Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 14. // Naročnina znaSa mesečno po poSti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXII. Celie. petek 5. aprifa 1940 Štev. 15. Bogdan Pušenjak: Bližnii vzhod Namesto velike vojaške ofenzive z vsemi znaki totalitarne vojne na za- padni fronti nam je začetek pomladi prinesel mirovno ofenzivo, katere uver- tura se je pričela s prihodom Sumnerja Wellesa v Evropo in nadaljevala z di- plomatsko ofenzivo. Likvidacija finsko- sovjetske vojne je takorekoč preko noči prenesla težišče diplomatske aktivnosti iz severne v jugovzhodno Evropo, kjer se bije sedaj med zavezniki in Nemčijo ob sekundiranju nič manj zainteresirane Italije in Rusije velika diplo- matska bitka za naklonjenost jugo- vzhodnih držav. Ta diplomatska ofenzi- va ni presenetila nikogar, ki j> pozorno zasledoval nedavne politične dogodke. Angleške garancijc Rumuniji in Grčiji, nemški gospodarski pritisk na Balkan, skrivnostna Weygandova armada, od- ločno poudarjanje italijanskih intere- sov na Baikanu, oktobrski ankarski pakt iii njemu sledeče stalne konference raed turškimi in zavezniškimi vojaškimi šefi predstavljajo važna dejstva, ki so dala slutiti to diplomatsko ofenzivo. Toda dočim smatra Nemčija balkanske države predvsem za svojo žitnico in za prvo etapo tako zaželene poti v Bagdad, smatra Anglija Balkan predvsem za glavno oviro za ekspanzijo Nemčije proti jugovzhodu — torej za nekako predstražo njene trgovinske in strate- gične poti v Indijo. In tako vstajajo pred našimi očmi v ozadju diplomatske- ga boja za evropski jugovzhod jasne konture Bližnjega vzhoda, ki igra v se- danji diplomatski ofenzivi odločilno vlogo. s Ves čas sedanje vojne se pojavlja v svetovnem časopisju vprašanje Bližnje- . ga vzhoda s tamkajšnjo skrivnostno Weygandovo armado. Kolike važnosti je Bližnji vzhod za Anglijo, nam nazor- no kaže dejstvo, da je Anglija v sve- tovni vojni zbrala na Bližnjem vzhodu proti Turčiji dvemilijonsko armado. Po svetovni vojni je dobila Anglija man- dat nad Palestino in Transjordanijo ter prikrit Protektorat nad Irakom in je obencm razširila svoj vpliv na prostra- no Arabijo, k oemur ji je predvsem pri- pomogei legendarni polkovnik Lawren- ce, ki je pravilno doumel, da domi- nantni položaj v Arabiji razširja an- gleško nadoblast nad vsemi pokrajina- mi okoli lndijskega oceana in jo pri- bližuje naftinemu ozemlju Mezopotamr- je. Toda dočim je osrednji del Bližnje^a vzhoda v angleški nadoblasti, sta za- padni in vzhodni mejni državi Bližnjega vzhoda, Turčija in Perzija, ovirali sta- bilizacijo angleškega gospostva nad ce- lotnem Bližnjem vzhodom. Turčija ni hotela priznati niti sevrške mirovne po- godbe niti kasnejše odločitve Zveze na- rodov o razmejitvi med Turčijo in Ira- kom, kajti v obeh primerih ji jc bil odvzet mosulski vilajet z bogatimi pe- trolejskirni vrelci. Pri rjizmejitvi nam- reč niso igrali glavne vloge narodnostni vidiki, temveč geološki: bogati petro- lejski vrelci v mosulskem vilajetu, ki jih Anglija nikakor ni bila pripravlje- na prepustiti Turčiji. Pod silo razmer je Turcija 1. 1926. priznala določeno ji me- j° in sklenila mir z Irakom. Od takrat pa se je prizadevanje angleškc diplo- macije osredotočilo na zbližanje s Tur- cijo m oktobrski ankarski pakt je do- koncno utrdil vpliv Anglije tudi na tern delu Bližnjega Vzhoda; Najvec preglavic je povzročila An- ghji na Bližnjcm vzhodu dežela »Leva in Solnca« Perzija (Iran), ki je edina ostala ncodyiana od Anglije in je tako postala banera, ki ovira J y Me_ zopotamije z Indijo. Ze predvojna in prav posebno povojna politika pa nam jasno kaze, kako si Anglija prizadeva odstraniti to bariero, ki je bila vedno tudi kamen spotike v njenih odnošajih z Rusijo. Pred svetovno vojno je prišlo do zbližanja med Anglijo in Rusijo edino na račun Perzije, ki sta si jo obe državi 1. 1907. razdelili v izključno ru- sko interesno območje na severu in iz- ključno angleško interesno območje na Poosfrena gospodarska vojna proti Nemciii Chamberlainove besede — Stališče sovjetske Rusije — Pre- osnova angleške vlade — Poveiana afeffvnosf zavezniikega in nemškega fefafstva Anglija in Francija sta sklenili po- j ostriti gospodarsko vojno proti Nemčiji j z blokadnimi ukrepi, ki naj preprečijo dobavo blaga Nemčiji iz skandinavskih in balkanskih držav, iz Italije, sovjetske Rusije in Amerike. S tern hočeta tudi doseči, da se Italija in sovjetska Rusija jasno opredelita napram sedanji vojni v Evropi. Angleški ministrski predsednik Cham- berlain je v svojem govoru na seji spod- nje zbornice v torek izjavil, da no more biti govora o nobenem miru, glede ka- tercga se ne bi Anglija in Francija prej sporazumeli. Doseči se mora tak mir, ki bo jamčil njiuio varnost in tudi varnost ostalih svobodnih evropskih narodov. Anglija in Francija ne bosta brez spora- zuma s puljskimi zavezniki sklcnili no- benega miru. Politika zaveznikov obstoji v strogem spoštovanju pravic nevtral- nih držav. To in pa razumevanje za ro- snične težave nevtralcev pa ne sme prav nič zaslepiti zavcznikov, da ne bi videli dejstev in da ne bi delali nevtralcev od- ( govornih za vsako pomoč, ki bi jo nudili Nemčiji. Zavezniki bodo izvedli gospo- darsko vojno do skrajnosti. Pred dnevi je imel sovjetski komisar za zunanjc zadeve Molotov govor, iz ka- terega je bilo razvidno, da sovjetska Rusija ne mara vojne z Anglijo in Fran- cijo in da bo vodila svojo politflto ne gle- de na eno ali drugo vojskujočo se stran- ko. Rusija hoče ostati nevtralna. O mož- nostih zveze med Moskvo, Berllnom in Rimom ni vec govora, ker Italija ne ma- ra ničesar slišati o pogajanjih z Moskvo. V sredo je bila izvedena preosnova angleške vlade. Gre skoraj izključno za zamenjavo resorov, edino dosedanji mi- nister za koordinacijo obrambe lord Chatfield je odstopil, dbenem pa je bilo to ministrstvo sploh ukinjeno. Najvaž- nejše v sestavi nove vlade je, da je mor- nariški minister Winston Churchill, ki je obdržal svoj resor, postal obenem predsecbiik odbora ministrov za držav- no obrambo, cigar pooblastila so bila razširjena* Preosnova angle.