M
Marija uzor lepote
I.ej a res je luč danit e Na modrini nebeza . Ko z bliščečim svojim svitam Mej scftrice pri vesla.
Mila lune je svitloba Ko poljubi jo nebo. Da pobeli h čistim sjanjem Tonujočo v h a ii zemljo.
Veličaven in mogočen Dneva kralja je obraz. Ko se iz za gor vzdvigava In poljublja zore pas;
Lepši, lepši pa Marija. Mati jc Gospodova, Nadi vse. kar nas obdaja V lepim svetu lepiga.
Od danite, lune. solnca .lasniši je nje « kii — Jutranjo, večerno zarjo Ona premeni v tamo.
O. z ničimur *e ne more
Nje lepota ličiti: —
Ona sama vzor edini
Vsih ii zoro v nam žari.	S n
Duhovne vaje v Slivnici na £ta-ja ps kini.
Na izhodnjojužni strani Pohorja se razprostira veliko polje, ktero seže tje do starodavnima Ptuja. Na tem polju, bliže podnožja Pohorskima kraj ceste iz Maribora proti Slovenobistrici, starinska cerkev Matere Božje v Slivnici svoj visok zvonik v višino moli. Cerkev ta je žc stala 932. leta vslcd starih listin, za kar ne morem porok biti: toliko pa gotovo beremo, de je 1341. leta imela župnika (fajmoštra) z imenam Patrica Blajburškiga. Cerkev je že globoko v zemlji, kar njeno starodav-nost naznanuje. Slivniški grad pa, kteri leži čisto na podnožju Pohorja, je sozidal 1492. leta Štefan Oroslav Kolonički. Oblastnik tega grada je sedaj grof Milivoj Brandeis, eden nar glasovitejih
*) Tzor ali vzor. v kar naj sc vse ozera. tedaj naj popoln isi izgled kake dobre reči ali lastnosti. Vaia pervenka je pesniška	Vred
Tečaj r.
in nar bolj učenih bogosloveov svetniga slana v Avstrii. Na želje in stroške tega pobožniga gospoda v sporazumi jenju z gosp. župnikam so bile v zveličanje vernih obhajane duhovne vaje ali mi-sion od 4. do 12. maliga serpana. Preden pa za-morem te svete vaje popisovati, potrebno spoznam, na nektere okolnosti opomniti. Slivniška duhovnija (fara) je po svoji legi dosti obširna, in ima okoli 35(10 duš, nekaj po Pohorju, nekaj po polju naseljenih. Narod govori lepo narečje, ako ravno je ze znatno število tujih besed primešanih zavoljo bližine Maribora. — Te ljudske svete vaje so osker-bovali trije častiti Očetje iz družbe presvetiga Od-rešenika. Imeli so 19 duhovnih govorov ali pridig in verh tega še podučevanje vsaciga stana posebej! Med temi tremi gospodi je bil eden Celi, kteri je slovensko tako gladko in slovniško pravilno govoril. de ga nič ni ovadilo Čchoslavena. Izpovedniki so prišli s sveto gorljivostjo do duš svojih bratov iz različnih krajev; med vsimi izpovedniki naj veči zasluženje imata dva Frančiškana iz (iradca, častita 00. Celestin in Bruno, obadva rojena Slovenca, ki sta skoz celo osmino vsak dan od rana do mraka izpovedvala. Bog njima plati. Tudi trije častiti gospodje iz sosedne Labudskc škofije so nam marTji-vo vsaki dan pomagali, na kolikor so okolnosti dopustile. tako tudi vsi naši sosedni gospodje, kterim vsim se očitno zahvalimo. Iluhovnikov je bilo do 20 na dan počez: bilo jih je pa tudi 6 do TOOO ohhajanih, in mnogi zmed njili so bili z daljnih krajev peršli.
