N Vdja za tne leto Za pol leta - -Za Ne« Za inozemstvo ajrečji slovenski dnevnik v Združenih državah - - . $6.00 - - - $3.00 York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 i GLAS NARODA List slovenskih .delavcev v Ameriki. I The largest Slovenian Daily in* is the United States. □ Issued every day except Sun 4.:\ys Vi j| and legal Holicl s. 75,000 ReaJers. fl TELEFON: CO&TLANDT 2876. NO. 135 — STEV. 135. Entered ss Second 01a- Mattar, September 21, 1903, at tha Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, ■ -==nr= 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 10, 1925. — SREDA, 10. JUNIJA 1295. POLITIČNI DOGOVOR MED FRANCIJO IN ANGLIJO London in Pariz soglašata glede varnostnega dogovora. — Liga bo izvedla načrt. — Dogovor med Chamberlainom in Briandom glede odgovora na nemško poslanico uspešen. — Prosta roka Francije glede iztočnih meja. Poroda Albin Johnson. 2ENEVA. Švica, 9. junija. — Zavezniški odgovor na nemški predlog glede varnostnega pakta, je "'tako lojalen, odkrit in obširen, da ima največ prilike za uspeh". Briand je izjavil, da je vsakdo skrajno zadovoljen s hitrim dogovorom, ki je bil zagotovljen, ka-korhitro je dobil Chamberlain potrebna navodila iz Londona. Poslanica bo predlagala dogovor med Anglijo, Francijo, Belgijo in Nemčijo glede zapadnih meja, s katerim bodo ustaljene sedanje meje. Poljska, Cehoslovaška in druge iztočne dežele bodo predmet poznejših pokrajinskih dogovorov. Na vprašanje, če bo pogodba pod okriljem Lige narodov, je odgovoril Chamberlain: — Ali mislite, da smo prišli v Ženevo, da pozabimo na Ligo? — Ugotovilo se je avtoritativno, da so Angleži popolnoma izpremenili svoje nazore v kolikor pride vpoštev arbitracija in da bo arbitracija Haaga ali Lige narodov odločila, kateri narod je napadalec. S tem je zopet otvorj^n temelj razprav glede Liginega protokola, s katerim se hoče Francija e-nergično pečati tekom jesenskega zasedanja Lige. Glasi se tudi, da bo vstop Nemčije v Ligo pogoj za sklenitev kateregakoli dogovora. — Poročilo bo prispevalo k olajšanju želje Nemčije, da postane članica Lige, — je rekel Briand. Čeprav noče Anglija ničesar vedeti o iztočnih mejah in omejuje svoja jamstva na zapad, si je Francija ohranila prosto roko glede soudeležbe pri dotatnih dogovorih z Nemčijo, Poljsko in Ce-hoslovaško. Dasi so razvoji na površini skrajno važni, se vendar izjavlja, da so izvanredno medli in da je na ducate točk, kojih vsaka lahko uniči ves načrt. Najbolj značilna točka je odkrito priznanje, da se bo uporabilo stroj Lige pri izveden ju raznih dogovorov, če bodo sprejeti. LONDON, Anglija, 9. junija. (Poroča John Balderston). — Anglija je formalno informirala Francijo, da bo zajamčila meje zapadne Evrope tako pred napadom od strani Nemčije kot od strani Francije. To pomenja, da hoče Anglija zopet ustanoviti ravnotežje sil v Evropi in v tem slučaju na temelju formalnega dogovora, da ne more nobena velikih zapadnih sil napasti druge, ne da bi spravila Anglijo proti kršilcu. Pričakovati je, da bo Francija to sprejela. Odpovedati se bo morala tedanji svoji vojaški hegemoniji v Evropi ter pustiti svoje sanje glede posesti desnega brega Rena. ,To bo predstavljalo ceno za angleško jamstvo proti napadu od strani Nemčije in za finančno pomoč v krizi, ki se bliža francoski republiki. Zaenkrat ni še gotovo, če bo mogel sprejeti Briand angleške pogoje. V Parizu se vrši povsem sle-pilna časnikarska propaganda, ki je dosegla svoj višek v napol oficijelnem ugotovilu v Ženevi, da je Anglija pripravljena nuditi Franciji in Belgiji jamstva proti Nemčiji, ne pa nasprotno. Kar pa mora Briand sprejeti, je dejanski pravo nasprotje tega, kar se pripoveduje francoski javnosti. Angleži ne bodo privolili v to, da navali Francija na Nemčijo pod tem ali onim izgovorom in Francija mora zapustiti svoje iztočne zaveznike, če Jioče zagotoviti uveljavljen je dogovora. * MOLT MED PHILADELPHIJO IN CAMDENOM _TELEFON: C0RTLANDT 2.-.0 VOLUME xxxm. — LSTIn • k X3 II. UMOCMWOOO * UMOMWOOOL M. 9J V kratkem easu bo dograjen most med Pfriladelplhijo in Gamdenom. Most bo izredno velikega po-'liiena za izboljšanje prometa in trgovine. Obravnava proti jir stičnemu beguncu Emil Klatt je bil devet let justični begunec, a je sedaj procesiran radi umora* — Zadnji obtoženi v senzacijonalnem morilnem komplotu. Avstrija je dobila novo posojilo. DUNAJ, Avstrije, 9. junija. — Finančni koonHej Lige narodov je posodil avstrijski Mladi osemnajst dolarjev. S to sveto bo Avstrija opremila svoje železnice z električnimi stroji. Vlada je aahteva-la petindvajset nuklijonov dolarjev posojila. WHITE PLAINS, N. Y., 9. junija. — Potem iko je bil vele kot devet let. justični begunec se je pričela včeraj ,pred sodnikom višjega sodišča Tampkin.som in poroto obravnava radi umora po prvem redu proti Emilu KJattu iz Hobokena, N. J. Postopanje temelji aia obtožbi države, da je 'bil Klait eden morilcev Gregorja George, ki je bil januarja meseca 1916 umorjen v Dob* Ferry. Proti Kllattu je pričal William McNamara, ki je bil kot sovdeleženec pri umoru obsojen na dosmrtno ječo v Sing Singu. Dne- 9. julija 3916 je bil olbsojen na smrt v eie4ctrične-m .stolu, a kazen je bila pozneje iizpremenjena v dosmrtino ječo. Nadalje bo "pričala proti Klat-tu 4 * H obok en Kitty" McCormaek. Sedaj je zaprta v AjJburn jetniš-niei, ker je bila obsojena na dosmrtno jetnišnieo vv White Plains, da 'bosta lahko vsaki trenutetk na razpolago. % V obtožbi se glasi, da je bil Klatt eden mož, ki bili najeti, 'da umore George-a, potem ko se je spustila žena tdednjtlga, Anto-nijeta, v ljubavno razmerje z nekim goetačem. Mrs. George in njena svakinja, Mary Fižoli o w. Newark a. N. J., sta najeli "lTo-boken Kitty", .naj prevzame " jtfb". Ta ipa je -najela McNaraa-ro In Klatta. Ta d:va naj bi dobila po 500 dolarjev za umor, kakor-hitro bi bila vdovi izplačana zava rovalnina. Vdova umorjentiga je bila tudi obsojena na dosmrtno jeteo, dočim je njena svakinja umrla v ječi eno leto pozneje. Včeraj je pričal