ške vlade kaže odločnost zaveznikov za intenziv- nejše nadaljevanje vojne. Nad zapadno fronto in v bližini an- gleške obale je prišlo v zadnjih dneh do štcvilnih letalskih spopaNOVA 1>OB.\« 5. IV. 1940 fitter. 15. tožen, da je 15. februarja zvečer zažgal gospodarsko poslopje v Kasazah, last trgovca g. Josipa Plavca iz Celja in nje- gove soproge, pri katerih je bil Leber v službi. Zgorelo je vse gospodarsko po- slopje, ogenj pa je tudi uničil poljedcl- ske stroje in krmo. Skoda znaša 60.000 din, poslopje pa je bilo zavarovano sa- mo za 20.000 din. Leber je orožnikom in pozneje tudi preiskovalnemu sodniku iz- javil, da je zažgal poslopje. Pri razpra- vi pa je odločno tajil dejanje in poka- zal na krivce v drugi smeri. Sodišče pa mu ni verjelo in ga je obsodilo na 18 mesecev strogega zapora. c Zotev smrti. V Prešernovi ulici 5 je umrla v četrtek v starosti 65 let vdo- va po finančnem pregledniku ga. Ana Arhova; pogreb bo v soboto ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča. V Lokrovcu je umrl v nedeljo 8 mesecev stari sinček delavca Osvald Lojanec. V celjski bolnici so umrli: 29. marca pol- letna kočarjava hčerka Mihaeila Kne- zova iz Podvin pri Zidanem mostu, v nedeljo 56-letna zasebnica Slava Koka- ljeva iz Celja, 54-letna posestnikova že- na Marija Novakova od Sv. Petra na Medvedovem selu in petletni posestni- kov sinček Henrik Dvoršak z Lesičnega pri Pilštanju, v ponedeljek občinska re- va Apolonija Zibretova iz Ilovice pri Vojniku, 34-letna kočarjeva žena Ceci- lija Grudnikova iz Gaberka pri Sošia- nju in 9-letna dninarjeva hčerka Mari- ja Pesjakova iz Smarjete pri Celju, v torek enoletna delavčeva hčerka Anica Vodiškova z Lahomnega pri Laškem, v sredo pa 46-letni dninar Peter Pikl z Gomilskega. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcera naše iskreno so- žal je! SI ike za legitimacy e in amatersko delo najhitreje, točno in dobro izvrSuje Foto PELIKAN CELJE ¦ RAZLAGOVA IMC A c Dramski odsek Sokolskega društva Celja-matice obvešča brate in sestre, da bodo vaje za gledališko igro »Ujež« spet prihodnji teden. c Kolekthna turističiia propaganda. Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mari- boru je skupno z ljubljansko posestrimo tudi za letošnjo sezono organizirala ko- lektivno turistično reklamo za Slovenijo v domačih časopisih in v omejenem ob- segu tudi v inozemskih časopisih. Bi- stvo kolektivne reklame je v tern, da se oglasi vseh turističnih interesentov ob- javijo pod učinkovito skupno glavo, kl na prvi pogled vzbudi pozornost čitate- lja, tako da pride tudi najmanjši in naj- cenejši oglas do veliave ter je propa- gandna vrednost takega oglaševanja znatno večja. Skupna glava je ilustrira- na in vsebuje kratek propagandni napis z vabilom za obisk Slovenije. Zvezi sta te dni razposlali članstvu in turističnim interesentom podrobne razpise za kolek- tivno turistično reklamo v časopisih. In- teresenti, ki hočejo izkoristiti ta uspešni način turistične propagande v naših ča- sopisih, naj nemudoma zahtevajo za- devni razpis in navodila od pristojne Tujskoprometne zveze. Skrajni rok za naročilo je 10. april, poznejših naročil Zvezi pod nobenim pogojem ne bosta mogli upoštevati. c Dela za razširjenje hladilnice v mestni klavnici in napravo dvigala je razpisala mestna občina. Ponudbe je treba vložiti do 8. aprila do 10. v vlo- žišču mestnega glavarstva. V zvezi s ka- nalizacijo Vodnikove ulice je občina raz- pisala dobavo 18 kanalskih mrež in 8 li- toželeznih pokrovov. Ponudbe je treba vložiti do 11. aprila do 11. v vložišču mestnega poglavarstva. c Ciščenje poljskih jarkov. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Zaradi izredno mrzle letošnje zime in večje ko- ličine zapadlega snega se izjemno po- daljša rok za čiščenje poljskih jarkov do 1. maja. Lastniki zemljišč, ki so prejeli zadevne odloke, morajo navcdene jarke do predpisanega roka brezpogojno očistiti. c Ukrepi proti gozdnim požarom. Opozarjamo na razglas o varnostnih merah proti gozdnim požarom, ki jo na- bit na uradnih deskah mestnega pogia- varstva. c Zdravmško dežurac Klužbo aii c.'ane OUZD bo imel v nedeljo 7. t. m. zdrav- nik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. lokolstvo Pokraiinski zfef Saveza Sokola fcrafj eyi- ne Jugoslavia v Celiu v dneh 29. in 30. junija f 940 Stanovanjski odsek Na pokrajinski zlet v Celju bo prispe- lo mnogo gostov iz južnih krajev naše j države, številno bo zastopano odposlan- stvo Saveza in sokolstva iz prestolnega Beograda, odzval se bo Banat in prišla bo najbrž tudi delegacija bolgarskih Ju- nakov in Junakinj. Veliko skrb bo po- vzročila stahovanjskemu odseku zletne- ga odbora preskrba prenočišč. Telova- deče članstvo in naraščaj bodo name- ščeni na skupnih prenočiščih, prav tako tudi mnogo ostalega članstva, toda zelö mnogo bo gostov, ki jim bo moral zlet- ni odbor preskrbeti postelje v hotelih in pri zasebnikih. Zaradi tega se obračamo na naše meščanstvo, ki bi bilo voljno nastaniti tiste dni goste, da prijavi sta- novanjskemu odseku zletnega odbora v Narodnem domu (pisarna sokolske žu- pe) do 15. maja, koliko prenočišč bi dalo na razpolago in po kakšni ceni. Zletni odbor pričakuje, da ga bo naše meščanstvo pri pripravah podpiralo v polni meri in mu nudilo svojo pomoč. Zletiii ziiak Bratska društva in eete vablmo, da nara brez odlašanja posljejo obvezne prijave za zletne znake po razpisu, ki smo ga poslali vsem edinicam. Zletni odbor mora dobiti te prijave čimprej. Opozarjamo, da bomo znake po dospelih naročilih poslali proti povzetju, v kol'i- kor ne bodo bratske edinice same po- slale denarja že vnaprej. Bratska dru- štva naj smatrajo našo prošnjo za nuj- no in naj preidejo takoj k njeni rošitvi. Naročenega števila znakov ni mogoče preklicati in so naročniki za plačilo od- govorni. Bratje in sestre, ki so sami že dostikrat imeli opravka z zletnimi pri* pravami, bodo razumeli, da sta pri prija- vah potrebna točnost in zanesljivost. Zdravo! Zletni odbor. Češko sokolstvo SOKOLSTVO NA ČESKEM KREPKO NAPREDUJE V času od 1. januarja do 21. februarja 1940 je po prijavah žup za članski ka- taster ugotovljeno sledeče gibanje elan- stva COS: Prirastek članov v češki po- krajini 998, prirastek članic 508, v mu- ravski pokrajini 590 članov in 323 čla- nic. Skupni prirastek 1588 članov in 831 članic, skupni prirastek članstva 2419 pripadnikov! NEZGODE V SOKOLU Zdravniški odsek COS je izdelal za- nimivo statistiko o nezgodah v Sokolu. V prikupni brošuri poucuje pisec bralce o poškodbenem fondu COS, o ve- likem obsegu in organizaciji tega fonda in o nezgodah, ki so se pripetile. V letih 1921.