Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. s. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." )^LUME III. _ LETO III. Single Copy 3c i CLEVELAND, O., PETEK, (RIDAY) OCTOBER, 22nd, 1920 ŠT. 250 (NO.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c ČMil ŽELEZNIČARJI SE PRID# žlSTAimOČIMPREMOGARJEM. železničarji se pridružijo premogarjem v nedeljo. — poslali so ultimatum ministrskemu predsedniku. — tudi transportni delavci so zagrozili, da se pridružijo premogarjem. dan Pomni LONDON, 21. oktobra. — Velika Britanija stoji es na pragu največje industrijalce revolte, kar jih njena zgodovina. Vsi ^dtem J6 en milijon premogarjev že na stavki, dan ^ se industrije širom dežele zapirajo, pa so es Zelezničarski in transportni delavci izdelali ulti-^ uni za vlado, v katerem obljubljajo vladi, da ako se ji premogarjem zadovoljive poravnave, tedaj se Port Pr^ružilo kakih 3,000.000 železničarjev.in trans-nih delavcev, ki so člani industrijalne trozveze. železničarski štrajk se prične v nedeljo. (]j železničarski delavci so že sklenili in naznanili vla-cIpV a ^°de stavkovna odredba postala efektivna v ne- oeljo opolnoči, ako se vlada do tedaj ne ukloni. »jej Grožnja transportnih delavcev ni tako določena. V 2^J Se svari vlado, da zavzame kako definitivno akcijo Poravnavo v teku 24 ur. (j Odprt boj med vlado in delavstvom. do se ne podvzamejo kaki koraki, tedaj bo prišlo .Petega boja med vlado in delavskimi razredom," Nvi svarilo transportnih delavcev, poslano vladi. Z^eza je najsilnejša delavska organizacija na svetu. Kar" a^0zvana "trozveza", ki dbsega angleške premo-^1,^'železničarje in transportne delavce, je najsilnejša Way organizacija na svetu, in dvoma ni, da lahko Že]; 1 Vso angleško industrijo v teku 24 ur, ako tako ko j^siravno ultimatum transportnih delavcev ni ta-v^di0 J6 ultimatum železničarjev, pa se zdi celo nevarnejši kot pa železničarski. g SplosHQ pognano dejstvo je, da za zahtevami premo-Mači V. stoji nekaj več kot edinole zahteva po zvišani cn ' ln izraža se bojazen, da je ravno sedaj prišlo do IV trenotka, ko se bo delavstvo odprto združilo v ^ladi za popolno preureditev sedanjega pro-Itaiij^ega ^^tema kot se je zgodilo pred kratkim v ^^katerih optimističnih krogih prevladuje še Vi mnenie> d/a niti železničarji niti transportni de-W116 bodo izvršili svoje grožnje in da ne bodo šli na lijp ?' temveč da je njihov namen v prvi vrsti, da prisi-aclo, da prične z novimi pogajanji s premogarji. ar'ainent se bo danes najbrže zopet bavil z delav-^v^^ašanjem. Pričakuje se, da bo zbornica tudi v ^ck v!!1 vprašanju izrekla zaupnico ministrskemu edniku Llovd G( Angleški pisatelj Wells v Petro-gradti« Moskva, Rusija. — V Rusiji se mudeči angleški pisatelj H. G. Wells je 7., oktobra govoril pred sovjetsko vlado v Petro-gradu. V svojem govoru je izjavil, da on in drugi v Angliji delujejo za iste ideale kot komunisti, to je za ustanovitev splošnega režima enakopravno- j sti, ki bo skrbel za vsakega svo-1 jega državljana v soglasju z njegovo potrebo. ■ x "Moja vlada je povzročala, in še povzroča, uničevanje in revščino vaši deželi," je dejal Wells "toda sprejem, ki ste mi ga priredili, kaže, da poznate naše teškoče. Gotov sem, da navzlic napakam, ki so bile napravljene na obeh straneh, moremo ljubiti in razumevati drug drugega, in da moremo sodelovati v korist človeštva v novem svetu, ki se poraja v temi sedanjega poloma. "Angleški narod želi miru, hoče mir, in bo deloval za mir, dokler ga no doseže." Tretja obletnica revolucije se bo to leto praznovala posebno-slovesno. Darove bodo dobili vsi bolni in ranjeni, in po vseh gledališčih se bodo vršile posebne predstave. Elektrizacija Rusije se širi z zelo veliko naglico in ne bo dolgo, ko bo imela vsaka ruska vas električno razsvetljavo. KDO BO VRŠIL POGAJANJA O JADRANSKEM VPRAŠANJU. Zagreb, 30. — "Riječ" poroča iz Belgrada, da trdijo v poučenih krogih, da bodo pri direktnih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo sodelovali tudi italijanski ministrski predsednik Giolitti, minister za zunanje zadeve grof Sforza ter zastopniki italijanskega generalnega štaba in mornarice. V tem primeru se bodo udeležili pogajanj ministrski predsednik dr. Ves-nič, minister za zunanje stvari dr. Trumbič, pomočnik načelnika generalnega štaba general Pesič, in admiral Priča. Lloyd Georgeju. Premogarji za nacijonaliziranje rudnikov. ^ se domneva, hočejo premogarji v provinci Wa-■ ^acijonalizacijo rudnikov, kajti tamkajšnji pre-80 Prišli na dan z zahtevo, da se rudnike zasede ^ 6 Nadaljuje z obratovanjem. Sv' 2a^eva je bila stavljena na nekem premogarskem ^nju v Coedeley, na katerem se je sklenilo, da se ^ 9 konferenco za južni okraj Wales, z zahtevo, da Ustnike in njih zastopnike, zaseže rudnike in ^ Je z obratovanjem. ^eni P3 brezposelnost po vseh industrijah stalno i^Jev i, Računa ^e, da je sedaj poleg 1.000.000 premo-rez dela že od 100.000 do 300.000 delavcev po raz-^ ^trijah. je torej odvisno vse od akcije, ki jo podzvame eku prihodnjih 24 ur, kajti ako se ne ukrene ni- aJ pride do od^Drtega boja med delavstvom in kor se je po konferenci 1 ■ Jlh tajnik Robert Williams. h^0r se je po konferenci transportnih delavcev — Šnops ni dandanes nikjer varen. Jakob Heller, ki živi na 2433 St. Clair ave., je zakopal