325. štev. V Ljubljani, četrtek dne 21. novembra 1912. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi oh nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa oli 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se !:: pošijja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: iiuiTiii ----- -T-.-Yr-_ ■.-—... -r-- y- Leto I. N« • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • II • •• Balkanska vojna. Adrijansko morje. Buči morje adrijansko, nekdaj bilo sl slovansko, kd po tebi hrastov brod, “ » vozil je slovanski rod. Ko ob tebi mesta bela1, -naših dedov so cvetela, ko so ladje njih vojske še nosile njih ime. S. Jenko, Nikdar, še nikdar niso bile tako pomenljive le besede slovenskega pesnika, kakor v tem času. Ko je pred petdesetimi leti slovenski pesnik zapel o Adrijanskem morju, je komaj mogla njegovo pesem spremljati nada, da bo to morje zopet kakor je bilo nekdaj last davnih dedov naša last. Kie je bilo slovansko obrežje ob Adrijl pred 50 leti? Kdo je takrat mogel govoriti o slovenskem Trstu. Saj so takrat Slovenci v Trstu bili komaj mala družba zbrana v Slovanski čitalnici! In kje so bila takrat slovanska mesta v Dalmaciji? Kje je bil Dubrovnik? Kje Split, Šibenik? V vseli teh mestih so vladali takrat priseljeni Italijani. Celo slovansko primorje ob Adriji je bilo v roki tujcev. Zato Je pel pesnik: Molči morje kain si djalo, si brodove pokopalo? In pesnik je čutil tujo silo, ki Je vladala na jugu. Mesta ob Adrijl so bila v svoji notranjosti slovanska, le na zunaj so bila tuja. Prebivalstvo je bilo potujčeno. Domačini se niso zavedali, da so del onega naroda, ki živi v notranjosti. Pustili so tujcu. da je vladal. Imeli so svoje brodovje, toda nosilo je tuje ime. Zato pravi pesem? Da jih videti ni več, temu kriv je tuji meč... Toda slovanska mesta ob Adriji so se začela probujati, bolj in bolj so spoznali Slovani, da je njih domovina ob morju in da morajo to morje rešiti zase. Rastla je slovanska sila v Trstu v Splitu, v Šibeniku, v Dubrovniku. Italijani sami so opaziii pretečo nevarnost, toda niso mogli dolgo kljubovati. Rastoča slovanska sila jih je začela izrivati Iz primorskih mest. To so zapazili Nemci, ki lim le postala pot k Adriji — življenjsko geslo. Z vsemi silami so začeli delati, da si dobe pozicije v Trstu in v primorskih mestih ob Adriji. Toda Slovani so se zavedali, da morajo braniti svojo last ob morju in so združili vse *ile, da sl obdrže morje. Ob Adriji smo bili In hočemo ostati. Tudi Srbi so bili nekdal ob morju in imajo tam svoje zgodovinske pravice. Zato je bil pač velik tre-notek, ko le zmagovita srbska armada stopila na bregove Adrije in je zagledala pred seboj ono morje ob katerem se je širilo carstvo Dušana Silnega. Narav.no je, da so tudi probujena slovanska mesta v Dalmaciji pozdravila svoje brate, ko so se pojavili na bregovih Adrije. Saj So Benečani za časa Dušana Silnega morali dopisovati v srbskem kot diplomatskem jeziku, in dolgo je obvladal srbski jezik kot občevalen jezik ona mala, primorska pristanišča. Srbi so torej prišli v svojo staro last. Nemška zavist seveda tega ni mogla prenesti. Ker so slovanska mesta ob primorju in v Dalmaciji zavarovala svojo last pred nemškimi napadi — hočejo Nemci zasesti morje ob Albaniji. Slovanski pesnik je morebiti komaj slutil, kako bo čez 50 let Adrijansko morje — zopet slovansko. Ni si mogel niti misliti, da bo če2 50 let Slovenec v Trstu stal krepko na straži notranjega slovanstvo, da bodo dalmatinska mesta razvila cvetočo slovansko kupčijo in kulturo ob Adriji — da bodo ta slovanska mesta pozdravljala prihod kulturnega srbskega naroda na zapuščene bregove divje Albanije, ki so bila cela stoletja nedostopna za vsako kulturo. Toda prihod srbskega naroda k Adriji brani — »tuji meč«. Težka in dolga je bita pot kulturnih balkanskih bojevnikov skozi divje krade albanske — in ko so stopili na bregove in pozdravili morje — tedaj sc je od tam pokazal — tuji meč. Težek boj se bliža za morje Adrijansko. Nemci hočejo vladati ob njem. Ml pa vemo, da so naši pradedi zasedli zemljo od Drave do morja — In da je po Adriji brodil slovanski brod. Zato razumemo boj, ki je za nas vse tako velike važnosti. Pesem slovenskega pesnika velja daleč za ves jug — zato so naša čustva z onimi, ki se bore za nosest davnih dedov. Buči morje adrijansko, nekdaj bilo sj slovansko. B. Pismo iz Belgrada. Bel gr a d, 4. (17.) nov. 1912. Slučajno seru se sešel z jednim Slovencem, ki študira na belgrajski trgovski akademiji. Sedela sva v kavarni »Moskvi« radujoč se oba najinega snidenja. Med pogovorom nama ie uhajal čas tako hitro, da se nisva niti zavedla, da se porniče kazalec na najinih urah že na enajsto ponoči, kar je za tukajšnje razmere že pozno. Ker nisem imel ključa vežnih vrat svojega stanovanja, plačala sya vsak svojo kavo in odšla. Sum po ulicah Je žc utihnil in le velike električne obločnice so razsvetljevale Teracijo (korzo). Od trdnjave sem za čujeva klopot konjskih kopit. V brzem diru je prijezdil po teraciji vojak z dvema konjema in ustavil pred hotelom »Pariz«. Stopiva bližje iz radovednosti, kaj po-menja ta nočni prihod oboroženega konjenika. Vratar, zapazivši konjenika, stekel je po stopnicah navzgor in kmalu nato se prikaže med vrati konjeniški častnik v spremstvu štirih gospodov. Ganljivo je stisnil roko vsem štirim in pritisnil vroč poljub na ustnice svojih prijateljev. Takoj sem razumel položaj, častnik — kapitan I. reda odhaja na vojno. Spretno zajaše konja in oba tudi vojak izgineta v nočni temi, le odmev konjskih kopit nam je donel, morda v poslednji pozdrav. Malobesednost in odločnost častnika mi je imponirala, lc lahka ru-dečica je pokrivala prijazen in precej rejen obraz. LISTEK. M. ZEVAKOj V senci jezuita. (Dalje.) »Rekel je, 'da je videl tamkaj mladega moža, ki mu ne ve imena, in ki pravijo o njem, da je okraden otrok. Naj bo tako ali tako, preteku il sem s Spadakapo vse ulice v okolišu, sedela sva po vseh krčmah, menila se in izpraševala vse ljudi.« »In— kako je bilo?« »No da; rokovnjači so zakrknjeni.molče-čneži. Niti če jim nastaviš nož na grlo, ti ne izdado najmanjše reči, ki se zgodi v njihovem kraljestvu. Toda neki nočni čuvaj mi je povedal. da je pred mnogo leti neka ciganka privedla v Dvor Čudežev ...« »Povej — rotim te!« »Ne enega, marveč dva ukradena otroka.« »Istočasno?« »Tega nisem mogel dognati.« Kneginja Beatrice je vstala, planila k možu in mu vrgla roke okrog vratu. »Eden izmed njiju dveh je najin sin!« Ragastan jo je spremil nazaj k njenemu naslanjaču. _ »Ta nada me krepi, kakor krepi tebe, srce rnoje,« je dejal. »Po tem, kar sem izvedel, sem storil še obupen poizkus, da bi si priskrbel dostop k Dvoru Čudežev. Pogajal sem se, ponujal celo premoženje... a ves napor je bil zaman! 1 i rokovnjači imajo svoje straže, ki se ne dado 'Odkupiti. Rogali so se mi v obraz. »Sam kralj oe sme med nas«, mi je rekel eden izmed njih.« Spadakapa je bil že potegnil rapir, a velel sem mu ga vtekniti nazaj. Čemu bi? Premoč nasprotnikov bi naju bila zadavila, in tudi če bi bilo izteklo vse najbolje, izvedela vendar ne bi bila ničesar. Žal mi je, da se nismo pomenili prijazno,« je dodal z nekakim srdom. »Toda krivda je njih, ne moja. Niso me hoteli sprejeti kot prijatelja. Tem slabše zanje! Vrnem se k njim kot sovražnik! In tako pojdem preko zaprek! Kralj francoski je na moji strani...« »Ali meniš, da Franc 1. ustreže tvoji zahtevi?« »O tem sem prepričan. Znan mu je moj vpliv pri italijanskem poslaništvu, ki je dospelo pravkar na francoski dvor...« »Da, počakati bo treba! Toda nisem ti še povedal vsega ... Ravno sem se vračal, ker se mi je mudilo h kraljevi avdijenci; kar začujem na ovinku neke temne ulice tako čudno, žalob-no ihtenje, da sem se nehote ustavil. Prisluhnil sem, a nisem slišal ničesar več... In že sem hotel iti dalje, ko se spet začuje tisti glas, glas ženske, mlade deklice, glas, strt od srčne tesnobe glas, ki je prosil, rotil in klical na pomoč! Ta glas je klical ime, samo ime — nedvomno, tisto, v katerem se je izražalo vse trpljenje in edina nada nesrečnega bitja, ki ga je izročalo vetru, ime moža, ki bi bil prihitel kot rešitelj, ako bi bil slišal ta klic.« Beatrici je zastajala sapa v razburjenem čakanju. »Katero ime? Katero?« je zajecljala. Ragastan, ki ga je stresalo samega nepopisno razburjenje, se je sklonil z enim kolenom pred njo do tal in jo objel z obema rokama okrog pasa. »Zdi se mi. da sem uganila. Toda povej, mi to ime, ljubljeni moj, moram ga slišati. Katero ime je klical tisti glas?« »Klical je: Manfred!« Pristopiva z rojakom bližje k vratarju te? ga vprašava: »Kamo je odišao ovaj oficir?