—1937. se je pripetilo 40.000 nesreč; poškodbeni fond je za te nesreče izplačal skoraj 10 milijonov Kč. Podrobno so popisane nesreče na orodju, pri vajah brez orodja, pri pro- stih vajah in pri igrah. V nadaljnjih izvajanjih čitamo, pri katerem orodju je največ nesreč: člani imajo največ nesreč na drogu, članice na bradlji, naraščajniki na drogu, nara- ščajnice na krogih. Navedene so nesreče, ki se dogajajo pri pomoči pri nesrečah. Vzrok teh je vaditelj, član, vaja, orodje ali nepredviden slučaj. Končno se bavi brošura z nesrečami pri zimskih vajah: smučanje, sankanje, drsanje, hockey. Podrobno so predelani smrtni pri- mcii, ki jih je bilo v 18 letih 64; žrtve so večinoma člani pri vajah na drogu. V knjigi najdemo tudi dragocene na- svete, kako preprečimo nesreče. Brošura je važen pripomoček sokol- ske zdravstvene službe in bo dobro slu- žila vsakemu tehničnemu sokolskemu delavcu. Tudi članstvu jo toplo pripo- ročamo. Brošura nas opozarja na mnoge nedo- statke pri telovadbi in nas navaja na potrebno pozornost, da znižamo nesreče kar najbolj. Stane 4 Kč in jo razpošilja COS, iporf Uspehi $K Cefja Celje, 5. aprila V torek zvečer je bil v Narodnem domu v Celju 21. redni letni občni zbor SK Celja. Predsednik g. Božidar Ravnikar je po pozdravnih besedah poročal o rekord- nem uspehu letošnje klubove plesne pri- reditve »Celjskega karnevala« in se za- hvalil vsem damam in gospodom, ki so požrtvovalno sodelovali. Vprašanje igri- šča SK Celja, ki je na Glaziji, kjer na- meravajo graditi justično palačo, še ni dokončno rešeno, upanje pa je, da bo občina pokazala uvidevnost in oskrbela klubu v smislu pogodbe drugo, primer- no sportno igrišče. Tajnik g. Stanko Pertot je najprej pnročal o vprašanju novega igrišča, na- to pa je omenil, da Slovenska nogomet- na zveza še vedno ni rešila pritožbe SK Celja zaradi ponovnih dejanskih napa- dov na igralco SK Celja pri nogometnih tekmah s SK Amaterjem v Trbovljah. zaradi katerih je SK Celje prekinil vse sportne stikc z Amaterjem. SK Celje ima sedem sekcij, ki ipo večini prav ži- vahno in uspešno delujejo. Clana dr- salne sekcije gdč. Vlasta Sernečeva in g. Riko Prcsinger sta postala Ieto3 ju- niorska državna prvaka. Olimpijski dan, ki ga je organiziral SK Celje, je lepo uspel. Klub irna 354 članov in sicer 1 častnega prcdsednika, 2 častna člana, 166 aktivnih in 185 podpornih ČlanoV. Ob zaključku svojega poročila se je taj- nik zahvaljl časopisju za naklonjenost in podporo. Po prav zadovoljivem poroeilu bla- gajnika g. Munde sta prejela na pred- log člana nadzornega odbora g. Wag- nerja blagajnik in ves ostali odbor razrešnico. Naeelnik atletske sekcije g. F. Pleter- šek je poročal, da se je število verifici- ranih članov sekcije v preteklem letu zvišalo od 32 na 50. Sekcija je priredila osem atletskih mitingov ter se z lepimi uspehi udoležila atletskih prireditev v Ljubljani, Mariboru, Litiji in Trbovljah. Naeelnik nogometne sekcije g. Pertot je poročal, da je nogometna sekcija v krizi, ki bo trajala še nekaj časa. Prvo moštvo in mladina sta v lanski sezoni odigrala 38 tekem ter dobila 27 in izgu- bila 7 tekem, 4 pa so bile neodločene. Prvo moštvo je sedaj na drugem mestu prvenstvene tabele prvega razreda celj- ske skupine, mladina pa na prvem me- stu in je prvak celjske skupine. Teniška sekcija, za Jcatero je poročal njen naeelnik g. Volkar, ima prijavlje- nih 46 igralcev. Clan sekcije Goršek je postal na prireditvi ISSK Maribora ju- niorski prvak Slovenije. Najvažnejša prireditev sekcije je bil lanski nad vse uspeli veliki turnir za prvenstvo Savinj- ske doline in za prehodni pokal ceijske občine, ki so se ga udeležili igralci iz Beograda, Zagreba, Varaždina, Ljublja- ne, Maribora in Celja. Naeelnik drsalne sekcije g. Riko Pre- singer je poročal, da ima sekcija samo 4 verificirane člane, med katerimi pa sta dva člana juniorska državna prvaka. V pretekli zimi je bilo na drsališču SK Celja v mestnem parku 71 drsalnih dni, kar je rekordno število. Letos je prire- dila sekcija zelo uspelo propagandno drsalno prireditev. Zimskosportna in sabljaška sekcija ne delujeta. Prvi sekciji manjka nara- ščaj, drugi sekciji pa dvorana za vaje. Naeelnik table-teniške sekcije g. Latino- vie je poročal, da je priredila sekcija dva dvomatcha in tekmovanjc za celj- sko prvenstvo v* table-tenisu ter se ude- ležila tudi prireditev v Ljubljani in Murski Soboti. Sekcija je v table-tenisu v Sloveniji na tretjem mestu. Po poro- eilu gospodarja, ki ga je podal g. Per- tot, so bili pri nadomestni volitvi izvol- jeni na novo za odbornike gg. Anton Petek, Burja, Suszynski, Pešec in Niko- lic, za namestnike pa gg. Potočnik, Zu- panc, Jože Koprivšek, Kragl, Skerl in Zorko. V odbor nogometne sekcije so bili izvoljeni gg. Pertot, Sotl, Munda, Vučer, Pešec in Potočnik. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da SK Celje spet obnovi sportne stike s trboveljskim Amaterjem, ker je upra- vičeno upanje, da ne bo več prišlo v Trbovljah pri tekmah do incidentov. SK Celje pa zahteva od SNZ rešitev svo- jega pred meseci vloženega protesta za- radi incidentov v Trbovljah, Varujte svoje zdravje s tern, da skrbite za redno stolico. lemljite dnevno po jedi I do 3 Leo-pilule, ki Vam pomagajo do lahkega D prijetnega odvajanja. )gUfl reg, pod Sp. br. 969 od 28. X. 1938 Leo-pilule Nedef/sfrl aport na Glaziji V nedeljo 7. t. m. popoldne bo na Glaziji zanimiv atletski in nogometni spored. Atetska sekcija SK Celja priredi svojo letošnjo prvo prireditev 3 tekom čez drn in strn v razlicnih skupinah od 1500 do 5000 m. Na tekmovanju bodo nastopili številni tekmovalci in bo tek- movanje zanimivo zaradi tega, ker bomo videli, koliko so se naäi atleti preko zi- me pripravljali za novo sezono. Tekmo- vanje se bo pričelo ob 14.30. Ob 14.30 bo trening tekma med SK Celjem in SK Jugoslavijo, ob 16. pa trening tekma mladinskih mošte v obeh klubov. Oba kluba sta pozno pri- čela s tekmami in potrebujeta za bliž- nje tekmovanje izdaten trening. Zato bo to srečanje alužilo igralcem kot ko- risten trening in kot preizkušnja za pr- venstvo. * AtletUd : Olimp. V nedeljo 7. t. m. ob 16. se bo pričela na igri^cu pri »Skal- ni kleti« zanimiva podzvezna prveristve- na tekma med Atletiki in SK Olimpom. Sodil bo g. Presinger. * Trije naši nogometni uspehi. Med- narodna nogometna tekma v Bukarešti med reprezentancama Jugoslavije in Rumunije se je končala v nedeljo neo'd- ločeno s 3:3 (2:2), v predtekmi pa je mladinska reprezentanca Jugoslavije premagala mladinsko reprezentanco Ru: munije z 2:1 (1:0). V Beogradu je v tekmi med B garniturama Jugoslavije in Rumunije zmagalo moštvo Jugoslavi- je z 1:0 (1:0). V Zagrebu je nogometna reprezentanca Hrvatske v torek prema- gala reprezentanco Svice s 4:0 (0:0). * Slab start SK Celja. Ob otvoritvi nove nogometne sezone SK Celja je v nedeljo simpatično moštvo SK Litije v prijateljski tekmi na celjski Glaziji pre- magalo nevigrano enajstorico SK Celja s 3:1 (0:0). Sah Lepa zmaga Celjskega sahovskega I kluba. Celjski šahovski klub je igral v nedeljo popoldne pri Permozerju v Ga- berju z zmagovalcem B skupine, Sahov- skim klubom Gaberjem revanžno final- no tekmo za prvenstvo Slovenske ša- hovske zveze. Celjski šahovski klub je zmagal s 6/3 :1 Yi¦ Posamezni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi Ga- brčani): Slavko Cijan : Habenšus 1:0, Smigovc : Fr. CsÖrgö ml. 1:0, inž. Sa- jovic : Golja 0:1, Vlad. Diehl : E. Csör- gö st. 1:0, Grašer : F. Mimik 1:0, Fajs: Esih 1:0, Pešic : Regner 1 : 0, Tavčar : Verčkovnik % : Yi ¦ Prvo tekmo je odlo- čil Celjski šahovski klub 17. marca s 7:1 v svojo korist. Skupni rezultat je torej 13Yr.2Yi za Celjski šahovski klub. Sedaj bo Celjski šahovski klub nastopil proti zmagovalcu dravske skupine v Mariboru in v primeru zmage nato pro- ti državnemu prvaku v Ljubljani. Sahovski brzi turnir. Celjski šahovski klub je priredil 29. marca v svojih pro- storih v hotelu »Evropi« reden brzi tur- nir za prvenstvo v mesecu marcu. Prvenstvo si je priboril g. Grašer z 9 toc- kami od 10 dosegljivih. Sledijo gg. inž. Sajovic in Fajs z 8 ter Cernelč s 7 toč- kami. Cuofo moderne barvne totogratiie Zanimivo predavanje v Cel/u Celje, 5. aprila. S predavanjem g. Benserja, znanega specialista za barvne fotografije od pod- jetja Leica iz Wetzlarja, ki bo drevi, v pctek 5. t. m. ob 20.30 v dvorani kina Metropol v Ljudski posojilnici, se Vam nudi edinstvena prilika, da se seznanite z vsemi novostmi in zanimivostmi na Stev. 15. »NOVA DOBA« 5. IV. 1940 Stran 5. področju fotografičnega snemanja v barvah z aparati Leica. Gosp. Benser, ki se je pravkar vrnil iz Rumunije in cigar predavanje je bilo zlasti v Bukarešti sprejeto z velikim navdušenjem, bo pi^edvajal drevi v Ce- lju okrog 100 posnetkov edinstvene pla- stike in lepote barv, tako da bodo tudi oni amaterji, ki so zelo razvajeni v svojem okusu, prišli docela na svoj ra- čun, Piedavatelj je prepotoval svet vzdolž in počez. Povsod je svet lep in povsod se nudi prilika, da ujamemo pestrost barv v Leico. Barve pa so po zemlje- pisni legi vsake dežele različne. Taiko so barve afriške obale živahne in svetle kakor življenje in gibanje na njej. Sce- ne in alike iz italijanskih mest kažejo že vcčje kontraste, zlasti če jih primer ja- yno z mehkimi pastelnimi barvami seve- ra, Skandinavije in dežele polnočnega solnca. Vsakdo, ki ima srce za dobro in ži- vahno fotografijo, mora te slike videti ' odnosno prisostvovati predavanju. Da- nes smo v začetku nove in moderne barvne fotografije, a to pomeni na pre- kretnici fotografije sploh. Nic Vas ne bo bolje prepričalo v tern in pripravilo na ta preokret, kakor temperamentno predavanje strokovnjaka najbolj znane tvornice malih kamer svetovnega slo- vesa. Za Vaše knjigovodstvo v novem letu trgovske knjige, rcdnike, kartoteko in druge potrebščinc za pisarno v veletrgo- vini papirja in knjigarni KARL GORI- CAR, vdv., Celje, Kralja Petra c. 7—9. Iz naših kraiev La&ko K novemif občinskemu proraZunu Laško, 5. aprila. Oglašam se kot mali trgovec in dav- koplačevalec, da povem svoje mnenje o sestavi letošnjega občinskega proraČu- na. Zivimo v silno resnih časih. Naše mesto in okolico tarejo težki udarci. Nekdaj cvetoča industrija je propadla, rudnik Dröbni dol je zaprt, tujski pro- met je skoraj uničen. Huda jama je v popolni demontaži, neki gospodje so preprečili gradnjo več tovarn, javnih del pri nas ni, kupna moč in atevilo konzu- mentov padata, s tern propadajo mali trgovci in öbrtniki, povečana je brezpo- selnost, draginja še vedno raste, delavci in nameščenci pa imajo tako nizke do- hodke, da so primorani k skrajni štcdnji Zaradi vsega tega je sestava letoš- hjega občinskega proračuna zelo važna. Nikakor ne morem razumeti, da se v ten težkih časih dajejo nekim društvom podporc za zidavo nekih domov v iznosu 50 do 100.000 din. Društva naj sama grade iz aredstev prireditev. V teh časih naj se sploh ukinejo podpore društvom, če niso izrazito socialnega značaja. Podpore naj dobijo n. pr. »Blago srce«, šolska kuhinja v Celju, kamor tudi za- häjäjo naši revni dijaki, itd. Ostala dru- štva naj se sama vzdržujejd. Ce sešte- jemo vse te podpore, dobimo lepo vsoto do 8000 din letno, ki bi jo naj uporabili pri javnih dclih. Veliko breme za občino so postavke za najemnino državnih prostorov, zlasti za sresko načelstvo (la- ni skupno 28.680 din). Ti prostori so v