McNamara, da sta bila s Kiattom, ki je bil znan kot "Dutch", znana kakih pet let, ko je bila sklenjena zaroita proti življenju umorjenega. Dejanje je bilo izvršeno popolnoma po programu. Mary Figolio 5e dne 15. januarja usvečer poč% kala svojega brata na kolodvore ter odšla ž njim proti domu po temni ulici. McNamara in Klatt sta sledila. V Pobbs Ferry sta "dohitela par. McNamara je uda-fril George-a z železnim drogom po glavi in Klatt mu je prere»zal vrat. Mary Figolio sta nato privezala na neko drevo. Oba morilca sta se na to napotila na dom "Ho-boken Kitty", da govorita o zadevi. McNamaro so pri tem prijeli detektivi, a Klat je ušel. Napotil se je v Chicago in pozneje v Minneapolis, (kjer je izvršil do-sti zločinov, ctd tatvine pa do umora. Uspeh predsednika Calvin Coolidga Stiristotisoc ljudi je pozdravilo predsedni k a Coolidga. — Na razdaljo štirinajstih milj so bile ceste polne ljudi, ko je predsednik proslavil obletnico norveškega priseljevanja. ST. PAUL, Minn., 9. junija. — Severozapad, zbran včeraj tukaj, je pozdravil predsednika Združenih držav. Nastopila niso le mesta kot St. Paul in Minneapolis, kajti ljudje so prišli iz vseh sosednjih držav in njih število je znašalo 50,000. Vse je navdajal refipeikt do predsedniškega urada in do moža, ki zavzema ta urad. Pribli-j.no 400.000 ljudi se je zbralo, da vidijo predsednika. Polnili so cetste na milje daleč, se zibirali na State Fair zemljiščih, bili navzoči pri oficijelnem sprejemu predsedaika na ksjpito&u in zvečer pri slove.su. To je bil velik dan za Severo-zapad, in tudi velik dan za predsednika samega. Nesrečni dogodek iz leita 1921, ko je bil Calvin Coolidge kot podpredsednik iz-žvižgan na State Fair Grounds, je bil pozabljen, ko je bil isti Coolidge prisrčno sprejet kot predsednik Združenih držav. Prilika za to je bila proslava sitote obletnice prihoda Norvežanov v Združi: me države. V obeh mewtih so se mudili zastopniki Norveške poleg tisočer Nonvežanov iz celega Severoza-pada. Slike v izložbah so kazale posnetek jademice Rc^fta-urationen. norveško Mayflower, ki je privedla prvih petdeset norveških priseljencev na ameriško obal. Vsepovsod so igrali potomci Vikingov glavno vlogo. I>ain pa je vključeval več kot pa proslavo epične povesti o velikem sel jen ju norveiškoga plemena. Poni en j al je tudi invazijo konservativnega republikanskega predsednika v ozemlje, ki je postalo najbolj radikalno ozemlje republikanske stranke. Čeprav je posvetil predsednik svoj govor skoro izključno pojasnit vi izvora norveškega plemena v Ameriki, je vendar tudi pov-darjal konservatiizem v politiki, rešpekt do ustanovljenega reda in poleg t-ftga je t.udi namignil da ni mogoče odpraviti ekonomskega zla potom zakonodajnih odredb. Hindenburg o zahtevah zaveznikov Preprečen polet na Severni tečaj Mornariški tajnik Wilbur ne bo poslal vodljivega zrakoplova proti severu, da pomaga iskati Amundsenovo ek-spedicijo. — Tajnik in admiral Eberle ne soglašata z izvedenci. WASHINGTON, D. C., 9. jun. Mornariški tajnik Willbur je danes objavil, da ne smatra department za primerno poslati enega ■svojih vodljivih zrakoplovov proti severu, da poišče Amundsena in njegovo ekspedicijo, — kot je naprosila North American New* paper Alliance. — IN t i ne bomo poslali zračne ladje na negotov lov v arktične pokrajine, — je izjavil mornariški tajnik. Tajnik Wilbur je navedel par problemov, s katerimi bi se morala pečati vodljiva zračna ladja na daljnem severu. Reki d je. da znaša tekom arktičnega poletja normalna temperatura krog ničle. To pa pomenja možnosft snega. č'e bi ^neg pokril omot zračne ladje, bi bile tožkoče navigacije neizmerno povečane. V zvezi s tem je ugotovil Wilbur, da je poNtala velika teža dežja, ki je padal na omot tako velika, d bo pojavila polarna zi- LONDON, Anglija, 8. junija. Berlinski poročevalec Daily Mail trdi, da je predsednik n^niške republike, von Hindeniburg v soboto tekom nekega pogovora izjavil. da niso vojaške 'klavzule zavezniške poslanice posebno resnega značaja in da je mogoče izvesti potrebne izpeamembe. ma. Poulični boji v Sofiji. BERLIN, Nemčija, 8. junija. — Sofijski poročevalec lista Montag Morgen pravi, da -so se odigrali v glavnem mestu Bolgarske krvavi boji, tekom katerih je ibilo ubitih sedem oseb in na stotine ranjenih. V »rak je bila pognana hifa nekega voditelja kmečke strank«. KITAJCI NASPROTNI JAPONCEM IN ANGLEŽE®* SrdlCitajcev se obrača proti Japoncem in zem- — Govorniki pozivajo delavce, naj pr: ;o zopet delati. — Položaj v Šanghaju g je i: ; — Dvesto japonskih mornariških vojr--»e je izkrcalo. — Nemški poročevalci nravi g da se vstaja siri. ŠANGHAJ, Kitajska, 9. junija. — Dočim se več tisoč kitajskih stavkarjev iz različnih str. k v'r-nilo včeraj na delo, je več kot prt tiso. nada? | uslužbencev v predilnicah, stanujočih v kil - 1 mestnem delu, zapustilo svoja mesta vspi h rektnih pretenj agitatorjev, ki so ogroža i njih move. V splošnem pa kažejo znamenja -mestu, da se je pričel stavkarski položaj vati. Napori proti-inozemskih agitatorjev-, ki h i i dovesti do generalne stavke, so se ^edaj . čili proti Japoncem in Angležem. To je površno včeraj popoldne na nekem kitaj sker lju zborovanju, kjer so govorniki svetovali clei zaposlenim pri drugih inozemcih kot so . Angleži, naj se zopet vrnejo na delo. V Šanghaju prevladuje še vedno v< jč-.ško • -je. Članice Ameriškega ženskega kluba i •.• moskitne mreže za straže, ki kampirajo v nem delu mesta. Včeraj zjutraj se je izkrcalo d veslo i r i j vojakov z japonske križarke Tatsuta. D ;i ska kanonska čolna in dva rušilca sta cd r reki Janktsekjang navzgor, da zavarujeta r - ce v gornjih pristaniščih te reke. Dosp.-1^ s- V nadaljna japonska rušilca ter bosta ostal:! v . haju. Različne kitajske trgovske in dijaška . - : cije so se sestale včeraj zvečer v trgovski ; !> ■• ■ \ ter sprejele sedemnajst resolucij, vid ji i> - vo, naj se kancelira v Šanghaju prokkrn de "izrednega stanja", naj se umakne ino—evke mornariške vojake, oprosti aretirane Kitale- ter odpre šole, predno se bodo pričela oficijelna pos janja, kojih namen naj bi bil končati sedaj,j - zadrege. BERLIN, Nemčija, 9. junija. — Ei mann, znani pekinški poročevalec lista Iv Zeitung, je sporočil iz Pekinga: — Kitajska vstaja se širi od dne do da ške odredbe velikih sil pod vodstvom Ar le še povečale kitajsko agitacijo ter p vraštvo do inozemcev. — Duševnega gibanja ni mogoče zatreti s sli-. : ja. Upati je, da se bo vršila preiskava kona. : plomatičnih zastopnikov in kitajskih uradnikov V oja-e so ^ so- DENARNA 17P _ V JUGOSLAVIJI, ITALIJI I>? ZASEDE OZEMLJU D»sm ao naša cene aledača JUOOlLiTU i • 1000 Din. — $18.00 2000 Difi — $35 SO 5000 H' -. — -: -j • IJI nakasilih, ki mmSajo manj kol kot « tiwot K w poštnino in drufe stroške. na zadnje pošte la Izplačuje "P»štni ftkoinf •>'22 s{:; j ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9.20 ' .",(>0 lir...... 300 lir .......... $13.50 lt)iJi) lir...... n poštnino In onge stroške. Iwpiiflji aa sadajo pošte la isplatej« Lj»lil;an«k* krrr'in,. v Tisto. Bo pošilja tre, ki presegajo PETTTSOC D1NAR.1F.V «11 Pn DVATTSf^ UH doroljajemo po mogočnosti jKM^beii t i ust IMncrJem In Urin aedaj nI ctaln* »; Is teca raslega nam . , • , NAJKRAJŠEH ČASU TKB * » Deesr J* Postati a« IVMnestj- - , Now York Bank Draft. FRANK SAKSER »TAT* R/i^ 99 OortUndt Stmt, TOtoOiXef 1 CtOfTlaiM; GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and PMUud by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, president Louia Benedik, treasurer Place of busine« of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Boroughof Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" _ k Dopis. Willard, Wis. I rilo pri raznih prilikah, kako nam Zopet imamo zaznamovati ko-1 je potreben X«rodni Dom. Sedaj. [ i Peter Zgaga Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Z a ceio leta velja list ta Ameriko »n Kanado ...............-...... $6.00 Za pol leta _________________________ $3.00 Za četrt leta ......................... $1.50 Za New York za celo leto _ $7.00 Za pol leta................... Za niozemstva ta celo leto Za pol leta .............................$3.50 T $3.50 - $7.00 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Oku Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej^. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "O L A S N' A H O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. NADLEŽNI KITAJCI Noben« dvoma ne moro hiti v«»e. ila j«* dobilo izprva na Sanir-I ij m -u-cr na t a mošnje tekstilne aii prediine dejave«* — omenjeno : iJiaujf sedaj pov>em drugačen značaj. Kol ze jx>ročano, se je lo-i ia tudi KatUonu \>taška iiir/liea in pričakovati ji* neposrednih iz-l»i nbov vojne. V'es 11- c i 1eg«i laluko povu« m mirno domnevamo. da s«1 lio ur.'»anjf- kmalu razširilo preko južne Kitajske in da bo za- ./.eio hitro kolo.>a|jie dimenzije. . Kanton j«* vendar glavno mesto od pokojnega Sini Jat Sena i ; arj' io- ju/aio-kitajske republike ter vključuje v svojem obzidju in* le najbolj odbw'-no kitajsko inteligenco, temveč obenem tudi na-• olj napredni in najbolj razredno zavedni del kitajskega proti e ta-rijafa. V južni Kitajski pa je, — v v »V* ji meri kot pa v drugih delili likan*ke kitajske države. inteligenca vodLteljiea proti-imperija-I n-nejra gibanja. Resnično delavsko gibanje se je taiin sieer tudi /<• nkoreninilo. vendar pa ima izdatno manj nrptliva kol pa zgolj polil ■ tto dijaško gibanje. ki je predstavljulo ter predstavlja še danes moe Sun Jat Semrvi Kuoniiiigtang stranke. Šolanje stavkai.sko gibanje \ Sanghayu je imelo radi sramot-n< ga izkoriščanja kiiaj>kiii delaveev m otrok od sirarni inmzemskih. jn-'-dvsein japonskih in angleških kapitalistov, odločno tujcem .sovražni značaj. \\-Jtop Kantona v boj pa bo na izray.irt način proti-iaipf-rijalLstičen. Gibanje bo dobilo s leni skrajno moderen in splošno kitajski značaj. Razširilo se bo pn-ko vseh dHov dežeJe ter bo nmu">'e do\edlo do prir. jka rasnega obračuna riuene-ga plemen:! \ojimi zatiralci in izkoriijuSevalei. Na vsi k način pa je najv«•«• važnost i zapomniti si, da so bili že ••daj voditelji gibanja kiitajski dijaki, ki so si- izšolali na amuri.ških. ;i UL'li-rtkili. Jiein^li I!i in japonskih vscMn-ilis«*ih. ki s.,, prišli tam v stil; / ra likalnim in de|.iv»knn gibanjem. ki so spoznali imperi j:i 1 iz<- nt J pričeli i a,/mineval i ulogo. katero bo morata igrati Kitajska v 1h>-ib.rem razvoju mednarodnega imperljajlizma. S temi izobraženimi. ./=': isi aimi voditelji mlade Kitajske morijo žalibog računati Lmpe rijaii>ii v Washington«!. Ivondouu, Tokiju in I'arizu. I/, kaikšnetra lesa -o izrezljali li dijaki in inlelek-tualei Kitajske j.* razvidno iz zablev. katere so dali natisnili im razširiti v masah j o zavratiuem ma^akriranjui bežečib -.tav kar je v ota. 2. — Oproči.Viije in (niškodovanje aretiranih dijakov. •i- — Javno opravieilo inozemskih narodov, liasio^vljeaio na ki-ski narod. 1. — Podpiranje -tavkarjev Šanghaju, Tsingtao in japo-nskih dilnieah. • >. — rmaiknitev inozemskih vojaških sil in l*»jnih ladij iz Ki-laj-.ke in kitajskih voda. — Odpravi jen je v.->eh neenakih i>ogodb ter posebnih privi- legi jeA\ 7. — Ekonomsko bojkotiranj * inozenieev. — Strmoglavi je nje izdajalske kitajske vlade. — Strmoglavljenje imperijallzma. Številne te zahteve. ]>osebuo deveta, zvene čudno. Tmperijali-/.-i,i ni nolu na naprava, kot vlada, katero je mogoče strmoglaviti. Le stranska prikazen je, razvojna faza v modernem velekapifaJrzmu ter i,(» mogoče strmoglaviti le s kapitalizmom vred. Vse te zahteve pa kažejo >mer. v kjitero se gibljejo v duševnem ožini vo-clitelji mlade Kitajske. Tu ne gre se za l>oj proti kapitalizmu, temveč na nacijo-nalno gibanje, ki naj hi vrnilo Kitajsko Kitajcem s pomačjo izgona ino/emeev ter njih velekapitalistienega iiniperijaluzana. To je seveda utopija, — -ker je Kitajske neoborožena. v vojaškem ozirn nepripravljena ter nima orožja, da bi ise lx»rila proti iinperijalizmu Evrope, Združenih držav in Jaiponske. Z izgonom inozrmeev pa bi ne bilo d Osti do^ežtno. kajti na mesto in inozemskih bi stopili domači izkoriščevalci, ki so v gotovih oz".