štiri sode čistega alkohola, ki so vseka skupaj vsebovali 200 galonov, pod tla neke kolibe na 2354 Hamilton ave. Toda zakopani zaklad je nekdo izvohal, in včeraj se je prišel Heller stokat na policijo, da mu pomaga najti dragoceno pijačo, ki je izginila brez sledu. — Frank Beršič, star 55 let, stanujoč na 1271 E. 54. St. je umrl za zastrupi j en jem z doma, kuhanim žganjem. — Članom dr. "Vodnikov Venec" št. 147 S.N.P. J. se naznanja, da se pogreb umrlega člana Mihaela Kuharja vrši jutri ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na 1125 E. 60th St. Članstvo je prošegip, • da se pogreba vdeleži v čim večjem številu. L. Eršte, predsednik. — Andej Dotlev, stanujoč na 14002 Starthmore Ave. je z gorečo vžigalico v roki hotel pogledati, koliko gasolina se še nahaja v avtomobilu, ko je naročil na gasolinski postaji, da se nalije notri novega. Pri tem se mu je užgala obleka, in le dvema policistoma, ki sta ga. hitro ovila s suknjo in zadušila plamen, se ima zahvaliti za svo. je življenje. . MacSwiney je v dili-rienem stanju. London, 22. oktobra. — Brat korškega župana, Peter MacSwiney, izjavlja, da zdravniki vsak dan s silo dajejo hrano njegovemu bratu, in sicer vsako pot poldne. London, 21. okt. — Terrence MacSwiney, ki je sedaj že 70 ■dni na svojem lakotnem štraj-ku, je bil danes popolnoma zmešan. Njegova žena izjavlja, da so ga zdravniki danes zjutraj zopet po sili nakrmili, kar mu povzroča velike bolečine. Danes zjutraj, ko se je zavedel, se je obrnil k svoji ženi ter zašepe-tal: "Ne pusti me. Že zopet se pripravljajo, da me mučijo." KARDINAL GIBBONS ZA LI-GO NARODOV. Klavniška družba obtožena profi-tarstva. TEMNA URA EVROPE Baltimore, Md. 21. okt. — Kardinal Gibons se je danes izjavil za ligo narodov, rekoč, da je zanjo tudi papež Benedikt. — Avtomobil je sicer koristna iznajdba, toda kot kažejo dogodki zadnjega časa je postal sredstvo, s pomočjo katerega se uganjajo lumparije največje vrste. Kmalu bodo že vsi napadi izvrševani samo še s pomočjo avtomobilov. V večini slučajev se čita, da se napadalci približajo svoji žrtvi z avtomobilom, jo oropajo, nato pa odbrzijo naprej v avtomobilu. Drugo zlo, ki je po svoji nagnjUonosti še večje, je izvabljanje mladih neizkušenih deklet na avtomobilske vožnje. Ti slučaji se posebno dogajajo v mestnih parkih, ko pade mrak. Da ti slučaji v zadnjem času naraščajo, je odgovorna tudi mestna oblast, ki je odredila, da se število policistov ki imajo gledati za varnost mest nih parkov, zniža. Mladi falo-t je v avtomobilih stikajo po mestnih ulicah, izvabljajo dekleta ter jih odpel ja j o v parke, kjer so jim izročene na milost in nemilost. Številne pritožbe na sodišču za nepolnoletne izkazujejo, da so predmet tem vabam in napadom dekleta od 14 do 18 leta. Mestne oblasti bi morale o tem pogledu podvzeti korake, da se tako početje u-stavi . Daje to mogoče, je dokazala polidja v Lakewoodu, kjer se je organiziralo posebne oddelke policije na motornih kolesih, ki so zasledovali sumljive avtomobile. Župan občine Cleveland Heights tudi poroča, da se je v tamkajšnjem okraju na. pade na dekleta skoro popolnoma odpravilo, ko se je ustanovil poseben oddelek 16 policistov, ki zvečer na avtomobilih in motornih kolesih preiskujejo okraj in preiščejo vsak slučaj, ki se jim zdi sumljiv. Gordon park je eno izmed glavnih zavetišč teh zilkovcev in položaj ni dosti boljši v drugih mestnih parkih, odkar se je zmanjšalo policijsko nadzorstvo. — Zdravniška izvedenca za u-mobolne, dr. Tierney in dr. Howard, sta včeraj preiskala stanje Hrvatice Mrs .MikulJč, kije utopila svojo hčerko ter bodeta danes predložila poročilo o svoji preiskavi okrajnemu proseku-torju. Ako se jo je spoznalo umobolnim, tedaj se bo obravnava napram nji opustila. —Vsi oni mestni okraji, kjer je bila registracija izredno velika, bodo dobili dodatne volilne koče, da bo na volilni dan vsakemu mogoče priti na vrsto, ako bodo volilci prihajali redno skozi ves dan. New York, 21. okt^.. — Zvezna velika porota je danes kot rezultat preiskave, ki se je vršila pod vodstvom pomožnega generalnega pravdnika izrekla napram klavniški družbi Armour and Co. obtožbo, v kateri se obtožuje družbo kot tako in uradnike kot posameznike kršenja LeVerjevega zakona proti profitarstvu. Med obtoženimi družbiriimi u-radniki so: J. Ogden Armour, predsednik, S. Eison White, podpredsednik, H. A. Philips^ poslovodja ovčjega oddelka v j Chicagi, Arthur Van-Pelt, okrož ni poslovodja za New York. Družba in uradniki so obtoženi kršenja v 137 točkah. Eden izmed najvažnejših slučajev pro-fitarstva je bilo prodajanje ov. čevine meseca aprila, maja in junija, ko se je ovčje meso. ki je stalo družbo $18.46 sto fun-tov, prodajalo za ceno $23 do $35. K temu bi bilo seveda vredno pripomniti, da je to šele obtožba in da je med obtožbo in obsodbo kapitalističnih parasitov navadno zelo velika razlika. Tudi American Woolen Co. je bila obtožena profitaratva, toda sodnik je odločil, da blago ni obleka, in družba je bila oproščena. PROGRAM. NOVE ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE. Praga, 29. — V stalnem odseku parlamenta je ministrski predsednik dr. Cerny obširno razvijal program nove vlade in dejal; Sedanji kabinet je vlada dela, ki pripravlja tla za definitivno vlado in bo skrbela za utrditev