grašeini grofa Vettra von der Lilie. Ob- činski odbori niso sklepali z njim nika- kih najemninskih pogodb in so bile da- jatve pod vs'ak'im odborom različne, s čimer smo bili davkoplačevalci občutno prizadeti. Velika napaka občinskega od- bora je, da ni pravočasno kupil grašči- ne. Tako smo nekaj časa plačevali okrog 40.000 din najemnine letno, nato 32.300 din. Pri tej postavki bo moral odbor napraviti remeduro. Slično je z najem- nino za stan o van je nekega višjega urad- , nika. Za to stanovanje je morala občina prispevati 1000 din mesečno. Isto so plačevali tudi pod županom T., ki je na- pravil zadevno najemninsko pogodbo. Tudi tu bo moral odbor doseči pri no- vem lastriikü znižanje. Prav tako so mo- rali občani plačati okrog 40.000 din za inestni regulacijski načrt, ki je po mne- nju sedanjega občinskega odbora do- oela neraben. Pavšal za vodovodnega "Upravitelja je znašal v 1. 1938. 2000 din in v 1. 1939. že 3000 din. Poglejmo prczidave občinskih his, ki ao stale nad 60.000 din. V eni hiši sta 2 najemnika za skupno letno najemnino 3360 din (prvi plača 130 din, drugi^ pa 150 din mesečno). Obeinskim nameščen- cem, ki so v privatnih stanovanjih, pa plačuje občina po 200 din mesečne sta- narine. Najemniki v občinski hiši so za- konci z otroki, a uprava pravi, da ob- činski uslužbenci ne morejo bivati v teh prostorih, ker nimajo komforta. Imamo pa 3 uslužbence samce, ki bi lahko bi- vali v občinski hiši. Ti prejemajo letno 7200 din stanarine in znaša razlika z najemniki letno 3840 din. Stražnika B., ki ima že itak naturalno stanovanje v Soli, so po nepotrebnem silili v občinsko hišo, kjer za njegovo preveliko družino sploh ni prostora. Zupanska plača znaša letno 8400 din. Zupan občme Krištof ima letno le 4800 din place, torej 3600 din manj. Obe občini pa sta po strukturi, razsežnosti in ätevilu prebivalstva skoraj enaki, tudi v industrijskem in letoviškem oziru. Naš župan ima velekmetijo in je v izvr- ševanju občinskih dolžnosti neodvisen, dočim je župan druge občine reven ru- dar z družino in poleg svojih dolžnosti še vezan na službeni eas v rudniku. Oba župana imata do sedeža občine enaki razdalji. Imamo pa dva cestarja, ki ima- ta komaj po 600 din mesečne place, kar je v sedanji draginji res premalo. Prejšnja župana dr. R. in T. sta imela sicer na papirju po 500 din mesečne place, ki sto jo pa redno odstopila v so- cialne svrhe. Tako naj bi tudi sedanji župan odstopil del svoje place v korist zvišanja prejemkov obeh cestarjev. Do- slej ni imel še noben stalen nameščenec nižje place kakor župan sam. Občinski odbor naj odobri nove in- dustrije v Laškem, nove gradnje, da se bo s prihodom delavstva povečala kup- na moč, dotok trošarin, vodarin, taks, doklad itd. Vsi lanski prihranki, kakor tudi rezervne razlike po gornjih predlo- gih naj gredo v sklad za občinske novo- gradnje: prostozraeni bazen, ki bi bil za občino rentabilnega poraena, javno stranišče (tujski promet!), regulacijo Zikovce (higiena, tujski promet, olep- šava mesta), gradnja klavnice (donos taks, primerne mesne cene, higiena, nad- zorstvo!), poglobitev cestnih podvozov, prestavitev sejmišča iz središča mesta itd. Edina rešitev je še v javnih delih, ker ta denar ostaja v občini. Precej de- narja bi ostalo v občini tudi ob regula- ciji Savinje v Laškem po banski upravi, kar naj bo prva naloga občinskega od- bora. Nižjim nameščencem obeine tudi davkoplačevalci zaradi draginj'e prav radi priznavamo primerno povišanje plač, saj so celo rudarji dosegli v enem letu do 23% poviška. Vsa naša javnost bo gotovo odobra- vala te predloge. Pričakujemo od občin- skega odbora, da bo znal ceniti te dobro mišljene smernice davkoplačevalcev že zaradi resnih časov, ki jih vsak dan bolj čutimo. France Casl. 1 Podržavljenje bano^'inske ceste Ce- lje — Laško — Zidani most. S. 1. apri- lom je prešla ta prometno tako važna cesta v državno upravo in bo neposred- no nadzorstvo izvrševal tehnični razde- lek sreskega načelstva v Celju. Upamo, da bodo rekonstrukcijska dela na tej progi odslej pospešili in da se bo tudi stanje ceste izboljšalo. Nešteto je bilo pritožb, ki so jih iznašali zaradi obup- nih razmer in neprestano se množečih nesrcč, zlasti v odscku Laško — Zidani most. Pred dvema letoma so trasirali preložitev ceste v Smarjeti pri Rimskih toplicah. Nova trasa je nesrečno zami- šljena, vendar je delo že več kot na pol končano in je treba le še cestišče grun- dirati. Naj bi vsaj to delo dokoncno do- vršili. Tudi najhujše ovinke proti Zida- nemu mostu so bili že začeli odpravljati, pa je sedanji cestni odbor tudi to delo pustil nedovršeno. Na mnogih krajih je nujno potrebna razširitev, v smeri od Laškega proti Celju je cesta polna ko- tanj, gramoza pa ni nobenega. Zanese- mo se trdno, da bo tehnični razdelek posvečal vso skrb tej važni prometni žili, ki nas spaja z Zagrebom. Splošno je že znano, koliko je trpel naš tujski promet ravno zaradi te zapuščene ceste, za katero se ni nihče pobrigal že več kot pet let. 1 Gostilničarska pivovarna. Preteklo soboto je prispelo po železnici iz Brna 16 novih aluminijastih tankov določenih za vležanje piva. Impozantno je bilo gle- dati te orjake, ki so zavzeli skoraj ves vlak. SediYj že vlagajo tanke v ležalno klet. Z njimi bo kapaciteta naše tako lepo razcvitajoče se pivovarne zelo na- rasla. Tedensko bodo sedaj po več dni varili novo pivo, kar bo spet všeč živi- norejcem, ki bodo dobili poljubno koli- čino tropin, ki so izvrstno krmilo za go- vejo živino pa tudi za konje, prašiče in perutnino. Gotovo se bodo tudi kmetje iz Celja in Savinjske doline pobrigali za tropine ter se obrnili zaradi njih na pi- vovarno. 