-rih se hujši »kot njih inozemski bratei. lak naprej v naši slovenski far-marski naselbini. Topot nedomno na j važnejšega, namreč tia si posta viino Slovenski \aro«lni l)om. Ali nam je potreben S. X. I).? Da. i>o-tr ben nam je. Naselbina raste, mladina se Midi množi, prostora za -poštene zabave pa ni primernega,. Ako hočemo, <{a se na&a mladina, kakor tudi mi sami. ob ifotovili prilikah -]m» irudapolnem tielu nekoliko i>ošt(-no zabavamo, terjaj ne sme hiti nikogar v naselbini. ki bi odrekel pomoč za S. X. l)om. Ako hočemo, da *e nam Tia-š,i mladina in« odtuji, ji moramo začrtati po-t. po \kcji jo bomo vo-ro<|r-le v>e temin zapreke ter postale takt. Prve lopate in krampi taikoj za-pojo no/.dravno pesem bodočemu Domu V doglednein času bo at-IVjsfera brezd vom no čista. Kdor •je še dvomil. kg. formola, 325 kg. mleka, 300 gr. vode in par žli-čie sladkorja. To zmes nalijemo na krožnik in postavimo tja, kjer se muhe najraje zbirajo. Poleg tega si lahko pomagamo tudi z raznimi praški in hlapi. Oe pustimo v sobi izhlapeli par gramov kreoizota ali žveplene kisline, se vse muhe za-strupe in poginejo. V tem slučaju je treba sobo potem dobro prezračiti. STRASNA TRAGEDIJA Raznoterosti Nova od godi te v poslani ške konte- Prva nemška norišnica. renče. j V Hamburgu je hiJa posstavlje- Veleposlaniška konferenca, si j na prva nemwka norišnica, ki je i-bi se morala sestati te dni, da skle'mela precej ostudno ime "Tollki- pa o noti glede jiregreskov Nemčije proti mirovni pogodbi, je bila odgodena na nedoločen čas, ker imd Parrzom in Londonom glede posameznih točk Še ni prišlo do ste"'. To je bilo okoli leta 1375. Nastanjena je biia v po&efonem n-trjenem stolpu. V južni Nemčiji so zajčeli skrbeti za umobolne šele 100 let pozneje. Nesrečnike so pehali po lomil tudi rojak, ki nam j«* poslali dopis, v katerem so sledeč.i odstavki: — Kar uganja Ko ver t a je že od sile. Kot stekel pes se peni in piha ko+ mačka. Temu človeku pa res že I ni sveta nobena stvar na svetu. mrtvo, pričel blazno streljali , , . . . ... . ... - _ |Po nakliueju mi ie prišlo v roko ,vise strani ter je pni toni usmrtili .> I ' .. „ , oseb. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. Težka nesreča. V tovarni Kovina" v Teznu se je d (»godila t<* dni težka nesreča. Tam zaposileni vajenec .Josip Cagram je 1>L1 baš ojK>Ldue povožen od tovornega avtombila. Kolesa so šla nesrečnemu dečku preko glave, tako da je ves okrvavljen obležal v uezav-tisti. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, vendar ni upanja, da okreva. Ljudsko štetje v državi New York Ker se v državi New York vrši že en ttulcn ljudsko štetje, nas je naprosil državni supervisor, naj objavimo sledeče : Ko bo prišel k vam državni u-radnik, vas ho vprašal za natančen naslov vašega stanovanja; kako se pišete, kakšne barve sto in kakšne narodnosti; koliko ste stari; kje ste »bili rojeni; koliko časa prelivate v jZdntženih državah : ali ste državljan ali timastanjeni tujec; ali site naturalizirani in kje ste naturaliKirani; s čam se pečate ; ali ste pri kom v službi; ali ste sam svoj gospodar. Rojake opozarjamo, da ta vprašanja nimajo noibenega stika ■z vojaško ali porotno službo, da nimajo nobenega stika k priseljevanj em in fe nobeno postavo. Ko vari bo uliva z magnetično silo. »lokler ne poti rt v skrivnost* kakt> je treba izražali silo. Pozitivni značaj učinkuje magnetično. negativni pa odbija. \'saka zmaga je izvojevana uaj-prej v duhni. So ljudje, ki napravijo na na-s vtis. kakor da lni e»*lo sami ne pričakovali niti o»l bodočnosti nobenega uspeha, kakor ila bi bila e:li na njih« va želja v tem. da si .preskrbe primerno udolino življenje. Izhajajo s -stališča, da je življenja samo trmi in delo. dočim l»i v« uda r n>oralo i>iti neprestana •j rekraMia slavm»st. Življenje, ki se pravilno živi, pomeri neprestano strast in zavest, da se naše duševno olvzi rji-; >talno razširja it-r daje ol*čuitrik zadošeeuja. ki ga ne more dati nobena druga s t v ar. Ako hi bilo dete že od mladih nog stalno vzgoje v a no v mislih. a vendar dela to z vsem svojim >lu-ševnim razpoloženjem s svojimi »Ivomi. s svojo ozkosrčnost jo. s pomanjkanjem vere v vanvpanju v samega sebe. niti da to hoee ali d;r o t fin kaj ve. Mnogi hodijo skozi živ'jen je nekako v sredi med uspehom in neuspehom, med bogastvom in siromaštvom. zakaj njihov duh je nekaj easa produktiven, ustvarja-jr.i", potem pa zopet negativen. iiepl«Mlen. Tako kolehajo premnogi med ob.jna ekstremoma sem in tja kakor nihalo. Ako si osvoje nekoliko iKicru-ma. upa in navdnšenja. potem pridejo nekoliko višje. Ako pa zopet izgube svoj jiogum, ako začnejo dvomiti, zdrknejo zopet navzdol. Neurje v Belgiji. Pivd kratkim je bilo hudo neurje v raiznih krajih lie lg i je. V okolici Seigniesa je strela itbila 14-Ietuo ileklieo. ]>ri Carriere.su pa -taro ž-Jia Ln enega otroka. V Tulniizeu je udarila strela v tvor-nico svile, ki .i«* pogorela do tal. V < kolici ('ourcellasa so bile tudi hude poplave. Nevihta je napravila škodo. Del letine je popolnoma uničen. ILinli viharji z nalivi >o bili tudi v okolici Lege a. kjer je dadala debela toča in napravila veliko škodo na poljih. Tragičen slučaj. Na ptujskem nogomenem igrišču <-e je 1 ."»-letni Volerijan Spru-šina, sin ptujskega občinskega svetnika in mehanika t-^žko ponesrečil in so ga morali prepeljati na kliniko v Oratlee. k.ier ]>a je deček podlegel poškodbam. Naše poslovanje, katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogolettii skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti._ Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po jako zmernih cenah. Dolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 47° pristojbino od poslanega zneska, za zneske do $25, računamo $1 ; v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c. Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina-2% od vsakega zneska. Preskrbujemo v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom. Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino in za povratek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno. FRANK S M SER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : New Yorfc, N. Y. ■-»r vi«:\ R"'« — Pifcitit« me. o-čaj: Po obdukciji trupla nekega ' tujoči na panuesečni obi-k v -lugr, 4-1 et nega deteta seje izkazalo, da slavijo. Nepričakovano smo našli v glavi ni velikih možganov. Me- tu v milijonskem nu-stu par darili dicinska literatura pozna doslej i-nancev. kar nas j p,av prijetno 4,1,1,1 en rak in sicer pri ne- iznenadilo. Tudi mogočni parnik CENTRAL NIW*moM UNOCMWOOO O UNpCRVOOD, V Znana plesalka Margaret Moriv«. i kem psu, ki so mu pri operaciji izrezali velike možgane. Dotif-ni pes je živel po operaciji še tri leta. j vendar pa se ni mogel gibati. V j gobec so mu vtaknili cev. da j mu mogli »lajati hrano. l'bokih ' težja med bui-ž- a -Ijo in praVrar;-krogov, .ki so po vsej pravici 11a-'ji,:.»m. Dane- je cela Ru>?j*a orsra-gflašali. da morajo v moderni dr- ni/irana na Čisto razrednem staža vi imeti v*i sloji enalke tlolžno- li-ču. sti. pa tudi enake pravice. R« . -pluli je bilo si aro dno kričati in ba za splošno volilno pravico j" bila dovršena z delavsko zmago. Do Tu.ske revolucije, leta l!)17 sije smatrala splošna volilna pravica za osnovno politično dogmo. O nadaljnem razvoju tega p robi t-ma v sovjetMki Riksiji pa priobčil je zanimivo jtiridično študijo beoir raj- nki vs«'učaiLški profesor Slobodan Jija v naprav na. kajti nob no nima Jova,novič v svoji znanstveni knjigi *'0 državi". Ator povdairja. da je ruska rr-rolucija zavrgla splošno volilno »pravico, prav tako kot je*^avrgl;; kapitalizem in parlamentarizem. Dasi j«, značilna splošna volilna pravica kompromis med t a koz v«-no buržoazijo na eni in delavstvom na drugi strani, so vendar bolj-žrviki to itsta.no v o, za kat ro -je delavstvo borilo dolga desej-iletja. |»rog]asiIi y.n čisto hnrzoaxkn ustanovo. Njrhova u-tava je leta 1918 proglasila sovjetsko republi-je srce skrčilo, zakaj v mali, ozko- to je republnko. v kateri vb? pleči nuni s črno avbo je zaslutila Olgo; dasi je bila, ko je stopila v samostan, polna in nekam večja. Neodločna in silno gin jena se ji je Sofija! Lvovna približala, ji pogledala čez ramo v obraz in spoznala v njej Olgo. — Olga! — je vzkliknila, sklenila roke in ni mogla od ginjeno-sti več govoriti. — Olga! Nup£ jo je takoj spoznala, začudena je namršila obrvi in njeno bledo, čisto obličje, in kakor se je zdelo Sofiji Lvovni, ,'celo beli robček, ki ji je gledal izpod oglav-nice, sta zasijala od radosti. — Gospod je storil čudež! — je vzkliknila Olga in tndi tlesknila s svojimi belimi tenkimi rokami. Sofija Lvovna jo je krepko objela in poljubila pri tem pa- se je bala, da bi ne dišala po pijači. — Pravkar smo se peljali mimo samostana in smo se te spomnili, — jp dejala vsa zasopla od hitre hoje. — Kako si bleda, moj bog! Zelo me veseli, da te vidim! No, kako kaj? Ali se dolgočasiš? Sofija Lvovna se je ozrla po drugih nunah in je nadaljevala s tišjim glasom: — Pri nas se je toliko izpreme-nilo! Veš, omožila sem se z Jagičem Vladimir jem Nikitičem. Gotovo se ga spominjaš. Silno sem sreč na z njim! — Hvala bogu! Ali je papa zdrav f — Zdrav, česte godi okro«» njega. «),! rojstva do -mri i j<- o-;.;-lo neizpremenjeno. bilo je kakor inrt vo_ 1 K Ta slučaj jasno loi/.e. kolikega i v pomena so veliki možgani kot >re-dišče živčnega sistema za vretenčarje, zlasti za človeka. Omenjena zdravnika pravila, da je dete brez velikih 111 ožgan bolj nesposobno za vsako kretnjo, nego riba ali žaba z enakim nedostatkom. mone poti \ Veli . i tn m Krankiin. j«, in drug' Ni.-k Si-K.hn.. na era i Slo- Suhi ljudje b. merali citati to. ijti.ijo ^ > prid>'l>iti t' k i 1-. .1: i T., tv.v.. T»r i\ i. ki t. !- " i\ I j. t. v : fin živC-.-. fin t. l.irnf.vt . r. ■ nar-in 7..\ ki h... . j., r-rni. I ■ J.i-h. .'Si,I,.vii.. ri v T;ik* krat T'iš«-j"> l^il.-li .v 11. •ir:i\ 1-Mtu.ui zi lili r k ■t 1 .i.- i>r.l.av. «1- -1 - i t • ilš j" vi: sr* Z.uV.V k.ir;i .*rj'i. (It;. Kupit- s;, X: cr;l-T..ne. . 1.1 m t"jir l»-kam:ih i:i tr lil Nil C: si. k-lr j. \r«-«ln.» . k--r . .-...i in 1 ■ nnv..- r- 2'iIt.Tti. *■ ziiriivilo •t T.. t«rmii n«.-• l..tžn. rt f -■ >r. ,r. -Z')Vt> C«. z zilravill. Slovensko Amer. Koledar za Isto 1925 Aretacija sina Blasca Ibaneza. Na zahtevo diretorja v Vah-n-<*iji je bil te ilui aretiran sin z:ia-samo pogazilo ,l,eu'tega .špam-ikega pesnika in t>i-siitelja. Hlasca Ibaneza. češ. »la podpira akcijo svojega očt ra. ki v«-di srrlit boj proti špan-kemn kralju Ln živi daj v "Menfomv. r.a f riuie.o^ki rivieri. oj ! — je zašepetala Jo-ried v uho bolnice. — Pro sam, pošlji Margareito proč. Stara baronica je razmišljala pa/r trenutikov, a nato je padel njen pogled na ovenele cvetke v steklu. — Draga Jlargareta, veliko veselje bi mi napravili, če bi mi prinesli iz vrta šopek svečah rož. Sedaj cveto lilije in njih duh mi posebno ugaja. Vedno uslužna mlada ženska si je nataknila avbo na glavo ter odšla. Kakšen užitek je bil Sprehajati se po panku v večernem hladu, biti zopet enkrat sama. prepuščena lastnim mislim, ki ji niso mogle iz glave od jutra naprej. Kakšna zmes radosti in bolesti je naenkrat zopet divjala v njenem srou: Vse je bilo nanovo vzbujeno, kar je počivaao v njenem «rcu iz-«ao ne usodepolne noči v malem mestecu. Misel na mladega častnika, koje.ga 'blagobit.u in east i ie žrtvovala vse ter si nakopala sramoto in bedo, je bila edina svetla točka y njenem življenju, ki ni |>oznala nobenega veselja. Spomin na njega je negovala kot vzame človek s seboj v življenje drago sliko, ob pogledu na katero se o ros i ako. Ce je sploh padla kaka senca na to Bliko, je obstajala. Lz bojazni, da je onogoče žrtvovala celo svoje življenje ter čast svojega imena nevrednemu. Služabnik enega poročnika je z vso gotovostjo izjavil, da je mladi častnik pijan in Margareta je vedela, ikakšna sramota je biti pijan in da je naravnost uničevalno