notranje-političnih razmer. Pri izvedbi programa velja vodilna misel prejšnjega ministrstva; na znotraj poštenost, red, uspešno delo v prid vsem slojem in nekaljen demokratični in socialni razvoj, na zunaj pa mir in red . Zakon in pravni red sta merodajna za razmerje vlade do narodnosti v državi. Trudili se bomo, da zbližamo vse narodnosti v državi in jih! Spravimo v sklad. Ravnotežje v proračunu rednih in izrednih izdatkov bodo tvorili posebni pre. jemki države. Le gospodarske naprave bodo navezane na kredit. K nadaljnim nalogam nove vlade spadajo: sanacija državnih financ, ureditev razmerja med cerkvijo in državo, reforma kazenskega zakonika, zgradba železnic in znižanje visokih cen. Trdno podlago je vlada ustvarila v brambnem zakonu. V zunanji politiki se bo držala smernic prejšnjih ministerstev, ki so se tako dobro obnesle. — Avtomobil je na mestu u- bil 281etnega Lee Buigess, ko je bil povožen na Central ave. in E. 19. St. Zadnje kolo avtomobila mu je šlo preko glave. — K sodniku Levine je prišel neki mož ter ga prosil, da izda sodno prepoved proti njegovi ženi, da ga ne bo mogla več tepsti. "Ali vas je sedaj prvič pretepla?" je vprašal sodnik. "O ne, to dela že petnajst let," se je glasil odgovor. "Zakaj pa se niste preje pritožili?" — "Well, preje me je obunkala s pestmi, sedaj pa se pri tem poslu poslužuje steklenice." Sodnik je nesrečnemu možu naročil, da a-krob^tično -ženo pripelje na sodni j o, da bo on govoril ž njo. Pariz. —r (Max Worth.) — Poglavitno čuvstvo centralne Evrope danes je obup. Ljudstvo si ne more predstavljati, da je more zadeti kaj hujšega kot ono. kar je prišlo nadenj že dosedaj, in pripravljeno je preizkusiti vsako novo stvar, ki jim obljublja kruha in kuriva. Za to Ijud^, u ne obljublja zima nič drugega kot grozote, tifus, kolero, koze, draginjo, pomanjkanje potrebščin vsake vrste, in zato je gotovo, da mora v teku prihodnjih šest mesecev na stotine ljudi poginiti vsled pomanjkanja hrane, kuriva, obleke in stanovanja. Za ta položaj ni nikakega zdravila. V vsej Evropi ni dovolj hrane in premoga, da bi se zadostilo potrebam vseh. Na razpolago ni dovolj surovin, da bi mogli vsi dobiti delo. Na razpolago ni transportnih sredstev, da bi se izdelane produkte moglo peljati na trg; ako bi bili izdelani. Ako bi mirovna pogodba centralnih sil ne bila tako oskubila, tedaj bi bilo nekoliko upanja, toda ona stranka v Franciji, ki je hotela uničit Nemčijo, je bila takrat močnejša kot pa stranka, ki jo je hotela prisiliti, da plača. Ti narodi ne potrebujejo denarja. ki nima zanje nobene vrednosti. Oni potrebujejo hrane in kuriva. Kot je sedaj, je položaj primeroma še najboljši na Cehoslovaškem, in najslabši pa v Avstriji. V splošnem se kmetom godi še najboljše. Glavni mučeniki so delavci po mestih. Tudi Rusija je v ekonomskem oziru na slabem, toda ljudsko razpoloženje tamkaj je zelo različno od razpoloženja, ki vlada v centralni Evropi. Rusi čutijo, da so pijonirji novega reda in nove človeške družbe. Oni trpijo, toda trpijo zato, ker vidijo pred seboj boljše čase. Ruski misleči ljudje so poglobljeni v veliko novo svetovno formulo, in ta jih navdaja z novim navdušenjem in veseljem. Oni so popolnoma prepričani o njeni .resničnosti. Toda tudi tukaj trpijo v prvi vrsti mestni delavci, in ne kmetje. Toliko glede "zavrženih" narodov —• onih, ki so dvignilr svoje roke proti zaveznikom in onih, ki so se dvignili proti obstoječemu ekonomskemu redu. Zato se jih je kaznovalo z ekonomsko sabotažo, ki zahteva vedno več žrtev. Ta kazen pusti stradati nedolžne otroke, in pusti stare ljudi,. da umirajo vsled tuberkuloze, tifusa in kolere. Nikakega jezika ni. s katerim se bi moglo dovoljno popisati življenski položaj, v katerem se nahajajo številni milijoni ljudstva centralne in severne Evrope. Ekonomski položaj je boljši v zapadni Etropi — to se pi'avi, ako se ga primerja s položajem v vzhodni Evropi; Brezposelnost v Angliji se veča, na pragu je stavka premogarjev, (poročilo je bilo pisano še prednd je bila proglašeha stavka) ctoa živežu raste, stdnovanski položaj po nekaterih mestih je pa tak, da reveži včasih sploh ne morejo dobiti strehe, ki bi jih varovala predi naravnimi elementi, denarn^ cene so negotove, , vsled česar zastaja trgovina. Vzpričo vsega teka je težko reči. da je položaj boljši, to- da vendar je še v primeri z vzhodno Evropo naravnost nebeški. Toda zopet se mora napraviti izjemo v slučaju kmetov, katerim se je dobro godilo tekom vojne, in še boljše pa izza premirja. V Italiji prapolajo raz strehe največjih to varen rdeče zastave. Delavci delajo kot še nikdar preje. Z i^rbšrijo Rusije kot vodnico in z vlado, ki je napol pripravljena pomagati jim izvesti njih eksperiment v industri-jalni samoupravi, hočejo delavci praktično izvesti socijalistič-ne nauke, katerih so se učili v preteklih desetletjih. Nihče še ne ve, kako daleč je napredovala revolucija v Italiji, toda ena stvar se zdi, da je gotova, to je, da je revolucijo-narni duh, ki je zorel tamkaj v zadnjem času, našel duška v smeri industrijalne kontrole. Francija pa ostaja, kot do-zdaj, še vedno "razkačeni pes" evropske reakcije. Že šest let dominira frantoski vladajoči razred politiko Evrope. Bila je francoska politika, ki je odklonila nemške mirovne overture leta 1917, bila je francoska