« »:>U Jedrenje««, bil je kratek, toda pometm ben odgovor vratarja. Iz nadaljnega sva izvedela, da odide o polnoči vojaški vlak proti Sofiji. Izražajoč drug drugemu nado, da se gospodar hotela (gazda) (ker to je bil oni častnik) čimpreje vrne kot zmagovalec na čelu hrabrih svojih vojakov zdrav in vesel v Belgrad in da prinese seboj veselo vest o padcu Dvinopolja, ki še vedno vspešno vstraja v varstvu turške, že zelo de-cimirane in demoralizirane posadke, odbijajoč vedno slabeje silne naskoke bolgarske in srbske vojske, odšla sva s prijateljem instinktivno na — postajo. Pred kolodvorom na vseh vhodih so stali stražniki «Narodne odbrane«, nekake »Burger-garde«, nad 45 let stari možje v priprosfi narodni noši s kučmo na glavi in z opankami na nogah, pred seboj, okolo pasu opasano, taško s patrom, na rami pa dolge puške starega sistema, na njih pa dolg, črno pobarvan tenak in koničast bajonet. Ravno ko sva prišla pred glavni vhod, je stala tam gruča mož, ki so hoteli na peron, kar pa straža ni pustila, sve-sta si svoje vzvišenosti nad priprostimi zemljani, ki nimajo sreče nositi puško na rami in stati na vratih kolodvora. Slišala sva močan glas straže, da kdor razžali stražo bo ostro kaznovan, ker straža izvršuje povelje svojih predpostavljenih in vsak mora se podvreči naredbam straže. »Sta misliš, da je ovdje »šildvoh« samo tebi za šalu? Ajdi, ajdi proč!« Vsiljivci so končno mrmraje odstopili od vrat, zlasti pa. ko sc je nama posrečilo prodreti vrste radovednežev, da odideva na peron. Straža, ki me že dobro pozna kot novinarja, nama je odprla na široko vrata in izginila sva v prostorni in visoki obokani areni obširnega kolodvorskega poslopja ob zavisti polnih pogledih zunaj čakajočih. V kotu je dremal star železniški vslužbenec, drugače je bilo A7se tiho. Stopiya na peron. Redko razstavljene žarnice so le slabo razsvetljevale peron-ske prostore. Vlak je že stal pripravljen. Svoje zadnje kratko poročilo o tem moram popraviti v toliko, kakor sem izvedel pozneje, da ni bilo 30, temveč 45 vozov za vojaški transport. Radi velike dolžine vlaka nisem namreč mogel točno prešteti vseh vozov in sem približno označil število njih. Tam na koncu perona je stal častnik, na zgornjem koncu pa se je izprehajal policijski častnik, drugače je bilo vse mirno, nikjer življenja. Sprehajava se po peronu in zaideva na gornji kraj perona, ki je precej dolg. Tam se nahajajo čakalnice. Pogledava skozi okno in glej — v čakalnici zagledava to, kar sva hotela videti. Prostorna čakalnica tretjega razreda bila je nabito polna naših junakov — hrabre srbske vojske. Vstopila sva. Vojaki, okrašeni s krizantemami za ušesi, na prsih, na čepicah povsod cvetje — življenje, so se živahno pogovarjali med seboj. Ti krasni, mladi fantje polni življenja — odhajajo, vrnejo li se vsi, ali vsaj zdravi? Strašna je vojska, ali slajša je svoboda svoboda naroda, naroda, ki tembolj zivi„ čim silnejši, čim neupogljivejši so njegovi sinovi. Iz krvi teh poedincev izide zlato sobice svobode —- novo življenje, za bratski in ljubljeni nam narod srbski, katerega je usoda določila, da kaže pot slovanskim narodom, da Posamezna številka 6 vinarjev ::: Uredništvo in upravništvo: :: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8 Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nelfrankirana pismi se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase 8c plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ir zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poli: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: iu Telefon številka 118. •' ..V . #//!!# Jc\ Kaj išče mož ob lanipici?, i in kaj tako se trese? Rad našel bi v Albaniji — avstrijske interese. samo v boju — zmagamo in živimo. S kakimi občutki sem prestopil prag čakalnice, v kateri diha stotine prs oni nalezljivi zrak — navdušenja za sveto stvar. Umreti za narod, za svobodo narodne celokupnosti, kako je to krasno, vzvišeno . . . Pristopila sva k najbližji skupini. Pred nama je stal narednik, okrog pa priprosti vojaki. Predstaviva se kot novinarja slovenskih časopisov. Pokaževa jima »Dan«, slučajno sein imel ono številko v žepu s karikaturo, ko angelj miru s palmovo vejico v roki ustavlja grozeče velesile, ki marširajo na Balkan. V ospredju Avstrija — s krhko sabljo v roki . . Govorili smo marsikaj — toda čemu pisati to, kar čuti srce, ki preživlja tako velike dogodke, saj le oni razume, kdor čuti, kdor živi v ozračju tako polnem elektrike in — strelnega prahu. Toliko naj še pripomnim, da Srbija še ni izčrpana, da ima mož, ki se ne strašijo, četudi bi se še stokrat ponavljala najstrašnejša bitka pri Kumanovem, katere žive priče so stale krog mene. Vsem je sijala iz obraza radost in navdušenje. Ne bom nikoli pozabil dobrodušnega, dobro rejenega moža, ki je sedel na klopi zidu in zadovoljno rezal kruli po koscih in jedel. »Jaz se ubijem sam, ako me ne puste na vojsko«, je dejal. Ko sva jim prigovarjala, da Drinopolje prej pade, preden pridejo tja, so vsi želeli, naj traja boj vsaj še en dan, ko tja pridejo. »Samo, da se bijemo«, so dodajali. Med vojaki so bili trije, ki so bili žc ranjeni in sicer pri prvih operacijah. Narednik nama je pojasnil, da je pripravljeno večje število vojaštva v Belemgradu za Drinopolje. Toda za sedaj se je poslalo Ic 150 mož artilerije. Vsled tega je glavno poveljui-štvo v Belemgradu izdalo povelje, naj se priglasi prostovoljno 100 mož, ki odidejo v Drinopolje. Priglasilo pa se jih je čez 1000 mož, in tudi ostali so hoteli iti, toda uvideli so ogromen naval in — odnehali. Od teh 1000 mož so izbrali 100, toda drugi so protestirali energično proti temu in vsled tega je ostalo že izbranih 100 v Belemgradu in jih šlo 150 drugih, ki so protestirali, ker se jih je hotelo pustiti v mestu. »Manfred! Manfred je klical? Ali veš za 8of°y°- la nesrečnica je klicala Manfreda? Manfred torej živi! Najin otrok živi! Menda vsaj nisi slišal napak? Saj veš, da se človeku včasih kaj dozdeva, kar se izkaže pozneje kot plod domišljije? Ali je res klicala Manfreda?« »Zares je klicala Manfreda,« je rekel Ragastan, ves bled. »Slišalo se je prav razločno, zakaj krik ni prihajal od daleč. Spadakapa ga je tudi slišal.« »In kaj si stori! nato?« »Poslušal sem,« je rekel on nekako potrto. »Poslušal sem na vsa ušesa, z vsem svojim hrepenenjem in vso svojo ljubeznijo... V polutemi, ki vlada neprestano v tem bednem oddelku mesta, je bilo težko razločiti, odkod prihaja ta krik... in glas je bil umolknil, preden sem izvedel, kje se je rodil.« 'Kaj si storil potem?« je povzela Beatrice, nestrpno kakor vsi ljudje, ki se oprijemljejo poslednje bilke. »Iskal sem, povedal sem neki ženski, da sem slišal tak in tak klic na pomoč. Rekel sem ji, da sc zdi, da je prišel klic iz bednega brloga, jedva par korakov od njenega lastnega stanovanja ... Odgovorila mi je, da živi tam blazna ženska z imenom Margentina, ki je vedno sama... -- Pogostoma se dogaja, da kriči, je dodala. 'Jodu ne zmenimo se zato, saj ni zlobna? — Z vso gotovostjo. Poznam jo žc dolga leta. Vsak človek zna. da živi Margentina sama kakor divja zver.« Beatrice ga je gledala še vedno z gorečimi očmi. In spet je vprašala: »Kaj si storil nato?« •Stopil sem v hišo in potrkal. Nihče ni prišel odpirat. Vlomil sem vrata. V stanovanju ni bilo nikogar. »Klical sem. Čez nekaj časa se je vzdignila na razpadajočih stopnjicah strašna silhueta razkuštrane ženske, ki me je merila z divjim pogledom ... Rekel sem ji: — Pravkar je klical v tej hiši nekdo na pomoč. Ali ste klicali vi?... Ona pa je položila prst na ustnice in dejala: »Pst! Ne izdajajte skrivnosti Bloaja. Jaz se smejem, vi pa me hočete pripraviti v jok!« Odhajaje sem ji podaril cekin. Zdelo se je. da je prešinil njene blazne oči žarek razuma. — Jih še imam takšnihle, še mnogo jih imam. Bogata sem zdaj. Dobra dama mi je vrgla celo mošnjo, polno takšnih zlatnikov... Nato sem odšel!« je zaključil Ragastan z gesto globoke trudnosti. Je par trenutkov ga Beatrice ni več poslušala. Premišljala je in zrla srepo tjavendan. »Tista hiša... hiša, kjer stanuje blazna ženska,« je izpregovorila nazadnje, »ali ne stanuje tista ženska blizu ulice Franz-Arše?« Začudeno se ie zgenil Ragastan. »Ravno v tisti ulici bo. druga ali tretja hiša. Kako veš to?« »Saj ne vem. Zdi se mi. Zdi se mi. Zdi se mi, kakor da bi se mi sanjalo. Vidiš, zdi se mi. da bi umrla, ako naju prevara ta nada. Poslušaj,« je povzela »Ono jutro si mi dovolil, da sem te smela spremiti. Ostala sem s Spadakapo v kočiji, dočim si ti iztikal po okolici. Mimo je prijahal mlad mož. Nisem ga videla, toda slišala sem ga, ko je govoril s Spadakapo par besed, in njegov glas je pretresel mojo notranjost do najskritejše žilice. Ko sem se sklonila skozi okno, da ga pogledam, je bil že daleč... Ne smej se. dragi moj, ta glas sem slišala nekoč! In — ali ni čudno to strinjanje slučajev? (Dalje.) Kaka brezprimerna požrtvovalnost In talca vojska naj bi ne delala čudežev. Za hip pridrdra na postajo vlak, odšli smo na peron. Poseben vojaški vlak je pripeljal rezerviste — še mlade fante — očividno iz tujine. »Živela Srbija«, »živeo balkanski ^savez«, »živela srbska vojska«, »smrt vragu naše otac-bine« je odmevalo od zidov kolodvorskega poslopja. Neki 301eten mož stopil je na kovčeg in začel govoriti. Govoril je o zmagah srbske armade, govoril o grožnjah in mobilizaciji Avstrije Avstrijski diplomatje bi si tiščali ušesa, ko bi slišali govoriti 'tako preprostega moža. Vsega pisati ne smem . . . In zopet je zaorilo po peronu: »Slava kralju Petru, živeo srbski narod!