za častnika, če ga najdejo do nezavesti natrkanega v ce.slem jarku. Nobena stvar ni nasprotovala izjavi služabnika — in vendar ji Margareta in mogla vrjeti. Ni mogla in ni mogla! Ko je sedela v oni tihi noči uni sama poleg njegove postelje ter zrla v plemenite, blede poteze ranjenega, se ji je zdelo, da zre prav na dno njegove duše in da ni niti najmaaijšega madeža, -ki hi kali' blersk njene čistosti. Ta pobožna vera. ta zaupljivost ja ni nikdar zapustila in naj si se še tako pogosto pojavili v njeni duši dvomi Danes pa je dobila povsem nepričakovano in nenadno gotovost. Njega, na katerega je mislila kot na mrtvega, je videla naenkrat pn-d seboj, živega, cvetočima. Zrla je v njegove oči ter spoznala z utripajočim .srcem, da je njegov pogled počival na njej, poln gor-kega zanimanja. Ne, njena žrtev ni bila izgubljena, čeprav je bila zaman. Ni ga mogla ohraniti njegovemu poklicu, namrtč vojaškemu in .Vendar ni izpadla cela stvar njemu v nesreča, ikajti njegovo življenje je laluko postalo ikorxstno tudi v civilni obleki. Ne|x>pLsna ran lost je pn vzela njeno srce. Kot pravljica se ji je zdelo to čudovito snidenje in čar te pravljice je uživala z nesebičnim vesel jem otroka, ki ne zahteva nfc dnagega kot da vidi srečne svoje drage iz pravljic in ki si ne žtili nič drugega kot da je ozdravL. j. Snel je. z glave lahki slamnik ter obstal ]>red mlado deklico. — Kakšno veselje videti vas, sestra Margareta! Bolniška soba liram ne pušea nikake prostosti, a v talki službi je dvakrat tako po-fireben sveži zrak. Kako se počuti naša uboga 'bolnica? Ali ie moi jpbisk slabo uphval nanjo? — Niti maJo ne, gosipod »baron, čeprav upHva sedaj vsako razburjenje nanjo močnejše kot je kedaj po,prej. Vašo gospo teto sina-Jram za bolj bolno kot domnevamo ter ne razumem, da ne stori Zdravnik kakega bolj energičnega koraka. — Po mojem mnenju ibi bilo treba na vsak način izvesti operacijo, a najmaaijši migljaj razburi bolnico tako .strašno, da si člo-jk«4c ne upa več uptLivati nanjo v tem oziru. — Ali pride adravnik pogosto? ,^ — VsaJc drugi dan. / < \ j — Torej jutri. — Upam da. — - Dobro. Govoril bom ž njim ter se informiral. Od svoje že zamrle matere pa sem izvedel, da je teta brezupno bolna in da je že davno zamudila čas za operativno postopanje. Upajmo pa, da ne bo bolnzen prehitro napredovala. — Vi hočete napraviti šopek, gospodična? Ali se vam smem pridružiti? Na v rtiču za malim so^zdi-čem na drugi strani cveto visoke rože in vrtnar mi je rekel, da so njegovo delo. — Ne vem, gospod, jaz si ne upam napasti dragocenosti starega vrtnarja. — Jaz vas bom ščitil pred njegovo osveto. Cvdtka ima predvsem nalogo razveNeJjevati oko in raditega jo je treba vzeti s seboj. Uboga bolnica ne more več priiti k rožam m rože morajo priti vsled teiga k njej. — jZelo praviino in par cvetk se bo komaj pogrešalo v tem pravcatem morju cvetja. Korakala sta drug poleg drugega in baron je od strani opazoval njeno mično lice, na katere je žarel še vedno odsev rdečice, ki jo je oblila zjutraj, pri zajutrekn. — Cvetke so doldeene za leto! , — Rtikla je, da si jih želi ter me poslala, da jih natrgam. — Cvetke v moji sobi so tudi že uveneile, posebno šolane, čeprav sera lastnoročno prilil vode. Hotela je upreti vanj povsem breeforižen pogled, a je takoj povesila trepalnici pod pogledom, ki jo je zadel. — Preko dneva je tako vroče in cedo v senci je tako soparno, da uvene cvetka še hitrejše kot ponavadi. To je rekla pritajeno ter zrla na šopefc, ki ga je držala v roki. l — Da, zeio vroče. Se sedaj se ne dvigne nifri najmanjša sapica. Kako pa je mogoče, da prenašate to vročo, trdo avlbof To mora biti .naravnost muka vspričo sedanje temperature. * , - 5 1 ' ' NAJBOLJŠI TEKAČ NA SVETU Slika nam predstavlja najboljšega tekača na svetu Paavo Nurini-ja, ko si hladi noge po končani tekmi. G i zelo F.: Otrok. (DdJ. prihodnji«.) jjj j. 2. Zdi se mi, da vstaja v srcu marsikatere osamele device skrita želja, neutešeno hrepenenje po neznanem — po nedoživljeni družinski sreči, zlasti ko preživlja samotne urice med štirimi zidovi. Kolikokrat se vpraša tako žensko srce: čemu in komu živim ? Mladostne sanje, ki so se že davno razpršile, se zopet in zopet vračajo, in kdo bi zameril neutešenemu srcu, ki je ustvarjeno, da se žrtvuje, da ljubi ? Ženska, ki utaji ta čustva sebi in drugim, je že otopela vsled odrekanja ali pa sama sebe vara in se tako tolaži. Cilj ženske ljubezni je mož in otrok. Moža se oklene žena. če se poroči z izvoljenim in le njej določenim možem, z dušo in telesom. A kljub zakonski sreči postaja ženi dolgočasno, ako ni ta vez blagoslovljena, ako ne doživi materinstva. Četudi koncentrira žena svoje delovanje v dobrodelnost, v skrb za druge, jej ostaja dom vseeno prazen ,ako se ne razlega po njem glas lastnih otrok. Lahek je torej odgovor na vprašanje : Cemu si želi žena otroka. Nerazumljive so mi pa ženske, ki se branijo otrok, ali ki omejujejo porode po prvem otroku. Delajo to iz komodnosti ali iz strahu pred prehranitvijo otrok, pred pomanjkanjem ? Prvi vzrok je neopravičljiv in kaže ženo v slabi luči, ker se oddaljuje od prave ženskosti. Bolj tehten je drugi, a tudi ta bi odpadel, ako bi se dekle poročilo le s takšnim fantom, ki je zmožen in pripravljen rediti družino. Matere, ki imajo le enega otroka, ga kvarijo, kajti mati se razvije v pravo vzgojiteljico šele tedaj, ko se pri otrocih sama uči. Edini otrok ne da materi dovolj gradiva, da bi proučila bistvo in dušo njegovo, ker ga iz samega strahu, da ga ne pokvari ali izgubi, preskrbno neguje, zato ga pokvari telesno in duševno. Saj so otroci, ki imajo vsega dovolj, /večinoma na isti stopnji kot otroci, ki žive v pomanjkanju. Eni imajo preveč, drugi premalo. Kjer ni mera zmerna, tam je gotova propast, ali zaostajajo otroci v razvoju duše in telesa. Naj bo vzrok, vsled katerega se zabranjuje porod, kakršen si bodi, je povečini neopravičljiv. Ko bi se združili v zakon le zdravi ljudje in taki, ki so zreli za ta stan, ki jim niso težave, združene z zakonom, le