po-lika, kije napisala pogodbo, bila je francoska politika, ki je financirala Judeniča, Kolčaka in Denikina. Bila je francoska politika, ki je priznala Wrangla. Politika Francije je, ki nadaljuje rusko-poljsko vojno, Vladarji Francije, ki vodijo Vojno v Siriji v interesu gotovih financirjev, se ravno tako zanimajo za vojno proti Rusiji na Poljskem, ker njih namen je uničenje sovjetske Rusije. . Danes sta v Evropi dve politiki — prva je politika sovjetske Rusije, druga je politika im-perijalistnčne Francije. Kdo more reči, da-li ne bo zima prinesla več fundamental-nih in revolucij onarnih izbruhov na izstradanem centru, ali nezadovoljnem zapadu Evrope. Vladarji Evrope so nervozni, — bolj nervozni kot pa so bili Ho-henzollernci in Romanovci leta 1913. In oni imajo dobre vzroke za to, kajti evropsko delavstvo je začela prevetati nov duh zaupanja vase in novo spoznanje moči, ki naglo prehaja v njegove roke. NAPAD NA BANKO PRI BELEM DNEVU. EDEN ROPARJEV UBIT, TRI ZAJETI. V. Bedfordu, nedaleč od. Cle-velanda, je včeraj ob poltretji uri pop. napadlo osem banditov tamkašnjo podružnico Cleveland ske banke "The Cleveland Trust Co." Eden izmed banditov, Albert Joice,. je bil tekom streljanja, ki je bilo tako gosto, kot da bi bile nastavljene strojne jHiške, ubit trije drugi pa so bili, prijeti. Med ujetimi je tudi notorični bandit George "Jiggs" Ldsteiner, 'ki je poleg tega ob. tožeft še dveh umorov in številnih roparskih napadov. Losteiner skupno z ostalima dvema je bil ranjen v boju, katerega so se vdeležile številne osfebe, in v katerem je padlo vsega skupaj nad 200 strelov. Precej resno je bil ranjen tudi bančni knjigovodja William Petre, ki se je sam postavil po robu osmerim banditom, ko so bežali z ukradenimi $62.279. . Ves i&radeni denar je bil po (Nadaljevanje na 2. strani) BTRAN 2. "ENAKO PKAVNUST* OCTOBER, 22nd, 1920. _ "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEflIŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bugsines Place of the Corporation. _6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES; By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 »Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3e ' SINGLE COPY 3c Lastuie in izdala ga Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uoravnižtvo. CLEVELAND, O., PETEK, ( RIDAY) OCTOBER, 22nd, 1920 1104 ARMENIJA. Izmed vseh velikih vprašanj, ako se morda izvzame reško zadevo, je armensko vprašanje najvažnejše, ki dve leti po sklepu premirja še vedno ni rešeno in ki daje oni ligi narodov, o kateri se sedaj tu v Združenih državah toliko debatira, kaj slabo izpričevalo o svoji uspešnosti. Seveda pogodba, ki so jo zavezniki predložili Turkom v podpis preteklega avgusta čisto določeno ustvarja "svobodno in neodvisno Armenijo", toda ako se vzame v po-štev dejstvo, da se je realiziran je take Armenije izročilo v roke zavezniških sil, tedaj boste razumeli, zakaj ima Armenija tako malo prilike, da začne samostojno življe nje. Stvar je pač taka, da zavezniške sile nečejo žrtvovati niti enega vojaka, ako niso sigurni, da jim to ne prinese velikih dobičkov. Uboga Armenija pa nima ne olja ne premoga ,temveč samo razjedeno deželo, sestradane otroke, žene in starčke, zato se ni bati, da bi prišlo med zavezniškimi Samaritan! do tekmovanja, kdo bo preje in bolj uspešpo pomogal. Da je to zelo izdajalsko postopanje, ni treba posebej povdarjati. Predno je Turčija stopila v vojno na strani centralnih držav, je ponudila Armeniji avtonomno državo, ki bi obsegala rusko Armenijo in dele province Van in Bitlis, ako vrže svojo pomoč proti zaveznikom. To ponudbo so Armenci odločno zavrnili. Kakšno ceno so plačali za to odklonitev, koliko otrok, žena in mož armenskega rodu je moralo vsled tega plačati z lastnim življenjem, je sedaj že stvar zgodovine. Med vqjno so zavezniki delali obljube na vse strani, in nikdar se ni pozabilo omeniti tudi Armenije. In posledica teh obljub je sedanja mala Armenija, vse na okrog obdana od sovražnikov. Ampak Armenci so žilav in utrjen rod, pripravljen na razočaranja. Šli so na delo, obdelali svoja polja, da rešijo svojo deco smrti vsled lakote in kot izkazujejo zadnja poročila, so se pripravili za eventualen boj z turškimi nacijonalističnimi četami, ki jih vodi Kemal paša. Ta nesrečna liga narodov dela ameriškim političar-jem velikanske preglavice. Kdo bi si bil mislil, pred štirimi leti, da je mogoče v amer. politič. življenje zanesti tu di kako mednarodno vprašanje, ko je bil Wilson izvoljen na podlagi gesla: Obvaroval nas je vojne! — Ampak časi se izpreminjajo. Sicer je slama vse, kar slišimo o ligi, tako od strani republikancev kot demokratov, toda1 dobro pri tem je vseeno to, da se je vsled tega zaneslo med ljudstvo zadevo, ki je mednarodnega pomena. Ame-rikanec, ki je dosedaj gledal na vse ostale države na svetu, kot od Boga zapuščene, nevredne njegove pozornosti, bo morda počasi začel izrevidevati, da na svetu ne more živeti nobena država popolnoma neodvisnega življenja, pa če je še tako močna. Da je nastala v ljudskih možganih o tej zadevi velika konfuzija, to nič ne de. Vsaka stvar ima svoj začetek, in ako je obnašanje ameriških politikov, borečih se z mednarodnimi zadevami, malo smešno, tudi ni nič hudega. Ko se poleže prah in utihne vrišč in krik, bo začelo prihajati spoznanje. In takrat bodo Amerikanci spoznali, da jih ne bo rešila niti Co-xova liga, niti Hardingova meglena zveza narodov, temveč, da bo rešitev prišla šele v združitvi svetovnega delavstva, kajti kapitalistična družba sama vsebuje ravno one elemente, ki delajo za nesporazum med narodi, in torej pod nobenim pogojem ne more ustvariti mednarodnega soglasja in miru. To bo doseglo edinole razredno zavedno delavstvo in nihče drugi. Iz Belgrada poročajo, da vest o napadu na prestolonaslednika ni resnična. Bo morda tudi Aleksander počakal, da ga ugrizne kaka — opica. žali potem, ko so njih tovariši padli. 