1 Pustošenje gozdičev na obronkih pod Sv. Krištofom. Naši predniki so dobro vedeli, da je, če hočemo povzdigniti na- še letovišče, treba pogozditi naše sicer pusto gričevje okrog Laškega. Pogozdo- vali so skalnati Hum in Smihelski hrib in zlasti tudi obronke od stare pivovar- ne pa tia doli nad cesto pod Sv, Kri- štofom, kjer so v teku let nastali lepi smrekovi gozdiči. Pa jc tudi na te padla neusmiljena sekira, ki podira mlade, niti ne za jamski les uporabne smreke kar po vrsti in na golo. Zadnje dni vidimo tako pustošenje posebno pri Petku, ne glede na to, da bomo kmalu glcdali sa- mo gole rebri in da nastaja nevarnost plazov. Na sreskem načelstvu sicer ni- mamo gozdarskega nadzornika, pa smo mnenja, da naj bi sresko načelstvo ven- darle preprečilo tako neracionalno se- kanje gozdov, ki bi morali biti zaščiteni že glede na letoviščni značaj našega mesta. Iglasto drevje nam uničuje se- kira, listnato pa kobilice. Lahko si pred- stavljamo, kako bo izgledala naša oko- lica čez nekaj let! Gozdni referent naj ukrene nekaj v zaščito naših gozdov, če drugi ne morejo ali nočejo. 1 Velik družinski Skandal pri Podgor- niku je nastal pri možitvi starejše hčer- ke Sonje. Ze v poročni noči je dr. Cebu- lar nehote potegnil svojo soprogo in s tem vso Podgornikovo družino v ta zamotani Skandal. Kako in zakaj, to bo- ste videli v nadvse komični veseloigri »Odgodena noč«, ki jo bo uprizorilo so- kolsko gledališče v Laškem v režiji s. Borte Perčnikove. 1 Kmetjo postajaino, kmetje. Za veli- konočne praznike nam je v Laško pri- seljeni kmečki preužitkar, ki ima sredi mesta nekaj zemljišča, napravil prav posebno veselje in užitek. Na svoje gre- de in trebeže je nanosil in navozil stra- niščnico, ki je širila čez praznike po naši Marijagraški cesti prav prijetne vonje. Vsega tega se bomo morali pač počasi navaditi v Marija-Laškem. 1 Trgovino bo spet začel g. Franc Casl, ki so ga njegovi somišljeniki in prijatelji tako lepo speljali na led. Ze- limo mu, da bi se kot soliden trgovec spet dobro vpeljal. — Mesarijo pri Gradtu je mcsar g. Božič opustil. Ga. Gradtova bo mesarijo spet sama vodila. — Kopališki park pomlajujejo. Obsekali so cele vrste lip in kostanjev, da pride v šetališče več zraka. Ce lc ne bo še preveč solnca! — Blizu kolodvora v Rimskih toplicah namerava postaviti g. inž. Tomic novo žago. Ne vemo, če bo to prav posebno v prilog tujskemu pro- metu. Oblast se bo morala vsekakor tu- di na to ozirati. — Neštete vagone naj- lepšega sena izvažajo te dni iz Laškega, živina pa je čedalje slabša in njeno šte- vilo pada. Ali se vodi nad vscm tem kako nadzorstvo? 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 6. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 7. t. m. ob 16.30 in 20.30 lepi in zanimivi film »Vera Lubenska«. V glavnih vlogah Gustav Fröhlich, Maria Andergast in Olga Cehova. Predigra: Foxov tednik. Oglejte si! Hrastnik Rudarietn TPD so zvišali mezde Hrastnik, 5. aprila. Dne 28. marca je bila pri generalnem ravnateljstvu Trboveljske premogokop- ne družbe v Ljubljani mezdna razprava med njenimi zastopniki In rudarskimi strokovnimi organizacijami. Dosežen je bil sporazum, po katerem so bile mezde rudarjev z veljavnostjo od 1. marca 1.1. ponovno zvišane za 1%%. Rudarsko de- lavstvo je vzelo ta povišek z zadovolj- stvom na znanje, saj je bilo s tem saj Vf >no jc, da zabe temeljito cčistinio ne samo zjufraj, ampak tudi vsak vecerr predno gremo spat. ChSorodont z D b na p asta delno ugodeno onim zahtevam, ki jih je stavilo rudarsko delavstvo lani v de- cembru. Drugi dan po razpravl pri TPD je priredila tukajšnja podružnica Narodne strokovne zveze sestanek rudarjev y rudniški čakalnici. O celotnem poteku mezdnih pogajanj so poročali udeležen- ci razprave: starešina obratnih zaupni- kov in predsednik podružnice tov. Cater, zaupnik tov. Podstudenšek in strokovni tajnik NSZ tov. Božidar Makše iz Ljub- ljane. Tov. Makše je podrobno poročal o razpravi in tudi o vseh predkonferen- cah in razgovorih vseh strokovnih orga- nizacij za enoten nastop in skupno bor- bo za upravičene zahteve delavstva. Na- rodna strokovna zveza ima polno razu- mevanje za vse težnje rudarskega de- lavstva, zato je tudi to pot prvenstveno vodila borbo. Za sestanek ie vladalo med rudarji veliko zanimanje. Sestanka se je ude- ležilo okrog 200 oseb, ki so imele priliko na nepristranskih tleh slišati svoje na novo izvoljene zastopnike, ki so jim po- vedali čisto resnico, kako se vodi in ka- ko težka je borba za upravičene zahte- ve delavstva. Zastopniki so tudi pove- dali, česa se naj delavstvo izogiba, da ne bo v kakšnih poznejših borbah ne- potrebnih očitkov in ovir. Rudarsko delavstvo je sprejelo vsa poročila z zadovoljstvom. Zelimo pa, da bi se cene življenjskim potrebščinam ne dvigale še kar naprej, ker bi zgoraj navedeni povišek mezd sicer ne imel učinka. Dobro obiskani sestanek, ki ga je vodil predsednik podružnice NSZ tov. Cater, je bil zaključen z obljubo, da bo tudi v bodoče sporočena delavstvu vedno le člsta resnica o vsem, kar bodo pokrenili Zidani most z Ustanovni občni zbor Organizacije občinskih uslužbencov dravske banovine bo v nedeljo 7. t. m. ob pol 12. v salo- nu hotela Juvančič na Zidanem mostu. Eno uro prej bo imelo Društvo pokra- jinskih občinskih uslužbcncev s sedežem v Tržiču v istem hotelu redno skupščino z Premestitev. Splošno priljubljeni in simpatični podporočnik orožniškega vo- da v Smarju pri Jelšah g. Marjan Str- niša je premeščen v Radovljico. Podpo- ročnik g. Marjan Strniša je Zidanmo- ščan in ima tu svoje starše in sorod- nike. Radece r Oa. Milena Matkova. f. Umrla je gä. Milena Matkova, soproga banovinskega zdravnika g. dr. Karla Matka v Rade- čah. Poleg užaloščenega soproga bodo plemenito pokojnico pogrešali številni siromaki, za katere je imela vsekdar odprto srce. Pogrešala pa jo bodo tudi razna nacionalna društva, ki jim je bila vedno velika dobrotnica. Pokojnico bo- mo ohranili v častnem spominu. Svoj- cem naše iskreno sožalje! r V počastitev spomina pokojnega Antona Polanca. Sreski šumar Robert Premerstein, podstarosta Sokolskega društva v Radečah, je zbral pri prijate- ljih pokojnega Antona Polanca v Rade- čah 450 din v počastitev pokojnikovega spomina. Denar bo dobila podružnica CMD v Radcčah, ki ji ie pokojni dolgo vrsto let predsedoval. Podružnica bo po svojem občnem zboru obdarila nekaj najrevnejših šolskih