« Končno se je vendar izpraznil peron, med IUUUIV»UV ..—.._, ... vojaštvom pa je začelo petje. Peli smo vsi, tudi kega dela srbskih čet proti Drinopolju. in Ca- VEDNO BLIŽJE CARIGRADU. — BOJ ZA ČATALDSKE UTRDBE. Sofija, 19. novembra. Kanonada se vedno bolj bliža Carigradu. V nedeljo se je s Pere čulo grmenje topov, kar pomeni, da je bolgarska artilerija oddaljena od Carigrada 40 kilometrov. Najbrže je bolgarska artilerija razbila čataldsko obrambno črto in se sedaj vrši krvava bitka v centrumu utrdb, na ^železniški progi Čataldža-Hadem Koi. Železniška proga Dimotika-Lile Burgas-Čorlu in že prej osigu-rana proga Mustafa paša-Drinopolje-Baba Eski in Dimotika, omogočuje Bolgarom ne samo prevoz čet, ampak tudi preskrbovanje armade z živežem in uspešno ambulančno službo. Položaj na zapadnem bojišču, kjer so operacije takorekoč že končane, je dovolil prevoz veli- častnikL Ali, to so bili trenotki, ki mi ostanejo v srcu nepozabljivi, neizbrisni . . . Naenkrat je zaklical kapitan (oni, katerega smo videli na teraciji): »Nastop«. Vojaštvo je nastopilo v dvostopu. »Levo ravnaj se« in moštvo je izravnalo vrste. Zdelo se mi je, da imam Sokole pred seboj. Podčastniki so oddelili može na več oddelkov. Vsak oddelek je vstopil v drug voz. Komaj so bili vojaki v vlaku, pa so se vsuli — Bolgari na peron, kje so bili doslej, ne vem, take ogromne množice v Belemgradu še nisem videl skupaj. In vedno nove trume so prihajale s kovčegi na rami ter vstopali v vojaške vozove. Bilo jih je 1800, ki prihajajo dan na dan iz Amerike skozi Beligrad. Po srbskih železnicah se vozijo zastonj. Med njimi sta bila 'dva bolgarska dijaka, ki študirata na Lipskem. Tudi ona odhajata v domovino. Predstavili smo se drug drugemu. Sama sta se čudila, da je toliko Bolgarov v Ameriki. Vozov je bilo premalo, končno so se vendar uredili. Belo-modro-rdeča zastava je zaplapolala iz bolgarskih vozov. Srbske in bolgarske pesmi so za-orile in častniki so se objemali in poljubljali. Signal je dan, ura je polnoči in vlak se začne pomikati dalje. Gromoviti vzkliki so pretresali ozračje, trobenta je zadonela in vojaki so nam metali cvetje. Hvala Vam, hvala, dragi bratje! Na veselo svidenje! Srečni Vi. ki se morete boriti za svoj — narod! Usoda naj Vam dodeli, 'da se srečno vrnete v domovino! Kralja Petra I. še ni iz Skoplja. Pričakovali smo ga včeraj in danes. Vse priprave za bak-ljado in iluminacijo so pripravljene, tudi cvetje Je pripravljeno in ljudstvo težko pričakuje, da proslavi dostojno predstavitelja Velike Srbije. Listi izražajo nado, da v par dneh gotovo pride. O turških ujetnikih in ranjencih ter nekoliko epizod iz vojne, kakor mi ie pripovedoval neki častnik, ki je bil zadet v nogo in ozdravil, pa prihodnjič. Mars. stopne planine. V ponedeljek sc je boj nadaljeval z naj večjo ljutostjo. Turška vojska je imela strahovite izgube in je bila končno prisiljena, da se vda. Kapitulacija se je izvršila ob 4. popoldne. Ujetih je bilo nad 50.000 Turkov. Slovenska zemlja. S Krasa. (Epilog komenskim častnim občanom.) Tinka, tonka — tinka, tonka, »Cene Jakončev« v »Novem času« plonka. V 302. št. »Dneva« z dne 29. okt. t. 1. smo priobčili dopis, govoreč o komenskih častnih občanih. Pisali smo o nasilnosti komenskega dekana, katera se je pojavila s tem, da je župana Ceneta Jazbec pregovoril do tega, da je predlagal starešinstvu imenovanje deset znanih častnih občanov. Dodatno k temu dopisu poročamo danes, da je večina komenskih gospodarjev in volilcev poslala županu nezaupnico radi teh častnih občanov, kajti župan ne zna naštevati in opravičiti posebnih zaslug teh mož za komensko občino. — Vsled tega si je dal župan, kateri ni zmožen najmanjšega pisma pravilno spisati, od znanega »prečastitega« gospoda koncipirati odgovor na omenjeno nezaupnico ter ga je »preplonkal« in poslal v »Novi hov, ki pa seveda niso nikakega odločilnega po- £ag<< v ^likj dopisa komenskega z dne 15. t. m; mena za konečni izid bitke. Vprašanje je, če j y cjopjsll navaja, da so na nezaupnici podpisani možje »deloma prijatelji manjšine občinskega starešinstva v Komnu« in da so ti volici »deloma prlprostl in nepoučeni ljudje.« — Nadalje omenja, da so ti podpisanci »večinoma zapeljani« in da je županstvo »resnično predlagalo tnože, ki so sc deloma v javnem življenju za cel slovenski narod in Goriško deželo, deloma nekateri špecijalno za občino Konten že veliko potrudili ter da če manjšina ne vidi zaslug, je to . ------------------------- !u »Perbako« taldži. Z vso sigurnostjo se lahko trdi, da stoji pred Čataldžo okolo 200.0^0 mož pod direktnim vodstvom generala Dimitrijeva. Vesti o bojih pri Čataldži so silno pomanjkljive m protislovne. le toliko je jasno, da so Bolgari na jugu v Bujuk-Čekmedžu. da njih topovi v centrumu dosegajo že Hadem Koi in da se na severu okolo jezera Derkos močno utrjujejo. Po nekaterih vesteh iz Sofije so Bolgari že v petek zasedli šest utrdb, najbrže one v centrumu okolo železniške proge. Turki se branijo obupno in so kolikor je mogoče posneti, dosegli nekaj uspe bodo Bolgari po zavzetju čataldskih utrdb odkorakali proti Carigradu. Neka poročila zatrjujejo, da so vsled bojazni pred kolero odstopHi od tega načrta. Na vsak način pa je treba še počakati na izid bitke, o kateri prihajajo silno protislovna poročila. London, 19. novembra. Dopisnik angleškega lista »Times«, ki se nahaja v obrambni liniji pri Čataldži, brzojavlja svojemu listu, da se je vršil včeraj strašni artilerijski dvoboj. Oči- pač stvar osebnega mnenja itd.« — »Perbako« vidno so Bolgari skušali zvedeti, kje je turška stT10 vskliknili, ko smo to čitah, — kajti tako sila slabejša. Včeraj opoldne je kanonada ne- j odgovarja župan, ki zna za silo^ čitati m pisati, koliko ponehala, ob treh popoldne pa zopet izbruhnila z vso silo. Bolgarske baterije, ki so skoraj vsein k inteligenci spadajočim podpisan-cem na nezaupnici. — Na to repliciramo, da zu- postavljene 5 kilometrov od Čataldže, so otvo- pan ge sedaj ne zna navajati zaslug dotičnih rile silen ogenj. Pehota je udrla na ravnino in zavzela vas Ezetin, a se je pozneje morala zo- častnih občanov in da celo njih imenna pamet ne zna naštevati. In taki možje naj bi imeli za- Volna. •s* Danes je izven vsakega dvoma, 'da so srbske čete že dospele na obalo .1odranskega morja. Čete generala Jankoviča so skupno s Črnogorci zavzele mesto Leš (Alessia) na levi obali Drina, par kilometrov od morja. Dalje poroča neka srbska uradna vest, da je ena srbska ■kolona po zavzetju Leša odkorakala proti Draču, kamor dospe že jutri, torej preje, preden ona kolona, ki prodira proti Draču iz Dibre. Kakor kaže, bodo Srbi zavzeli turško jadransko primorje do Drača še preje, preden pride do premirja, kar je velike politične važnosti. Podrobne današnje vesti o bitki pri Bitolju ilustrirajo to poslednjo bitko Srbov na zapad-nem turškem bojnem polju. Ogromen vojni plen, 17.000 Turkov'mrtvih in ranjenih in vrhutega še 50.000 ujetih. Srbi so na sijajen način presekali Turkom umikanje proti Ohridu vsled česar se je turška armada hočeš nočeš morala udati in položiti orožje zmagovalcem pod noge. Treba je posebno poudariti, da so to zmago iz-vojevali Srbi sami, kajti Grki, ki so prodirali proti Bitolju od juga, niso prišli v pravem času. Na zapadnem macedonskem bojišču se sedaj o kaki turški armadi ne more več govoriti. Le v Skadru se obupno brani okolo 15.000, v Janini pa 8000 do 10.000 Turkov. To so zadnji ostanki mogočne turške zapadne armade, ki je štela nad 150.000 mož. Srbi so torej končali svoje delo in bodo sedaj Bolgarom lahko izdatnejše priskočili pri Drinopolju in Čataldži na pomoč. Ravnotako je tudi grška armada prosta. Glede bitke pri Čataldži si še danes ne moremo napraviti jasno sliko. Eno je gotovo, in to Je, da o kaki turški zmagi, oziroma bolgarskem porazu ni govora. Bitka še vedno divja na vsej liniji. Jasno sliko bomo dobili šele potem, ko Bolgari uničijo turški odpor, ki je samo-obsebi razumljivo pred vratmi Carigrada veliko hujši kot v prejšnjih bojih. Do mira oziroma premirja bo zelo težko prišlo. Zavezniki zahtevajo, da se Turčija na milost in nemilost izroči zmagovalcem. Vsekakor je vojna v zadnji fazi, nakar se bodo zavezniki pričeli pogajati direktno s premaganim Turčinom. Vprašanje neodvisnosti Albanije in vprašanje srbskih luk na Jadranskem morju postaja vedno zanimivejše. Diplomati imajo silno mnogo skrbi. Zadnje dni je še neka druga afera silno poostrila napetost med Avstrijo in Srbijo: afera avstro-ogrskega konzula