30 Kadar tisoči ubijajo enega, znači to, da je on vse premagal. — Leonid Andrejev. (Nadaljevanje s 1. strani) boju dobljen nazaj. Sedaj so na delu številne skuv pine privatnih držaljanov, kakor tudi policija iz Clevelanda in A-krona, ki preiskujejo razne gozdnate okraje, v katerih se misli, da bi mogli iskati zavetišča ostali štirje bandit je, ki so zbe- ŠTRAJK TELEGRAFISTOV Chicago, 21. okt. — Danes je tu zaštrajkalo 40 telegrafistov, ko se jim je odvzelo posebno nagrado, ki so jo dobivali dosedaj za čezmerno število brzojavk. \ CUNARD ČRTA LADJA " P A N N O N I A " odplove 9. novembra proti DUBROVNIKU in TRSTU. Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka. Oglasite se pri najbližjemu zastopniku Cunard @ parobrodne črte. Iščemo 50 slovenskih družin, KI BI SPREJELE FANTE NA STANOVANJE IN 50 slovenskih premogarjev Premogarji dobijo od $8 do $15 na dan Zglasite se pri MINERS EMPLOYMENT AGENCY 88 Public Square. . Cleveland, Ohio, IBBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBHBHBIUH 13 M M Telegrafisti pravijo, da to zna ci zadnje izgubo $125 na mesec. Predsednik telegrafične linije se je izjavil, da je to ne-avtorizirana stavka. _ mšis AKO ŽELITE s EH ■fii ■15 [OGI@ i aOGioi sob O D o PRVI BANKET Slovenskega Doma v Coliinwoodu — priredijo — DELNIČARKE SLOV. DOMA v nedeljo, dne 24. oktobra Opozarja se vse one, ki še niso kupili vstopnic, de se jih lahko dobi še nekaj pri poslovodju v Slov. Domu v Collinwood. Ker se vstopnic ne bo prodajalo pri vstopu na banket, kajti prireditev je privatna, in vsak, ki bi želel dobiti vstop v dvorano naj se oglasi pri poslovodju. Občinstvo se uljudno vabi k tej prireditvi, kajti zelo prijazno bi bilo da se Slovenci enkrat skupno pozabavamo. Godba bo zopet pod vodstvom Mr. Hojerja in že naprej se nam vidi, da bo dovolj smeho, posebno pa plesa. Torej ne pozabite t^ga prvega banketa Slovenskega Doma. Vabi ODBOR. CUNARB LINE LADJA " S A X O N I A " Odplove 30. oktobra NARAVNOST DO HAMBURGA Cena kabini . ..$180.00 in $5.00 vojnega davka. Direktno dc Hamburga .................. $125.00 Oderburgh via Hamburgh ............... $129.20 Zglasite se pri najbližnjemu zastopniku CUNARD LINIJE. ■Ta i SLOVENCEM IN HRVATOM! SPOROČATI VAM ŽELIMO, da je naša modna trgovina kar najbolje založena z jesenskim in zimskim blagom. Imamo krasna krila, zimske suknje vseh vrst, lične bluze iz svile in tančice, zimske klobuke iz najboljšega materij ala ter delo najspretnejših rok, in razno drugo modno, blago. Za neveste IMAMO KRASNO ZBIRKO poročnih oblek in paj-čalonov in se cenjenim nevestam zelo priporočamo, kajti postrežba pri nas je vedno najboljša in najprijaznejša. Pridite in si oglejte naše blago in naše cene in spoznali boste, da so naše cene zmerne in blago prve vrste. ANTON ANŽLOVAR 6202 ST. CLAIR AVE. preživeti BOŽIČNE PRAZNIKE s svojci v domovini, kupite Pa' robfodni listek sedaj za najboljši in brzi parnik "PANNONIA" -i katera odplove 9. novembra Dobra postrežba. Do je cena $125 in poleg še $3. vojnega davka. Zadnja plovba to leto. JOHN ZUPANC & GEO. KAUPA 6603 St. Clair Ave. ranm AMERIŠKI SLOVENCI ^ se sicer ne moremo postaj z velikanskimi kulturnimi toda imamo dve knjigi, iz^an! j zadnjem času, ki sta j ako \aZ v našem življenju, in sicer. ANGLEŠKO - SLOVENSIU SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00 in pa . POEZIJE IVANA ZORMa^ ' Cena $1.25. .J V Te dve knjigi bi morali bit| ■-vsaki slovenski hiši v Am61"'. Tudi naš- urad jih ima na razpolago. Vsa naročil'1 slovite: Ameriško - jngo^* ska Tiskovna Družba, 641^ Clair Ave., Cleveland, O. List Enakopravnost je L, jati iz potrebe. Tako je tudi p0 ^ no, da se ga povspeši do c'')a ^cin. ne in ncomajenc podlage v sp'0 Da se to uresniči, je velike sti to, da se vsak izmed t'ti| potrudi pridobiti čimveč lUlN' jevnikov — naročnikov. • List ^ y' ril že mnogo za vas, da za ^ gt(r čitate te vrstice. Koliko ste Pa : 1 rili vi za Kst? m »POLOM® ROMAN IZ VOJSKE L. 1870—71 EMIL ZOLA Preložil VLAD, LEVSTIK m Že dolgo je ležala gosta noč, in Rochas je še vedno razmahoval v temi svoje velike ude. Vse s veje življenje je bil preštudiral samo eno knjigo, o Napoleonovih zmagah, ki je bila zašla iz kolportijeve škat-Ije v globino njegovega telečnjaka. In ni se mogel pomiriti, in vsa njegova znanost se je iztrgala v 1 ju tem vzkliku. "Avstrijo smo nabili pri Castiglionu, pri Maren-gu, pri Austerlitzu, pri Wagramu! Prusijo smo bili pri Eylau-u, pri Jeni, pri Luetzenu! Rusijo smo bili pri Smolenku in ob Moskvi! Spanjolsko in Anglijo smo bili povsod! Vso zemljo smo bili, bili gorindol in semintja! — In danes da naj bomo mi tepeni! Čemu? Kako? Saj niso izpremenili sveta!" In vzrastel je, dvigaje roko kakor drog zastave. "Glejte! tam so se danes udarili, novice imajo priti. Da, ilovice; dati vam jih hočem jaz! — Bili so Pruse. bili jih, da so iskali svojih koščic, razdrobili jih kakor kruhove drobtine!" Pod temnim nebom je zletel ta hip glasen, bolesten krik. Ali tožba ponočnega tiča? Ali glas skrivnosti, ki je prišel od daleč, težak od solz ? Vse tabo-rrišče, potopljeno v mrak, je vztrepetalo od njega, ki je razširil in še vročične je razvnel napeto tesnobo čakanja tistih poasnih, obotavljajočih se brzojavk. V oddaljeni prestavi, sveteč nemirnemu bedenju generalnega štaba, je gorela sveča više, z ravnim in nepremičnim plamenom cerkvene voščenke. Toda ura je bila deset; Gaude 6e je dvignil iz črnih tal, kamor je bil izginil, ter je prvi zatrobil signal id u'gfa'Sehje bgnjčv. Drugi rogovi so odgovorili iij utihnili polagoma v zamirajoči fanfari, kakor že otrpli od spanja. In Weiss, ki se je bil tako. dolgo zamudil, je iskreno objel Maurica: "Dobro nado in čil pogum!" Dejal je, da bo poljubil Henrijeto v bratovem imenu, in da poj de pozdravit strica Foucharda. Nazadnje, ko je vendarle že odhajal, se je razširila vest, polna mrzličnega nemira . Bila je o sijajni zmagi, ki jo je izvojeval maršal Mac-Mahon: pruski prestolonaslednik ujet s petindvajset tisoč možmi armade, sovražna vojska pa vržena nazaj; uničena, je pustila topove in bagažo v naših rokah! "Aha!" Samo to je kriknil Rochas s svojim gro-movitim glasom. Nato je pritekel za Weisom, ki je ves srečen hitel domov proti Muehlhausenu. ''Z brcami v rit, gospod, z brcami v rit, tja do Berlina!" Četrt ure nato je javila druga brzojavka, da je morala armada pustiti Woerth in da se umika. Ah, kakšna noč! Rochas, razbit od zaspanosti, seje bil zavil v svoj plašč, in je spal na zemlji, ne iščoč zavetišča; tako se mu je dogajalo neredkokdaj. Maurice in Jean sta bila zlezla pod šator, kjer so se že tiščali Loubet, Chouteau, Pache in Lapoulle, glavo na teleč-njaku. Prostora je bilo za šest mož, ako so skrčili noge. Loubet je najprej oveselil vse tovariše navzlic njihovemu gladu s tem, da je prepričal Lapoulleja, da bodo drugi dan delili kuretino; toda preveč trudni so bili, hrčali so, pa makar če.bi prišli Prusi. Jean je ostal za hip, ne da bi se ganil, stisnjen tesno k Mauri-cu; navzlic veliki trudnosti ni mogel brž zaspati: vse, kar je pravil ta gospod, mu je šumelo v glavi. Oborožena Nemčija, brezštevilna, vse požirajoča! In dobro je čutil, da tudi njegov tovariš ne spi, nego premišljuje o i^tih r^čeh. Nato se je ta nestrpno odkmaknil, in sosed 'je razumel, da mu je na poti. Med kmetom in naobražencem je ležala sovražnost instinkta, odpor sloja in vzgoje kakor telesen stud. Jeana je navdajal 'zbfig tefea bridek Sram; delal ae je ihajimega In sku- šal uiti sovražnemu preziranju, ki se mu je tu razodevalo. Kadar je noč tam zunaj prihajala hladna, je postajalo v šatoru tako vroče od stlačenih teles, da je skočil Maurice, kakor zbegan od vročice, mahoma na prosto ter šel ležat nekaj korakov dalje proč. Ubogi Jean se je valjal v mučnem polsnu, kakor da ga tlači mora; nekaj ga je bolela žalost da ni ljubljen, nekaj slutnja neizmernega gorja, ki ga je slišal prihajati v diru, tam odnekod izgloboka, iz dna neznanih skrivnosti. Ure so tekle in tekle, in vse nepremično taborišče se je zdelo kakor pogreznjeno v nič pod pritiskom široke, zle noči, kjer je viselo tisto strašno nekaj, ki mu doslej še nihče ni vedel imena. Iz jezera sence je vzplanila tuintam speča postava, nenadno grgranje se' je začulo iz nevidnega šatora — močne sanje vojaka. Nato so vstajali glasovi, ki jih nisi mogel spoznati: prhanje konj, rožljanje sabelj, beg zakasnelega postopača, in vsi običajni šumi, ki so se odevali z žvenke-tom pretenja .Naenkrat pa se je blizu kantin zasvetil velik sijaj. Živo je obsijal bandero, pokazale so se piramide v ravni vrsti, pravilne in svetle cevi pušk, oblite z rdečkastimi odsevi, podobnimi' svežim curkom krvi; in temne, ravne sence straž so se prikazale v tem nenadnem dgnju. Ali je bil to sovražnik, ki so ga poveljniki napovedali že drugi dan in ki ga je prišla vojska iskat iz Belforta v Muehlhausen? Nato je plamen ugasnil med širokim iskren jem; bila je samo gromada iz svežega dračja, prej toliko časa trpinčena od Lapoulleja; tlela je dolge ure, a zdaj se je razpla menela kakor slama. Jean, prestrašen od tega sijajnega bleska, je planil iz .šatora; toliko da ni trčil v Maurica, ki se je o. piral na komolec in gledal. Že se je bila vrnila noč, še temnejša nego poprej; moža pa sta ostala zleknjena na goli zemlji, par korakov drug od drugega. V dnu teme, njima nasproti, ni bilo več ničesar razen okna pristave, ki je sijala še vedno, in razen tiste izgubljene sveče, ki se je zdela, da straži mrtveča. Koliko je utegnilo biti na uri? Dve, morda tri. Generalki ^ ^ tam doli gotovo ni bil legel k počitku. Sliša' j"\e, širokousti glas generala Bourgain-Desfeuillesa, ^0. ga od te prečute .noči, ki jo je mogel prečuti le močjo grogov in smodk. Novi telegrami so ^ rgt jali, stvari so šle po vsej priliki slabo, in sence ^ so brezumno in nerazločno galopirale semintJ3; p. šalo se je peketanje, čule so se kletve, prihajal0 J kor zadušen smrtni krik, sledilo je strahotno nje. Kaj je bilo to? Konec? . Takrat sta Jean in Maurice v suhi, visok'J ^ spoznala polkovnika de Vineuil,. ki je naglo s Popotnica, družica njegova ...............gdč. E. Koprivec ^Un^' vreden rodoljub g. J. Stebla j ............ gdč. M. Petrovčič r> od vseh rodoljubov obsojeni ................g. J. Breščak ^Carka .................ga. K. Filipič ^ ®l)editorica .............gdč. M. Grill Je'-j Šviligoj, čednost dtiline set , 0rjanske .............g. A. Komar Notar, kandidatom v spodtiko .......................g. L. Oražem Štacunar, zapit vaški oderuh . .....................g. J. Rasperger Štacunarka .............. ga. M. Jereb Cerkovnik, obrita, sladkostna neroda ...................... . .g. J. Mrhar Debeli človek, vaški policist . .g. F. Stopar Popotnik, mlad razcapan človek J. Krže Zlodej, zanemarjeni diumist .......................g. J. Homovc Vsa farsa se vrši v dolini šent florjanski ob današnjih časih. 0 »# « #» ieei»«seeeeeeMeseeseBeeei»eBsee#i«BeBeaeeeeeMi • ■•■■■•(••••••■•■■•»•■•■■■t i VSTOPNINA: $1.00, 75c, 50c. Orkester pod vodstvom g. Ivanuša. ^er je to prva predstava, na kateri se bode uprizorilo Cankarjevo delo, zatox u-i ('ia nas bode cenjeno občinstvo poseti-lo ravno tako, kot nas je .pri prejšnih prire- 'Vfl V/VzAlJ KJ K/ ■ i i lyj V » V-/ I-' " " A p Igra je nad vše zanimiva, dosti, humorja in satire. Onim, ki se zanimajo a'ikarjeva dela, bode ravno tako ustreženo. Za obilo udeležbo vas vabi, in se 8 ^ j Ze v naprej zahvaljuje ODBOR. [OETS®] [mi IOE© POZOR! POZOR! IZREDHOST RAVNOKAR smo prejeli lepo zalogo SOKENJ ZA FANTE i DEKLETA OD 2 DO 16 LETA Dolgo časa smo se trudili dobiti blago, kakoršno bi ugajalo našim odjemalcem in končno se nam je posrečilo dobiti zalogo, s katero nam bo moč vsem rojakom postreči po njih lastnem okusu. Suknje so finega blaga in trpežno izdelane, ter se dobe od $5.00 naprej. Te sedanje cene bodo trajale. SAMO 14 DNI PRIČENŠI SE 9 OKTOBRA Sezite torej po blagu dokler je zaloga popolna in so cene ugodne. Ne pustite vaših otrok zmrzovat. Za par dolarjev, katere potrošite za obleko si prihranite desetake zdravniških stroškov. JOHN DEBEUAK 580 East 152iid Si ZADRUZNA TRGOVINA. SLOVENSKA DELAVSKA ZADRUŽNA ZVEZA 667 E. 152. cesta je delavsko podjetje, kjer dobite mnogo živ-Ijenskih potrebčin ceneje nego drugje Naša želja je, da postanete tudi vi član tega podjetja in obenem tudi odjemalec. Le na ta način si mora delavstvo pomagati, ako si osvoji trgovino in se v delovanje iste za interesira. Pridite in si nakupite vsega potrebnega v naši trgovini. Vedno sveža zaloga razne meseni-ne. Domače suho meso. S. D. Z. B a n E Kam pa v soboto zvečer? na zabavni večer DRUŠTVA LUNDER ADAMIČ Št. 20 S. S. P. Z. Društvo je poznano po svoji aktivnosti v dramatiki, katero pa je prepustilo zadnje čase novejšim močem. Društvo je tudi prirejalo zabavne večere, ki so bili vedno nekaj izvanrednega in zabavaželj nim pravi užitek. Nekaj podobnega priredi društvo v soboto zvečer, dne 23. oktobra v prostorih Slovenskega Narodnega Doma. Na ta večer vabi, društvo jvse svoje člane kakor tudi naklonjeno občinstvo.' Ves program se bo vršil, kakor običajno in to pove vse. TOREJ NE POZABITE! 'B v# D C'-r ,* .i O . D o Nekdaj so plačevali Clevelandčani vodo vsi po eni in isti določeni ceni. Postali se tako potratni, da je moralo mesto v svojo obrambo nastaviti metre, da se je omejilo s tratenjem in nastavilo se je ceno 40e za tisoč kubičnih čevljev in plačati se je moralo naprej. % Ni dolgo tega, ko se je moralo iz potrebe zvišati ceno na 60c, kar je 50 odstotno zvišanje. To se ni storilo iz vzroka, da se podaljša zalogo ali izboljša postrežbo. Za tem ni bil konservativen namen. MESTO IMA NEIZČRPLJIVO JEZERO, IZ KATEREGA TOČI VODNO ZALOGO. Primerjajte s tem položaj naravnega plina, katerega se producira z ogromnimi stroški in je napeljan 230 milj do Clevelanda, za katerega pa je dobivala družbe THE EAST OHIO GAS CO le 30c za tisoč čevljev šestnajst let in dobiva sedaj 35c. ■ Zaloga se stalno niža in je ogrožena od potra ti j i ve vporabe ter se tudi ne obnavlja vsaki dan. Ko je enkrat porabljen je izginil za vedno. Karkoli bi zavzelo njegov prostor bo stalo mnogo več in ne bo nudilo toliko koristi. i Oni, ki nasprotujejo temu, da se zviša cena naravnemu plinu, da se primora varčevanje istega in se tako podaljša obstanek zaloge, ne morejo imeti za podlago njih nasprotstva nikake doslednosti ali pravice niti za plinovno družbo niti za odjemalca. PRIOBCENO OD THE EAST OHIO GAS CO. E O SOBOK [©GSOl STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" OCTOBER, 22nd, 1920. -t- [oaos aoi [0=01 OtBOK [©DO MALI OGLASI AMERICA ALWAYS r FIRST i -for PRESIDENT VICE PRESIDENT Ameriško ljudstvo nestrpno čaka popolne republikanske zmage v novembru. Ljudstvo se zaveda iz bridkih izkušenj, da potrebuje dežela dobro vlado mesto slabe in namenilo se je storiti slednje uspešno. ZATO: Ker so do smrti izmučeni od nesramnega profitarstva, visokih cen in kriminalne potrate in uničujočih visokih davkov, s katerimi jih je obremilo sedemletno vladanje Demokratične stranke. ZATO: Ker zrejo na Republičansko stranko, da jih reši tega prekletstva in ponovno ustanovi položaj, ko bodo delovale tovarne s polno paro in bodo prejemali naši, kmetje pošteno nagrado za njih delo, in bo Ameriškemu delavstvu zagotovljeno stalno