otrok, za katere je imel pokojni vedno odprto srce. K znesku 450 din so prispevali pokojnÜcovi prijatelji: po 50 din gg. Alojzij Der- melj, Franc in Tončka Langer icr Ka- rel Carotta; po 30 din Robert Premer- i stein, Anton Kos, Ferdo Laznik, Franc " Dolinar, Jakob Lotrič, Franjo Cerne in I mag. ph. Mirko Hočevar; po 20 din i Franc Juvančič in Rudolf Bratok; po 1 10 din Ernest Brezjan, Anton Gmajnar, Ivo Hrovat, Andrej Gostiša in Albert Mozar. Vsem darovalcem lzreka g. Pre- merstein v imenu CMD iskreno zahvalo. Stran 6. »NOVA DOBA« 5. IV. 1940 Stev. 15. r VeLikonocno darilo Sokolu v Rade- čah. Namesto venca na grob ge. Milene Matkove je daroval g. inž. Hugo Uhlif, lastnik »Umetniške propagande« in gra- ščak na Rudi pri Loki 200 din Sokol- skemu društvu v Radečah. Sokolsko društvo se g. inž. Uhlifu najlepše za- hvaljuje. r Sokolsko glcdališčc. V nedeljo 7. t. m. ob 20. bo uprizorilo sokolsko gle- dališče v domu burko v treh dejanjih »Nedolžni lahkoživec«, ki bo vzbudila mnogo smeha in zabave. Pridite v veli- kem številu in točno! Vabimo tudi Zi- danmoščane. r Prvenstvena nogometna tekma. V nedeljo 7. t. m. ob 16. bo na nogomet- nem igrišču v Hrastniku prvenstvena nogometna tekma nied SK Radečami in SK Krakim. Tekma bo v Hrastniku, ker radeško sportno igrišče ne ustreza za- devnim predpisom. r Prevzem hotcla »Jadrana«. Upravo" j hotela »Jadrana« je po daljšem času spet prevzela Slavči Rogljeva. Zafec ž Zvočni kino Zalec. V soboto 6. in nedeljo 7. t. m.: »Vrnitev«. Izredno lep film. V glavnih vlogah Charles Boyer, Merle Oberon, John Loder in Valerij Inkišinov. Pofzefa po 20-letnica Sokola na Polzeli. Ka- kor malokatero leto, je letošnje leto po sebno v nacionalnem pogledu leto ju- bilejev ali obletnic. Velikemu jubileju Sokola Celje-matica, za katerega se vse edinice v provinci temeljito pripravlja- jo, da primerno manifestirajo v sredi- dišču Slovenije in na severni straži di'- žave veliko slovansko sokolsko ctiko, in veliki obletnici Sokolskega druš- tva v Zagorju se pridružuje tadi Sokol na Polzeli, ki praznuje Istos 20-letnico. Glavni jubilejni dan bo v nedeljo 9. ju- ! nija, združen z okrožnim zletom gornje- savinjskega ali šoštanjskega okrožja in otvoritvijo lepega doma tik polzelske železniške postaje. Za uvod v to prosla- vo uprizori polzelska sokolska dramska družina v nedeljo 7. t. m. ob 15. zelo zanimivo burko v treh dejanjih »Trojč- ki«. Igrajepisana v lepem slogu s hva- ležno vsebino in je prepletena z zdra- vim humorjem. Vloge so v najboljših rokah. Zato bo nudila lep užitek. Vabi- mo občinstvo od blizu in daleč, da se te naše prve jubilejne prireditve udeleži v čim večjem številu. Iz 20-letne kronike našega clruštva, ki je precej pestra, bo- mo v prihodnjih številkah objavili naj- važnejše momente. If oven j Gradec Zborovanie planincev Pred dnevi je bil v Sokolskem domu ' v Slovenjem Gradcu redni občni zbor } Mislinjskc podružnice SPD. Predsednik g. Miloš Grmovšek je po- zdravil vse prisotne, posebno še zastop- nika oblasti sreskega načelnika g. dr. Hrašovca, in sporočil pozdrave glavne- ga odbora. Pred prehodom na dnevni red se je spomnil izgube, ki je zadela podružnico zaradi smrti odbornika in zavednega planinskega tovariša notar- skega namestnika dr. Ivana Razborška. Nato je predsednik kot član glavnega odbora izčrpno poroeal o delovanju glavnega odbora SPD. Iz poročila tajnika g. Bogdana Zolnir- ja smo posneli, da se je pi3arniško delo v minulem letu v primeri s prejšnjimi leti podvojilo, da je imela podružnica lani 113 članov in 68 članov mladinske- ga odseka, da so se obravnavale razne društvene zadeve na 10 rednih sejah in številnih sestankih ožjega odbora. Ti se- stanki so bili potrebni predvsem za- radi priprav za planinski tabor na Ple- šivcu. Delovni program, ki je bil dolo- čen na lanskem občnem zboru, je bilo treba izpremeniti v toliko, da so zaradi sanacije koče pod Kopo preložili podzi- davo koče na Kremžarjevem vrhu na letos. Pač pa so zgradili v minuli jeseni pri tej koči zbiralnik za pitno vodo. K stroškom za zbiralnik, ki so znašali okrog 4.500 din, "je prispevala banska uprava 3.000 din. Za kočo pod Kopo so nabavil 16 ležalnikov, pri koči pa so uredili rusko kegljišče. Clana g. Jakob Jaš in Edvin Rozman iz St. Ilja pod Turjakom sta oskrbela za kapelico sv. Ane na Pungartu novo mašno obleko in kelih, ki predstavljata vrednost okrog 5.000 din. Dne 20. avgusta je proslavila podružnica v kapelici sv. Roka na Krem- žarjevem vrhu Rokovo, dne 30. julija pa na Pungartu Anino nedeljo. Dne 4. julija je bilo v zvezi z moško podruž- nico CMD Ciril-Metodovo kre^ovanje na Plešivcu (Uršlji gori). Na Plešivcu sta bili lani dve večji prireditvi in sicer dne 6. avgusta tabor koroškh borcev, dne 3. septembra pa je priredilo SPD tam svoj drugi planinski tabor, ki je prav dobro uspel in ki so se ga udeležili šte- vilni planinci od blizu in daleč. Iz Ljub- ljane so se pripeljali člani glavnega odbora s predsednikom dr. Pretnarjem na čelu. Ob tej priliki je proslavila po- družnica 20-letnico obstoja. Pri vseh treh planinskih postojankah podružnice so opravljali člani Aljaževega kluba SPD v Mariboru v juliju in avgustu ob nedeljah in praznikih službo božjo. Taj- niško poročilo je navajalo nadalje razne akcije za izboljšanje železniških zvez, za namestitev orientacijskega zemljevida na postajališču v Slovenjem Gradcu, ko- lektivno časopisno reklamo za poletno in zimsko sezono in za ustanovitev zim- sko - alpinskega odseka. Lani v marcu je bilo v slovenjegraškem kinu planin- sko predavanje s skioptičnimi slikami. Predaval je g. Franc Hvastja o Dauphi- nejskih Alpah. Nato je poroeal blagajnik g. Milan Smid. Celokupni promet postojank Mi- slinjske podružnice SPD je znašal lani 403.888.10 din. Od tega odpade na dorn na Plešivcu 182.628.85 din, na kočo pod Kopo 165.678.50 din, na kočo na Krem- žarjevem vrhu pa 55.580.75 din. Stanje blagajne je bilo konec leta 5.883.47 din. Bilanca podružnice konec leta 1939. je naslednja: aktiva 341.186.27 din, upniki 