Poštnina plačami v gotovi«! ■*»*- Stev. 1 V Ljubljani, torek 2. januarja 1941 Uto Vf Angleška motorizirana vojska že pri Tobruku Angleži so se izognili Bardiji in se pomaknili 100 km zahodno od te trdnjave London, 2. januarja, j. Angleška vojska še vedno kopiči topništvo okrog oblegane Bardije, vendar pa pozornost angleškega vrhovnega poveljstva ni osredotočena zgolj na to oblegano italijansko trdnjavo, temveč bolj k 110 km oddaljenemu Tobruku, kjer namerava Graziani zaustaviti angleško prodiranje. Zdi se, da bodo Angleži skušali Bardio, v kateri je okrog 20.000 italijanskih vojakov, držati v šahu, dokler ne bo popolnoma iztrošena, medtem ko motorizirana vojska in ostali hitri oddelki s podporo letalstva urno napredujejo proti Tobruku. Včeraj so prvi motorizirani oddelki in skupine težkih tankov prodrle skoraj do samega Tobruka, in sicer 100 km zahodno od Bardije. Tudi ta sunek je bil presenetljivo naglo izveden in oddelki niso naleteli na močnejši odpor. To angleško prodiranje podpirajo vojne ladje, ki obvladujejo vso morsko obalo do Tobruka. Poznavalci razmer pričakujejo, da bo angleška vojska brez ozira na Bardijo skušala vdreti v Tobruk, ki ga sedaj^ sicer Italijani utrjujejo, vendar pa še zdaleč nima takšnih obrambnih postojank in utrdb, kakor jih je imela obmejna Bardija. Nekje v Italiji, 2. januarja. Uradno poročilo št. 208 vrhovnega poveljstva italijanskih oboroženih sil pravi: V obmejnem pasu Cirenaike je bilo naše topništvo delavno in je učinkovito napadlo sovražnikove kolone avtomobilov. Sovražnikov napad na neko našo izpostavljeno postojanko na bardijskem bojišču je bil odbit. Naše čete so pognale v beg neki sovražnikov oddelek, ki je bil ojačen z blin-diranimi avtomobili. Naši oddelki letalstva, napadalni in lovski, so izvršili več akcij proti zbiranju sovražnikovih mehaniziranih vozil in jim prizadejali izgube. Kairo, 2. januarja. Poveljstvo angleških sil na Sredozemskem morju poroča: Angleški bombniki so hudo napadli sovražnikove čete in motorizirane prevoze, ki so hoteli pripeljati vojaški material v Bardio in zahodno od Bardie. Izvršenih je bilo več napadov in pri vsakem napadu so bombe padle na cilj. Naša l-ovska letala so bila ves dan delavna, toda ni prišlo do nobenega stika 9 sovražnikom. Pri Gamburi je bilo opaziti, kako na tleh gori neko sovražnikovo letalo. V noči od 30. na 31. december so bili izvršeni napadi na Neapelj in Taranto. Poleg tega so naša letala bombardirala pristanišče v Palermi, in tovarno kemijskih izdelkov v Cremoni. V Tarantu so bili izvršeni --napadi na pomorske edinice in opaziti je bilo, kako je ena bomba zadela cilj. Bombe so bile vržene ha Tore d’Annunziata. V teku včerajšnjega dne je bil izvršen 23. napad na Valono. Vremenske razmere so bile slabe, opaziti pa je bilo, da so vse bombe padle na odrejene cilje, kjer je bila povzročena precejšnja škoda. Sovražnikova lovska letala so napadla naša letala in v borbi, ki je pri tem nastala, je bilo poškodovano neko sovražno letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. Med patroliranjem 30. decembra so naša lovska letala sestrelila še eno letalo tipa >C. R 506«. V italijanski Vzhodni Afriki so bili izvršeni napadi na sovražna letališča pri Gubi. Na letališču so nastali požari, ko so padle bombe. Bombe so padle poleg enega sovražnega letala, ki je bilo nato napadeno s strojniškim ognjem in verjetno uničeno. V Asabu so bili izvršeni napadi na preskrbovališča in skladišča ter druge vojaške objekte. Bombe so padle vzdolž obale in so bili izvršeni napadi s strojniškim ognjem na transport avtomobilov, ki so se vneli. Naša letala so napadla letališče v Dangili, kjer so nastali številni požari. 67. dan grško-italijanske volne: Krvavi bofi za ceste proti Efbasanu Rim, 2. jan. Uradno poročajo: Na grškem bojišču so bile delavne patrole in na nekaterih odsekih je prišlo do spopada med naprej pomaknjenimi četami. Oddelki lovskih letal so sodelovali s kopenskimi silami. Zbiranje čet in kolone avtomobilov za preskrbo so bile izpostavljene strojniškemu ognju in bombardiranju. Na več krajih je nastal požar. Včeraj popoldne je neka sovražnikova letalska skupina poskušala napasti Valono. Protiletalsko topništvo in lovska letala so kaj hitro posegla vmes ter sestrelili tri lovska letala tipa Blenheim. Drugo letalo, tudi znamke Blenheim, je sestrelilo protiletalsko topništvo. V6a naša letala so se vrnila. Atene, 2. jan. Službeno poročilo vrhovnega poveljstva grških oboroženih sil, ki je bilo objavljeno snoči, pravi, da so se uspešno končale krajevne operacije. Bilo je mnogo ujetih sovražnikovih vojakov in zaplenjeno mnogo piateriala, med katerim je bilo osem topov. Napad napadalnih voz je bil odbit in eno vozilo je bilo zaplenjeno. V ponedeljek, 30. decembra, sta bili sestreljeni dve sovražni letali. Grško ministrstvo za javno varnost poroča, da je v času od 29. novembra do 28. decembra leta 1940 bilo zaradi italijanskih letalskih napadov mrtvih 286 grških prebivalcev, ranjenih pa 296. Atene, 2. januarja, m. Na pristojnih mestih pravijo, da se vojaške operacije na jiščili uspešno nadaljujejo. Na odseku ob obal1 so grške čete odbile italijanski protinapad^ s tanki. Na področju pri Klisuri se je grškim četam posrečilo zavzeti prav tako nekaj novih postojank. Povsod na bojišču Italijani z, vso srditostjo branijo svoje sedanje postojanke. London, 2. januarja, j. Londonski radio je včeraj sporočil, da je neka britanska vojna ladja srečala 150 km globoko v Jadranskem morju konvoj italijanskih ladij, ki sta ga spremljala dva rušilca. Angleška ladja je začela obstreljevati sovražn™<>ve ladje in štiri potopila. Boj na morju so gledali iuai potniki na nekem jugoslovanskem parniku, “i Je v previdni oddaljenosti vozil proti severu. Dubrovnik, 2. jan. j. V torek je neka grška podmornica blizu Bara torpedirala neko tovorno ladjo, ki je plula v jugovzhodno smer. Iz Bara so takoj poslali reševalne čolne in eno ladjo, toaa torpedirana ladje se je že prej potopila, Pre^.®n je prišla pomoč. Sprva je vse mislilo, da je DUa potopljena jugoslovanska ladja »Jadran«, toda pozneje se je ugotovilo, da ne gre za nobeno jug0" slovansko ladjo, pač pa za ueko tujo ladjo, *ast neke vojskujoče se države. London, 2. januarja. O. Uradno poročajo iz Aten, da so Grki zavzeli več italijanskih postojank pri velikem boju, ki se je odigral v okolici Klisure. Grške čete so s silnim napadom prisilile italijanske čete na umik. Kljub silno slabemu vremenu, so grške čete pomaknile svojo bojno črto daleč naprej. Ujeli so precejšnje število italijanskih vojakov in veliko vojnega materiala, med katerim je bilo 12 topov, 15 strojnic in več topičev, ki jih uporabljajo v strelskih jarkih. Tudi na severu so grške čete zavzele več postojank na hribih, kljub trdovratnemu odporu italijanskih čet. Tudi tu je vreme zelo slabo. Italijanom so prizadejali težke izgube, ko so italijanske čete napadale z oklepnimi vozovi ob obali. Srditi bofi pri Linu Belgrad, 2. jan. m. O včerajšnjih bojih na 4r-ško-italijanskem bojišču v Albaniji poročajo z na- ših južnih obmejnih krajev, da so se boji na severnem bojišču okoli Podgradca nadaljevali z nič manjšo srditostjo kot prejšnje dni. Grmenje topov se je dobro slišalo tudi na našo stran. Dopoldne je bilo močnejše, popoldne pa je nekoliko ponehalo. Boji so se razvijali predvsem severnozahodno od Podgradca. Grške čete so včeraj uprizorile več napadov, ki so bili zalo krvavi, ter so hotele Italijanom iztrgati postojanke, ki so jih italijanskim četam odstopile prejšnje dni. V svoji nameri pa grške čete niso uspele. Z ozirom na neposredno bližino obojih strelskih jarkov so Grki in Italijani uporabljali tudi metalce min. Do krvavih bojev j® prišlo tudi pri izviru rek Skumbe in Devoli. Prav tako je bilo včeraj zelo delavno tudi letalstvo na obeh straneh. Italijanski bombniki so metali bombe na Cerovo in na postojanke pri izviru reke Skumbe, britansko-grška letala so pa tudi včeraj bombardirala Valono. Popoldne ob 13 je nastopilo pred Podgradcem tudi težko grško topništvo ter tako imenovani daljnostrelni topovi, ki jim je odgovorilo topništvo vseh kalibrov z italijanske strani. Angleška letata začela Uidi podnevi napadati Nemčijo Berlin, 1. januarja. NemSko vrhovno poveljstvo