4. maliga serpana popoldne ob petih so se pripeljali gg. misionarji, ki smo jih slovesno sprejeli in v p roh od u (procesu) peljali grede za sv. križem v duhovnijsko cerkvo, komaj pridši pred darilnik (altar) zavoljo velike množice ljudstva. (Josp. župnik so z navdiham zapeli: -Pridi sveti duh !u Iz-molivši sliodno molitvo in blagoslovivši ljudstvo s sv. Bešnjim Telesam, so s krepkimi besedami nagovorili pričujoče skazavši jim iz daljnih krajev pridše gg. misiona rje. Za tem so se ohernili k vi-sokočastitim duhovnim očetam misionarjem, rekoč: Vi, gospodje! ste prišli sedaj iz čiste ljubezni in gorečnosti moje podložne ovce osrečit, jih pomagat k njih Stvarniku z^verniti; zato vam. častiti gospodje! odkritoserčno velim: žetva je velika, zato si serpe svoje ojstro nabrusite, de b o d e t c čisto želi!" Potem so jim dali oblast čez svoje ovce s podeljenjem razpela fhritke mar-tre) voditelju misiona, kteri, ga vzemši z vso ponižnostjo je šel ž njim na propovcdnieo ali prižnico. ter jel ves vnet množici govoriti od pomena njih prihoda, od namena duhovnih vaj iu od neizrečeno
Katolišk cerkven list.
V četertik 19. velikiga serpana 1S52.
obilniga sadii misiona po Nemškim v preteklih letih, poslednjič priporočivši sebe in ljudstvo pomoči in varstvu blažene device Marije je sklenil govor. Na to so bile litanie z dvema blagoslov ama, in dokončano je bilo opravilo perviga dneva. Ob osmih zvečer se je zvonilo in nadalje vsaki večer skoz celo osmino z velikim zvonam, de bi ljudstvo molilo za spreobernjenje grešnikov.— V pondeljik je ob sedmih zvečer govoril medotočni govornik g. H. od namena in konca človekoviga z neizrečenim uspe-ham: obilno so spokorne solze tekle po licih po-slušavcov. Ob desetih jc govoril drugi misionar od pokore ko edine deske rešitve. Popoldne je sle-delo podučevanje otrok počemši od 7. do 14. leta. po dokončanim nauku so se podali lepo pripravljeni k spovednicam. ob štirih je bil razlagan kronice t rozenkranea) veseli del: potlej je bila pridiga od smertniga greha ne brez velike koristi. — V torek ob sedmih je bilo pridigauo od desetih zapoved božjih ko ogledala izpraševanja vesti: tačas so se mali pripravljali k svetimu obhajilu zvunaj cerkve pred podobo Device Marije, in sc zatem redama podali v cerkev; bilo jih je okoli 400. Pred ob-kajaiijeiu so prižgali svcčice in so bili še enkrat opomnjeni, de zdaj bodo prejeli praviga živ iga Boga. Nagovor pred in po svetim obhajilu je bil tako ginljiv. de se je vsim pričujočim serce topilo. Poslednjič so bili še opomenjeni obljube pri kerstnim kamnu storjene. Ob desetih jc bil poduk za žene in vdove, popoldne razlaganje zalostniga dela kronice in propoved od peterih delov potrebnih k zakramentu sv. pokore, po dokončanim govoru so se zbralo žene pred imenovano podobo ter so v prohodu (procesii) šle v cerkev iu kronico molile. Bilo jih je okoli petnajst sto. Po dokončanim nagovoru in opravljeni zahvali se jc to ljudstvo odpravilo iz cerkve, in možje so nastopili, kterih podučevanje je sledilo, potem so k spovedi šli. Popoldne je bilo razlaganje častitl jiv iga dela kronice in krepka propoved od sodbe. V četertek ob sedmih je bila propoved od povernitve v greh, za tem obhajilo mož okoli 7. do 800: ob desetih nauk za mladenče. Popoldne propoved od nečistosti. V petek ob sedmih govor od sovraštva. obhajanje mla-denčev, poteui nauk za dekline. V večer propoved od narsvctejšiga Zakramenta. Duhovni so se vsi zbrali pred altarjem v korskih srajcah ( roketib), sveto Kešnje Telo se je izpostavilo, ter s tančico zagernilo. iu pridigar je začel govoriti od te nar imenitniši skrivnosti z veliko gorečuostjo, proti koncu je padel govornik pred ie odkritim sv. Ilesiijim Telesam na kolena iu prosil odpušenja, rekoč: ^Parce nobis Domine, odpusti nam. o Gospod in te besede je dubovstvo pred altarjem klečeče ponavljalo: ljudstvo pa se je topilo v solzah iu žalosti zavoljo storjenih grehov iu razžaljenja božjiga. - V saboto propoved od sedem besed Kristusovih ua križu: ob desetih od usmiljenja Božjiga. Ta govor nam je sosebno v serce segel za tega voljo, ko je govornik napravil pogovor med ojstro pravičnostjo iu med Božjim usmiljenjem. V večer govor od Matere Božje ki je ob enim var-liinju Slivniske duhovnije ali Tare. V nedeljo pridiga od nebes, ob sedmih za tim med mašo obhajanje deklin njib čez 2000 na številu. Ob desetih propoved od molitve iu njene velike moči. potem velika maša. Popoldne ob štirih blagoslovljeni« inisionskiga križa postavIjeniga zunaj Cerkve, ter njegovo češenje > pesmijo od cuiga zmed naših naj zverstuisih jt zikoslovcov.