58.199 din čisto premoženje 282.987.27 din. Vrednost koče pod Kopo še ni vne- šena, ker še ni končana likvidacija za- druge »Koča pod Kopo«. Na predlog preglednikov računov gg. Jožeta Kramarja in Karla Rojnika je prejel blagajnik razrešnico. Gospodar g. Ivo Kavs je poroeal o obisku naših koč. Planinski dom na Ple- šivcu je obiskalo 1275, kočo na Krem- žarjevem vrhu 725, kočo pod Kopo pa 2.356 oseb. Poročilo za mladinski odsek je podala nastavnica mešeanske sole gdč. Scheit- hauerjeva. Dijaški odsek je imel lani 50 članov in članic. Prispevali so po 5 din, torcj skupno 250 din. Za 2 izleta na Pungart in za 1 zlet na Plešivec so po- rabili 150 din. Poleg dijaškega mladin- skega odseka je organiziran pod vod- stvom odbornika g. Vinka Cajnka tudi obrtni in trgovski vajeniški mladinski odsek, ki ima 18 članov. Tako je znašalo celokupno število članov mladinskega odseka 68. Mladinski odsek je sodeloval pri markaciji poti Slovenj Gradec — Pungart, pomagal ie pri izdelavi strehe pri izviru Kotuljke pod Uršljo goro In sodeloval pri smuških tekmah pod Rah- telom. Smuške tekme je vodil tajnik g. Zolnir, ki je obljubil treniranje mladin- skega smuškega odseka tudi za prihod- njo zimo. Zmagovalci so dobili kot na- grade brezplačno enodnevno bivanje z oskrbo v kateri koli izmed planinskih postojank podružnice. Za markacijski odsek je poroeal g. Ivo Kavs. Lani so obnovili markacije na Vodovode Rleparska dela Strelovode Vam narcdi solidno in po konkurenlnl cenl, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan Franl° Cclje, Za Rresijo 4 Telefon 245 | Zafitevajfe ponudbe in proračune I j Plešivec, na novo pa so markirali pot Slovenj Gradec — Lešnik — Pungart. Namestili so tudi opozorilne tablice. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. Nato je bil določen delovni program za leto 1940. Ta obsega podzidavo koče na Kremžarjevem vrhu, prepleskanje* oken in zatvornic na koči pod Kopo, napravo prh pri tej koči, pripravo za kleti in preureditev stranišč pri planin- skem domu na Plešivcu, izdajo prospek- ta za vse tri postojanke v slovenskem in srbohrvatskem jeziku, propagando za poset naših koč s kolektivno časopis- no reklamo, pridobivanje novih članov SPD ter naročnikov »Planinskega vest- nika«, prirejanje planinskih predavanj, organiziranje skupinskih izletov v plani- ne, iskanje novih zimskih sestopov z na- ših pohorskih planinskih postojank, na- pravo novih in obnovo starih markacij. Odbornik g. Drago Justin je predlagal, da naj bo letos v vsaki postojanki po- družnice po ena odborova seja, g. Mi- lan Smid pa je predlagal, da priredi po- družnica v začetku prihodnje zime pod vodstvom g. Zolnirja smuški tečaj za članstvo SPD. Oba predloga sta bila sprejeta soglasno. Rcdok nebesen pojav, ki so ga zabele- j žili doslei samo v letih 1524. in 1919., j se je dogodil lotos. Sedem planetov in si- j cer Venera, Jupiter, Mars, Saturn, Uran, ! Neptun in Merkur je bilo na nebu, gle- 1 dano z naše zemlje, v konjunkeiji. Ta »sestanek« sedmih planetov je trajal samo nekaj sekund in se bo ponovil šele čez nekaj stoletij. Stanovanje obstojcče iz 1 odnosno 2 sob s priti- klinami.se odda s 1. majem. Združenje trgovcGv za mesto Celje. Razlagova 8. Večji bačvansl« iiilin s prvorazredno pekov- sko inoko, znana znanika, iSče pri velepe- karnah in veletrgovclh dobro uvedenega zastopnika z odgovarjajočim delkrederjcm. Ponudbe pod B. B. na upravo lista. Podpisani Grilanc Justin, krojaški niojster in posestnik, Celjc, Vodnikova ulica 3, izja- vljarn, da nisem plučnik za noben dolg, ki bi ga kdorkoli nuredil na moje inie. Plačani in priznam samo raCune, ki jih jaz osebno naročim. GRILHNC JUSTIN Zaradi selitve se zelo poceni proda: raztezljiva miza s 6 stoli, 1 divan, 1 kredenca, rdeča žametna garnitura (miza, 4 stoli in divan), postelja z vložkom in nočiia omarica, mizna postelja, kuhinjska omara, razna oprema za lovsko sobo in razne druge stvari. Celje, Aškerčeva 8. Dvosobno stanovanje s kopalnico ali brez nje išče za takoj zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo lista pod »Točen plačnik«. Sadna drevesca žlahtne sorte proda drevesničar France Oset (Goriški), Sv. Jurij ob juž. žel. 2-sobno stanovanje konifortno, v sredini mesta iSče točen plačnik. Ponudbe na »Rex«, Celje, poštni predal 2. Zdravniki, odvetniki, trgovci, obrtniki, f rizerski saloni itd., n a b a v i t e si „Rex" moderno "& krom pohištvo Za poslovne lokale in izložbe si nabavite efektne KROM. ČBKE za razne napisc in ŠTEVILKE iz kroma za ceue za izložbe. IZahtevajte obisk in ceniki „Bex", samoprodaja, Celje, Y*r>&tni predal 2. Mai črn psiček se je izgubil. Najditelj naj ga odda proti nagradi na naslov: Priraožič, Celje, Strossmayerjeva I/I I. Klatvir po primerni ceni prodam. Naslov v upravi iista. KLIN AR M1L.OS klJučavnlČBr • Celje, GregorčlCeva4 Izdelujem štedilnike iz nerjavečega jekla, kakor: navadne štedilnike, vsakovrstne ograje, obešala za perilo, reklamne transparente Jtd. ' Zahtevajte ponudbe Zaradi prezidave poslovnih prostorov proda ja banaške moke in semenskega fižola po znalno znižanih cenah JUGOPROMET -- CELJE Krekova cesta št. 11. ELEKTRIČNE ŽARNICE d o b i t e p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 Cenj. občinstvu sc priporoča tvrdka Anton Lečnik 3?alog«a ui"9 zlaia, S9*ebr>nine? optika itd. Celje, Glavni trg Izkušen optik na razpolago! Celjskaposojilnicad d i) Celju JE NAJSTAREJŠINAR0DNI DENAENI ZAVOD V CELJU | Vse hranilne ¦ yloffe, ylozene pri * ¦ CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU | so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini | Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vseinu domačemu narednemu gospodarstvu jj Celjski posojilnici d. d. v Celju -Narodni dom NÄLAGAJTE SVOJE PRIHRÄNKE V TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RAČ. 10-591 CENTRALÄ: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTANJ g Urejuje in za konzorcij Nove dobe« odgovarja Ratio Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju