Učinkovitost celodnevne šole 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ sta s staliSfid in sklepi začrtala temelje korenibe vsebinske spre-membe vzgoje in lzobra-ževanja. Eden takih je us-brezno organiziran in pro-gramsko zasnovan celodne-vni pcmk v osnovnih šo-lah, kajbi le-ta lahko zago-tovi nemoteno enotno so-cialdzacijo otroka, enake pogoje za delo, učenje in razvedrilo. Obenem je to pot k izenačevanju pogo-jev vseh otrok za nadalj-nje šolanje na osnovi nji-hovih. sposobnosti. Prt tem ima S2DL s svo-jimi koordinacijskimi od-bori na republiški, mestni in občinski ravni in v kra-jevnih skupnoetdh izredno pomembno nalogo. Sodelo-vata pa morajo tudi dele-gati vseh družbanopoJitič-nih organdzacdj, predvsem ZSMS, delegati društev in družbenih organizacij, za-stopnikd vzgojno izobraže-valnih ustanov in seveda samoupravni organi iz kTajevnih skupnosti. Kajti ravno v KS mora celodne- vna šola postati središče kulturnega in družbenega življenja, ob čemer pa ne smemo zanemaribi rekrea-cije. Mladi v KS bodo pri ure-sničevanju programa dodž-rai veliko pomagata, poseb-no preko svojih speciali-ziranih organizaciij. Clani društev na terenu lahko organizirajo prostovoljne delovne akoije za ureditev okolice šole (kjer je to možno), kajti ravno po-manjkanje rekreativnih prostorov je eden od več-jih aa/viiralcev pri pnehodu na celodnevno šolo. Pereče je tudi pomanj-kanje kadra. Nujno je, da se SZDLin ostale družbe-no politične organizacije povežejo s pedagoško aka-demijo in vplivajo na to, da bo le-ta vzgajala preko svojih učnih programov tudi učitelje za delo z os-novnošoloi v prostem času. Edino s kompleksno re- šitvijo vseh teh vprašanj in z enotno akcdjo bomo zastavljene naloge izpolnili. M. Perko Celoanevna šoia posiaja v nasem vzgoono izobraževainem sistemu vse boij pomemDna. ce Uipoštevamo uejstvo, da se-aanji sistem ne uscreza, lahko Taaumemo želje zainteresiramh strani za njeno flini prejšnjo uvedbo. Nesporno je, da bo nov naoin dela puitaesel mno-go dobrega pri izobraževanju mladih, ki jam manjka poana-varye zakCMiitasti našega druž-benotpolitičnega razvoja. Res pa je, da tega znanja ne bo rooč pridobiti »čez noč«. Do ta-kega znanja je mogoče pniti na več naednov. V vsakem pri-meru pa ga lahko dosežemo ta-ko, da v naše učno vzgojne programe vnesemo več mark-srizma. Pri vsakem predmetu naj bi upoštevaM marksisbidnj prisbop, kar bi amogočilo učen-cem oziToma dijakom boljše razumevanje snjovi. Tako si bi lažje predstavljald, zakaj je v določenih razdobjih (npr., pri predmetu zgodovina!) prdha-jalo do takšraili in ne drugač-nih naspratdj. Sedanji šotski sistem se je vse preveč naslanjal na poziti-vizem. često se je dogajalo, da so bile v nekateiuh učnih sno-veh obravnavane našemu druž-benemu redu povsem tuje teo-rije. Te so blle v popolnem naspirotju z osnovnimd postula-td naše pollifcike. Kako sd zarniSljaj« delo v celodnevni šoli, smo povpraša-li dva ravnatelja osemletk v občini Cerater, ki se na spre-metnbo pripravljajo že vrsto let. Osnovna šola »Tone Cufar«: Sproblesmoom celodruavne &ole smo se v Sloveniji začedi uk-varjatd že pred 10 leta. Že tedaj je bilo jasno, da je treba naš u6no vzgojni program č&m prej spremeniti. Zato ni čudno, da je načrtovana sprememba uč-no wgojnega sosteana že tedaj dobila številne zagovarnike. Ceprav je podaljšano biva-n.ie v osnovni Soli prineslo vr-sbo novosti, je istočasno pov-zročiik) pedagoSko diferenoiaoi-jo namesto prejšnje socialne diferenoiacije, ki so se ji pe-dagjogi hoteli iizogniti za vsako ceno. Že uvedba podaljšanega bivanja je poikazala, da se je treba pri delu z učenci izoga-batd improvizaoijd, saj bi ime-la nezaželene posledice pri n.ji-hovem uspehu. Učenci ne bi vedeli kaj je zanje koristno im kaj ne, saj bd se učili na pov-sem neustrezen način. Naša šo-la ima sedaj 13 oddelkov po-daljšanega bivanja. Poiik je do-bro organtairan, 7.atx> dosega-mo lepe rezultate. Na tak na-čin ne bo težko sprememti se- danjega podaljšanega bivanja v celodnevni poulc. Ce smo us-peli v podaljšano bivanje zaje-ti 40—60 odstoifckov socialno šibkih otirok to še ne pomeni, da smo rešili vse probleme. Za prebod na celodnevno šo-lo potrebujemo v vsakem pri-meru tudd dodatne prostore. 