželi, dovolili kolhozom, da si sami nabavijo stroje, traktorje, strojno orodje in podobno. Toda v odločbi čitamo sledeče: «strojno traktorske postaje so industrijska, materialna in tehnična osnova kolhoznega sistema in danes odločujoča sila v razvoju holkozne proizvodnje, najznačilnejša središča, s pomočjo katerih socialistična država vodi kolhoze«. Kaj to pomeni? Kot so bile strojno-trak-torske postaje v preteklosti, tako bodo tudi odslej tisto sredstvo moskovske birokracije, s pomočjo katerega bodo nadzirali vsak kvadratni meter obdelane zemlje kolhozov. Kot vidimo je CK KPSZ bil prisiljen povedati in pred vsem svetom priznati, da pri njih nekaj ni v redu. Hkrati je bil prisiljen popustiti sovjetskemu kmetu ali kolhozniku, ki ni mogel vzdržati zahtev sovjetske birokracije, vendar pa si je poleg vseh svojih policijskih in drugih prisilnih sredstev obdržal še stroj no-traktor-ske postaje, kot sredstvo, s katerim država dejansko ropa holkozne kmete. Ker pa centralni komite računa, da tudi to ne bo dovolj, je obljubil, da bo poslal na deželo (.strokovnjake« in ((politične delavce«. k> bodo pomagali kolhozniku. In teh ((Strokovnjakov« in ((političnih delavcev« ne bo malo, ampak kar cel milijon ljudi, ki bodo sicer brez «nagajKe» priganjali kmete na delo, milijon ljudi, ki sicer ne bodo proizvajali, milijon novih birokratov, ki bodo pomnožili že večmilijonsko armado birokratov, ki vodijo sovjetsko gospodarstvo v polom. Pred dvajsetimi leti je Stalin obljubil, da bodo v dveh ali največ treh letih vsi kol-hozniki postali nekaki mali gospodje. sedanji CK z Malenko-vom in Hruščevom na čelu tudi obljublja, da bodo sovjetski kolhozniki v dveh do treh let mali gospodje. Toda čez- dve. tri, ali štiri leta bomo spet na istem in celo na slabšem, kajti birokratski sistem nujno vodi po poti, ki pelje navzdol. KINO VERDI. 17: «Turek Napolita-nec«, barvni film. Toto. CENTRALE. 17: ((Poplavljeno meisto«, R. Ryan in M. Po-wers. V1TTORIA. 17: «Diva», B. Davis. MODERNO. 17: »Ubežniki«, G. Modison. Osnutek zakona za pogojno izpustitev iz zapora Skupaj z zakonskim osnutkom za amnestijo so v teh dneh razdelili v zbornici tudi osnutek zakona za pogojno izpustitev na svobodo obsojencev, ki so zakrivili kazniva dejanja političnega značaja. Ta zadnji oisnutek določa za obsojence, ki so do 18. junija 1946. leta zagrešili izrecno kazniva dejanja politične narave, pogojno izpustitev iz zapora. NesreCa na delu 41-letni Lodovico Castellani iz Gradiške, Ul. Ciotti št. 44, se je ponesrečil v livarni SAFOG, kjer je zapoislen kot delavec. Med delom ga je zadel kos železa, ki ga je neki drugi delavec prenašal v oddelek. Z rešilnim avtom Zelenega križa so Castellanija odpeljali v bol-nico Brigata Pavia, da bi mu tamkaj obvezali rano da nesni roki. Ozdravel bo v približno 10 dneh. V Oslu je bila mednarodna lahkoatletska prireditev z uedeležbo ruskih in švedskih lahkoatletov — poleg domačih, norveških. Rusi Ignatjev, Litujev, Grigalka so dosegli krasne rezultate Atletinja Zi-bina pa je dosegla celo nov svetovni rekord v metu krogle; dosedanji rekord je bil 15,28 toda ruski rekord, ki še ni priznan kot svetovni, pa znaša celo 16,18 in ga je tudi postavila Zibina. 400 m: Ignatjev (R) 47.1, Wolfbrandt (S) 48,6, Bovda-renko (R) 48,8. Krogla: Grigalka (R) 16,80 m. 400 m zapr.: Litujev (R) 51,4, Julin (R) 52,0, Ericsson (S) 53,3. 100 m: 1. Sanadze (R) 10,7, 2. Rjabov in Soukharev (R) 10,8, 4) Tokarev (R) 10,9 800 m: 1. Carlsson 1:56,1, 2. Tveit (N) 1:56,8. Kopje: 1. Kuznecov (R) 73,39 m, 2. Crbulenko (R) 71,20; 3. Danielsen (N) 70,40. Troskok: 1. Serbakov (R) 15,43; 2. R. Norman (S) 14,97. 3000 m z zapr.: 1. Kazancev (R) 9:03,6, 2. Johansson (S) 9:39.0. 4x100: 1. SZ 41,0. Daljina - ženske: 1. Cudina (R) 5,90 m, 2. Dvališvili (R) 5,87 m. 100 m: 1. Dvališvili (R) 11,9, 2. Tangen (N) 12,8. Krogla - ženske: Zibina 15,76 metrov. Včeraj zvečer so postavili naslednje rezultate: 3000 m; 1. Lilleseth (N.) 8:44, 2. Carlsson (S.) 8:44,4. Kladivo: 1. Strandli (N.) 61,16, 2. Krivonosov (R.) 58.86. 1500 m: 1. Ekfeldt (S.) 3:59,4. 5000 m: 1. Kuts (R.) 14:05,2, 2. Saksvik (N.) 14:35,8. Daljina: Grigorjev (R.) 7 m. Disk: 1. Grigalka (R.) 49,66, 2. Krivonosov (R.) 49,14. 4x400: Rusija (Bondarenko, Dilagas, Litujev, Ignatjev) 3:15,6. Kopje-ženske; Cudina 46,83 metrov. OTON GRIGALKA ruski metalec krogle je včeraj na lahkoatletskem dvoboju v Oslu izenačil sovjetski rekord z metom 16,80 m. PLAVALNI DVOBOJ V GENOVI Italija-Spanija 81-55 V Genovi je bil plavalni dvoboj med moškima reprezentancama Italije in Španije Tekmovalci so dosegli dobre rezultate, predvsem pa Romani na 1500. Njegov čas bi bil nov rekord, vendar pa ne more biti priznan, ker ni bil postavljen v 50-metrskem bazenu. Izven tekmovanja je nastopila Vilma Francoletti, ki je s časom 6:04,3 postavila nov italijanski rekord na 400 m mešano (dosegla je na 100 m metuljček 1:35,8, 100 m hrbtno 1:44,9, 100 m prsno 1:43,9, prosto 1:38,9). Tehnični rezultati: 400 m; 1, Romani (I) 4'43"6; 2. Granados E. (Sp.) 4’50”2; 3. Granados I. (Sp.) 4'5>2”7; 4 Paliaga (I,)4’54”7. 200 m metuljček: 1. Domin. guez (Sp.) 2'45”1; 2. Alberti (Sp.) 2'51"5; 3. Lorenzelli (I.) 2’51”8; 4, Divano (I.) 3’05'L 100 m: 1, Pedersoli (I.) 59’'7; 2. Queralt (Sp.) 59”8; 3. Bo-nocore (I.) 1’1”3, 4 x 100 mešano: 1, Italija 4’38’’7 (Massaria - Baroldi -Lorenzelli _ Romani); 2, Španija 4’47”5 (Quevedo . Abel-la - Dominguez . E. Granados). 1500 m: 1. Romani (I.) I9T6”5; 3. E. Granados (Sp) 10'16”5; 3. E. Granados (Sp.) 20’09"2; 4. Quercioli (I.) 20’44”4. 200 m prsno: 1- Baraldi (I.) 2’53”; 2, Gašperini (I.) 2’53’ 6; 3 Dominguez (Sp.) 2’5f>”2; 4. Abella (Sp.) 2’56"9. 100 m hrbtno: 1. Massaria (I.) 1’09”3; 2. Quevedo (Sp.) 1T2”; 3, Ceccarini (I) 1T2”2, 4 x 200: 1. Italija (Romani . Pedersoli « Danerlein _ Paliaga) 9’11”5; 2. Španija (Que_ ralt - G. Granados . E. Granados _ Dominguez) 9’12”7. Končni rezultat: Italija 81 točk, Španija 55. Brauchitsch aretiran Nekdanji nemški avtomobilski as je sedaj obtožen »izdajstva« MUENCHEN, 2. — Manfred von Brauchitsch, predvojni nemški avtomobilski dirkač, ja bil aretiran v zvezi z delovanjem »Odbora za enotnost in svobodo v nemškem športu«, ki je pod kominformov-skim vodstvom. Bivši vozač Auto-Union je bil prvič pridržan za en teden že 7. maja; v tem času so preiskali njegov urad in stanovanje ter zaplenili razne dokumente. Včeraj zvečer pa je policija v Muenchenu aretirala Brau-chitscha na zahtevo sodnih oblasti, ki so ga obtožile, da se pripravlja za ((izdajalsko dejavnost«. Zgoraj omenjeni odbor, ki mu je Brauchitsch predsednik, ima glavni sedež v vzhodnem Berlinu. Brauchitsch je sorodnik umrlega maršala Brauchitscha, ki je poveljeval nemški vojski med drugo svetovno vojno. Romunski nogometaši uspešni v Rusiji MOSKVA, 2. — Romunska reprezentanca je ob navzočnosti 80.000 gledalcev premagala Spartak iz Moskve, ki je sovjetski nogometni prvak za 1. 1953, z 2:1 (2:0). To je že druga zmaga Romunov na turneji po Sovjetski zvezi. Prejšnji teden so premagali Dinamo iz Tbilisija, ki je na drugem mestu na prvenstveni lestvici. V prvi tekmi, ki so jo igrali z moskovskim Dinamom, pa so doživeli poraz 3:1. Rapid pojde v Moskvo DUNAJ, 2. — Uradno se potrjuje, da bo dunajski Rapid odigral dve ali tri tekme v Moskvi v dneh med 13. in 16. oktobrom. Eno tekmo bo Rapid. igral s Spartakom in eno z Dinamom. To je prvič po vojni, da neko avstrijsko moštvo potuje v SZ. DANES V ZAGRf®w» ODBOJKARSKA tekma JUGOSLAVIJA - FRANCIJA Skupni rezultat dosedanjih st rih tekem neodločen Danes bo v ZaSrebu meproti rodna tekma v odbojki, r. izbranemu moštvu Jugo a je bo nastopila rePreze? »re Francozov. V tem dvo °J za prestiž obeh repjeze Doslej so se namreč JUS^ vani in Francozi spop«Jet. rikrat in oboji so zi magali P’ 1. 19»,' dvakrat. Jugoslovani so gali v obeh tekmah 1. - ^ Parizu s 3:2, v Beogradu Izgubili pa so 1951 v ”a , 3:2 in 1952 zopet v Par* 3:0. Tako je celo razlika zih izenačena na 8:8. Jugoslovanski odbojkar)' v dobri formi in upajo v u ^ V njihov prilog govon dejstvo, da so samo oni premagati ameriške od je na njihovi turneji P ( ropi. (Francozi so 'zJ;“dnost 3:1). Sicer pa je prev vedno koristna. TENIS GENOVA, 2. — Danes popoldne sta bili tukaj prvi dve igri finalnega kola za italijansko prvenstvo v tenisu. Marcello Del Bello je premagal Merla z 8:6, 6:3, 6:1. Gardini-Rolan-do Del Bello 6:2, 6:1, 6:1. Zenske: Migliori-Vignali 6:0, 6:2, Lazzarino - Ramorino 4:6, 6:3, 6 ; 4. Na atletskem tekmovanju v Bergenu je Boysen dosegel nov norveški rekord v teku na 1500 m v času 3:48,2. Nielsen (Danska) je tekel 3:48,2. V metu kladiva je Strandli dosegel 60,19 m. REGATA V KOP® Danes ob 15. uri in ?Ujraln* 10. uri bodo v Kopru Ja ^ tekme, ki se jih bodo r,. žili tekmovalci iz M^lj. ne, Kopra in Pirana. ^ bo tudi jugoslovanski Gasperinič iz Lovrane. Tako mislimo mi j v 1 Atalanta - Roma Fiorentina - Palermo Genoa - Bologna Lazio • Juventus Legnano - Inter Milan - Triestina Spal - Napoti Torino - Novara Udinese - Sampdoria Messina - Pro Patria Moden a - Brescia Treviso - Verona Arstaranto • Magli« Catania - Monza Piacenza - Empoli r v IVAN GUBlJA^ jj, ki se je s svojim noV‘ j slovanskim rekordom kladiva 59,36 m u^ji * metalci kladiva v ^(U-zonj na 5. mesto n Posebne značke treh stoF za italijanska lahkont'^ RIM, 2. — Italijanska lahkoatletska zveza je sklenila, dS bo v dneh 7. in 8. novembra lahkoatletski dvoboj med mo' Tako morajo dosecl moški v disciplini 200 m 400 m 800 m 1500 m 10.000 in 110 m zapr. 400 m zapr. višina daljina troskok palica krogla disk kopje kladivo škima reprezentancama Italije 100 m in Argentine v Buenos Airesu. Nadalje bo v 1. 1954 v Nemčiji dvoboj ženskih reprezentanc Italije in Nemčije. Prav tako so že sedaj sprejeli sklep o dvoboju moških reprezentanc Nemčije in Italije 1. 1955 v Nemčiji ter o povratnem dvoboju v Italiji 1. 1956. Nadalje je glavni odbor zveze pooblastil predsedstvo za pogajanja za troboj moških reprezentanc Italije, Avstrije in Švice, ki naj bi bil prihodnje leto v Italiji; predsedstvo naj tudi prouči možnosti za sklenitev tekmovanj z drugimi državami v I. 1954. Sprejet je bil tudi sklep o ustanovitvi posebnega odlikovanja «Palme za atletske zasluge« s tremi stopnjami. Atleti bodo prejeli štirioglato, modro emajlirano značko z eno, dvema ali tremi palmovimi vejicami, pač po stopnji, To značko bodo prejeli tisti atleti, ki bodo v četrtletju med olimpiada-ma — sedaj torej od 1. januarja 1953 do 31. decembra 1956 — dosegli določene čase, daljine ali višine. za I-stop-10.8 21,8 49.0 1:54 3:55 31:45 15.0 54.0 1,88 7.00 14.50 4.00 14.50 47.00 60.00 50,00 za II' stop-10,8 21.5 48,0 1:52 V; 3:52 J 31:15 14.7 53.0 1.92 7,3 0 14.90 4'2° .-v, 15,20 & 5°,o® d 64.00 ^ K U, d 54.00 46:00 hoja 10 ^ GENSKE ^ v disciplini 100 m 200 m 800 m 80 m zapr, višina daljina krogla disk kopje za I-stop-12,3 26,0 2:20 12,0 1.50 5,30 za stoP' j 2,0 25,1 2:17 Hi \P S,' 4 ti d zultate v te*I° izvršila po zveze. ,60 j 4.0? 13,0° d 12,0° i5,00 d 40-00 43.OO pjiJ* $ 1,1 ’VJ*- v*— t\vr f Prejem zn“?k0 n'ŽJ,, razveljavi zna -j. tu?, s i Razdelitev zna uradni sP —— r NAKOCNINA: Cona A; mesefina 350, četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub. Jugoslavija: izvod 10* poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 10 p Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tisk* 21V Iim-IINIISTVO- ULICA MONTECCH1 St. 6 III. nad. — Teleton Številka »3-8U8 Iti 44-638. — Postni Odgovor.,i urednik bTANlbLAV KbNKO ~ UKtU - _ Telef0IlSka ftevilk« 73-38 - OGLASI: od 8. do 13.30 In od 15-18 - Tel. predal 502. - UPRAVA. ULICA SV, fHANCISKA S. 20 TW«ouaKa upravnl 100> <)amrtl„ce a0 ,lr _ Za FLRJ za vsak nun Širine 1 ^rog.a^ T- dm -Dska TlLarsk" - Podružn Gorica Ul. S. PeHlco 1-11. Tel 33-83 - Rokop.sl se ne vračajo.