279
Novičar iz austrpnskih krajev*
Iz Siska 24. aug. — Okoli 8000 vaganov pšenice in 10000 vag. koruze je bilo ta teden tu prodanih po ceni poprečnega tedna: pšenica vlaška po 5 fl. 15 do 25 kr., pančovaška po 6 fl. do 6 fl. 15 ki\, bečkereška po 6 fl. 30 do 40 kr., beška po 6 fl. 40 do 45 kr., koruza po 3 fl. 5 do 10 kr., soršica (uapolica) po 4 fl. 15 do 20 kr., ječmen po 3 fl. do 3 fl. 6 kr.
Iz Karlovca. Pretekli teden se je 1500 vaganov be-ske pšenice,  vagan  po 6 fl.  54 kr.  v Ljubljano  prodalo;
tudi vlaške pšenice se je nekoliko po 4 fl. 40 do 4 fl. 50 kr. spečalo; za druge žita pa ni bilo kupca.
Iz Pešta. Ogeršično olje sirovo velja cent 35 fl. 30 kr. očiščeno 38 fl. 30 kr. Ogeršica po 7 fl. 45 do 8 fl. 15 kr. vagan. Loj valaški 35 do 36 fl., naj bolja sorta po 37 do 38 fl.; salo 42 do 45 fl. Jezice naj bolji sorte lanske po 8 fl. 45 kr. do 9 fl., predlaoske po 8 fl. 30 kr., potašelj plavkast po 15 fl. 15 do 30 kr., beli po 19 fl., vinski kamen rudeč po 29 do 31 fl., bel po 32 do 33 fl., vosek po 104 fl., letošnje češ pije (jslive) po 8 fl. 15 kr. v žaklji, po 8 fl. 30 kr. v sodcu.
Iz Roda v Istri 26. aug.— Razglasite ljube „Novicea žalostno prigodbo prijatlom nesrečnega dr. Drago vina. On, rojen Pazinec, je pred 10 dnevi v mojo faro prišel za zdravnika. Tolažil je prestrašene prebivavce, kteri od 11. julija do danes 140 rojakov milo pogrešajo, in pognmno se je obnašal. Na dan s. Jerneja je šel obiskat bolnike v bližnje soseske, je prenočil pri g. fajmoštru Javan-u v Draguči, včeraj jutro pa ga je suha kolera napadla. Po znamenjih je prec spoznal, da smerti ne odide, se lepo z Bogom spravil in opoldan včeraj je sklenil. Naj v miru počiva! — Tudi v Sušnjevici in okoli Buzeta hudo razsaja kolera. Drugod pa le tam pa tam kterega napade. — Letina bo od Učke do Kopra komaj srednja. Grojzdja ni obvarovala ne limova voda, ne iug, ne druge perila. Po njem je — in vino bomo tudi za prihodnje leta delali iz brinja, kakor smo ga za letošnje. Bog vam daj več zdravja, kakor ga imamo mi.         Urban Gollmavr, fajm.
Od Zidanega Mosta 26. augu^ta. Nekoliko dni na južni štajarsko-krajuski meji za ozdravljanje nemile kolere bivajoč hočem Vam tudi iz tega kraja nekaj povedati, pa ne samo od kolere — od ktere sploh se preveč govori — temoč tudi od dragih bolj zanimivih stvari. Krajino, ktero „pri Zidanem Mosta" imenujejo, je tisto obrežje, kjer bistra Savi na, od Stajarskega privalivši se, tamnozeleni Savi se pridružuje in ž njo meša. Malo pred tem vto-kom sozidano je dvoje kamnitnih mostov čez Savino, kte-rih eden, in sicer manji pa stareji, je za občno rabo, no-veji pa večji napravljen je le za železnico. Kdor je po tej krajini pred nekoliko leti potoval, pa jo zdaj ogleduje, čudi se jako imenitnim premembam, kakoršnih tukaj dandanašnji nahaja. Prej je peljala ozka okrajna cesta poleg savinske obali, tikoma visokih gora in stermečih pečin; vladale krog ste samota in tihota, in culo se je le šumenje valov in ver-senje vetrov; visoko po nebotičnih verhovih letali so v sinjem zraku kavrani in jastrobi, ter kričali za hrano in plen.