delo, po dobrih plačah in ko bodo konsumentje ščiteni pred izkoriščanjem. ZATO: Ker so obračunali z naklepi in nevarnostmi, slabotne in omahljive vlade enega človeka in bodo zopet vpostavili zastopno vlado, kakoršno določa konštitucija; vlado ljudstva, za ludstvo in potom ljudstva, z vsemi pravicami in svobodščinami, danimi v konštituciji, prost govor, prost tisk in svobodna zborovanja, i ZATO: So trdno zvezani zoper tujezemske zveze in pogodbe, ki bi zopet hotele poslati naše mladeniče preko sedem morj, da se vojskujejo, ne, da protektirajo ameriške interese, temveč zato, da služijo v namene tujezemskih sil na povelje in pod vodstvom nadvlade tujezemskih držav. ZATO: Hočejo, da ostane Amerika, kot je bila nekdaj, svobodna, progresivna,. napredna, zadovoljna ter v miru, doma, in pravična, močna, in dobrohotna, v občevanju z drugimi svetovi. Ameriški volilci, ženske kakor moški, vedo, kaj jim je storiti. Oni so željni odzvati se klicu najvišje dolžnosti suverenega državljana, in volili bodo z odločnostjo, zahtevajoč, da obvlada njih lastna volja. Zmaga je pisana v zvezdah. Vsi jo čutimo okrog nas. Je že v zraku, katerega .vdihavamo. Je tako neizogibna, kot usoda. Republikanski Narodni komitej. \ oaoi [ocaoi it. , 11 1,1 ! i . . . M I f I BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane. izpahke. lišaje. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazai. ako niste zadovoljni. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. I Jabolčnik! Cider! Kdor želi dobro pijačo po nizki ceni, naj se zglasi pri Maks Leonard! 19211 SHAWNEE AVE. kjer ga dobite v količinah od 25 galonov naprej. Tako dobre pijače se ne dobi povsod in vselej. Vzemite Shore Line karo in izstopite na stop 125. [OBOI [OBOI DOBROIDOCA MLEKARIJA naprodaj! S. MEHRL 1383 E. 65th St. AVTOMOBIL NAPRODAJ. Proda se Chandler avtomobil za 5 oseb. Cena nizka, ako se proda v 14 dneh. Plača se takoj samo polovico, ostanek na obroke po dogovoru. Zglasiti se je na 15711 Saranac Rd. 248-53 CHARLES boitz, krojač . Zastopnik modtyne krojasK družbe. 6729 Bonna Ave. Cleveland, u. Oddaljeni rojaki se lahko brnejo name pismenim P0, in jih obisčem. f' Rojaki pozor! Pri meni si lahko naročite f JABOLČNIK po nizki ceni. želite vam ga pripeljem na < Naročite lahko pismeno an ^ po telefonu. JOHN DRENIK Geneva, Ohio. TELEFON 136—L. iiBBSSIBBllžaijggjjS1 ČEDNO STANOVANJE se <^d' družini brez otrok;, obstoji sob, kopališče, in vse m0-' ^ urejeno. Poizve se v nakopravnosti. elek- DVA FANTA se sprejmeta na stanovanje in hrano. Zglasiti se je na 1029 E. 69th St. 248-50 IŠČEJO SE PRAZNI prostori za trgovino, in ako mogoče tudi s stanovanjem; Od 55. do 70. ceste. Sporoči naj se na 7518 Lexington ave. ZA ODDATI JE SOBA za 1 fanta. Vprašajte na 1107 E. 64. St. POZOR NAJEMNIKI! Proda se takoj nova hiša, 6 sob, vse naprave; se lahko selite* takoj; furnez na paro; cena $7.000, plača se po dogovoru. Dalje sta naprodaj 2 hiši na enem lotu na tlakovani cesti. Prva hiša ima 9 sob, pripravna za dve družini, druga jih ima 7, kopališče in vse druge naprave v dobrem stanju, ne potrebuje nikakih popravil; rent $90; cena $9,300; $2.500 se plača takoj, ostalo na lahka odplačila ali pa v gotovini $500 ceneje in prevzame se tudi lahko prvi mortgage. Vse hiše so blizu slov. cerkve, tovarn in trgovin. Pripravne za Slovence. Odprto za pogledat 23. in 24. oktobra celi dan. Prodajo se radi odhoda. Lastnik 14804 Saranac Rd. v Collimvood, O. 250 Joseph Zajec 15605 Waterloo Rd. Prodajalec hiš in stavbišč in zastopnik najbolj zanesljivih družb, katere zavarujejo, ' . PROTI OGNJU Telefon — Wood 228—R isessxixssxixesxi^^ Čedna soba z toplot« trično rzsvetljavo se odda j ^ jem enemu fantu. 16007 Saranac Rd.----- SOBA se odda v najem za ^ kopališče in elektrika. * P te na 1219 E. 61st St. SOBA SE ODDA za eneg* ta; kopališče, električna ia * p Ijava in vse moderno. se na 7214 Lachyear ave> ^ ----—:— ODDA SE SOBA za 1 aH f ^ ta — 976 E. 69thSt_J^/ DVE PREŠI NAPRODAJ Ena za stisniti en ton 11 ge grozdja, druga za en ton- ^ tudi oddasta samo v reii • izve se na 15440 Calcutta—/ iščemo slovenska DEKLETA ki govorijo tudi angle*^0^^ prodajalke v modni tig ^ Vprašajte pri E. A. RellT1 Co. 3423 St. Clair Ave. I JI® lah' DEKlJE . za pomoč pri otrokih in P11 kem hišnem delu. Dober dom in dobra plača za Pr< dekleta. Mrs. F. H. Stone 10316 BARRET A'.'':r \v 250-5: blizu E. 105 St. in St. C'a'r„ ^ Eddy 5816 Hiše naprodaj! Hiša 6 sob, vse moderno urejeno, cena samo $4,200, gotovina $1,400. Hiša 8 sob za dve družini, vse u-dobnosti, cena $6.300 gotovine $1.200 Hiša, 0 sob, furnez, kopališče, velik lot In garaž, cena $5.000, gotovine $800. Hiša, 10 sob, vse moderno urejeno — furnez i, kopališča, gotovine po dogovoru. Oglasite se hitro na 15813 WATERLOO RD. vogal 160. ceste pri Krall & Stakich liiiiiiiiililiniifillHli Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam nej ustavimo lista. Tel. Central 2373 R- Gramofons^ Plošče zahtev# novi Velik8 zale** uri" zlatnik' w#1, 6wAt>8 UBlev/le se pri te) wn m ste na pre prostoru LIBERTY BONDl rk VAD^VAL^1 no varceva znamke. „ Prodajte sedaj. ^ - ir v gotovini takoj .Sim011'tf vi prekupčevalec. aob» Agttof} noxBldg.,, drugo Vzemite vzpejačo. ^ ^ , ta cesta in Eucli dave.' jdK' ger Sewing Machine to do 6. ure zvečer.