Prochazke v Prizrenu. Dunajsko in budimpeštansko časopisje hujska kar se da in prinaša danzadnem najpodlejše izmišljotine. Eni listi govore, da so Srbi Prochazko umorili, drugi da so ga zasuž- pet umakniti, ker jo je iz teh pozicij pregnala I siUjre za našo občino, čijih imen niti župan ne zna pravilno imenovati in zapisati? — Ker on tega ne zna, naj nam njegov »diktator«, komenski dekan, objavi te zasluge posebno za komensko občino! V tem slučaju bodemo mu pritrjevali — ali pa zasluge zanikali. — Dokler tega ne stori župan, odnosno njegov komandant de kan, ne priznava večina komenskega prebivalstva in volilcev pravilnost njih imenovanja^ komenskim Častnim občanom, — kajti, kjer ni zaslug, ne sme biti časii, — Da bi imeli dotičm komenski častni občani zasluge za komensko občino, je pač »osebno mnenje« dekanovo v dosego znanega zle namena: izbacniti v bodoče vse napredne starešine iz komenskega županstva. To je faktično — nasilje, katero ie treba — zlomiti — in Komenci lahko upajo, da bodo merodajne oblastnije označeno Častno občau-stvo zapretile, ker tako imenovanje bi ne bilo pravično in zakonito. — Zato 11 dimo na »pre-pionkani« dopis župana, da je bas večina si da-njega komenskega starešinstva z županom vred __ »nepoučena« in nerazsodna o tej stvari. Manjšina ni »zapeljana«, ampak večina z županom na Čelu je zapeljana po »diktatorju« -dekanu ter se da za nos voditi, kamor in kakor on hoče. — Svetujemo županu Jazbecu, da premišljuje, kaj je storil, stopivši na led, na katerem je v nevarnosti, da se — zvrne. — Ako ni zmožen županiti s svojo glavo, naj se odpove županstvu in naj ostane, kakor prej^ »Cene lakončev« in ne župan. — Niso časi več za to, da bi imeli Komenci »diktatorja« namesto župana. Zagrebčani imajo znanega Čuvaja, a svobodni ljudje nočejo enakega zmaja. Naj bi župan poslušal nasvet njegovega nad 80 let starega očeta, ki mu večkrat pravi »Cene, vzenn p»kon v roke in delaj, kajti to je bolje za te. kakor da županiš. Že marsikdo je vse zažupanil. Glej, da se tudi tebi ne zgodi tako! Bodi tedaj rajse »Cene Jakončev«, nego komenski župan. To bode boljše za te in tvojo družino!« In to potr-jamo tudi mi, kajti: »Cič ni za barko« in tudi Vi, gospod Cene, niste za župana. Verus. turška artilerija. Kmalu na to je^vas zgorela Artilerijski dvoboj je prenehal šeje pozno v noč. Bolgari so nastavili bombardiranje utrdb Hamidie, a Turki hrabro odgovarjajo. Dopisnik »Timesa« poroča, da so se Bolgari morali prepričati, da so turške pozicije silno močne. Carigrad, 19. septembra. Generalissimus turške armade. Nazini-paša, poroča:. Artilerijski dvoboj traja dalje, četudi slabejše. Bolgarska infanterija, ki je skušala na nekaterih mestih prodirati, je bila odbita. Carigrad, 19. septembra. Govori se, da je levo bolgarsko krilo pri Derkosu doseglo velike uspehe, ker turško vojno brodovje vsled viharnega morja ni moglo podpirati svojih čet. Mah-mur Muktar-paša je bil na nogi težko ranjen in so ga prepebali v Carigrad v bolnišnico nemškega poslaništva. Mahnuid Muktar-pašo so zadele tri kroglje, od katerih mn je ena prizadejala nevarno rano. Sofija, 19. novembra. Bolgarska vojska se še vedno bori na oddaljenih točkah čataldske linije, da pripravi teren za nadaljne operacije. Carigrad, 19. novembra. Veliki vezir je dobil sporočilo, da je osma divizija včeraj odbila Bolgare, ki so prodirali proti fronti. Bolgari so imeli velike izgube. Artilerijski dvoboj divja naprej na vsej fronti. Pariz, 19. novembra. »Journal« poroča, da so Bolgari obkolili vse točke pozicije. Levo turško krilo in centrum sta odbita. OSEMURNO PREMIRJE. Carigrad, 19. novembra. Na prošnjo Turčije za 14urno premirje za pokop trupel, so Bolgari dovolili osemurno premirje. Po uradnih vesteh umre po 200 1 urkov na dan za kolero. ZMAGA PRI BITOLJU. Belgrad, 19. novembra. O sijajni srbski zmagi pri Bitolju se še poroča: Bitka je trajala cele štiri dni. V petek so Srbi započeli bitko s tem. da so osvojili neke pozicije, ki so jih preje imeli v rokah Turki. Preje so imeli Srbi zelo neugodne pozicije v nižavi, ki je bila poplavljena. Prvi dan borbe se je Srbom posrečilo Turke potisniti iz pet najvažnejših pozicij, kjer je bilo 20.000 turške vojske, dočim je bila ostala koncentrirana tik pred Bitoljem. V soboto se je počelo splošno prodiranje srbske vojske pod najneugodnejšimi pogoji. Operacije so bile zelo otežkočene, ker so sc Srbi morali boriti, gazeč po močvirju in stoječ do pasu v vodi in blatu. Te okolščine so zavirale tudi artilerijo. V nedeljo se je bitka nadaljevala. Borba Je bila vedno ljutejša. Srbi so obšli celo turško vojsko, katero bojno črto so prebili ter s tem prisilili Turke', da so se jeli umikati proti mestu. Srbska konjenica je po obupni borbi zavzela most preko Črne. kar je bilo v toliko velikega pomena, ker je reka vsled velikega deževja preplavila bregove. Konjenica je krenila na jug ter zasedla del mesta. Med tem je moravska divizija drugega poziva prisilila turško artilerijo? da je umolknila, 6. polk je uplenil štiri gorske topove, moravska divizija pa eno gorsko baterijo. Turki so se potem, ko je moravska divizija uspešno obšla njihove pozicije in ko so drugi voji zavzeli najvažnejše točke, skušali rešiti s tem, da so se okrenili ter napadli za hrbtom stoječe srbske voje, hoteč njihovo bolno vrsto prodreti in se rešiti proti Ohridu. » ... « J « t,ll <bliki uitimatuma. so se z velikimi Izgubami umaknili v mesto, Srbska vojska je brez odlaganja prodirala proti mestu Pred večerom je zavzemala pozicije, ki so bile od Bitolja oddaljene samo še štiri kilometre. V nedeljo so bili Turki od treh strani obkoljeni, n a četrti strani pa so imeli nedo- DNEVNI PREGLED. Hafner in čebele — ne štriha vkup! Pri zad- niem občnem zborovanju članov »Slovenskega čebelarskega društva« (2. februarija 1912) so na prekanjen in tihotapen način klerikalci vrgli cel odbor društva, ter so na njegovo mesto nastavili svoje kreature in petoliznike. Zasluženi možje, kakor učitelji Črnogoj, Likozar, Petrič itd., vneti in uspešni strokovni čebelarji, so se morali ogniti ljudem, kateri niso niti strokovno, niti glede njih značajev zmožni, društvo zastopati — ker njih zmožnost obstoji edinole v hinavščini petoliztva. Da S. L. S. pokaže članom društva vso svojo moč in spretnost, je postavila notarja Hafnerja na čelo društva. Res, ta mož je vreden svoje stranke — pa veliko nas je čebelarjev, kateri smo mnenja, da bi on bolj ugajal kot predsednik farških trotov, kakor pa da bi bil zaščitnik naših pridnih in poštenih čebelic. Po tožbi, katera je tega človeka pokazala kot malopridneža in nevarnega družabnemu življenju v vsakem kraju, kjer se naseli, mi čebelarji in člani S. Č. D. tirjamo, da ta brezvestnež odstopi od predsedništva našega društva, ter naj svoje zmožnosti in svojo spretnost posveti izključljivo vzgoji peklenskih čednosti svoje stranke še ta kratek čas, kateri ji je določen. »Slovenska Ljudska Stranka!« Le tako naprej, tvoji voditelji bodo kmalu vsi vitezi in nosilci raznih visokih redov — zakaj? Ali zato, da so za ljudstvo delovali? Ne, ne, zato, ker so zoper ljudstvo in v interesu vlade v Beču delovali — tako nastajajo na tvoje stroške razni yitezi plemeniti Razdrtmost in Grabikardobis. Katoliški Albanci v katoliški luči! Katoličani so smatrali pravoslavne kristjane za nekaj manj vrednega, rešitve in izpreobrnjenja potrebnega. Pravoslavni Srbi in Bolgari niso bili fanatičnim katoličanom nikdar preveč simpatični. Tudi ljubljanski »Slovenec« ni doslej nič maral pravoslavnih Jugoslovanov, zdaj pa se je — izpreobrnil. Da, še dalje gre: hvali pravoslavne Srbe in graja katolike. To je lepo in senzačno. V torek je pisal »Slovenec« v članku »Otročje« o katoliških Albancih tako-le: »Albanci, ki so se okolo Prizrena naselili, so večinoma katoliki, a se v svojih manirah od drugoverskih rodov le zelo malo razlikujejo, kar potrjuje celo gosp. Siebertz, kateremu ne bo nihče odrekal katoličanstva. Zanesli so v nove kraje krvno osveto, splošno javno nevarnost, krutost, rop in tatvino ter svoje moralno jako slabe navade. Tako n. pr. tudi mnogi kato-iški Albanci žive v večženstvu in zakonska morala je pri njih na precej nizki stopnji. Skratka, albanski element je Staro Srbijo le okužil in prav zaradi Albancev je srbski kmet e še bolj propadel. Mi moramo tu pač izjaviti, nam je pridni srbski kmečki živelj odločno ljubši kakor pa leni albanski, ki sosedu koruzo rajši pokrade, kakor da bi jo sam pridelal.« — Ta »Slovenčeva« izjava nas veseli, ker dokazuje, da se je posvetilo tudi tja, kjer je vladal še nedavno goli katoliški fanatizem. Čudno pa je, da je vendar katoliški opat Hel-mer v delegacijah strastno branil Albance. Avstrijski ex offo-katoličani torej niso edini glede Albancev. No, Albance je ostro obsodila kot surov, barbarski in vsaki kulturi sovražen narod celo nemška »Tagespost«. Vendar pa je poslanec Wolf pozival Avstrijo na vojno proti Srbom zaradi Albanije. Pri delegacijskem di* neju je Wolfa za ta njegov govor pohvalil še sam cesar, češ: »Lepo ste govorili.