poroča: Včeraj je neko nemško letalo v junaškem samostojnem napadu z višine sto metrov večkrat resno zadelo neko tovarno za orožje v grofiji Es-sex. Tudi na London so bile v»žene eksplozivne bombe na razne vojaške cilje. Drugi napadi so veljali železniški postaji kakor tudi nekemu pristanišču v jugovzhodnem delu Anglije. Pri tej priliki je' nastalo več požarov in je bila prizadejana precejšnja škoda raznim važnim vojaškim napravam. Štiri sovražnikova letala, ki so se krila za oblaki, so poskušala prodreti v zahodno nemško industrijsko pokrajino. Protiletalsko topništvo je ob obali sestrelilo dve letali tipa Blenheim. Drugi dve letali sta se morali vrniti prej, preden sta prileteli do cilja. Včeraj nemško letalstvo ni pretrpelo nobenih izgub. Na silvestrovo nemško letalstvo ni delovalo. Tudi sovražnik ni napadal. London, 1. januarja. Reuter: Ministrstvo za letalstvo poroča, da so angleška letala včeraj ponoči in podnevi letela nad nekaterimi deli Nemčije in Holandije. Pripominja se, da so bili to ogledniški poleti. London, 2. januarja. Izdano je bilo uradno poročilo, ki pravi, da so angleška letala včeraj čez dan napadala Nemčijo, med drugim Koln in Em- Bolgarski predsednik vlade na Dunaj Z njim potujeta tajnik bolgankega zunanjega ministrstva in nemški poslanik v Sofij* Sofija, 2. januarja, m. Z včerajšnjim popoldanskim ekspresnim vlakom ob 2.05 je odpotoval v Nemčijo, ki sicer na Dunaj, predsednik bolgarske ^lade dr. Fikrv a svojo soprogo. Z njim je potoval ‘Udi tajnik zunanjega ministrstva Zlatinov. Na železniško postajo sta bolgarskega ministrskega predsednika pospremila samo notranji mi" ®ieter Gabrovski, ki predsednika vlade zastopa PJ1 Vodstvu državnih poslov ves čas njegovega bivanja ▼ tujini, ter osebni tajnik. Za potovanje dr. Filova v Nemč*jo je Sofija »vedela šele zvečer, ko je balo izdano uradno po* ročilo, ki pravd: Predsednik ministrskega sveta je včeraj ob 2.05 odpotoval z ekspresnim vlakom na Dunaj ■ svojo soprogo. Predsednik vlade, ki v zad-njem času boleha, bo izkoristil božične praznike za posvetovanje z nekaterimi dunajskimi zdravniki specialisti. Z Utim vlakom je odpotoval v Nemčijo tudi nemški poslanik na bolgarskem dvoru, Richt-hofen. Splošno pričakujejo, da bo imel Filov na Dunaju posvete z nemškimi predstavniki, najbrže celo b eunanjim ministrom Ribbentropom. Belgrad, 2 januarja, m. Potovanje bolgarskega ministrskega predsednika dr. Filova na Dunaj je v tukajšnjih časnikarskih krogih zbudilo veliko pozornost in no zato v velikem številu pričakovali prihoda ekspresnega vlaka na belgrajsko železniško postajo. Vlak je imel 15 minut zamude ter je pripeljal v Belgrad ob 11.05. Od osebja bolgarskega Poslaništva je bil na železniški postaji navzoč samo Bolgarski poslanik v Belgradu dr. Stojilov, ki je imel razgovor tudi 6 časnikarji ter je v njem pov-darjal, da predsednik bolgarske vlade potuje v tujino zaradi posvetovanja z zdravniki. Ko se je vlak ustavil, je stopil iz spalnega kupeja ministrski predsednik dr. Filov. Ko je pa zagledal pred seboj številne časnikarje, se je z bolgarskim diplomatskim zastopnikom v Belgradu takoj vrnil v kupe. Pred odhodom vlaka se je bolgarski poslanik poslovil od njega ter je potem časnikarjem sporočil, da Filov obžaluje, da časnikarjev ne more sprejeti in jim povedati vsaj nekoliko besed. Potovanje bolgarskega ministrskega predsednika je namreč čisto zasebnega značaja. Na Dunaj potuje, kakor rečeno, da se posvetuje z nekaterimi zdravniki specialisti. merieh. Dalje so letala napadla podnevi Antwer-pen, Rottdam, Flischingen, kjer so potopila tudi eno ladjo in Ijmuden. V Kfllnu je bila zadeta neka tovarna, na tamkajšnje letališče pa je padla cela toča bomb. Pri teh napadih so letala letela zelo nizko in v strmoglavem poletu zmetala bombe na določene cilje. Danes ponoči nad Anglijo ni bilo obsežnejšega sovražnikovega delovanja. London, 2. januarja, o. Snoči so angleška letala izvedla močnejši napad na Bremen in na mesta v zasedenem ozemlju. Podrobnosti o teh napadih niso znane. Sovražna letala so snoči bombardirala več mest v Angliji, pokrajini Walles in London. Porušenih je bilo več hiš, povzročenih več požarov in tudi smrtnih žrtev je precejšnje število. Bdgrajske vesti Belgrad, 2. januarja, m. Vse prestolniško časopisje na vidnih mestih prinaša novoletno čestitko dr. Koroščevega političnega naslednika dr. Franca Kulovca. Belgrad, 2. januarja, m. Na predlog vojnega ministra so kraljevi namestniki podpisali ukaz o napredovanju večjega števila rezervnih častnikov. . . Rim, 2.. januarja, m. V Rim se je^ pripeljal apostolski nuncij v Belgradu, msgr. Ettore telice. Švedska vlada odklanja obtožbo, ki jo je izrekel Roosevelt na njen račun, češ da poSilja Nemčiji orožje. Švedska vlada pravi, da pošilja v Nemčijo izključno le železno rudo in nič dru- gega. Ameriško vojno brodovje ne bo imelo letos manevrov, pač pa bo ves čas v popolni pripravljenosti, da nastopi kjer koli bo potrebno. Močan oddelek brodovja križari pri havajskem otočju, da bi preprečili sleherno presenečenje od strani Japonske. Stališče Turčije v očeh italijanskega časnikarja Turčija bi morata ob stran osi! Rim, 2. jan. m. V včerajšnji številki >Gior-nale d’Italiac je znani italijanski časnikar Virginio Ga.vda znova objavil članek, v katerem se bavi s 'stališčem Turčije do držav osi, zlasti pa do Italije. Gayda poudarja, da je Turčija, čeprav ni bila v nobeni obliki ogrožena od Italije in Nemčije že takoj v začetku vojne zavzela sovražno stališče do teh dveh držav. V svojih nadaljnih izvajanjih trdi, da bi Turčija često iz svojih razlogov mogla biti na strani držav osi. Nemčija je na razne načine podpirala narodni razvoj Turčije. Italija prav tako ni postavila kot zmagovalka v sedanji vojni nobenih zahtev do Turčije. Toda, tako Velika Britanija kot Francija sta ovirali nacionalne težnje turške države ter jih ozemeljsko celo okrnjevali. Zdaj pa hočete — prav: Virginio Gayda — na vse to pozabiti. Leta in leta ste vo- dili politiko, ki je vse drugo, le ne prijateljska do Italije. Od začetka te vojne se je začela prava križarska vojna proti Italiji in Nemčiji. Po sklenitvi turško-britanskega sporazuma je list »Ulus« nenadno začel poudarjati turške pravice do Do-dekaneza. Razen tega je turško časopisje poveča-valo vsak napad britanske propagande na osni državi, zlasti pa še na Italijo. Zadnje dni pa je ta vojna proti Italiji postala še ostrejša. Gayda se sprašuje, kaj naj vse to pomeni. Ali je to prispevek na papirju zvezi z Britanijo, ali pa je temu treba poiskati kakšnih drugih skrivnostnih razlogov? Nočemo delati nobenih diagnoz ali prognoz. Zadostuje, da pribijemo dejstvo samo brez komentarjev. Primer s Turčijo je vreden pozornosti. Vesti 2. Januarja Predsednik Roosevelt bo jutri odprl zasedanje ameriškega kongresa in bo predložil 6voj predlog o povečanju pomoči za Anglijo. Baje bo predlagal, da se Angliji posodi večja skupina ameriških rušilcev. Nemška ladja, ki križari v južnem delu Tihega oceana, je pred nekaj dnevi priplula do otoka Emirau in tam odložila vse svoje potnike, namreč mornarje s potopljenih angleških ladij. Britanski admiral Layton, ki ima sedež v Singapooraju, je izjavil, da je strah pred nemško ladjo pretiran, kajti svoje uspehe je nemška ladja dosegla v večmesečnem križa-renju, ne pa naenkrat. Angleške in avstralsko brodovje zasledujeta nemško ladjo. Stalin je napisal v moskovsko »Pravdo« uvodnik o mednarodnem položaju Rusije. Napisal je tudi, da se vojna nevarnost bliža tudi Rusiji. Mednarodni položaj je tako napet, da lahko vsak trenutek nastopijo zapetljaji. Ruski narod mora biti zato stalno pripravljen in ne sme dovoliti, da bi ga sovražnik presenetil. Članek je vzbudil veliko pozornost in se zdi, da je neke vrste namig na napetost, ki je v zadnjem času nastala med Rusijo in Romunijo in opozorilo na čezdalje večje zbiranje nemških čet v Romuniji in Poljski. Stotine brzojavk dobiva tajnik fašistične stranke iz vseh krajev ItaUje. Italijani in črne srajce izražajo neomajno zvestobo cesarju in Duceju ter bodo zanju in za domovino prenesli vse žrtve, pa naj bodo kakršnekoli, samo da bo zmagovalo italijansko orožje kot doslej tudi naprej do končne zmage, poroča agencija Stefani. Nori švicarski zvezni predsednik Wetter je z novim letom prevzel svoje dolžnosti in prosil Švičarje, naj se zaradi vojne mnogočemu odpovedo, po drugi strani pa naj se potrudijo, da bo Švica činrveč potrebščin pridelala doma. 60% Amerikamcev je za izdatnejšo pomoč Antfliji, pa če tudi bi morale Združene države zavoljo tega tvegati vstop v vojno, objavlja znani zavod za preizkušanje javnega mnenja dr. Gallupa. Zanimivo je, da je bilo lam maja za ta predlog le 36% Amerikancev. Avstralska mornarica ni lani izgubila nobene vojne ladje, pač pa je uničila eno sovražnikovo križarko, več podmornic, rušilcev in torpednih čolnov. , . . Ameriški delavci v letalskih tovarnah Lockhead ut Wega so podarili angleškim letalcem veliko letalo v znak simpatij ameriškega delavstva ea borbo demokracije. Voditelj Nemčije Adol! Hitler je za novo leto naslovil na nacionalne socialiste in na uemsk« vojsko dva proglasa, v katerih je podal pre gled dogodkov v preteklem letu, obenem pa napovedal za letošnje leto najsijajnejšo zmago Nemčije v vsej njeni zgodovini. Ponovno je poudaril, da Nemčija ne nosi krivde za vojno, pač p* demokratski hujskači in judovski kapital, ki bi radi vsi zrušili sedanji svet. Posebno dnevno povelje sta za novo leto objavila tudi poveljnik nemškega letalstva maršal uo-ring in poveljnik kopenske vojske maršal Brauchitsch. Oba se zahvaljujeta letalcem in vojakom za hrabrost in disciplino in najavljata, da bo nemška vojska še z večjim zamahom kot lani udarila po sovražniku in izvojevala končno zmago. Vsi proglasi tudi zatrjujejo, da je Bog na strani Nemčije. ... Upravitelj romunske države general Antonesfu ugotavlja v novoletni poslanici romunskemu narodu, da se je gospodarsko stanje države ojačilo, zaradi velike gospodarske pogodbe z Nemčijo. Poštenje, o katerem doslej m bilo mogoče govoriti pri vodstvu državnih poslov, je glavno vodilo politike Antonescove vlade. Rooseveltov govor ni drugega kot pogrevanje starih fraz in kramljanje ob domačem ognjišču, skratka govor, ki nima v sebi soli m je nepregledna vrsta samih neresničnih trditev, pravijo o Rooseveltovem govoru nemški uradni krogi, ki odločno zavračajo tudi trditev ameriškega predsednika, da bi katera koli iz; med totalitarnih držav imela namen napasti Združene države ameriške. Turška narodna skupščina je odobrila nove kredite za narodno obrambo v znesku 48 milijonov turških lir. . Uradno poročilo, ki ga je poveljstvo britanske vojske v Egiptu izdalo na Silvestrovo zvečei pravi med drugim: »Italijanska garnizija v Bardiji, katero vznemirja ogenj našega topništva, pasivno pričakuje, kako se bodo dogodki Po dolgem^asii so imeli na novo leto r Atenah alarm zaradi nevarnosti letalskega napada. Alarmni zna> pa je trajal 40 minut. Iiostanek uvoza hrane je spravil Irsko v precejšnjo stisko. Kmetijski minister je priporočit irskemu ljudstvu, da mora doma pridelati več kmetijskih pridelkov, sicer bo Irska zašla v takšno stisko glede živil, kakor je zlepa še ni doživela. i • Grški kralj Jurij je imel sa novo leto radijski govor in dejal, da Grčija ni hotela vojne, toda zaradi hrabrosti njenih sinov je moral sovražnik umakniti svoje Čete iz Grčije, grška vojska pa dosega vsak dan nove zmage. Proračun vichyjske Francije znaša za prvo letošnje trimesečje skoraj 40 milijard frankov. V vsoto so všteti izredni izdatki za plačevanje nemške okupacijske vojske in druge izredne potrebe, za katere mora skrbeti vlada nezasedene Francije. Komunistično propagando med angleškim delavstvom in nameščenci pobijajo angleški časopisi in pravijo, da je že zadnji čas, do stopijo oblasti tudi komunistom na prste. List se posebno spotikuje nad sklepom prometnih nameščencev v Glasgowu, ki pozivajo svoje člane, naj med trajanjem alarma preneha z de- Bivši°japonski poslanik v Rimu, Siratorl, je trdno prepričan, da se z vojno med Nemčijo in Anglijo odloča tudi usoda Japonske. Zanj, kakor za redkokaterega drugega, je popolnoma jasno, da bo zmagala Nemčija, nastaja le vprašanje, kako dolgo bo Anglija še vzdržala. — Izrazil je tudi željo, da bi ameriški dolar doživel polom. ff Naj ta teden ne bodo naša srca zaprta ff Tople ielje kneginje Olge ob začetku »Tedna zimske pomoči« Belgrad, 31. decembra, m. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je imela 31. decembra po radiu naslednji govor: »Prevzela sem častno in teiko dolžnost, da ▼ teh dneh borbe in preskušenj storim vse, kar je v mojih močeh, da se siromašno ljudstvo v naši državi čez zimo prehrani, ogreje in obleče. Lotila sem se te naloge v prepričanju, da me bodo vsi razumeli in mi pri tem pomagali. Danes je bolj kot kdaj koli potrebno, iti na roko, sočustvovati in podpirati tiste, ki jih je usoda pahnila v bedo in siromaštvo. Delovni odbor za zimsko pomoč kralj. Jugoslavije organizira od 31. decembra do 5. januarja ob sodelovanju vseh narodnih, socialnih in človekoljubnih društev po vsej državi »Teden zimske pomoči«. Želim, da bi bil ta teden najlepši prikaz plemenitih lastnosti našega ljudstva, največje narodne zavednosti ljubezni do bližnjega, človekoljubnosti in hudovnih vrednot. Globoko prepričana, da bodo vsi rodoljubi v tem trenutku storili, kar jim človeška in narodna dolžnost nalagata do naših zapuščenih sirot, tokrat neposredno apeliram na njihovo plemenitost in jim kličem, naj po svojih močeh prispevajo ponovno za zimsko pomoč. Prepričana sem, da je moje upanje v pomoč naših sodržavljanov upravičeno. Naj vsak po svojih močeh in po svoji vesti izdatno in usmiljenega srca prispeva za siromake v svojem kraju. S tem bo dokazal ne samo meni, pač pa tudi vsemu našemu narodu, da sta njegovemu srcu blizu vsak sin in vsaka hči naše drage domovine. Pokazal bo razen tega pred vsem svetom, da je Jugoslavija sposobna in pripravljena zagotoviti življenje vsakemu državljanu. Naj ta teden ne bodo naša srca zaprta za nesrečo naših ljudi, naša misel pa naj se ravna po nauku velikega Učitelja, Gospoda Jezusa Kristusa, čigar rojstvo proslavljamo. V času teh svetih praznikov dajmo ntehe, miru in zadovoljstva onim, ki trpe, prezebajo in ki so lačni, da bi novo leto prineslo veselje tudi našim sirotam in da- lo nov dokaz naše moralne sile in globoke uda-nosti državi, narodu in njegovi bodočnosti. Naj nam Vsemogočni pomaga pri tem delu!« ie očaral filmsko občinstvo s svojim krasnim petjem v filmu Giuseppe Lugo Pomladna pesem KINO MATICA Telefon štev. 22-41 Predstave ob 16., 19 in 21. urf Ljubljana od včeraj do danes Prav za prav bi morali napisati oc! predvčerajšnjim co danes, kajti čeprav se od torka opoldne nismo več oglasili, nimamo namena, la bi kar tako mimogrede — ali pa celo molče šli čez tak važen dogodek, kakor je prehod iz itarega leta v novo. Da. da, zdaj smo se preselili že v peto desetletje tega stoletja, — 1941. te pišemo, ali bi ga vsaj morali pisati, kajti arav gotovo je, da se bomo še motili prav tja io srede februarja in pisali iz navade še staro četnico. Silvestrov večer - pa (lSrečno in veselo!” Hud mraz nas je ves december podil z jlic v sobe, ob koncu leta pa je nenadoma odnehalo, češ, da ne bo nobene zamere in godrnjanja, koliko je treba pokuriti. Jezili so se le smučarji, ki so na Novega leta štuparamo prenašali »plohe« po gorenjskih nebotičnikih in rotili brez uspeha sneg z neba* Na Silvestrov večer nas je presenetil dež, ki je zdaj že lep čas dal mir. Nekatere je kar namočil, ker se jim je zdelo zamalo, snemati sredi »najvišje« zime zaprašeni dežnik in ga nositi na ulico. Silvestrov večer je bil letos prav tako »vzpodbuden« kakor druga leta Mladina se je nanorela in naplesala po mili volji — kajti poslej ne bo vse tako kakor se ji.l>o zdelo. Zato si je marsikdo dejal, pa dajmo zdaj, kdove, kaj še bo! Lokali so bili polni, razpoloženje važnega , Jogodka, prihoda Novega leta, pa se jo že čez rlan čutilo na cestah. Znanci so si »za vsak slučaj« voščili, češ, če se ne bi jutri srečali. Zvečer so se vsi kraji, kjer so bile »uradne« in »neuradne« prireditve, do kraja napolnili. Spet je steklo nekaj pijače. Razpoloženje je bilo prav veselo in neprisiljeno. Od kralja alkohola nekoliko bolj prizadeti, so še v bledem jutru Novega leta negotovo krmarili po »oštarijah« in kavarnah ter proc.ajali svojo dovtipnost — vendar pa ne tako hudo kakor običajno druga leta. Io je bilo prav lepo in vse hvale vredno. Ponoči ni bilo v mestu posebnih nemirov nli kakšnih hudih »kravalov«, kakor so v takih nočeh običajno na vrsti, V taki važni prilik; vsak rad malo zamiži na eno oko — pa tudi policija. Vendar pa so tudi na policiji mnenja, da so se letos ljudje prav za prav v splošnem vedli na Silvestrov večer in v novoletni noči ie nekam začuda spodobno, mirno in krotko. Novo leto se je i&kopalo iz megla in oblakov pusto in mlačno. Ves dan je od časa do časa s ponižanega neba rahlo pršelo. Po ulicah ♦o stale mlake in zoprna, umazana brozga, nedavni ostanki decembrskega snega. Ljudje so se previdno pomikali zlasti po tistih ulicah, Jvi še niso tako dobro urejene kakor so one bolj v sredini mesta. ...... . * Dan za izlete ni bil nič kaj pripraven. Se tisti redki, ki so se odpravili ven, se niso pohvalili — kakor se niso pohvalili smučarji, ki so 8 »smrtno sigurnostjo«, da bo »šel zgoraj prav gotov sneg«, pohiteli na gore. Ti so se vračali salabolsko razočarani — in skorajda jim je bilo nekoliko nerodno, ko so zvečer srečavali hudomušne poglede previdnejših meščanov. Ker niso šli ven, so meščani dan prebili kakor v puščobi zmerom — po gostilnah in po kavarnah, pa tudi v gledališče in v kino so stopiti, da bi jim hitreje minul. Zlasti velik je bil naval v Union, pa tudi Matica se je lahko pohvalila s prav dobrim obiskom. Tako! Slovesni vstop v Novo leto je bil praznovan kakor se spodobi, zdaj je pa nastopila pusta stvarnost. Kdo ve, kaj nam bo še prineslo to leto! Bog daj, da bi nam prizanašalo s hudim čimbolj! Vsemu se pa prav gotovo ne bomo mogli izogniti, zato se moramo že zdaj namazati z božjo mastjo — potrpežljivostjo! Dve smrt! na pragu leta V Cigaletovi ulici se je na Novega leta d'an zjutraj ob petih zastrupila s plinom šestnajstletna služkinja Pavla Hrastovec. Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico, pa je bila zdravniška pomoč že prepozna. Upokojeno tovarniško delavko Marijo Pogačar pa je zadela srčna kap. Vžigalice še enkrat dražfe V torek je bil na trafike silen naval, kajti razvedelo se je, da bodo z Novim letom vžigalice še enkrat dražje. Trafikanti pa tudi niso dobili toliko zaloge, da bi lahko vsem ustregli. Zato je po nekaterih traifkah vžigalic kar naglo zmanjkalo. Ljudje so hiteli z nakupom,Jcar se je za isti denar splačalo Se dobili dve škatlice, ki bodo zanj v Novem letu dobili le še eno. Nekateri 90 se seveda spraševali, za kaj je to dobro, če se poveča cena namah kar za 100 odstotkov in kako se da to opravičiti. Menda bo res treba spet začeti s kresilnimi kamni in gobami! Celjske novice Popis prebivalstva zaradi razdelitve moke Mestni prehranjevalni urad je dostavil vsem hišnim posestnikom v območju mesta Celje zbirna in vpralavalne pole za popis vsega prebivalstva. Hišni lastniki oziroma upravitelji prejmejo za vsako zgradbo po eno zbirno polo in toliko vprašalnih pol, kolikor strank in podnajemnikov stanuje v zgradbi. Hišni lastniki morajo izročiti vsaki stranki po eno polo, če pa stanujejo v hiši tudi podnajemniki, jim morajo izročiti tudi zanje vprašalne pole. Vprašalne pole je treba izpolniti v smislu navodil na vrhni strani istih s stanjem od 1. jan. 1941. Hišni lastniki, oziroma upravitelji hiš morajo izpolniti vprašalne pole tudi zase, če stanujejo v dotični zgradbi. Izpolnjene vprašalne pole morajo najemniki, ozir. podnajemniki vrniti hišnemu lastniku, ozir. upravitelju, ki jih vpiše v zbirne pole in odda vse ekupaj najpozneje do 4. januarja 1941 do opoldne pri mestnem poglavarstvu v Celju. V kolikor hišni lastnik za najemnike oz. podnajemnike izdaniti vprašalnih pol po dostavljalcih ne bi prejel, naj jih zahteva pri mestnem poglavarstvu, in sicer pri tajniku Žnidaršiču. Prebivalstvo se opozarja, da se popis izvede zaradi razdelitve pšenične moke in da mu je zato treba posvetiti vso pozornost. Šolski nadzorniki pri ministru dr. Kreku Belgrad, 2. januarja, m. Zastopnik prosvetnega ministra, minister dr. Miha Krek, je v kabinetu prosvetnega ministrstva sprejel izvršilni odbor Združenja šolskih nadzornikov. Pri tej priložnosti so člani tega-odbora izročili ministru dr. Kreku resolucijo, ki je bila sprejeta na občnem zboru Združenja šolskih nadzornikov dne 29. decembra. Sedma kuhinia »Zimske pomoči« v Belgradu Zadnji dan pred novim letom so v Belgradu slovesno odprli sedmo kuhinjo »Zimske pomoči«. Navzočna je bila poleg drugih vplivnih osebnosti tudi Nj. kr. Vis. kneginja Olga v spremstvu dvorne gospe Olge Lozničeve. Pozdravil jo je v imenu najrevnejših Belgrajčanov, za katere tako zelo skrbi prav kneginja Olga, belgrajski župan Jevretn Tomič, ki je v svojem govoru med drugim poudaril: Želim poudariti, da je ta kuhinja, kakor tudi vse druge, delo Vašega Visočanstva v korist tistih, za katere ste imeli vedno toliko razumevanje. Kneginjo sta nato pozdravila še v imenu Rdečega križa polkovnik Gjorgjevič, za dobrodelno društvo »Nasušnji hleb« pa predsednica ga. Ruža Pop. Kneginja je potem sama pokusila hrano, ki so jo duhali v tej kuhinji za revne Belgrajčane. Izrazila je tudi svoje zadovoljstvo nad ureditvijo te sedme belgrajske javne kuhinje »Zimske pomoči« ter nad organizacijo sploh Kneginja Olga je v prostorih društva »Nasušnji hleb« ostala še nekaj časa, da bi bila navzočna pri razdeljevanju hrane belgrajskim revežem, potem pa je ob navdušenih vzklikih zapustila kuhinjo. Že takoj prvi dan so v tej kuhinji razdelili 360 obrokov hrane, pozneje pa se bo njih število še povečalo. Kotle za novo kuhinjo je podarila kneginja Olga. Filmi, ki jih velja videti... »Pomladna pesem« (Kino Matica). Italijanski glasbeni film, ali boljše pevski film z običajnimi vsebinskimi rekviziti, uporabljenimi z ganljivo zvestobo — da ne manjkata niti stereotipna dva komika. Zgodba je nekoliko drugačna kakor so v znanih primerih, konec ima vzpodbuden, sicer je pa zato dokaj površno zgrajena. V celem pa ne zapusti slabega dojraa, za kar poskrbita »zdravnik in opotekar«, pa tudi simpatični glavni igralec in njegovi pomočniki. Režiser Brignone je delce obravnaval prijetno, s tisto dobro znano italijansko lahkotnostjo, ki ni brez elegance v razvijanju dogodkov, kretenj in dialoga. Giusseppe Lugo tenorist s prav prijetnim glasom, ki ustreza s temperamentom zlasti kot tenkočuten pevec za radio. Moči in polnosti kakor jo kaže Giglijev tenor, sicer nima, je pa za uho — predvsem za žensko — skoraj prijetnejši. »Balalajka« (Kino Union). Ameriški film, ki občinstvu v današnjih časih goai, ker je v njem nekaj »jeremijevskega«. Sijaj, razkošje, knezi, pijača, ples — pa sprememba usode: iz gospodov postanejo sluge — in vsi se dobo razumejo tudi poslej, da je konec v redu. Razen tega zvesta ljubezen, ki se mora preskušati v številnih kritičnih obratih. Režiserju Schuuglu je uspelo, da je v delu oživil gledalcu občutek prepričljivosti in iskrenosti — to pa je v čustvenih rečeh že več ko dovolj razloga, da delo »vleče«. Baritonist Nelson je prikupen kakor vedno, njegova partnerica, Madžarka Ilona Mas-sey, se uveljavi prav lepo in se izkaže v »vam-povski« maniri, s katero poje v začetku enako dobro kakor pozneje, ko igra nepokvarjeno, zaljubljeno in zvesto rusko t.akl« Mariborčani so solidno slavili prihod novega leta Maribor, 1. jan. Prihod novega leta smo letos v Mariboru proslavili mnogo bolj solidno* kakor običajno. Precej je k temu pripomogla odredba banske uprave o zgodnejši policijski uri. Lokali in zabavne prireditve so imele policijsko uro že ob 2, kavarne so zaprli ob 3, le oba bara sta bila odprta vso noč. Tako so nehote tudi tisti, katere bi bila priložnost zapeljala, ostali solidnejši ter so prihajali s treznejšimi glavami domov, kakor bi bili najbrž sicer. Najlepše smo se Mariborčani poslovili od starega leta ob 7 zvečer v stolnici, kjer je bila običajna sklepna pobožnost, pri kateri je imel pridigo škof dr. Tomažič. Za prejšnja leta je bila vsakokrat ta pobožnost izredno dobro obiskana, snoči pa je bila cerkev tako napolnjena, kakor še nikoli ob taki priložnosti. Verniki so se zbrali okrog svojega pastirja v teh resnih časih ter so z upanjem v srcih poslušali njegove očetovsko bodrilne besede. Zvečer se je potem pričela vrsta silvestrovanj po vseh mestnih dvoranah in vseh lokalih. Zelo lepo je bilo spet pri silvestrovanju »Maribora« v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Kakor prejšnja leta, je tudi letos bila ta dvorana daleč pretesna za vse množice obiskoralcev, ki so se hoteli pri tej lepi, dostojni, pa vendar tako veselo razigrani prireditvi posloviti od starega leta. Tudi letos je >Maribor< poskrbel za izredno zabaven spored, za dobro pijačo in jedačo, tako da ni bil nihče prikrajšan. V vrsti silvestrovfkih prireditev pa moramo omeniti še eno, ki je za Maribor pomembna. Bila je to otvoritev na novj preurejene Grajske kleti, katero je mestna občina z velikimi stroški uredila v najelegantnejši in res reprezentativen lokal, ka-ga nima v naši državi danes gotovo nobeno mesto. Obiskovalci, katerih se je snoči v Grajski kleti vse trlo, so z občudovanjem zrli na te prostore, v katerih se je na vsald malenkosti videlo, da sta se združila profinjena okusa graditelja in umetnika ter sta ustvarila Mariboru lokale, s katerimi se bo mesto ponašalo. Kakor že uvodonu rečeno, je bilo letošnje silvestrovanje solidno. la ulicah ni bilo videti v poznih jutranjih urah dosti vinjenih ljudi ter je imela policija, ki je sier nekoliko pogledala skozi prste, tozadevno labk' dela Celoten pregled letalskih !>ojev med Anglijo in Nemčijo London, 1. januarja. (Reuter.) Obsežno poročilo o letalski vojni v preteklem letu med dru-girn pravi, da je v obrambi Velike Britanije bilo uničenih 3.500 nemških aparatov. Tu prihajajo v poštev tudi aparati, ki so bili sestreljeni ob priliki zaščite trgovskih ladij in zbiti aparati nad francosko obalo. Letalsko ministrstvo v svojem poročilu pravi: 3090 aparatov so sestrelila angleška lovska letala, 445 pa protiletalska obramba. Sorazmerje med lovskimi letali in bombniki, ki jih je bilo uničilo angleško letalstvo, je 5:4. Izgubljenih je bilo 1050 angleških lovskih letal, toda 400 letalcev se je rešilo in so se zopet vrnili v boj. Sledi pregled največjih borb, ki jih je svet sploh kdaj videl. Te borbe so štete po mesecih. Meseca januarja je sovražnik izgubil 4, Angleži 0, februarja sovražnik 9, Angleži 0, marca sovražnik 3, Angleži 0, aprila sovražnik 9, Angleži 1, maja sovražnik 475, Angleži 146. Angleška letala so stopila v borbo z Messerschmitti po vpadu v Holandiji in pozneje pri umiku zavezniških sil iz Dunkerqua. 17. maja so angleška letala sestrelila 70 sovražnikovih letal, a 19. maja pa več kakor 80. Junija meseca so sovražnikove izgube znašale 143 letal, angleške pa 59. Letalske bitke so se nadaljevale nad Dunkerquom 1. junija, kjer je bilo sestreljenih 84 letal, kar istočasno predstavlja rekord letalske bitke v enem dnevu. Julija meseca znašajo sovražnikove izgube 212 letal, angleške pa 49. Nemški napadi iz oporišč v severni Franciji so začeli v polovici julija in so ti na- padi veljali prislanišem in angleškim konvojem v Kanalu. Avgusta neseca znašajo sovražnikove izgube 957 letal, ansfeške pa 297. Nemčija je 15. avgusta vprizorila navečji napad v zgodovini letalskih bitk. Tisoč bmbnikov in lovskih letal se je približalo obalam ngleškega otočja. Bili pa so odbiti s hudimi izgu^nii. V nekem tednu je bilo uničenih 184 sovražikovih letal, od katerih se je so znašale sovražnikve izgube 957 letal, angleške pa 218 letal. Tokrat e bil London prvič napaden iz zraka po dnevi. Vveliki borbi 8. septembra so Nemci izgubili 99 lrestregel neki oddelek Ilurri-canov ter sestrelil sem italijanskih bombnikov ic pet lovskih letal, o-kojnino in stalno mesečno jx>dporo 180 din od mestne občine in pri tem je še popolnoma dela zmožen. Nastopal je že rabijatno v pisarni Rdečega križa. Da so ga tam zaradi tega primerno odslovili, je umevno. Če pa je kdo prosil še za mali dodatek, se mu je takoj ustreglo, če je le bilo mogoče. Seveda, kdor tega ni storil, ni dobil nič več. Zato pa se ni treba zaradi tega jeziti na podpisanega, če se ne strinjam z njegovimi prošnjami na mestni socialni urad, ki jim tudi ta urad ne more ustreči. Ljubljana,- 30. decembra 1940. Jagodic Anton, okrajni načelnik in upravnik pri Rdečem križu. Novoletna voščila so bila letos vsa enaka: »Bog daj, da bi vsaj slabše ne bilo, kot je bilo, kot je zdaj.. .!< Tako so si voščili tudi tisti, ki že zdaj nimajo od življenja nič kot zgolj življenje in zdrave ude. Toda vprav v časih, kakršni so danes, spoznavamo, da je tudi to dvoje že neizmerno bogastvo! Novoletne številke dnevnikov so nam prinesle razen drugih novoletnih voščil tudi sporočilo o nove vrste ljudskem kruhu, o zvišanih davkih, o povišani voznini na železnici... Nič kaj vesele vesti. Tudi oni, ki niso na Silvestrovo krokali, so dobili »mačku« podoben občutek: še bolj se bo treba omejiti v vsem, odpovedati tem in onem, da bo mogoče shajati... Tudi vreme je bilo na Novega leta dan pusto. Po cestah luže, na nebu oblaki. Načrti za smučarske izlete so se raztopili s snegom vred. Ostali smo torej doma, napolnili vse cerkve pri vseh mašah, po opravilu še nekoliko postali in iskali znancev pred cerkvenimi vrati, potem pa počasi domov h kosilu. Popoldne in zvečer so bila polna gledališča in kinodvorane, kot vedno ob praznikih, kadar je slabo vreme. Domov jih gre večina »v dvoje«, ker je lepše; in kdor je z novoletnim darilom ustregel, dobi v plačilo poljubček pred vežnimi vrati, brez ozira na samotarja, ki se zvečer sprehaja sam po cestah, ker nima nikogar, ki bi ga spremljal... Po deželi so tudi letos, kakor vsako leto, hodili koledniki »novo leto peti«, a prejšnja leta nam njihova pesem ni segla tako do srca: »Prišlu je tu novu lejtu, dans Boga prosimo vsi, de bi zdrav na tejmu svejtu še ta druzga včakali...!« Vsak, kdor pomisli na milijone in milijone tistih, ki so letošnje leto pričakali v mnogo slabših okoliščinah kot mi ali pa ga sploh niso več dočakali, je lahko novega leta vesel, vesel navzlic vsem razočaranim pričakovanjem, navzlic drobnim težavam in skrbem za bodočnost. »Mnogim gre še slabše kot meni!« je tolažba, spoznanje in življenjska filozofija, s katero stopamo v novo leto 1941... Vremensko poročilo Krai Barometer sko stanje Temperatur n v C' K — jg 51 *o C 1 ■Sc 37 5c Veter (smer, jakost) Pada- vine • » 3 Z c v .S 72 a « E m/m vrsta Ljubljana 747 8 7-0 3-6 94 10 0 2-5 dež Maribor 749*4 3-4 -3-0 9o 10 w, — r- Zagreb 748-5 7-0 2-0 90 10 SSE, — — Belgrad 747-3 10-0 5-0 90 10 0 1-0 dež Sarajevo 746-b 11-0 5-0 90 10 0 6-0 dež Vis 751-3 ll-o 7-0 90 5 SSE, — — Split 745-5 13-0 8-0 90 8 SE, — — Kumbor 753-4 15-0 9-0 80 10 0 3-0 dež Žirje 749-0 13*0 7-0 80 6 SE, 2-0 dež OuaPBVDlB 753-4 14-0 9-0 80 10 sw. 3-0 dež Dva vloma v Silvestrovi noči Maribor, 1. januarja. V Silvestrovi noči so bili v Mariboru na nogah ne samo ponočnjaki, ki so po lokalih in na prireditvah slavili prihod novega leta, temveč tudi vlomilci, ki so se okoriščali z ugodnimi prilikami ter -so obiskovali prazna stanovanja. Izvršili so dva vloma, ki še oba nista pojasnjena. Med 22. in 23. uro so vlomili v stanovanje Marije Rižner v Pipuševi ulici 2. Rižnarjeva je odšla okrog 22. ure od doma, ob 23 pa se je že vrnil njen sin domov, pa je našel vrata na stanovanju odklenjena. Omara in kovček sta bila odprta ter je ležalo vse na okrog premetano. Storilec je moral razmere dobro poznati, ker si je prisvojil samo papirnato škatljo, ki je bila skrita v skrinji in v kateri je bilo 1500 din gotovine. Na kredenci je bila denarnica s 100 din drobiža, to pa je vlomilec velikodušno pustil. — Drugi vlom je bil izvršen v stanovanje branjevke Uršule Močnik na Pristanu 6. Ko se je branjevka danes zjutraj ob pol 6 podala v cerkev, je izrabil vlomilec to priložnost ter je s ponarejenimi ključi odprl njeno stanovanje ter je v omari za obleko našel škatljo, v kateri je bilo 100 din drobiža, v drugi omari pa je našel vložno knjižico, glasečo na 700 din, v knjižici pa še 1 tisočak v gotovini. Nato je spet vse lepo zaklenil in izginil. Ptuj Občni zbor akademikov v Ptuju. V nedeljo, 29. decembra dopoldne je bil občni zbor društva »Slovenskih akademikov v Ptuju«. Dosedanji odbor s predsednikom Musekom, je dajal obračun o svojem enoletnem delovanju. Bil je ta obračun dokaj klavrn, ker je bilo v poročilu nadzornega odbora rečeno, da pravega dela v preteklem letu sploh ni bilo. Po poročilih, ki so izkazala nedelavnost v pretekli poslovni dobi, so bile volitve novega odbora. Vloženi sta bili dve listi: prva od združenih nacionalnih in katoliških akademikov, druga od skrajnih levičarskih akademikov. Zmagala je prva lista s predsednikom Jerom Francetom. Glavna odborniška mesta so izpopolnili: podpredsednikovo Vidovič TonČi, tajnikovo Krivec Jože in blagajniško Kafol Nada. Pri slučajnostih se je razvila debata o bodočem delu: predvsem o delu na ptujskem področju, tako v Halozah, za katere je bilo napravljenih že dovolj raznih vrst statistik, ki pa vse ne izkazujejo drugega kot revščino in skrajno slabo ter zanemarjeno zdravstveno stanje. Društvo si je nadelo nalogo, da za ta naj-bednejši predel slovenske zemlje zainteresira najširše plasti našega ljudstva, predvsem pa oblasti. Res bi bil že skrajni čas, da se ta bolj pozanima za največje in boleče rane v tem predelu. Dovolj dolgo že stradajo in umirajo ljudje sami sebi prepuščeni! — Sprožila se je tudi misel, da bi akademiki sodelovali pri Ljudski univerzi v Ptuju in tam dobili mesta kot govorniki, kjer bi lahko prod širšo javnostjo govorili o raznih vprašanjih, ki v prvi vrsti njo zanimajo. Mi želimo, da bi Ptujčani, vsi zavedni slovenski Ptujčani, šli na roko akademikom pri njihovem delu in tako podprli vsestransko prizadevanje, koristiti čim bolj narodu in državL Vremenska napoved. Oblačno in južno vreme s padavinami. Koledar Danes, četrtek, 2. jan.: Makarij. Petek, 3. jan.: Genovefa. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra. Vsem velikodušnim darovalcem prispevkov za božičnico na posameznih oddelkih zavoda se najiskreneje v imenu bolnikov zahvaljuje uprava obče državne bolnice v Ljubljani. Zbiranje stare obleke za mestne reveže. Kakor smo že pred prazniki poročali, je mestni socialni oddelek tudi letos pričel za zimsko pomoč mestnim revežem zbirati staro obleko, obutev in druge take stvari, saj je zaradi draginje in hude zime revščina vedno večja ter pomoč skrajno nujna. Nekaj obnošenih stvari so dobri ljudje prinesli že pred prazniki, vendar je pa potreba že vedno zelo velika in zato ponavljamo prošnjo, naj dobrosrčni Ljubljančani poiščejo topie stvari ter jih oddajo na Vodnikovem trgu v mestni tržni lopi ob prostoru, kjer je naprodaj mestni krompir. Mestni uslužbenec stvari v tej lopi pobira vsak dan od 8—12. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom prezebajočih že naprej zahvaljuje tudi v imenu tople obleke in obutve potrebnih. Ljubljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer Četrtek, 2. jan: »Lepa Vida«. Red Četrtek. Petek, 3. jan.: »Revizor«. Red Torek Sobota, 4 jan.: »Krog s kredo«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA — začetek ob 8 zvečer Četrtek, 2. jan.: »Vesele žene windsorske«. Red B. Petek, 3. jan.: Zaprto (generalka). Sobota, 4. jan.: »Sabska kraljica«. Prem. abonma. mariborsko gledališče Četrtek, 2. januarja ob 8 zvečer: »Jaz te ljubim«. Red B. Gostovanje članov zagrebškega narodnega gledališča. Za Zimsko pomoč v Mariboru Centralni odbor za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije v Belgradu, kateremu predseduje Nj. Kr. Vis. kneginja Olga, je določil čas od 31. decembra 1941) do zaključno 5. januarja 1941 za zbiranje prispevkov za zimsko pomoč siromašnim in ubogim. V celi državi se bodo v teh dneh pobirali darovi in prispevki za ublažitev bedo in brezposelnosti. Tudi Maribor se bo pridružil tej akciji, saj je ravno naše mesto vsled naraščajoče draginje in gospodarske krize hudo prizadeto. V smislu navodil se bo pobiranje darov izvedlo s pomočjo humanih in domoljubnih društev Slovenskih fantov. Sokola in Skavtov, in sicer na Silvestrovo. dne 31. decembra po vseh gostinskih lokalih, med tednom po stanovanjih in odprtih lokalih, v nedeljo, dne 5. januarja 1941 pa za zaključek po mostnih ulicah. Sličnim prošnjam so se Mariborčani vedno odzvali z razumevanjem in odprtim srsem, zato naj ne bo tudi tokrat med nami nikogar, ki bi z dobro voljo ne prispeval tudi najmanjši znesek za zimsko pomoč in s tem pokazal razumevanje za socialne potrebe današnjega časa. — Župan dr. Juvan. ■■■■»masna««, »■■■■mnmn Program radio Ljubljana Četrtek, 2. januarja: 7.00 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Fisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00 Uverture (plošče). 12.30 Poročila, objave. 1300 Napovedi. 1^02 Operni trio. 14.00 Poročila. 17.30 Citre in harmonika (ga. Dragica in g. Janez Košmerlj) 18.10 Ustvarjalne sile v kemiji (g. prof. M. Adlešič). 18.30 Plošče. 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19.00 Napovedi, poročila, objave. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Plošče. 19.50 Deset minut zabave. 20.00 Napitnice in zdravice s spremljevanjem harmonike (gg. Svetozar Banovec, Vekoslav Janko, Slana Nar. gledal., in g. A Stanko, harmonika). 21.45 Reproduciran koncert simf. glasbe. 22.00 Napovedi, Doročila. — Konec ob 22.20. Petek, 3. januarja: 7.00 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00 Preljubo veselje (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13.00 Napovedi. 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. 14.00 Poročila. 14.10 Tujsko-prometna poročila: Zimsko zdravljenje v Rogaški Slatini. 17.30 Orglice in harmonika (gg. Fr. Petan, A. Stanko). 18.10 Ženska ura: O slovenski visokošolki (ga. M, Tomšič). 18.30 Plošče. 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). 19.00 Napovedi, poročila. 19.25 Nac. ura. 19.50 O izseljencih. 20.00 Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog. fagot). 20.45 Večerni koncert (Rad. ork.). 22.00 Napovedi, poročila. — Konec ob 22.20. Orugi programi Četrtek, 2. januarja: Belgrad: 22 Zab. kone. — Zagreb: 20 Tamburice — Beromtlnster: 20 Zab. večer — Budimpešta: 20.80 Plesna glasba — Praga: 17.40 Ljudski koncert — Sofija: 21 Beethovnov konc. — Sottens: 20 Operetni dueti — Stockholm: 20 Simf, koncert. Petek. 3. januarja: Belgrad: 20.20 Simf. konc. — Zagreb: 20 Plesna glasba — Beromilnstcrj 19.25: Švicarski skladatelji — Budimpešta: 18.05 Cig. ork. — Praga: 19.25 Ork. konc. — Sofija: 20.30 Massenetova opera »Manon« — Sottens: 20 Stare pesmi — Stockholm: 21.30 Zbor. Bclgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0 30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Kako je z nafto in bencinom v Italiji ***** strokovnjak piše, da za zdaj še ni treba pričakovati, da bi Italiji bencina m nafte ze zmanjkalo Velike zaloge letalskega bencina iz Amerike V eni zadnjih številk »Petroleum Press Service« podaja nek strokovnjak svoje mnenje 3 tem, kako ie danes in kako utegne biti v bodoče z vprašanjem nafte in bencuia v Italiji. Med drugim navaja naslednje: V mirnem času porabi Italija približno tri in pol milijona tor nafte in bencina. Domača proizvodnja znaša nekaj nad 10.000 ton. V& načrti o pridobivanju nafte iz lignita še niso izvedeni, prav tako tudi oe načrti za pridobivanje tega važnega pogonskega sredstva iz takoimenovanih bituminoz-nih snovi. Vzrok temu je, pravi, pomanjkanje kapitala. Isti primer je tudi pri proizvajanju tekočega goriva na sintetični način. Delni uspeh je bil dosežen s tem, da so v Italiji zgradili domače rafinerije, pri čemer je treba vzeti v poštev tudi naprave za hidrogenacijo v Bariju in v Livornu. Te rafinerije lahko predelujejo V6e potrebne količine surove nafte, toda surovo nafto mora Italija vendar uvažati od drugod. V zadnjem času pa se je pokazalo tudi, da so petrolejske naprave v Neaplju, Bariju in Valoni, odkoder izvažajo albansko nafto v Italijo, izpostavljene letalskim napadom. Romunija in Albanija sta edini zunanji vir, odkoder Italija zdaj lahko dobiva potrebno nafto. Albanski petrolej Napadi na Valono in Bari bodo ovirali, če ne ceio onemogočili proizvodnjo nafte v Albaniji v dolini reke Devoli, odkoder vodi petrolejski vod do Valone. Te cevi so dolge približno 80 km Največja možna proizvodnja v Albaniji znaša na leto 300.000 ton. Toda ta nafta je po kakovosti slaba in iz nje ni mogoče pridobivati ravno najboljšega bencina. Zaradi tega pridobivajo rafinerije v Bariju in v Livornu iz nje 6amo 80 odstotkov bencina. Kakor pravijo v zadnjem času poročila z grško-italijanskih bojišč v Albaniji, je grško prodiranje spravilo v nevarnost tudi petrolejske vrelce v dolini reke Devoli. Iz Romunije