Po tem je g. K. stopil na prižnico pod milim nebam in začel govoriti k neštevilni množici od križa ko drevesa zmage, in rekel je med drugim: Kristjan, veseli se, grehi tvoji so pokopani pod steblam razpetja in ne bodo več odkopnni, tudi na sodni dan ne Te besede so globoko segle v serca poslušavcov. V pondeljik ob osmih peta maša z blagoslovam, sklepna propoved, molitev za odpu-stike, zatim „Tebe, Boga, h valimo,- na zadnje so g. župnik se zahvalili g. misionarjem za njih trud v imenu vsiga svojiga ljudstva in vzeli slovo od njih. To jc na kratko načert bivših duhovnih vaj v Slivnici. — Poslednjič šc opomnim, dc je ta trud bil neizmerniga uspeha: ljudstvo je odložilo težko breme grehov, se izvilo iz verig satanovih in stopilo zopet v tesno zvezo s svojim Odrešenikam. LahLo zdaj s čisto in mirno vestjo hvali usmiljeniga Boga. ker je po svoji veliki milosti izbrisal njegove hudobije.	... c.
JIi*ionske naznanila
tj. Dr. Hivthlchtrja //o srvdisniga odbora Murijne dru*be na Dunaju.
i Dalje, i
On sam se poda pred težnike, in ko so uni per ladii ladijo vzdignili, sim jest sstaničinc strehe na ladii z belim piatnam dajal znamnje. dc naj bi vsi skupej ob enim nategnili. Kociančič gre srednje verste vladat. — Knavz sam korenjaško vleče. — Ali vse je zastonj:— se vzdiga, vleče in vpije v e napak in naskrižeiu, kakor popred — ladija je zm -ram na mestu. Kadar tako pride, je človeku težko per sercu, de je med divjaki, kjer krič množice glas poediniga prevpijc, kjer posamezni svoje .c-lesne moči le po svoji slepi termi obrača, ne p. po dobrini preudarku, de bi se varno občni namen dosegel. Vender pa sim tukej imel perložnost se prepričati, de jc tudi med divjaki velik razloče . Ko sim namreč nekako pred dvema letama v pli -vili skorej brezvodnib vodočih med gostimi oto.,i Bahar-el-Abiad-a v Heljab- in Čir - zamorski okrajni, in višji gori v Nilovih slapih med 5. in 4. širjavno stopnjo v deželi Bari-skih zamoreov m»»-gcl domačine v pomoč vzeti, je bil per njih vse lepši red, kakor per teh. Se ve, de se mora pomisliti. de ti poslednji, neskušeni zamorci, ki z v -likimi ladijami niso še nikoli nič imeli opraviti, ni.o nobenih lastnih svojoglavnih term imeli, in so radi delali, kakor jim jc bilo ukazano; po-šelalci pa haltajo. de so se svoje reči od mladih nog učili, de to uiiiejo bolje od vsaciga druziga ter jim ni treba se od koga učiti. Precej dolgo so se ljudje ze pehali, kar prideta dva možaka, in se vedeta, kakor de bi uii imela kej prav posebniga povedati Svetovala sta mi pa, ladijo nazaj vleči in vožnjo po drugi strugi poskusiti, ki je unkraj daljnih nr-sipov na zahodnim bregu in ima veliko močnejši potočje. Nisim jih hotel poslušati, in poslednjič ,e bilo ludi llagi-kaptanu nepotrebniga in nadležniga lagoja že odveč. Nepotrebne pričujoče čez kamenje zapodi, pokliče k sebi kar jiii je bilo za delo, jiiu njih nepridno vgaujanje očita in jim ojstro zapove na povelja paziti in jih zredama spolnovati, če ne, nc bo kar nobedin dobil plačila. Poslednje tehtne
*) Per II ar i u m u -e dve veliki reki, zaliodnja Baliar-el-Abiaif i bela rekai in izliodnja Baliar-el A/rek ivišnjtia rek.u v en« \rlikan^ko reko. Nil. slikate
uradnikove besede so posebno vpanljivo donele v Berberinskih ušesih. Vsak jih je sam per sebi ponavljal, se jih per delu spomniti, de bi ne zašel v pepfejšno zmoto. Vsak smukne urno zopet na svoje mesto, in začno z močjo in edinostjo se uperati. Černi štempiharji s herbtam in pleči v vodi ladijo dvigajo, bredniki planejo v dno struge, vale kamne spod ladije in na strani spet pod-njo, težniki na dano znamnje vsi nategnejo, ladija je omajana in se dolgo stopnjo naprej požene, pa spet drugo: tako gre stopnja za stopnjo naprej skoz odperti jez zdaj na plečih v vodi stoječih, zdaj po vervi težnikov naprej — lako dolgo, de prova f prednji del ladije) do srede doseže globoko vodo. Težavno delo je le še nekoliko minut terpelo; brez postanka smo lože j in ložej dalje šli, de smo poslednjič premagali vse natoke in južno izustje stisnine med vriskanjem množice srečno dosegli. — Hotli so, de naj bi za ta dan bilo dosti in de naj se ladija o bregu perveže. Jest pa, ker je bilo sabotovečer, sim^hotel drugi dan počivati, in. ko je bilo še le po štireh popoldne in solnce še precej visoko, še pred večeram do šotora priti, kteriga so bili naši peš pred nami odrinivši tovarši postavili. Bazpu-šena množica se je hitro med skalovje razkropila, in le malo možakov jc ladijo čez nek stranski curk vleklo, dokler nismo peršli blizo gornjih izustij za-hodnji natokov, v kterih voda v bučečim šumenju čez granitne jezove buta, in do široke reke. — i Dalje nle«ti.»
Oskruiinik iu pasvecevavee dne 60-gpailoviga.
Posebna reč je, de Bog po tem svoj blagoslov ali žegen daje, kakor kdo njegov dan posvečuje, in velikrat per vsim svojim natezanju in trudu človek ostane revež, ker se ne da pregovoriti, de bi njegov dan posvečeval. — Bog jeMozesti rekel: ^Govori z Izraelovimi otroci in reci jim: posvečujte mojo saboto, naj vam sveta bo. Kdor jo os k rune. bo s smert jo udarjen. Kdor tisi dan dela. naj sc iz ljudstva iztrebi!" V novi zavezi Bog tega ne dela, de bi oskrunnik praznika vselej s s merijo strahovan bil, kakor v stari zavezi, vender zato greh nič manjši ni, in pa toliko hujši za človeka, ako ga butara pregrehe unkraj groba še le' doteče. Večkrat pa tudi še zdaj taciga naglo zadene šiba pravice Božje, kakor v naslednji žalostni dogodbi vidimo.
Veki mlinar v sent-Janški fari na Vendejskim v Francoski deželi jc, od lakomnosti poseden vsako nedeljo skorej celi dan delal. Velikrat so tudi med Božjo službo kolesa tekle. Ob nekim visokim prazniku enkrat jc bil. namesto v cerkvi, še opoldan per delu. Doigo je njegova žena nanj čakala, — še le proti večeru gre gledat: — našla ga je mertviga po zemlji verženiga, in ena stran je bila vsa od mlinskiga kolesa razterta. To je bilo plačilo za njegovo uepokoršino. Ko so ljudje dopoldne v cerkev šli, se je pred njimi skrival, ker je vedil, de pregrešno dela. Čakal je več ur na veter, imel je namreč mlin na vetru. Na enkrat veter zabuči in kolo oberne en samkrat, kteriga lopate mlinarja ubijejo, dvajset stopinj deleč veržejo, in potlej veter jenja. Nad tem očitnim strabovanjem Božjim zavoljo oskrtinjeniga dne Gospodoviga je vse deleč okrog sternielo, ker so spoznali, de tukaj se je zmaševala Božja roka. Tako se mu godi, kdor cerkve ne spoštuje iu praznika ne posvečuje.
Drug zgled bo pokazal, kako pa Bog takimu per
vsili njegovih delili na roke gre. kteri mu z lepim življenjem služi, Božjo hišo spoštuje in dan Gospodov posvečuje. Pred 200 leti je na Parskim živel priprost mož od svojiga čevljarskiga rokodelstva. Njegovo djanje in nehanje je bilo vsim Božjim in cerkvenim zapovedim permerno. Njegova nar večji prijatlica je bila ccrkev. Vsak dan zjutraj ob petih je šel v cerkev k sv. maši in je od Boga žegna prosil za se. za svoje rokodelstvo in družino. Po tem je šel k delu in je delal Bogu na čast, ne ravno za kake imenitne gospode, ampak le samo za prip.oste kmetiške ljudi. Ob nedeljah in praznikih jc vselej prejel svete zakramente in je bil pervi v cerkvi, poslednji iz cerkve. Kavno tako je bil vselej pri popoldanski Božji službi in jc še več družili molitev opravil. Druge ure nedelje in praznika je svete bukve bral. Nikoli ni imel nobeniga pomagavca in vender je bila njegova štacuna vedno z izdelano robo napolnjena za prodajo. Ono mu je šlo delo od rok, ker delavnike je posebno dobro obračal, in viditi jc bilo kakor de bi 11111 bili res angeli pomagali, tako mu je slo vse po sreči. Ta pošteni mož je hil od Boga tako ohlagodarjen, de je zmiram lahko preživel sebe iu svoje in je po smerti se 200 zapustil svoji farni cerkvi. Bratovšina ali sveta družba, v ktero je bil zapisan, je dobila 50 gold. in tudi ua uboznico (spital) in še druge cerkve ni bil pozabil. Zraven vsiga lega je pa tudi njegova vdova bila bogato preskcrbljena. Tako se jc spolnilo in sespolnuje, kar je sam Bog obljubil, rekoč: „P os t a vi svoj zaklad v zapovedi naj Viksiga, to ti bo več pomaglo, kakor zlato.- (Prid. 29.) „Ako me bote z voljo p o s I u šali, bote dobrote z e m I j e v ž i-vali.u (I/. 1.) Silo veliko ima ludi v sebi, kakor je Bog Mozesu obetal, ker je djal: «,A k o bote v mojih zapovedih hodili iu moje postave o h ran iii i n j i h s p o I n o v a I i, bom \ a 111 dal dež ob svojim času, in zemlja bo rodila svoj sad, drevesa se bodo polnile s sadjem, m I a t e v 11 a ž e t i g a bo dosegla t e r g a t e v, in t e r g a t e v bo presegla setev, jedli bole s v o*] kruh do sitiga, in brez s t rahii bote v svoji deželi prebival i." — «, V ž i v a I i bote naj starši pri del k in staro bole preč metali, ko bo persi o nov o,u (toko obilna bo namreč rodovitnost). Tako je Bog rekel Izraelcam, in kar je rekel njim, je tudi nam rečeno, ker Bog je zdaj ravno tisti, zapovedi ravno liste.
Ogled po Slovenskim*
Iz t» o r i š k i g a, v dan h v. L o r e n c a. — r Boj sc Gospoda i/, cele duše, in njegoviga mašnika v tasti imej." Sir. 7. 31.
O kako lepo za re« bi bilo na sretu. kako mimo in veselo bi ljudje med seboj živeli, pač raj zgubljeni bi se iz noviga zasadil v sredi revne solzne doline, ako bi se ljudje v resnici Gospoda iz cele duše bali. in njegoviga mašnika v časti imeli, kakor je dolžiiont in so spodobi dobrim duhovnim otrokam! Veliko hudiga hi se odvernihi, in kar bi dobroti jivi Oče po skrivnih sklepih svoje nezapopadljive previdnosti nam pordal. bi veselo sprejeli, in z mirno ve«tjo djali: „S to šibo jc dobri Oče nas udaril, ker nas preserčmi ljubia. Kir pa skorej sploh strahu Gospodoviga ni. in tudi pokoršine do njegovima duhovnika ne, smo permorani , kadar se nam kaj hudiga perpeti. ako ravuo nam sveli namen b.>zj U naredb ni vselej /.lian. sklep *tori»i, rekoč: Le tu ie
kazen božja zavoljo greha lu To nam tadi nasledna per-godba kaze:
V nekim kraju K— na Goriškim imajo ljudje zraven druzih ne hvale vrednih navad tudi le to : de duhovnu derzno zapovedujejo, kakšno ime de naj se per ev. kerstu keršeucu da. Babica je perva. katera v svoji babji veljavnosti zapove: „J— bo". So pak navadne imena: \utl. Tonca. Drejca. Pepe, Mariana. Tina, Nuta. in druzih malo. ali pa nič. Tako se zgodi, de v kaki družini so po trije Mutelni ali Nute. Vsak lahko sprevidi, kolike homatije iz tega izvirajo.
Pretečcno leto ravno neke dni pred sv. Jakopam pernesejo fantička kerstit; ali komej se duhoven k svc-timu delu perpravi, že babica zazija: „Xutl ( Janez) bou. — Duhoven vidi neprimernost taeiga počenjanja in brez druge besedice perčne sveto opravilo: ^Jakop! kaj želiš ud cerkve božje ?u Bil je tedaj Jakup in ne Xutl. Drugi dan spet druziga pernesejo, in je bil spet Jakop. Zdaj pa so bili kej v strahu, de kar jih bo še, bodo vsi Ja-kopi. Hitro še tisti dan se grozi nek mož , kterimu so imeli skurej sina keretiti, razsaja in sc tugoti in žuga po ulicah in posebno v pivnici, kjer je bil od viuske moči nadušt-n: n\aj čaka — bomo vidili. kdo kaj ukaže, ali jest, ali on? - Ako ga bo hotel Jakopa kerstiti. iz ruk mu ga vzamem in iz cerkve poneser.i, raj ga hočem juda ko Jakopa!" Takšno jc bilo njegovo govorjenje in pa ub sveti nedelji; in nič boljši ni bilo njegove žene. ktera ie v ti reči po opičje moža posnemala: vSo-čemo Jakopa. raj naj bo jud!" — Ali poglejte! komej preteče teden iu bila je spet nedelja, in starši dubijo dete, — tude mertvo in silno pokazenc podobe. — Babica pride žalostno pergodbo duhovnu pravit , in prosi, naj bi dovolili umerlimu otroku zvoniti. Duhovnik pra-šajo , kako in kaj. če je bil otrok saj v sili še živ ker-šcn. Na vse to una odgovori, de ne. Tedaj uimamo komu zvoniti, pravijo duhoven, ker človek brez sv. ker-sta ni ud svete cerkve, brez zvonenja naj bo pokopan v kraj za takšne nesrečne odločeni. — Oče. od žalosti presunjen. in (»sramoten zavoljo pnprejšniga gerdigaob-našanja. vzame svojiga merliča. in ga na tihim in skrivaj k pogrebu sam nese. — Sosedje, vse le to viditi, htermijo in v svetim strahu pravijo: „Bog ga je straho-val; raj je hotel ju d a kot Jakopa, zdaj res j uda ima!" — Iii kdo bi res te žalostne pergndbe v kazen pregrešnim staršem ne peršteval? naj z Bogam ni norčevati, z njegovim mašnikam tudi ne. ker je namestnik Božji. — Boj sc tedaj Gospoda iz cele duše in v časti imej njegoviga mašnika! Z Bogam. M. K.
Iz Ljubljane. V knezo-škofovsko Ljubljansko semenišč je prosilo novineov ; sprejetih je 19.
—	Prihodnji ponedcljik . to je. 23. t. m. se začno tukaj v Alojzjcvišu duhovske sv. vaje. Duhovni vodnik O. Dominik Sartori jc proti koncu uniga mesca to bo-go'juhno opravilo vodil v Bude jo v i ca h. kterih so sc vdeležili nj. milost v isokočastitljivi škof g. Jirsik, vsi korarji in 110 druzih duhovnov ; — v začetku tega mesca pa v Pragi, kjer jih je bilo 96 zbranih. Pričeli in sklen li so jih njih prevzvišenost g. kardinal in v\ikši škof, ki so se jih z druzimi vred vdeležili — „Ce je komu dano, grozo in strah v zjasnovanju večnih resnic v človeško serce vlili in ga z ognjem in navdihain za Boga in čednost napolniti, ima to lastnost v resnici častitljivi karmelitarski prednik v Gradcu O. Dominik Sar-toriu, pravi Soluograški list.
—	G. Korl Melcer, pisar v c. k. Ljubljanski bu-kvarnici. jc zvoljcn po naučnim miiiisterstvn v profesorja na Ljubljanskim gimnazii.
Razgled po keršanskim svetu.
Kina. Zgoda kristjanov je še zmiraj žalostna. Ravno je francoski misjonar, inašnik Vachal iz Tu-leške škofije na meji Tong-Kinga zavoljo keršanske vere do smerti martran bil.