2e lard smo posredovaM pri-stojmim organom vrsto predio-gov vendar nanje nismo dobili odgovora. Ce bi uipoštevali na-še načrte, bi z adaptacijo ne-katerih dosedanjih prostorov pridobili dodatnih 96 kvadrat-nih metrov' prostorov za po-poddansko bivanje učencev, ki bi jdh potrebovali za glasbeno, liikovno in tehnidno dejavnost naših učencev. Za višje razrede osemletke pa bi pofcrebovali posebno po-slopje na Resljevd 15, ki je v privatni lasti. Sedanjd lastnik nam ga je priipravljen prodati le pod pogojem, da dobi zah-tevano vsoto denarja. Morda je prav tu temeljnd problem, ki ga nismo uspeli do sedaj zadovoljivo rešdti. Rešiti pa mo-ramo tudi vpražanje prehrane. Seveda pa s tem ni rečeno, da smo pri svojih prizadevanjih osamljeni. Za uvedbo celodnev-ne šole se zavzemajo tudi dru-gi organi, med katerimd naj omeniTno Urbanistični zavod. Ta se trudi, da bi bili vzgojno izDbraževalni objekta čim bolj oddaljeni od prometnih poti. Ka;ko je s pripravljeno®tjo staršev na celodnevno šolo?-Staršri podpirajo zarnisel o no-vem načinu šolanja. Zanimivo je, da se zanj zavzemajo prav starši podeželskih otrok, čeprav so nekaj časa govorili o njiho-veatn odporu pri uvedbd celo-dnevnega pouka. Prav tl so ti-sti, ki laiiko najbolj spoznajo praktačno vrednost novega na-čina šolanja. 2e pri predava-njdh »šoda za starše« so poika-zald veliko razumevanja za pe-reče probleme. Vendar pa opa-žamo, da je do določenega ne-razumevanja pri&lo med balj izobraženlmi starši. To nas mnogo ne preseneča. Mnogi med njimi menijo, da njihove-mu atroiku tak način šolanja ne bo kaj bistvemo pomagal. Pravljo, da otrooi že sedaj obl-skujego raane tečaje, kjer se usposabljajo za pratotična zna-nja. Nov način šolanja naj se čdm bolj približa življenju. Iz nj^a naj jemlje tisto, kar jim bo omogočilo, da bodo ufienci lažje razumeli podano udno snov. Predvsem pa ne sme biti razlik med rednim in dopol-nilnim šolanjem, kamor sodl-jo posainezne interesne dejav nosti. Redno in dapotaatoo šo- lanje naj se med seboj preple-tata. Tako bosta najlažje apra-vila svoje naloge. Osnovna šola »Majde Vrhov-nik«: Uvediba celodnevne šode je zapletena zadeva. Kar zadeva sarao zamisel je vsekakor do-bra. Pomembno je, da je posto-pek pravilno izveden oziroma, da je izveden v več fazah. Le tako se je mogoče izognitd ne-na&rbnosfci. Koncept o celodnev-ni šoli je doživel že nekaj spre-memb. Pri nas so največji pro-blemd v zvezi z zagotovitvijo prostorov in učnih pripcanoč-kov. Poleg tega je treba zagoto-viti tudi zunanje površine (ig-rišča) brez katerih šola ne mo-re izvajati programa celodnev-nega bivanja šolarjev. V naši šodi imamo pribiližno 50 odstotkov učencev, kd sta-nujejo na podroftju občine Vič-Rudnik. Ker bo v kratkem zgra-jena nova osnovna §ola, pri-čakujemo v naslednjem šol-skean lebu odliv določenega šte-vila učencev. Res je, da to ne bo bistveno zboljSalo razmer na šoli. če bi prišlo v resnici do odhoda višikih šolarjev, bi amanjšali število sedanjih raz-redov le za dve enotd. Kdaj bo-mo prešli na celodnevno šolo, je težko redi. MlsUmo, da bo ne bo še tako kmalu še z-Jasti, 6e utpošteivamo pomanjkanje denanja. Pri nas ni problemov pri zagoitovibvi kadrov. Nov na-6in šolanja bi omogočili uoi-telju da dnevno spremlja učen-cb, od tedaj, ko pride v šoto pa do takrat, ko jo zapusti. F. Capuder