Italija ne more dobivati petroleja po morju, ker na morju straži britansko brodovje. Po Donavi je tudi težko dobivati nafto, zlasti še zato, ker je zdaj zaradi zime ustavljena vsaka plovba. Pa tudi, če bi jo bilo mogoče dobivati po Donavi, bi nastopile nove težave. Od Donave bi bilo nafto možno prevažati v Italijo preko Bel-grada, Budimpešte, Bratislave in Dunaja To pa je železniška proga, ki je do Reke ali do Trsta dolga približno 500 km Obstoji tudi neposredna železniška zveza med Ploeštijem do Reke oziroma do Trsta, to pa je 6pet razdalja 1000 km. Železnica je draga in ni prikladna za prevoz nafte v večjih količinah. Treba pa je upoštevati tudi dejstvo, da dozdaj nobene teh poti niso izkoriščali za prevoz nafte in da zato ob njej tudi ni potrebnih naprav. Težko si je zagotoviti tudi zadostno število vagonov-cistem. Preko Egejskega morja je Italija leta 1939 uvozila 635 tisoč ton nafte. Tudi odslej bi bilo zelo težko dobivati to nafto po kakšni drugi poti, še težje pa morda uvažati večje količine kot lani. Strokovnjak, ki je ta članek napisal, 6e je po-vapel dalje tudi do naslednje drzne trditve: »Tudi če bi Nemci hoteli, ne bi mogli Italiji mnogo pomagati. Predvsem obstoje velike razdalje, sta pa fjugo dve železniški progi med Italijo in Nemčijo. 1 pa že tako preveč obremenjeni zaradi prevažali premoga in vojnega materijala iz Nemčije v Kalijo. Nemci bi mogli usmeriti edino romunsko nafto v Italijo, so pa tudi v tem oziru znatne prometne težave. Presenečenje z jezera Titikaka Na meji med ameriškima republikama Peru in Bolivijo se razprostira na približno 4000 metrov visoki gorski planoti veliko jezero Titikaka, ki je poleg drugega znamenito tudi po tem, da se njeno jezersko dno zaradi živahnega delovanja notranjih zemeljskih sil večkrat dviga, pa spet pada. Jezero Trtikaka ima več otokov, katerim 6e je pred nedavnim pridružil po dolgem čacu spet tudi otok Merche Taquelli. Nekoč je ta otok že obstojal, pa je nato nenadno spet izginil pod jezersko gladino. Z njim vred pa seveda tudi vse, kar je bilo na njem. Zdaj, ko se je ta otok spet prikazal na dan, se je takoj podala tja skupina profesorjev zaradi znanstvenega raziskovanja. Pri svojih arheoloških raziskovanjih je našla na otoku med drugim več zlatih predmetov ter ostankov starih zgradb iz tistih časov pred potopom. Italija svoje domače proizvodnje ne more hitro zvišati in ji zato zazdaj preostajajo samo zaloge, ki pa niso vame, ker so v Genovi, Speziji, Livornu, Rimu, Napoliju, Reki, Trstu, Benetkah in v Bariju. Te rafinerije so stalno v nevarnosti pred letalskimi napadi. Italija potrebuje bencin v Afriki in na Grškem. Bencina dosti porabijo v Zahodni puščavi in v Vzhodni Afrtki, kjer vse, vojsko in materijal prevažajo avtomobili. Poraba nafte m bencina je velika tudi pri mornarici. Kar se pa tiče letalskega bencina ima Italija velike zaloge iz Amerike, toda te zaloge tudi pogasi kopne in se ne morejo izpopolnjevati. Angleži pa pri svojem letalstvu uporabljajo najboljše vrete bencina. Svoja izvajanja pisec tega članka končuje z ugotovitvijo, da zazdaj še ni treba pričakovati, da bi Italiji bencina in nafte že zmanjkalo, da pa bo preskrba s tem prepotrebnim blagom tem težavnejša, čim dalje bo vojna trajala. To pa gotovo drži oe 6amo za Italijo, pač pa tudi za druge vojskujoče 6e države. a Stara angleška trdnjava Tower ob Temzi, ki jo je tudi ie zadela nemška bomba, saj stoji tik ob pomembnih vojaških ciljih. Bata se »utrjuje« in Južni Ameriki tudi v Srednji Velepodjetje Bate nima svojih podružnic in tovarn za čevlje samo pri nas v Evropi, pač pa 6e je začelo zlasti v zadnjem času razširjati tudi na ameriško celino. Tako zdaj poročajo, da je to čevljarsko velepodjetje zgradilo 6voje tovarne tudi že v Guatemali v Srednji Ameriki in na otoku Haiti v skupini Velikih Antilskih otokov, med Severno in Južno Ameriko Istočasno pravijo, da uprava Ba-tinih tovarn vodi zdaj tudi že pogajanja v Buenos Airesu v Argentini in Rio de Janeiru v Braziliji, kjer bi tudi rada zgradila svoje tovarne čevljev. V republikah Peru in Čile pa že nekaj časa obstoje podružnice tvrdke Bata. Hude povodnji v Turčiji Iz Smirne poročajo, da je voda poplavila polja okoli Manemena in Manise. 70 vasi je pod vodo. Prebivalstvo se je moralo iz osmih vasi izseliti. Mnogo mostov je podrtih in železniški promet je med Smirno in Pegramom ter Dikilijo in Meneme-nom zaradi vode pretrgan. Turški Rdeči polmesec (križ) je priskočil poplavljencem na pomoč. Voda je preplavila obširna področja okoli Bruse. Pretrganih je bilo več telefonskih in brzojavnih zvez. Voda je vdrla tudi v nekatere mestne predele, ki so jih morali ljudje zapustiti. Radijske postaje v Holandiji sp postale državna last S 1. januarjem so vse holandske radijske oddajne postaje prešle pod državno nadzorstvo. Država je postala tudi njihova lastnica. Vsi prejšnji lastniki sprejemnih radijskih aparatov (v Holandiji jih je bilo nad 1 milijon) bodo morali plačati gotovo takso, od katere bodo imeli veliko korist umetniki. Na švedskem je vedno več zločinov »Dagens Nyheter« poroča, da je v zadnjih 6 mesecih bilo na Švedskem znatno večje število zločincev, kakor pa preje. Število zaprtih in kaznovanih je 1. decembra lani znašalo okoli 2000, kar je po letu 1935 najvišja številka. Ugotovljeno je bilo, da je med njimi največ takšnih, ki so se pregrešili nad tujo lastnino. Vedno več je tudi takih, ki imajo na vesti večje ali manjše poneverbe. Birmanska cesta, po kateri pošiljajo Angleži svojo pomoč maršalu Čankajšku, se ponaša tudi s slikovitimi deli najsodobnejše tehnike. Speljana je po visokem gorskem svetu, kjer so čez prepade in globoke struge gorskih hudournikov zgrajeni veliki železni mostovi, kakršnih enega kaže tale slika. Izkaz žrebanja efektne loterije Prost, gasilske čete Ljubljana-mesto, 29. decembra 1940 Glavni dobitki: avto: 1.710; motocikli: 4.651, 19.528, 20.710, 22.965; radio aparati: 24.383, 27.888; moška kolesa: 3.812, 4.250, 14.941, 18.757. 20.929, 23.063, 32.330; ženska kolesa: 13.371, 14.797, 27.877; šivalni stroj: 22.570. Ostali dobitki: 29 955 1.381 1.809 2.703 3.221 3.588 3.930 4.409 4.946 5.275 5.801 6.584 6.865 7.334 8.057 8.565 9.141 9.845 10.371 10.902 11.637 12.308 12.894 13.576 14.233 14.667 15.277 16.095 16.800 17.738 18.365 19.072 19.511 19.938 20.631 21.079 22.393 22.742 23.309 23.644 24.463 25.109 25.322 25.582 26.033 26.652 27.356 27.915 28.510 28.973 29.357 29.947 30.249 30.557 31.068 31.507 32.194 32.649 33.142 33.404 34.349 474 984 1.456 1.846 2.715 3.323 3.615 3.973 4.562 4.987 5.451 5.885 6.604 6.895 7.394 8.147 8.581 9.252 9.944 10.470 11.176 11.688 12.348 13.024 13.621 14.298 14.967 15.335 16.350 16.949 17.815 18.423 19.200 19.580 20.020 20.648 21.172 22.476 22.760 23.343 23.700 24.517 25.115 25.369 25.642 26.183 26.776 27.459 27.985 28.590 29.013 29.445 30.006 30.272 30.614 31.286 31.570 32.244 32.761 33.225 33.441 34.481 484 1.064 1.535 2.174 2.728 3.382 3.703 4.043 4.567 4.993 5.455 6.021 6.661 6.954 7.537 8.185 8.590 9.256 9.971 10.652 11.223 11.749 12.372 13.131 13.783 14.316 15.113 15.505 16.486 16.975 18.100 18.475 19.263 19.710 20.066 20.670 21.271 22.594 22.823 23.462 23.843 24.662 25.137 25.381 25.769 26.194 26.810 27.493 27.997 28.605 29.051 29.504 30.049 30.365 30.659 31.337 31.607 32.251 32.896 33.240 33.495 34.640 757 1.091 1.574 2.319 2.791 3.409 3.707 4.100 4.568 5.135 5.560 6.023 6.663 6.973 7.650 8.368 8.783 9.279 10.003 10.663 11.363 11.785 12.437 13.240 13.802 14.344 15.118 15.652 16.500 17.321 18.166 18.690 19.350 19.733 20.224 20.803 21.778 22.625 22.852 23.473 23.844 24.750 25.169 25.420 25.770 26.219 26.887 27.528 28.059 28.607 29.204 29.522 30.069 30.388 30.781 31.435 31.779 32.356 32.899 33.280 33.564 34.841 758 1.243 1.640 2.466 3.034 3.450 3.869 4.117 4.592 5.155 5.573 6.197 6.685 7.149 7.707 8.389 8.963 9.469 10.011 10.688 11.407 11.967 12.464 13.384 14.120 14.545 15.191 15.658 16.582 17.436 18.175 18.749 19.388 19.772 20.266 20.890 21.779 22.684 23.203 23.512 23.988 24.866 25.283 25.433 25.886 26.237 26.904 27.621 28.071 28.745 29.207 29.855 30.080 30.413 30.819 31.451 31.865 32.538 32.954 33.351 33.618 34.925. 