Minulo je nekoliko let — pa lej, kakšina prememba! Po krasni železnici memo dereče Save in bistre Savine der-drajo gromoviti vozovlaki noč in dan; tisuč in tisuč centov blaga pripeljuje se od raznih krajev, in nebrojni popotniki in cele armade vojakov vozijo se kakor po krilatih vozen. Na bregovih teh združenih dveh rek stoje pa lep kolodvor, potrebni hramovi in hiše in hišice za mrjogo ljudi, ki tukaj Edaj bivajo, delajo, tergujejo ali sploh življenja svojega se vesele.
Proti jugo-izhodni strani delajo tudi železnico na levem bregu Save do Zagreba. Trudi se pri tem opravilu blizo 900 delavcov. O hudi vročini, kakoršna je že delj časa, delajo ti pridni ljudje neprenehoma, da jim pot teče po vžga-nim obličji.
Ob tem času pa ni prazna valovita Sava; široke ladje in dolgi tombasi plavajo po nje smaragdini poveršini, ter nosijo iz Banata in drugih krajev marsikaj gradiva, žita, vina in raznega blaga sploh do sem, kar tukaj ostaja ali pa dalje se pelje na mnoge kraje sveta — da kratko povem: mergoli pa živi zdaj tukaj vse, in pridni Krajnci in marljivi Štajarci gibljejo in vedejo se na skupni meji, da je veselje gledati jih.
To je prav lepo, pa kaj pomaga vse to, ker zdaj tista ljuta kolera tako hudo gospodini,   da noben človek ni
280
svojega življenja gotov, ker marsikdo »a večeree živvleže, zjutraj pa je mertev. Cojemo, da ravno ob Zidanem Mostu hudo divja nemila morivka.
Res, kolera je tukaj, tudi jih je že nekoliko pograbila; vendar zamoremo v tolažbo plašljivih ljudi reči, da se huje od nje govori, kakor je, in da se je lahko obvarjemo, če le nekoliko pametno se vedemo, posebno se varjemo prehlajenja od *unaj in znotraj, kakor tudi škodljivih sirovih jedil, posebno pa tistih stoternih lažljivih zdravil, tinktur itd., ktere po časnikih nesramno priporočajo lakomni dobičkarji, da dnarje izmamijo plašlji-vim lahkovernežem, včasih pa še njih zdravje podko-pljejo.                                                                           J. Š.
Iz Polhovega Gradca. * V pondeljek zvečer smo misliji, da bliža se sodni dan; tako hudo vreme je biio. Od Cernega Verha, kjer je nek tudi toča vse pobila, je priderla voda, da je žugala, vse pokončati; vzela je enemu mlinarju mlin in žago in svinjak s 16 presiči, da mu je škoda naj manj 2000 A. Zablatila je glina, ki je s hudourniki s hribov privrela, polje in senožeti, in veliko tisuč centov pokošene otave je v svojem teku pokončala. Skoda je sila velika. (Res strašna nevihta je mogla razsajati v teh krajih, kjer skozi 2 dni je tekla Ljubljanica kot ludečkasta godlja skoz Ljubljano.    Vred.)
Iz Ljubljane* Od več krajev slišimo veselo novico, da čbele letos tako pridno dan za dnevom bero, da bo sterdi na cente. Nasproti pa se nam tudi od več strani piše, da je jel krompir zlo gnjiti.
Iz Ljubljane, Danes se je podal naš visoko spoštovani gosp. deželni poglavar na Dolensko v tiste kraje, kjer ste kolera in revšina naj huje; z ljudomilim gospodom bo prišel gotovo tudi v te kraje, kakor na Notrajnsko, blagoslov božji, ker bo tolažba obupajočim, pomoč siromašnim bolnikom, izgled serčnosti vsim. Vemo, da mar-sikteri naših dopisnikov nam bo vedil o tem kaj povedati. — Na prošnjo prečastitega predsednika zdravilskega odbora gosp. dvornega svetovavca grofa Hohenwart-a se je do 29. aug. milodarov že nabralo 3832 fl. in pol kraje. Gotovo lep dokaz miloserčnosti Krajncev za uboge svoje brate, in pričakovati je še marsikak dar na oltar bratovske ljubezni! — V vsem skupaj do30. aug. na Krajnskem je za kolero zbolelo 10 234 oseb, 5118 se jih je ozdravilo, umerlo 2811, 2305 se bolnih ostalo; v Ljubljani jih je do včeraj zbolelo 276, ozdravilo se 146, umerlo 84. V četertek so sicer umerli eni zlo hitro, zbolelo jih je v vsem le 6.