v breme, bi odpadla tudi velika skrb, ki se osredotoči v besedi: otrok in njega bodočnost. Kaj pa je otrok materi ? Mnogim le igrača — a mnogim nepridiprav, v napotje jim je. Prve so lahkomiselne, ne pojmujejo bistva otrokovega, a druge egoistinje, ki bi rade živele le sebi in svojim zabavam. Veliko bi lahko povedala o i materi in drugi, a žalostne slike naj bežijo izpred oči kot neprijetni spomini, katerih se človek ne dotakne rad ali pa govori o njih brez pravega navdušenja in zanimanja. Ljubši so mi matere, ki vidijo v otroku skrivnosten dar, ki ga neizmerno cenijo. Materna sreča je tesno spojena z otrokom in možem, če je otrok posledica zakonske ljubezni in zvestobe. Otroci plemenitih ljudi so pravi biseri, v njih ni zlobe, ni hinavščine in enakih lastnosti, ki grenijo tolikim življenje. Ob misli na take otroke se vprašam: koliko jih je in kateri so? Redki so telesno res popolni o-troci, a še redkejši so duševno plemeniti. In tisti redki so izbrani, poklicani, da blestijo kot zvezde med ljudmi, ki se ne trudijo, da bi otresli raz sebe šibkosti in hudobije. Vživati in se izživeti, to je namen večine ljudi današnjih časov, zato pogrešajo otroci prave vzgoje. Isto se godi z otroci bogatih in revnih starišev. Eni so zanemare-ni vsled ' revščine, a drugi vsled komodnosti mater in njih razkošnega življenja. Dolžnost starišev je. da otroka negujejo in vzgajajo duševno in telesno. Ljubezen do lastne krvi jim narekuje to dolžnost, a tudi postave in razni zakoni. Ko bi bili vsi otroci le posledica ljubezni in ne le strast, ne bi potrebovali ni-kakih zakonov, ki so kot strašilo brezvestnim starišem. Dokler se bo sukal svet. dokler bo solnee ogrevalo zemljo, se bodo še vedno družili ljudje, ki pravzaprav ne spadajo drug k drugemu, ker se poročijo brez pravega spoznanja in ker ne hrepenijo po popolnosti, zato bodo tudi njih otroci slabiči, katerih pot v življenje bo mogoče i-sta kot pot starišev. Od roda do roda se podedujejo vrline, a prenašajo tudi bolezni, duševne in telesne. Pot k rešitvi je dvojna. O eni sem že zgovorila. Poročiti bi se morala fant in dekle le po spoznanju, da sta ustvarjena drug za drugega, da sta si duševno sorodna in da se iskreno ljubita. Tedaj bosta prenešala z lahkoto vse ne-prilike v zakonu, a oklenila se bosta otroka, ki je posledica intimne ljubavi. z vso skrbijo in ga vzgajala z ljubeznijo. Takim starišem in takem otroku je življenje mali raj. * Druga pot je težja. Zakonska sta se poročila sicer iz ljubezni, oba sta dobra, a imata vse polno napak in slabih nagnjenj. Otrok iz takega zakona dela starišem obilo preglavice, ker podeduje navadno več slabega kot dobrega. Mati obupuje, se liuduje nad otrokom, mogoče ga celo preklinja, a da bi msili-la na pravilno vzgojo, zato ni časa, ni sredstev. Ne, vse to bi bilo, a kriva je povečini nevednost materina, da se taki otroci ne poboljšajo, nego da postajajo še zlobnej-ši in družbi nevarnejši. Vzgoja takih otrok zahteva predvsem od strani matere in očeta spoznanja lastnih napak in pogreškov. — A kdo bi si priznal lastne slabe lastnosti ? Ljudje pač tako radi koketirajo sami s seboj in so polni sa-moljublja. — No bodimo zaenkrat optimisti in sodimo vsaj matere mile je. Torej, ko mati pretehta in spozna do dobra samo sebe, naj skrbno opazuje svojega otroka. Že majhen, dvoleten pokaže slaba nagnjenja in leta, v katerih se otrok ne zaveda še svojih grehov, so najugodnejša, da ga spoznamo v dobri in slabi luči. Tedaj je tudi že čas, da otroka poučimo. A ravno v tej nežni -dobi pokvarijo matere otrokovo dušo. Udarci, zmerjanje in neprimerne kazni, ki navadno sledijo slabim dejanjem, otroka o- SAMO 6 DNI PREKO s ogromnimi puoikl nm olj* FRANCE — 19. junija PARIS — 27. JUNIJA. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega razreda. * umivalo!*! ln tekočo voda za 2. 4 ali 6 oaeb. Francoska kuhinja ln pijača. cfrerveh Jft/ie 19 STATE ST.. NEW YORK all lokalni agentje. Kretanje parnikov - Shipping New« topijo, zato postane nesprejemljiv za poznejše opomine ali pa se boji delati slabo le radi kazni, kar pa ni pravilno. Xe strah, spoznanje mora napolnjevati otrokovo dušo, da ve, kaj sme in česa ne sme. Matere si navadno ne dajo časa in nimajo potrpljenja, da bi otroka, ki je, recimo, kaj ukradel, vzele lepo k sebi in ga poučile, zakaj se ne sme polastiti tujega blaga. Kdo bi otroku toliko razkladal! Mati seže navadno v takih slučajih po šibi in šviga švaga po nežnem hrbtu ali pa se izlije ploha grdili imen na u-bogega otroka, kar gotovo ne vpliva ugodno na otrokovo dušo. Ubo-go telo — uboga duša! Kategorično : moraš, ker jaz hočem, ali to smeš, tega ne smeš, v tem obstoji vsa vzgojna umetnost večine ma-1<*r, da celo takih, ki imajo vendar nekaj šol za seboj in tudi — ne pretiravam — pedagogični študij. Vzgaja se pač le iz zavesti, da je otrok majhno, nerazsodno bitje, a mati zrela, na izkušnjah bogata žena, ki mora seveda le ukazovati, da se uveljavi vsa njena avtoriteta. Otrok ne sme nikdar vprašati: zakaj. Sledi navadno odgovor: moraš, ker ti ukazujem. Stariši ne upoštevajo tega, da so j otrokove napake pravzaprav njih lastne napake, še manj pa upoštevajo, da je otrokova duša nekaj povsem novega, čeravno je zlitje dveh duš v eno, in 4a se morajo poglobiti v to dušo, ako hočejo o-troka dobro vzgojiti. 13. Junija: Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Veendam, Rotterdam; Orbita. Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen; Conte Rosso, Genoa. 16. Junija: Relinace. Cherbourg. Hambrag; _ Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen. 17. junija: Berengarla, Cherbourg; Rocham beau. Havre. 18. Junija: Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 20. junija: Olympic. Cherbourg; France, Havre; Orea, Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen; Volendara. Rotterdam; Duilo, Genoa. 24. Junija: Mauretania, Cherbourg. 25. junija: Belgenlaml. Cherbourg, Antwerp: Deutsehlaml. Boulugne, Hamburg-Bremen. Bremen. 27. Junija: Paris. Havre; Homeric. Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam- Pres Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahda, Boulogne; Andania. Cherbourg, Hamburg; Conle Verde. Genoa SO. junija: Pres. Wilson. Trst; s tem parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. t. julija: Aquitania, Cherbourg; La Savoie Havre; Pres. Harding. Bremen. 2. julija: Zt-eland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 3. julija: Majestic. Cherbourg. 4. Julija: Lev iuthiin, Cherbourg. i «. Julija: De Grasse, Havre. 7. Julija: Columbus, Cherbourg, Bremen; Lapland, Cherbourg. 8. julija: Berengaria. Cherbourg; George "Washington, Bremen. 9. julija: Cleveland, Hamburg. 11. JuliJa: Olympic, Cherbourg; France. Havre; Rotterdam, Rotterdam; Orbita. Hamburg. 14. Julija: Reliance, Hambu-g. 16. JuiiJa: Rocha.mbeau, Havre; Mauretania, Cherbourg: Republic. Bremen; Sierra Ventana, Hamburg. 18. JuliJa: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. JuliJa: Martha. Washington. Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 22. julija: America, Bremen. 23. julija: Belgenlaml. Cherbourg; Albert Bal-lin, Hamburg. 25. julija: Leviathan. Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Orduna. Hamburg. 28. julija: Resolute. Hamburg; Bremen, Bremen. 29. Julija: Aquitania. Cherbourg: I .a Pavoie, Ha vre; Pres. Roosevelt, Bremen. 30. JuliJa: Zet-laiid, Cherbourg; Ohio. Hamburg. V JUGOSLAVIJO POL-ŽIVAL - POL ČLOVEK TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razredu oo Zagreba od $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,— vkljufno Majestic "največji parnik na sv«?tu", Olympic. Homeric, Belgen. land. Lapland. Pittsburgh, Zeeland, Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrnet.» v Združen« države z ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-ftajre pooblaščene r.gente aH WHITE STAB LINE RED STAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK V CVlefordii v angleški pri'ofi.H Cloucestoru so pred kratkim zopet začeli obratovati v premogovniku v stari jairni, v katero ž«1 ei*lo vrsto let ni mihoe prišel. Delavci, ki so preiskavali jamo. ali jo varna, so haš odstranjevati premogov prah iz starega rovi, ko se nenadoma pojavi v grozo rudarjev prtid njimi majhno, a tem grše bitje, pol žival, pol človek. Pretddelavec Leslie Jones, ki jf najprej .zagledal to bajno bitje, pravi, da je bila to "najbolj čudna živa stvar," ki jo je kdaj videl. On in njegovi prijatelji so sr nenavadnega prizora zelo ustrašili, posebno ko je žival ali pritli-kavček planil nadnjo. .Jones ga je udaril z lopato po glavi, nakar je začelo čudmo bitje mofcno krvaveli, oči vidno hudo ranjeno. Živelo pa je> še nanlavci se iriso upali dotakniti se strašnega bitja. Ko .so dan kasneje slišali, da hi bila najd&a čudnega bittja morda velikega znanstvenega pomena, .so šli radarji takoj v rov, a ni ga bilo več. "Za resničnost te stvari lahko jamčim/' je izjavil Amos Brown, lastnik premogovnika, novinarjem, ki so se iprtfcli k mjemu informirat. "Kar straih me je hdlo pred bit-jefm in sem se ga rarvno tako bal kakor drugi delavci." 200 dragocenih konj Habsburža-nov je bilo na prodaj na posestvu prin ca E->t*(rhatzyja v kraju Tut i na Madžarskem. Ljubitelji in poznn-vatelji konj so prišli iz Francije. Anglije, Nemčije in Amerike. Es-terhazv je bil nakupil od rajnkega kralja Karla 200 konj posebne pasme za vrednost več milijonov kron hotei" tako Izkazati uslniro nesrečnemu vladarju. Esatt-rhazv jt* menda -nekaj rasa upal na restavracijo Ilabsburžanov, kt*r jp pa ta nada šla za goro, j<- postavil konje na protlaj, ker jih ne more več hraniti za habsburške vladarji«. kateri so zaitonili v vednosti m jih ne bo več na madžarskom prestolu. Konji stanejo seveda ogromne vsote. SLUŽBO dobi Slovenka pri družini z enim o1 rokom: plača po dogovoru. Katero veseli, naj pride na naslov: Jennie Mognac, 2769 Sedgwick Ave., Bronx, New York City. Iščem svojega prijatelja JOHNA REBOLJ, s kojim sva bila sku-paj pred 14. leti. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Mrak, Box 624, Lynch, Ky. (2x 9.10) IMP w PREHLAD MEHURJA MOŠKI! ZaštMte m Proti ■■!<■ —j« Nabavita al nmjboljio nlEtt -P REPRESS A a* MOaKE ▼•111» tuba»c. Kit (4'a) $1 Va Uluraar ji afi Sam-Y-Kit Dept: B M B—i man St.. Maw fork Pilite n okrožnico. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce bi o« brtnike, pri katerih kupujete ali naročate ln ste M njih postrežbo sadoToljni, da oglašujejo t lista "Glas Haroda". 8 tem boete ▼stregli vsem« Uprava "Glas Haroda9 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovali \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o polnili prt ljagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jln tamoren dati vsled naše dolgoletne IzkuSnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki tanajo kabine tudi v Hira« redu. Glasom nove naselniške postara ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, ramorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnlški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi \ New Yorku pred odpotovanjem, ter se poglje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jtiguela vije bo pripuščenih t prihodnji« treh letih, od 1. julija 1KJ4 na pre vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani p« sam n rej dobiti sem žene ln otroke do 18. 1» ta brez, da bi bill Ste« v kvoto. T: rojene osebe se tudi ne Ktejejo i kvoto. Btarl3I ln otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti Pišite m pojasnila. Prodajamo rosne liste sa va« pra ge; tudi preko Trsta aamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Prav vsakdo— kdor kaj ličej kdor kaj ponuja; kdor kaj knpuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajd čudovit uspeh MAT,T OGLASI v"Glas Naroda" Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan- . skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne sli- x ke in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ,> ga takoj naroči pri: * Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York