781 1.266 1.652 2.511 3.111 3.474 3.887 4.295 4.622 5.215 5.635 6.304 6.697 7.226 7.770 8.457 9.093 9.476 10.248 10.786 11.557 12.034 12.839 13.478 14.142 14.573 15.198 16.026 16.675 17.472 18.221 18.893 19.391 19.803 20.408 20.901 22.054 22.702 23.219 23.524 23.894 24.970 25.292 25.496 25.878 26.460 26.988 27.697 28.243 28.758 29.208 29.859 30.133 30.448 30.838 31.496 31.981 32.585 33.052 33.385 33.768 928 1.344 1.800 2.528 3.167 3.549 3.890 4.316 4.918 5.225 5.699 6.538 6.763 7.231 7.893 8.482 9.120 9.719 10.275 10.823 11.579 12.140 12.861 13.562 14.149 14.613 15.252 16.083 16.709 17.538 18.291 18.902 19.393 19.823 20.540 20.978 22.093 22.734 23.285 23.573 24.302 24.974 25.314 25.502 25.996 26.551 27.070 27.896 28.286 28.839 29.258 29.889 30.223 30.544 30.912 31.500 32.007 32.637 33.057 33.394 33.840 , ofttf Izžrebani dobitki se dvigajo pri Prostovoljni gasilski četi Ljubljana-mesto in zapadejo v korist Čete, ako ne bodo dvignjeni v roku od treh tednov po objavi v časopisju. Ljubljana, 29. decembra 1940. Loterijski odbor: Zupančič Leopold, 1. r. dr. Rus Mavrici j, 1. r. dr. Frelih Ivo, 1. r. Kontrolni organ: Knapfl Božidar, 1. r., podpreglednik lin. kontrole. V bližini kraja Cortina d‘Ampezzo v Italiji, kjer so biile že večkrat prirejene velike meunarodne smučarske tekme, je izbruhnil v vasi Vigo te dni velik požar, ki je uničil 20 stanovanjskih hiš in 23 gospodarskih poslopij. Zgorelo je tudi mnogo glav živine, ki je niso mogli pravočasno rešiti iz gorečih hlevov. GENBRAL KR1V1CK1; BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI jnem Vzhodu. Občutil je globoko zaničevanje do »slabotnih« demokratskih narodov, hkratu pa tudi globoko spoštovanje do >mogoč-' nili« totalitarnih držav. In pri vseh prevdarkih se je dal voditi od I gesla, da so je treba s premočno silo na vsak način sporazumeti. Pri nas je bilo strogo pravilo, da ne sme jemati zaupnih državnih listin s seboj na dom nihče, niti ne komisar za vojsko. Vedel sein tedaj, da se mora Bersin vrniti v urad. Knrs sovjetske politike napram nacistični Nemčiji se je dal izvajati i« Stalinovega gesla. Polit-biro je odločil, da je treba Hitlerja z vsemi sredstvi pripraviti do tega, da bo sklenil pogodbo s sovjetske vlado. Stalin je zmerom zastopal stališče, da se je treba z močnim sovražnikom zadosti zgodaj sporazumeti. Noč 30. junija ga je prepričala o Hitlerjevi moči. Pri tej stvari prav za prav za Stalina ni bilo nič novega. To ni pomenilo nobenega revolucionarnega preobrata v njegovem političnem razmerju do Nemčije. Odločil se je le za podvojitev dotedanjih svojih naporov »a to, da bi s Hitlerjem sklenil mir. Vsa njegova politika do nacistične vlade v šestih letih njenega obstoja je potekala v tej smeri. Spoznal je v Hitlerju pravega diktatorja. Do nedavne nemško-ruske pogodbe je vsepovsod prevladovalo prepričanje, da sta Hitler in Stalin smrtna sovražnika. To ni bilo prav nič drugega, kakor mit, rezultat spretnega prikrivanja in uspešnih propagandnih umetnin. Prava slika pa kaže človeka, ki je trdovratno snubil za ljubezen in se ni dal oplašiti po tem, da je bil zapovrstjo odklonjen. Stalin je bil ta človek. Če se sploh da govoriti o tem, da je bil v Kremlju kdo za Nemce, potem lahko zatrdimo, da je bil to Stalin in sicer dolgo časa. Od trenutka, ko je umrl Lenin, je bil on stalno naklonjen sodelovanju i Nemčijo ter ni svojega stališča spremenil niti pozneje, ko je Hitler prišel na oblast. Nasprotno, zmagoslavje nacistov ga je okrepilo v njegovem stremljenju, da bi z Berlinom vpostavil ožje stike. V to smer pa ga je prav tako naganjala japonska grožnja na Dalj- Vsa Stalinova mednarodna politika v zadnjih šestih lotih predstavlja eno samo vrsto manevrov, ki so bili posvečeni enemu samemu namenu in sicer temu, da bi si pridobil za pogodbo s Hitlerjem čim ugodnejši položaj. Ko je pristopil k Zvezi narodov, ko je propagiral sistem kolektivne varnosti, ko se je trudil za francosko prijateljstvo, ko je ljubimkal s Poljsko, ko je dvoril Angliji, se vmešaval v Španijo — pri vsaki potezi je z enim očesom Škilil proti Berlinu. Upal je, da bo dobil tak položaj, da se bo Hitlerju na vsak način moralo zazdeti kot najbolj primerno, če ustreže njegovim ponudbam. Svojo najvišjo točko je ta Stalinova politika dosegla konec leta 1936, ko je bila pod plaščem protikominternskega pakta sklenjena skrivna nemško-japonska pogodba. Paragrafi te skrivne pogodbe, ki so — v glavnem po mojih prizadevanjih in po prizadevanjih mojih sodelavcev — prišli v Stalinovo posest, so ga nagnili do obupnega poskusa, da bi si izsilil pogodbo s Hitlerjem. V začetku leta 1937 je dejansko že začelo lebdeti nekakšno tako pogajanje med obema. Nihče ne ve, v kakšnem obsegu je ob tem času bila pogodba iz avgusta 1939 že pripravljena. Seveda sta pretekli še dve leti, preden je Stalin svetu pokazal svoj prijateljski odnošaj do Nemčije. 10. marca 1939 je, kakor nekakšen priključek na zasedbo Avstrije ter sudetskega ozemlja, ki ju je izvedel Hitler, sledilo njegovo prvo javno sporočilo, njegov javni odgovor na svet pretresajoče osvojitve nacionalsocialistov. Svet je bil začuden nad prijateljskim odnosom, ki ga je Stalin pokazal do Hitlerja. Onemel pa je, ko je Hitler tri dni pozneje vkorakal v č'e-hoslovaško. Zgodovina Stalinovega stremljenja, da bi se združil s Hitlerjem — uradna, kakor tudi skrivna zgodovina — kaže povsem jasno tole: čimbolj napadalna je bila Hitlerjeva politika, tembolj vneto in goreče se mu je Stalin smolil okrog brade. In čim vnetejše ga jc Sta- j lin snubil, tem drznejši so bili Hitlerjevi napadalni načrti. ' Že dolgo pred Hitlerjevim sporom, da, celo ie preden je Stalin prišel do oblasti, je pritisk dogodkov izsilil nemško-rusko sodelovanje. Zveza med Moskvo in Berlinom je nastala že deset let pred Hitlerjem v rapallski pogodbi leta 1922. Sovjetsko unijo, kakor tudi nemško republiko so v onem času obravnavali kakor dva gobavca, obe sta bili pri zaveznikih v nemilosti, obe sta stali v opoziciji do versajskega sistema. Od nekdaj so že bile med njima poslovne zveze in vzajemni interesL Danes ve vsak, da je obstajal v teh desetih letih skriven dogovor med nemško vojsko in rdečo armado. Sovjetska Rusija je omogočala nemški republiki, da se je izmuzala onim določilom versajske pogodbe, ki so prevladovala izobraževanje topniških in tankovskih častnikov, zgraditev zrakoplovstva in pripravo kemične vojne. To vse je bilo opravljeno na sovjetskih tleh. Rdeča armada pa je rabila vojaško znanje nemških strokovnjakov. Obe armadi sta izmenjavali poročila. Splošno znano pa je tudi, da je trgovina med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo v teh desetih letih bujno cvetela. Nemci so investirali kapital ter si pridobili koncesije v Sovjetski Uniji. Sovjetska vlada je dobivala stroje in tehnično osebje iz Nemčije. Tak je bil položaj, ko je Hitlerjeva grozeča postava stopila na površje. Približno sedem ali osem mesecev, preden je priSel na oblast spomladi leta 1932, sem srečal v Gdanskem nekega visokega častnika nemškega generalnega štaba, prepričanega monarhista, ki je prišel iz Berlina nalašč za to, da bi me srečal. Bil je to vojak stare šole in je verjel t ponoven vzrast nemškega cesarstva po sodelovanju z Rnsijo. Vprašal sem tega častnika po njegovem mnenju, kako da se bo zasukala politika Nemčije, če bi Hitler stopil na čelu vlade. Razpravljala sva o Hitlerjevih nazorih, kakor so orisani v njegovi knjigi »Mein Kampi«. Nemški častnik mi je razgrnil svojo analizo bodočih dogodkov ter sklenil: »Samo pustite Hitlerja, naj opravi svojo stvar. * * % Vprašal sem častnika, če bi hotel biti tako prijazen, da bi mi svoje nazore dal pismeno, da bi jih lahko vzel s seboj v Moskvo. Bil je za to pripravljen. Njegovo poročilo v Kremlju ni vzbudilo majhnega razburjenja. Za Ju«n»lovan»fce (likam* • LJohlJaal: lot* Kramarič ~ Izdajatelj mt lot* Sodja ~ Urednik Mirko Javornik — Bokoploo« oe vračamo ~ »Sloveoski dom« uhaja rtak delavnik »h 12 <• V ponedeljkih |e tntranflk ~ He.ečn« naročnina Je 14 dl& ta InotemMv« 86 dl« — Sam« ponedeljek! »Slovenski dom« vel)a me.ečn« 6 dinarjev polletne tS dlnarfev celoletne M) dinarlev. Uredništva; Kopitarjeva allea 6/111 •# Opreta; Kopitarjeva elita 1 Ljubljana ~ Telelor 40 01 do 10 05 <*> Podtalnice; Maribor, Celje. Pini letenire. Kranj. Reve mesto. Trbovlje.