Francosko. Perpravlja se deržavna določba, po kteri se rkeršanski šolski bratje" po celim Francoskim rza deržavo koristni" spoznajo iu se po-terdijo njih pravila.
Neki Francoski župan (mer) je vikši gosposki naslednjo postavo zročil v poterddo: I. rVpijaniti sc jc prepovedano. Kdor bo kje pijan najden, bo po postavi kaznovan. — 2. Gostnikc (birte) in druge prodajavce pijač, zadenejo ravno te kazni, in ako bo treba, se jim bo točenje ustavilo." — Morebiti bi to res pomagalo.
Laško. Škofje Turinskc in Samberijske okrajne so svuje nasprotje zoper posvetni zakon (po kterim bi posvetni poročevali ) razglasili, in vsak, kteri bi s? prederznil dnigači kakor po cerkveni postavi v zakon stopiti. zapade I ) tezkimu preklicanju ali izobčenju; 2) mu ne smejo ne v življenju ne v smerti sveti zakramenti podeljeni biti, ako ni dal zakona po cerkveni šegi posvetiti, ali pa žene od sebe odpravil, ki ni prava žena: 3) ne sme cerkveno pokopan biti, ako sc ni s Cerkevjo spravil; 4) otroci taeiga zakona so nezakonski. — 19. u. m. Tudi na lovskiinu gradu v Stupinidži stanovavši-inu kralju je bila po škofijskim poslanstvu prošnja zoper posvetni zakon zročena, in po celi deželi se zbirajo podpisi zoper to nesrečno nakazin. Cerkveni listi se od-jemajo; posvetni nesramno čez duhovstvo vpijejo.
\a Poljskim kolera hudo ljudi mori. V mestu Kališu ki šteje 16.000 prebivavcov, jih je deseti del umerlo. V M a r i e n b u r g ii . (na Pruskim) z 6000 prebivavci jih je v dveh dneh umerlo 50. V Varšavi, kjer 165.000 ljudi prebiva jih jc 5. t. ni. zbolelo 255 in 88 umerlo: 6. t. m. jih je zbolelo 27? in 103 so umerli. Sole so zapertc, po vsih cerkvah so prošnje za odvernenjc šibe. velike procesije hodijo na slavno božjo pot v Czenstohav. Ako ravno vlada (rusovska ) iše bolezen ustaviti, se vonder le razširja. Xa Poznanskim (Pruskim Poljskim) kolera dozdaj ni huda. zunaj mest Ost r ovo, Krutošin in Plcšen.
Dunaj. V „Volkshalle" se piše vse upanje, de sc bo v kratkim puntarski Pillersdorfov ukaz od 8. vel travna 1848. kteri je jezuite iz Avstrianskiga pregnal, overgel. -- Protestanška vikši uradiiija v Prusii je v jezuitih in redemtoristih nar boljši moči katoliške cerkve spoznala. V pregnanji teh redov je tačasna avstrianska vlada s frankohrodskim zboram vred delala; frankobrod-ski zbor je bil kmalo potlej svoj sklep preklical.
~ V nSalzb. Kirchenbl.u se piše: Novejši čase je sosehno veliko spreobračanj judov h katoliški Cerkvi. Sotiški duhoven g. Stern jc od 2 let sem nad 30 izra-elcov k sv. kerstu perpravljal.
^ Keršanski bukvotiskar. Jactjues Cecolfre (zr. Žak Sckofcr) je natiskal neko delo malopridniga Giobertiga; ko je pa zvedil, dc je delo v Rimu preklicano. je na enkrat vse iztisc, ki jih je v svoji zalogi imel. pokončal, prodajanje njegovih poprejšnih dveh spisov pa ustavil. Sv. Oče, to zvediti, so mu zlato svetinjo poslali. — Ravno to jc ntoril drugi pariški bukvoteržeč Guvota. — — Gorje tistim, ki bukve bero, ki so preklicane od sv. rimskiga sedeža! gorje sedemkrat njih natiskavcam in prodajavcam !! Mladost z nobeno rečjo tako hitro vere ne zgubi. kakor z zapeljivimi bukvami in noben človek se težej ne spreobernc. kakor s tako gnusobo spačeni.
Odgovorna vretinika ; l.uk* Jerou in {ndrej /.■imeje — Založnik: Jo%cf Hlaiuik