« Med katoliki je torej zaradi Albancev razkol. Z Bleda se poroča: Dne 19. t. m. je umrl Valentin Rozman, rojen leta 1824., doma iz Za-goric, občina Bled. Pogreb bo danes ob 8. dopoldne. To je morda zadnji veteran, ki je služil pod našim Radetzkyjem na Laškem. Bil je feldwebel. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja svoje podružnice, da se leto bliža že proti koncu, vsled tega naj pošljejo podružnice svoje prispevke, kakor članarino, podpore članov in druge darove vodstveni blagajni. Boljši razvoj vrtnarstva bi doprinesel k gmotni povzdigi naših krajev. Kakor povsod je tudi za razvoj vrtnarstva mogoče doseči po-voljne uspehe — le z združenimi močmi, zato se je osnovalo podjetje, v katerem je na dosti različne načine dana priložnost za sodelovanje in vsi prijatelji vrtnarstva ter sploh vsi prijatelji narave naj se blagovolijo priglasiti na naslov: »Goikova vrtnarska šola v Kranju«, da zamoremo potem skupno delati našo nalogo v popolnem prepričanju, da delamo za svoj in svojega bližnjega blagor. t Drobne štajerske novice. U m rije v Di uz-i..irju pri Šoštanju posestnik, bivši župan in častni občan šoštanjske okoliške občine gospov. Mihael Tainik. — P o r o č i I s e j e gospod Josip Kodre, živinozdravnik v Žalcu, z gdč. Julko Brinove z Vranskega. — Ogenj. V Pirclia-novi tovarni za vato v Slov. Bistrici je izbruhnil te dni ogenj, katerega pa so kmalu pogasili, da ni napravil večje škode. — Najde nam r t-v e c a. V Šmartnem na Pohorju so našli mrtvega bivšega mesarskega mojstra Antona Korena po domače Povha. V nekem gozdu pri St. j ur ju ob Taboru pa so našli mrtvega raz-našalca kruha Konrada Kališeka. —• V I a k skočil s tira. Iz Radgone poročajo: V nedeljo je skočil med postajama Knzevci-Vudi-ševci na lokalni železnici Ljutomer-Kadgona s tira osebni vlak. K sreči se ni pripetila nobena nezgoda. — Ponesrečen otrok. V Retju pri Trbovljah je zašel triletni sinček Maks rudarja Gerčerja na industrijski tir trboveljske premogokopne družbe, se tam zapletel z eno nogo in padel. V tem trenotku se je po tiru pripeljal poln hunt ter šel otroku čez nogo. katero mu je popolnoma odtrgal od telesa. — Požig. V Bercih blizu Celja je pred kratkim zgorelo gospodarsko poslopje posestnika ^ Antona Krivca. Škode je več tisoč kron. Zažgal je iz maščevanja Krivčev hlapec Martin Sloser, ker ga je Krivec odpustil iz službe. — v k o n -kurz je prišel trgovec Karol Druskovič v Ljubnem v Savinjski dolini. — Aškerce v a sl a v n o s t se vrši dne 8 decembra v Šmarju pri Jelšah v prostorih hotela Habjan. O o e-sil se je v Vinskem vrhu pri Ormožu 77 let stari viničar Blaž Horvat. — Ustrelil se je v Gradcu krojaški mojster Ivan VVerbošek iz Celja. — Lovski plen. Iz Maribora poročajo, da je ustrelil lovec Hittl v revirju g. Kolmana v Činžatu lepega 35 kilogramov težkega divjega kozla. - Zaprli so v Mariboru zaradi večjih tatvin že večkrat predkaznovanega Franca Graberja, doma iz Podvine pn Ptuju. Ravno zaradi istega delikta so zaprli v Kozjem vagantko Julijano Gradišek, ki je kradla po kozjanskem okraju. - Dramatično društvo v Celju priredi v nedeljo, dne 1. decembra, veseloigro »Veleturist«. — P r i o b -činskih volitvah v Murščaku-Noveni sadu so zmagali slovenski kandidatje. Zg o-r e 1 o ie v Račah pod Mariborom enega zadnjih večerov gospodarsko poslopje POsesm.Ka Zruka. Na pomoč so prihitele razne> brambe, ki so zabranile, da se ogenj na sosednja poslopja. 5 cena. 'Jo™L )u ;sko društvo za Ce- "U 1C 'o^rSS^vanle v gostilni Le-oirouiu i _ tnvnrne. Na tem zbor o- Iz Celja. Poročajo nam: V Gaberju pri Ce lje in okoinccL!‘c"^;e^ovarne. Na tem zboro derer blizu nekateri govorniki, da bo treba vzeti1 slovenskim delavcem kruh, kjer Je 1p mocoče. In nekateri zaslepljeni delavci še sililo v to renegatsko društvo, v katerem ima, kakor se nam zdi, veliko besedo od Slovencev vzdrževani branjevec Findeisen! »Daj tl meni, kar je mojega!« Jože Lombar iz Babnega vrha si ga rad privošči. Včasi tudi čez mero. Kadar ga pa ima v glavi je jeznorit in silno nevšečen človek. Vedno bi se rad prepiral in kregal. Ce človek pomisli, da ima Lombar doma pet otrok in da je že blizu petdesetih let, mu človek vzame to še bolj za zlo. Že davno bi Lombar lahko prišel k pameti, pa ne in ne. Na posestnikovega sina Jožefa Snedica ima že od nekdaj silno sovraštvo. 30. septembra t. 1. je šel Jože Snedic s polja domov. Ko se je biižal domači vasi, je stopil k njemu Lombar, ki ga je imel že precej pod kapo. Sprva so prihajale iz ust obeli mož pametne besede, vse livale vredne. Da bi tako ostalo tudi vnaprej. IJa je že prišlo tako, da se je začel Lombar zadirati na svojega mlajšega tovariša. Začel se je prepir in to zaradi nekih desk. Jože Snedic je namreč očital Lombarju, da je ta ukradel neke deske, ki so bile na Snedicovi zemlji. »Daj ti meni, kur je mojega!« mu je dejal Snedic čisto mirno. Takrat pa je zavrela v Jožetu Lombarju že itak gorka kri. »Kaj, mene ti dolžiš?« je zarohnelo nad ubogim Snedicom. »Jaz, da sem ti deske ukradel?« Snedic pa se je tudi razburil in preden je Lombar naštel do treh, že je dobi! pozitiven odgovor. »Ti si mi jih ukradel, ti!« je prikimal jezno in razburjeno Jože Snedic. Tu pa je naenkrat posegel Lombar v žep, vzel je iz njega nož in je zapičil noževo ostrino v Snedicevo roko. Ko je Snedic videl, da se nahaja v veliki nevarnosti, si je brž poiskal v bližini svoje pozicije poleno in se je z njim postavil v obrambo. Zamahnil je z njim nad Lombarjem, pa ga ni zadel. Poslednji pa je skočil nato kakor razsrjen lev na Snedica in ga je zadel še enkrat z nožem v roko, kakor je bil pijan. Kri mu je menda podala cilj. Zgodila bi se bila še večja nesreča, da ne bi prišel Lombarjev sosed Matevž Zupan, ki je začel braniti okrvavljenega Snedica, ki je dobil med bojem lahke telesne poškodbe, ki pa so ga toliko ovirale, da ni mogel delati več kakor dvajset dni. »Dan« je pred kratkim že o tem poročal, ko je bil obtoženec Lombar prvič pred sodiščem zaradi poškodb, ki jih je prizadejal Jožetu Sne-dicu. Takrat se je obravnava preložila, ker so se navajale nove priče, ki bi natančneje pojasnile cel pretep z nožem in polenom. Tako se je zgodilo da se je pravzaprav ta zgodba končala šele včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem, ki je Lombarja obsodilo na dva meseca težke ječe. Poleg tega bo moral Lombar plačati Jožetu Snedicu 50 K za bolečine in 16 K za zdravniško pomoč. Krvavo ženitovanje. Žalosten slučaj se je pripetil v teh dneh v Lipniku pri Bilskem na Slezkem. Delavec Franc Nahlik je potegnil, ko je bila svatovska družba v najboljšem razpoloženju, iz žepa samokres in ga je držal proti obrazom nekaterih svatov. Pri tem je neprenehoma pritiskal na petelina. Čeprav ni Nahlik sprožil samokresa, vendar je nastala med zbrano družbo silna panika. Vse se je stiskalo v kote. Nato je Nahlik nameril samokres nase in je sprožil petelina. Kroglja mu je prodrla sence in Nahlik je bil v par minutah mrtev. Norec. Pred kratkim je prijela 36Jetnega delavca Ivana Horra iz Izstebnika na Češkem norost radi zavžitega alkohola. Horr je zapustil domačo vas in se je čisto lahko oblečen potikal po polju v snegu. Drugega dne na to ga ie našel neki železniški delavec v bližnjem ribniku. Horr je stal do vratu v mrzli vodi. Norca so spravili nato v najbližnjo hišo. Roke in noge nesrečnega človeka so bile popolnoma zmrzle in z nog mu je viselo meso. Horr je dobil te rane vsled neprestanega drvenja po zamrzlih poljih. Odpeljali so ga v bilovško bolnišnico. Lov na roparje v Čenstohovu. le dni je zasledovala policija v Čenstohovu dva roparja, izmed katerih se je prvi imenoval Blukacz in drugi Kozlowski. Roparja sta večkrat streljala na policijo in sta pozneje vrgla na svoje zasledovalce dvoje bomb, izmed katerih je ena težko ranila neko žensko. Nato sta zbežala v stolp pavlanskega samostana in sta se v njem zabarikadirala. Z oken stolpa sta nato streljala na stražnike. Ob 10. uri ponoči je ukazal načelnik policije v družbi pavlanskega meniha roparjema, naj se udata. Toda zastonj. Slednjič je bil stolp s piroksilinovo patrono večjidel porušen. Po polnoči je udrla policija z vojaško patruljo v stolp. Našli so truplo roparja Kozlo\vskega. Blukacz je izginil brez sledu. Nlnoge samostan, slike so poškodovane vsled strelov. Doslej so aretirali 20 sumljivih oseb. V mestu vlada veliko razburjenje. Ljubljana. Pridite pogiedat. Včeraj smo prejeli obljubljeno sliko, ki kaže, strašne grozovitosti Albancev y Stari Srbiji in na begu pred srbsko armado. Tu vidimo, kako Turek kolje srbsko ženo, tam more otroke, tu Albanec davi popa, tam strelja ranjen Albanec na srbskega zdravnika, ki ga hoče obvezati. To je oni albanski »Edelvolk«, ki se zanj tako zavzemajo nemški listi. Slika je izpostavljena v našem izlož-nem oknu. Pridite pogledat! »Inženir« Exner pred sodiščem. Čitateljem »Dneva« je gotovo še dobro v spominu zgodba o »inženirju« Ebnerju, ki je vlomil pred poldrugim mesecem v drogerijsko trgovino g. Čvančare v Šelenburgovi ulici, v trgovino gospoda Bonača istotam in v stanovanje vladnega svetnika Otona pl. Detele v Staudacher-jevi vili v Nunski ulici. Včeraj je stal »inženir« Exner pred deželnim sodiščem. Ker je vsa stvar zanimiva, jo pojasnimo bralcem »Dneva« še enkrat. -- Alojzij Exner je bil rojen v Nim-burku na Češkem kot sin železniškega strojevodje. Star je štiriindvajset let. Kot deček je obiskoval ljudsko šolo v Nimburku in potem realko. Napravil je tam maturo in je hotel iti na tehniko, katere pa ni mogel obiskovati zaradi bolnih oči. Vpisal se je torej v abiturijent-ni kurz, katerega je tudi dovršil. Nato je šel kot enoletni prostovoljec k vojakom, kjer pa je bil subarbitriran. Nato je stopil v službo tovarne za poljedelske stroje Havlik v Pragi. Uslužben je bil kot provizijski potnik in kot tak je prišel tudi v Ljubljano. Ker je bil precej slavohlepen, se ie naenkrat prekrstil x inženirja. Menil je tudi. da bo pri tem naslovu dobil tudi več naročil. Na svojih uradnih pismih je imel naslov: »Tehnična prodajna pisarna za kmetijstvo, trgovino in obrt ing. A. Exner, Ljubljana. Prodaja in ima v zalogi: avtomobile, lokomobile. motorje na bencin in nafto, mlatil-ne, kosilne in sejalne stroje, pluge, kultivatorje, separatorje za mleko, stiskalnice za seno in slamo, sesalke, motorje na sapo, vse potrebščine in stroje za kmetijstvo. Kupuje vse vrste deželnih pridelkov.« Ker pa je bil »inženir« in ker je kot tak moral nastopati, da bi mu ne prišli na sled, je potreboval veliko denarja, katerega pa vsled majhne prodaje že naštetih strojev ni imel skoro nič. Provizije namreč. »Inženir« pa je hotel na vsak način ostati. Hodil je elegantno oblečen in si je znal pridobiti zaupanje najboljših krogov. Kot sportsman se je kmalu sprijaznil z našimi klubi, bil je tudi član nogometnega društva in je pokazal v njem res mnogo zmožnosti. Imel je fin nastop in vsi »boljši« ljudje so ga radi imeli v svoji družbi. Pravil je, da je bil kot zastopnik omenjene tovarne Havlik tudi v Vladivostoku in na Japonskem. Govoril je češko in nemško. Pravil je, da ima za enkrat samo agenturo, v kratkem pa bo dal prenesti svoj biro na Dunajsko cesto, kjer je sedaj pospeševalni urad. V pogovoru je pokazal, da je mož precej obširnega obzorja, rad je govoril o športu, pa tudi o politiki. Naše razmere so se mu zdele precej malenkostne in želel je več odločnosti. Ob priliki nar. soc. zleta v Ljubljano se je pridružil izletnikom in jih spremljal. Ko je bil z izletniki v Narodnem domu, je naenkrat rekel, da mu je zmanjkalo 300 K. Vkljub izgubi pa ni prav nič tožil in je spremljal izletnike še v Trst, odkoder se je selo čez par dni vrnil. Pozneje je zahajal v boljše restavracije; obedoval je pri »Tratniku«. Exner je bil vsak dan na pošti, kjer je vzel pisma svoje firme. Živel je vdobno življenje in zato je neverjetno to, kar je včeraj pripovedoval pred sodiščem, da si je sam kuhal zvečer itd. Seveda, če človek brezskrbno in veselo živi, potrebuje za to tudi denar, ka-tereg* je pa Exnerju silno primanjkovalo. Krenil je zato na nepošteno pot. po kateri si je pridobil nekaj denarja, dokler ga niso prijeli. — Začetek te njegove nepoštene poti je bil tale: Exner je stanoval pred kratkim skupaj s strojnim inžnirjem Havelko, ki je bil uslužben pri kanalizaciji Gruberjevega prekopa. V istem času se je nahajal Exner v silni denarni stiski, Nekega dne pa se ie pripravljal Havelka, da odide iz Ljubljane na Češko in je zato spravljal svoje stvari v kovčeg. Pri tem je tudi pomagal Exner, ki je videl, da ima Havelka precej vrednostnih stvari. Havelka je kovčeg zaklenil in naročil špediterju, naj ga pošlje za njim na njegov naslov. Nato je Havelka odšel in se od Exnerja poslovil. Ta je bil torej sedaj sam, v veliki stiski, s Havelkoviin zaklenjenim kovčekom, v katerem je bilo več cenenih stvari. In tako se je zgodilo, da si je Exner pomagal iz stiske s tem, da je nasilno odprl ključavnico Havelkovega kovčeka in vzel iz njega fo-tografičen aparat, aluminijevo stekleničico, kaseto itd. Aparat je potem zastavil. Ko je Havelka dobil svoj kovčeg na Češko, je takoj videl, da ie nekdo vlomil v kovčeg in mu izmakni! aparat. To so bili K.vnerjevi prvi koraki na nepošteni poti. Potem so sledili razni vlomi. — V pritličju Staudacherjeve vile stanuje vladni svetnik Oton pl. Detela. Meseca septembra ni bil v Ljubljani in to priliko je Exner vporabil s tem, da je v noči med 12. in 13. septembrom vlomil straniščno okno in se splazil na stranišče, odkoder je potem prišel v predsobo. Pograbil je hitro dve uri in 1 par čevljev. Da je vzel tudi tninijaturski red z verižico, Exner ne prizna. Tačas je ravnokar prišel gospodar, ki pa Exnerja ni videl, tega pregnal, da ni mogel kaj več stvari pograbiti. To je bil njegov drugi nepošteni korak. — Ko je bil Exner zopet brez denarja in je hotel tega na vsak način dobiti, je šel k drogistu g. Čvančari v Šelenburgovo ulico, s katerim je bil znan in kateremu se je predstavil kot inženir Exner. Pokazal mu je ves objokan brzojavko, na kateri je stalo: »Pridi takoj -• oče umrl — mati.« in je gospoda Čvančaro prosil za božjo voljo, naj mu posodi denarja za vožnjo, ker je sedaj momen-tano v veliki stiski. Ker je g. Čvančara smatral Exnerja, ki se mu je predstavil za inženirja za poštenega človeka, mu je tudi posodil 50 K, katerih pa ni nič več videl. V zahvalo je Exner napravil g. Čvančari naslednje. Ko je bil takrat v trgovini, si je to dobro ogledal. Posebno mu je ugajala blagajna in fotografični aparati. V noči med 5. in 6. septembrom je vlomil v drogerijo g. Čvančare, in si je naložil tam dva fotografična aparata s kasetami, stativ, britev in več drugih stvari: iz blagajne je vzel 20 K. Nato se je hotel izmuzniti skozi vrata na prosto. Vrata pa so bila zaprta. Zato jih je Exner Skušal odpreti od znotraj. To rožljanje pa je zaslišal stražnik, ki je opravljal svojo službo v bližini. Ker se mu je čudno zdelo, da bi tako pozno ponoči (bilo je okrog treh) imel kdo v drogeriji opravila in da bi toliko časa odpiral vrata, je poklical nekaj svojih tovarišev, da jim ne bi tiček ušel. Prepričan je bil slednjič, da se nahaja v trgovini tat. Ampak tudi Exner je slišal stražnikove korake in je predrugačil svoj sklep o begu skozi vrata. Med dvoriščem hiše, kjer ima g. Čvančara prodajalno in med dvoriščem hotela pri Maliču, se nahaja zid. Na ta zid je splezal s svojim plenom in skočil potem na drugo dvorišče. Nato je preskočil še več drugih zidov in se je slednjič vtihotapil v klet hiše št. 5 ob Franca Jožefa cesti. Tam je v drvarnici odmetal nekaj debelih drogov, pristavil je več zabojev k oknu in se je splazil v Be-thovnovo ulico, odkoder je neopažen zbežal. Policija se je takrat trudila na vse kriplje, da bi zasledila vlomilca. Policjjski pes Hekso g. Toplikarja je peljal vlomilčeve zasledovalce k Staudacherjevi vili v Nunsko ulico. Ker pa je policija vedela, da stanujejo v vili samo »boljši« ljudje in med njimi tudi »inženir« Ex-ner, ni hotela dalje preiskovati. — V noči od 27. na 28. september pa je Exner, kateremu Je zopet zmanjkala denarja, vlomil v trgovino g. Bonača v Šelenburgovi ulici. Exner je zlomil na dvoriščnem oknu železno mrežo, prikradel se je skozi luknjo v trgovino, kjer je vzel iz blagajne 40 K in pokradel nekaj »Penkala« svinčnikov, črnilo, žepni nož in še nekaj drugih stvari. Vlomilec pa je pozabil, ali pa je nalašč pustil na dvorišču nahrbtnik, v katerem so našli dvoje pil, več ključev in vitrihov, klešče in razna druga orodja, ki služijo pri vlomu. Sedaj je Exner pustil za seboj sled in je bilo policiji delo malo olajšano, ključi, vitrihi in druge stvari so bile v nahrbtniku zavite v papirnat zavitek, na katerem je bilo zapisano več številk. Zdelo se je, da so bile te številke napisane v kaki trgovini in sedaj je nastalo težko delo: hoditi od ene trgovine do druge in izpraševati ali so tu ali tam napisali one številke. Ta trud je bil poplačan. Policijski agent je prišel tudi v trgovino g. Hamanna, kjer so mu povedali, da nosi v tem zavitku neka ženska prat ovratnike »inženirja« Exnerja, ki stanuje v Staudacherjevi vili v Nunski ulici. Exner je bil sedaj že skoro prijet. Policija se topot ni več ozirala na »boljše« ljudi in je poslala v vilo dva policijska agenta z naročilom, naj aretirata nevarnega vomilca Exnerja. Toda tička ni bilo doma. Policijska agenta sta morala čakati. Okrog 9. ure jo je primahal »inženir« nič hudega sluteč k svojemu stanovanju. Tu pa sta ga policijska agenta aretirala. Exner se je sicer branil, vendar mu ni nič pomagalo: moža sta ga krepko držala za roko. Policija je dobila pri njem med drugim tudi kloroform, kar je pričalo, da je bil Exner pripravljen na aretacijo in da se je hotel zastrupiti v trenotku, ko bi ga prijeli. — »Inženir« Exner je včeraj pred deželnim sodiščem vse priznal, samo o kradežu minijattirnega reda z zlato verižico ni hotel ničesar vedeti. Aparate, kasete, svinčnike in druge ukradene stvari so dobili okradenci nazaj. Denarja seveda niso dobili. Tega bo moral' »inženir« že še poplačati. Exner je sedel na zatožni klopi ves obupan, potrt in skesan. Obravnava se je vršila v nemškem jeziku, ker Exner ne zna slovenskega. Sodišče mu je prisodilo milostno sodbo. Dobil je sedem mesecev težke ječe. Od tega se mu še odračuna onih 53 dni. ki jih je presedel v preiskovalnem zaporu. Predsednik senata je bil deželnosodni nadsvetnik Vedernjak. Državni pravdnik dr. Pajnič, obtožencev zagovornik dr. Sclnveizer. Ruski kružok začne v pondeljek svoj pouk v ruščini. Oni. ki sc hočejo učiti, naj se zglasijo v pondeljek ob pol 8. v mali dvorani »Mestnega doma«. Učne ure se naznanijo pozneje. — Poročilo o semnju za kože in kožuhovino. kateri se je vršil kakor navadno dne 18. t. m. v prostorih »Balkan« spedicijskc in komisijske akc. družbe, Ljubljana. Dunajska cesta št. 33. K prodaji so došle naslednje vrste blaga: • okrog 3400 kosov ovčjih kož kos po K 2. — do K 2.05, 350 kosov govejih kož (suhih) po K 3.20 do K 3.25, 650 kosov telečjih kož (suhih) po K 4.—, 300 kozlovih kož (suhih) po K 3.50 kos, 400 kosov ovnovih kož (suhih) po K 2.40 kg, 400 kosov srn. kož (suhih) po K 2,— kos, nekaj partii govejih kož osolenih po K 1.40, ena množina telečjih kož osolenih po 2.10 do K 2.15 in razun teh še zajčje, jaz-bečje in lesičie kože. - Denarni promet je znašal okrog 30.000 K. — Prihodnji glavni semenj, pri katerem pride posebno divjačina v poštev, se bo vršil dne 27. januarja 1913. — Naznanila, kakor tudi vsa tozadevna vprašanja so na tvrdko »Balkan« nasloviti. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan senzacijonalni spored, ki nas je presenetil. Skozi in skozi krasno kolorirana drama »Pohlep po zlatu« je res mojstrsko delo moderne kinematografije. Predočuje nam resnični učinek onih časov in gledalec zasleduje sledeče slike z vedno večjo napetostjo do tragičnega konca. Nihče naj ne zamudi ogledati si to krasno delo. — Veiezanimiv jo Pathe Journal: omeniti je posebno pariško modo kožuhovine. — Četrt ure radosti napravi nam Andree Dead kot »kralj bokserjev« in slednjič se ne more vzdržati smeha, če opazujemo kako se trudi Maks, da postane večji. Max Linder nam je dal že več dokazov svoje umetnosti in zato je vsaka daljna hvala nepotrebna. Jutri v petek specijalni večer z velikansko učinkovitostjo »Uganjka srca«. V soboto: Vojna na Balkanu in senzacionelna drama »Cirkuška grofica«.. — loterijske številke. Praga: 27, 75, 63, 31, 5. Trst. Volitve v delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstu. Za dan 20. decembra t. 1. so razpisane nadomestne volitve za delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu ter bodo obrtni delodajalci te dni prejeli od vodstva zavarovalnice glasovnice naravnost po pošti. Te volitve so tako za delodajalce kakor za delojemalce največje gospodarske važnosti. Uspeh je pri teh volitvah le mogoč, če se složno in enotno postopa ter vsi gospodarji in službo-jemalci store svojo dolžnost. Nujno opozarjamo zategadelj vse obrtne delodajalce, da dobro hranijo došle jim glasovnice dotlej, da dobijo poziv in navodilo, kako jim je postopati pri teh vo!’hah. La Croce Rcssa di Trieste e deli’ Istria per i popo!! balcanici. Kakor poroča »II Piccolo«, so nabrali Italijani za »Rdeči križ« vseka skupaj do danes nič manj kakor 5235 K 87 v (reci: pettisoč dvesto in petintrideset kron in 87 vinarjev). Iz tega je razvidno, kaka ljubezen veje iz src tukajšnjih Italijanov do balkanskih narodov, ki se bijejo za svobodo, pravico in kulturo. Samo na zunaj se kažejo, kakor bi bili bogve kako vneti za balkanske boritelje, toda od znotraj tli prej ko ljubezen do njih — sovraštvo. Slovenski brivci v Trstu! Tajništvo Narodne Delavske Organizacije je prejelo iz Gu-štanja na Koroškem pismo s sledečo vsebino: »S tem se Vas dovoljujem uljudno vprašati, ako Vam je znano, £e je v. Trstu en brivec narod- nega mišljenja, ki bi prevzel, oziroma odkupil zdajšnjemu tukajšnjemu brivcu v Guštanju brivnico z opravo. Sedanji brivec tukaj je bolj nemškega mišljenja, zato bi tukajšnji narodnjaki radi zda[ Slovenca.« — Vsi oni slovenski brivci, ki bi želeli natačnejšega pojasnila, naj se blagovole obrniti na tajništvo Narodne Delavske Organizacije v Trstu, ulica sv. Frančiška št. 2, in sicer od 5. do 8. zvečer. Narodno socialna mladinska organizacija. V petek ob pol 8. zvečer odborova seja pri »Jadranu«. DRUŠTVA. Slov. akad, društvo »Ilirija« v Pragi, stanujoče začasno na Kralj. Vjnogradih, Halkova tr.J35, naznanja, da si je izvolilo na svojem I. občnem zboru dne 13. t. m. sledeči odbor: Predsednik: Ivan Merslavič, pravnik; pod-preds.: Zvonko Janežič, medicinec; tajnik: Dragotin Ostan, farmacevt; blagajnik: Mirko Gorišek, pravnik; gospodar: Stanko Orel, sl. abit. k.; knjižničar: Gregor Wieser, pravnik; arhivar: France Vodopivec, tehnik; preglednica: Drago Ivanc, pravnik in Josip Čemer, . pravnik. Volna* Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. 24 URNO PREMIRJE. SITUACIJA PRI ČA-TALDŽI. Sofija. 20. novembra. Na bojišču je nastalo 24urno premirje. Bolgarska vlada je namreč že obvestila Nazim pašo o pogojih balkanske zveze glede premirja in zahtevala odgovor tekom 24 ur. Radi tega so tako Bolgari kakor Turki ustavili svoje vojne operacije pri Čatai-dži. Balkanska zveza zahteva kot predpogoj mirovnih pogajanj kapitulacijo Drinopolja. Ska-dra, Janine in umaknitev turške armade iz ča-taldskih utrdb. Sofija, 20. novembra. Danes ob dveh po-poldne Je potekel 24urni rok za odgovor, ki je bil dovoljen Turčiji. Turčija do te ure še ni odgovorila na balkansko noto. V tukajšnjih cJi-piomatičnih krogih se zatrjuje, da bodo Bolgari radi tega pričeli energično akcijo pri Ča-taldži. Pozneje semkaj došla brzojavka zatrjuje, da bolgarska armada kljub temu. da Turčija do druge ure še ni odgovorila, še ni pričela s sovražnostmi pri Čataldži, ker še ni dobila od svojega ministra nobenih navodil. Sofija, 21. novembra. (Uradno.) Vsa turška poročila o turških zmagah pri Čataldži so popolnoma izmišljena. Sofija, 20. novembra. »Mir« poroča, da j-e tri bataljone močna bolgarska kavalerija zadela pri Tere na dva bataljona močno turško kava-lerijo in pognala Turke v divji beg. Turki so imeli zelo velike izgube. Carigrad, 20. novembra. V bojih pri Čataldži so izkazali turški prostovoljci veliko hrabrost. Predvčerajšnjim ponoči so napadli na neki poziciji Bolgare in jih okolu 150 pobili oziroma ranili. Bolgarske izgube pri Istrandži znašajo 3000 mož. Carigrad, 21. novembra. Radi kolere so zaprte vse tukajšnje šole. Carigrad, 20. novembra. Turški ministrski svet je danes vrhovnemu turškemu poveljniku pri Čataldži, Nazim paši, brzojavno sporočil bolgarske pogoje za premirje oziroma za mir. Dosedaj še ni padla odločitev. Carigrad, 20. novembra. Turčija bo svoje delegate za mirovna pogajanja imenovala jutri zjutraj. PRI DRINOPOL.JU. Sofija, 20. novembra. Včeraj je turška dri-nopoljska posadka poskusila z vso silo izpad iz mesta, ki pa se je popolnoma ponesrečil. Bitka je trajala cel dan. Turki so bili premagani in so se morali z velikanskimi izgubami umakniti nazaj v mesto. Zveza med Diniotiko in Carigradom je zopet v redu. BIVŠI SOLUNSKI POSLANEC ARETIRAN. Carigrad, 20. novembra. Bivši solunski poslanec v turški zbornici, Karaso, ugleden član mladoturškega komiteja, je bil danes aretiran in izročen vojnemu sodišču. NA BOLGARSKEM ZAPADNEM BOJIŠČU. Sofija, 20. novembra. »Mir« poroča: Dne 17. t. m. je prišlo pri Komučini med oddelkom bolgarske in delom turške armade do hudega spopada, ki je traja! dve uri. Turki so se morali umakniti. Pri nndaljnem prodiranju so Bolgari v vasi Ateren našli veliko število masakri-ranili bolgarskih družin, istotako tudi pri Tara Tepe. »NOVOJE VREMJA« ZA SRBSKE ZAHTEVE. Petrograd, 20. novembra. »Novoje Vrem-ja« pristavlja pri komentarju o govoru avstrijskega zunanjega ministra grofa Berchtolda v delegacijah k srbsko-avstrijskem konfliktu sledeče zanimive besede: Zabranitev dohoda Srbije do Jadranskega morja bi ne imela ničesar druzega za posledico, kakor da bi Srbija v kratkem zopet upravičeno nastopila za te svoje življenske zahteve z orožjem v roki. V interesu evropskega miru je, ‘da se z rešitvijo albanskega vprašanja reši ugodno tudi srbska zahteva po svobodnih srbskih lukah na Jadranskem morju. * RUSINSKA OBSTRUKCIJA; Lvov, 20. novembra. Narodni ruslnski odbor kot izvrševalni organ rusinske stranke je sklenil pozvati' nfsinske poslance v državnem zboru, naj nadaljujejo z obstrukcijo v parlamentu in proračunskem odseku toliko časa, dokler ne bo ugodno rešeno rusinsko vscueiliško vprašanje in vprašanje volilne reforme za ga-liški deželni zbor. Izkaz daril za „Rdeči križ balkanskih držav“. 15. novembra: Anton Brezovnik, Vojnik zase in svoje otroke 6 K. Skupaj 220 K 40 vin. O. Josip Lapajne v Cerkljah poslal je tudi 2 zavoja obleke in perila. 16. novembra: Stranke hiše Slomškova ulica 7, K 6. Robert Stenovc, posestnik K 10, Nežka Toplišek, kuharica K 1, tvrdka Souvan na popustu obračuna K 200 uredništvo »Slovenskega Naroda« K 90.90, nabiralnik g. Jožefa Bitenc K 30.10, županstvo občine Iška vas po g. Kramarju K 10, L. Plavšak, St. Jur nabrano po ge. Julki Plavšak K 81.10, M. Vavpotič, Loka pri Zidanem mostu K 40.70, uslužbenci c. kr. dvorne kobilarne v Prestranku K 17.40, Ivan Koželj, Krško K 6, Cirila Ježovnik, Velenje K 91,1. Modic, Nova vas K 50, Josip Vrhunc, Bled K 16, Lojzika dr. Celestina, Črnomelj K 10, Richter iz Slapa ob Idriji K 4. Antonija Lovšin, Marije Terezije c. 15, 1< 5. O. Bezenšek oddal K 220.40, upravništvo »Slovenskga Naroda« K 518.50, dr. Fran Novak iz kazenske poravnave Krnc da Spitzer v Ljubljani K 20, I. Kristan, Orehek, p. Prestranek K 30.30, Balkan, špedi-cijska in komisijska delniška družba v Ljubljani K 100, skupaj K 29.395.35. 18. novembra: Marija Uršič, Medvode K 223.60, Ivan Kelc, nadučitelj, Cirila Dele, učiteljica, Nova Štifta a 1 K, K 2,Meta Porazil in Boža Pospišil, Konjice K 183.91, Ljudevit Volarič, Robič, Primorsko K 16.04, Josip Novak, Stara gora K 13. 19. novembra: Anton Kadunc, Tribuče, Črnomelj K 2, O. Kaučič, Radovljica K 60, Prostovoljna požarna hramba Vransko K 33. Angelca Volovčeva, St. Jernej, Dolenjsko K 30. Jožko Rožanc, Cerknica 46, K 13.20, Ivan Peternel, Žiri, nabral K 72, Dragotin Hribar, tovarnar v Ljubljani K 48.50, uredništvo »Slovenskega Naroda« K 13.20, gdč. Mici LavreneiČcva nabrala in izročila K 4.60, g. Šebenik, oficijal na magistratu izročil zbirko 4 ljubljanskih okrajev K 1895.70, skupaj K 32.006.10. Zabava. Iz nekega pisma. ...in jagod je tu toliko, da bi lahko svinje »futrali«: zato Vam jih pošljem prihodnjič cel košček, ljuba gospodična. Vedno pravičen. »Ali že veste, kaj je no vega? IClobasar se je oženil!« — »Tako? No, to me veseli! To se pravi — čemu bi se veselil, saj Klobasar mi ni napravil ničesar hudega! Neprijetno presenečenje. Izbrana družba možakarjev znanosti se je zbrala v enem izmed prvih, hotelov, da bi napravila poslovilni večer učenjaku, ki je bil prestavljen na drugo vseučilišče. Ko je med duhapolno zabavo minil večji del gostije, se je dvignil senior družbe, pozvonil je na kozarec in je začel med splošno tišino: »Velecenjena družba! S potrtim srcem izjavljam ■— in glas se mu je vsled velikega razburjenja tresel —■ ako pomislim na težko izgubo, ki nas čaka. Danes tu vidimo zadnjikrat ono plemenito dušo — poslednjikrat gledamo v obraz ... poslednjikrat, ko ... ampak gospodje, kje pa je?« Nezaslišano! Šele sedaj se je odkrilo, da so pozabili povabiti odhajajočega učenjaka na njegov poslovilni večer. Brezobziren. (Nedeljski lovci se menijo o lovu. ki bo prihodnjo nedeljo); »Ampak, prosim vas, gospod Strel, nikari ne pripeljite s seboj Urbana!« »Zakaj pa ne?« »O, ta mi je lansko leto ustrelil poslednjega zajca, ki sem ga imel v revirju!« Tolažba. Gospodična revni ženi: »Potolažite se, uboga mati, jaz bom na prihodnjem plesu, plesala v korist ubožcev. # Nenavadno. V ljudski šoli si je zapisoval učitelj imena posameznih učencev. Med različnimi Janezi in Franceti itd. se je nahajal tudi Moric. Ko je spraševal učitelj učence po veri, je rekel mali Moric, ko je prišla nanj vrsta: »Zdaj se pa boste smejali, gospod učitelj: — katoličan!« Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Mali oglasi. Dijak gimuazic išče inštrukcije kot domač učitelj. Naslov pove »Prva anončna pisarna« | Gramofonske plošče I • - Jji v o °2c^c e- _ nj •O 2 2 0 . , » , 1 . . • , 35-40 —•— 00 , , » , 2 . . • , 34-80 —■— 00 , . . . 3 . . > 3410 10. „ » „4,. , » 3320 )0 m • » • 5 . , • , 32— 00 . . . . 6 . . , , 31— —•— 00 . . . . 7 . . • 28— —•— 00 8 . . • 19-60 —-— 00 , koruzne moke. . . , , 26-- —•— 00 . ajdove moke 1. vrste . . • 49-— —•— 00 . . H. , 00 „ ržene moke • r 47-— —•— —•— —•— 1 fižola ........ # -•28 — •40 — 40 „ leče —-40 —-48 „ kaše —•28 —■30 „ ričeta . -•26 —•28 00 kg pšenice . ...... 00 „ rži , 23 — 2050 2350 21-50 00 „ ječmena • 19-- 20— 00 „ ovsa « 23-50 25'— 00 „ ajde ........ • . 23’— 24-50 00 „ prosa belega ..... • —•— —"— 00 „ „ navadnega . . . . 19-— 20"— 00 „ koruze . . . . . . . • # 20-50 21-50 00 „ krompirja • 6 — 650 00 „ • Sinkvantina , • # 26-— -—-— 00 „ sena • % 6-50 7— 00 ,, slame ....... • 4-— 5— 00 „ stelje • 8 — 4— 00 „ detelje ....... • 7-50 8'— Cena trdemu lesu za m3 . . . . 9-50 12— Cena mehkemu lesu aa m3 . . . • 8'— 9 — Prašiči na klavnici ...... • 1-08 1-50 Proda se ali v najem odda novozidana enonadstropna : HIŠA ob Dolenjski c. pri Ljubljani, v kateri je vpeljana dobra špecerijska trgovina z deželnimi pridelki. Pojasnila daje „Obrtno pomožno društvo v Ljubljani*, Kongresni trg 4, I. nadstropje. Pozor knjigovezi in Marji! Proda se za 1800 K popolnoma novo urejena knjigoveznica ki ima tri stroje in vse priprave. Kje, pove „Prva anončna pisarna". 02 • i—»nq 05 Ctsž »H 02 O 02 & >co 03 02 cn o CL $ „ Liker Medicin3) flimiinlttr«'® LnvroSabenik,Siska pr “O o m CD 53" £3 CD O SL NMBS D H* CD SD Sr CD ,-s Brzojavka. V italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske vibe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino prt 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. Vsak Pelek sveže morske ribe iz Severnega morja: Kabliau kg 80 v; Šole (Schollen) kg 90 v; Morski losus (Seelachs) kg 90 v; Rdeči jeziki (Rotzungen)kgK 110; Vahuja (Schelifisch) K1 10; AnglerKl 20 v trgovini s špecerijskim blagom T. MENCINGER, Ljubljana Resljeva cesta 3 - Sv. Petra cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18. 201, do 301. znižane cene radi preogromne z iloge oblek, riglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmodernejših damskih kostumov, plaščev, paletotev, bluz in kril. V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke. „Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5 K 1 S Pozor trgovci! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi nlici pod tovarniško ceno. Dragi prijatelji Dobro kranjsko vinsko kapljico dobiš od danes naprej v vinski kleti štev. 5. pri Bergantu na Sv. Jakoba trgu. Točila se bode pristna stara kranjska kapljica iz kleti slavne deželne vinarske zadruge, kakor tudi istrska vina. Zn obilen obisk se priporočata rnlanp Leopoldina in France Bergant. St. 9311/V. u. Razglas s katerim se vojaškotaksni obvezanci pozivajo v zglasitev. Na podstavi zakona z dne 10. februarja 1907, drž. zak. št. 30, se morajo vsi vojaškotaksni obvezanci do prestanka svoje vojaškotaksne obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče. Oprostilo od osebnega dohodninskega davka ali od službene nadomestilne takse, ki ga je zaradi svojega 1200 K ne presegajočega dohodka ali iz drugih razlogov pričakovati ali ki je v prejšnjem letu nastopilo, ne oprosti od dolžnosti zglasitvc Zglasitev se sme z vršiti pismeno ali pa ustno. Pismena zglasitev se zgodi tako, da se pošljeta na občino dva, po vseh rubrikah s čitljivo pisavo popolnoma in resnično popolnjena zglaševalna formularja. Zglaševalni formularji se dobivajo pri mestnem magistratu in sicer v mestnem vojaškem uradu v ^Mestnem domu", I. nadstropje brezplačno. Pošiljatve zglasitev v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru, so poštnine proste. Zglaševalni formularji so urejeni tako, da se zganejo in adresirajo ter brez pismenega zavoja oddajo na pošto. Ustne zglasitve vpiše občina v oba zglaševalna formularja. Zglasitve, ki se izvrše s posredovanjem tretje osebe, ne odvežejo tistega, ki se je dolžan zglasiti, od odgovornosti za izpolnitev njemu naložene zaveznosti. Tistim, ki so dolžni se zglasiti, pa predpisane zglasitve ne izvrše pravočasno ali pa jo izvrše v bistvenih točkah nepopolno, se srne naložiti denarna kazen do 50 K. Vojaškotaksni obvezanci, ki v svojih zglasitvah vedoma zakrive zamolčitve ali neresnične napovedi, zapadejo — v kolikor dejanje ne utemelji učina, ki ga je po občnem kazenskem zakonu kaznovati kot kaznjivo dejanje — denarnim kaznim do 500 K in ob posebno ob-težujočih okolščinah do 1000 K. Kadar denarnih kazni ni mogoče izterjati se izpremene v zaporne kazni. Vrhutega je političnemu oblastvu dano na prosto volje, da takrat, kadai se zglasitev ne izvrši pravočasno ali kadar se izvrši nepopolno na podstavi znanih podatkov ali podatkov, ki se uradoma doženo, takoj določi vojaško takso. dne 11. novembra 1912. Zupan: dr. Ivan Tavčar 1. r. Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond nad B K 800.000. Ljubljanska kreditna banka Ljubljani Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih *V>