-----   297    -----
Narodne stvari.
Še enkrat o novem številjenji ljudstva.
Unidan smo obžalovali, ker se vlada ni mogla odločiti za to, da bi se bila v novi popis ljudstva v našem  cesarstva privzela tudi rubrika za narodnost
-----   298    -----
ljudstva. Da se temu ogoe in dobe nemško-Iiberalci koncesijo, vzprijel se je v ateviljenje samo jezik, katerega kdo govori, kar pa nikakor ni jedno in isto z narodnostjo. A vendar tudi se s tem zadovoljni niso nemško liberalci.
Berimo, kaj zoper to piše dunajski nemčurski „N. W. Tagblatt" tako-le: „V tem, ko se je postavil pri ljudskem številjenji leta 1857. v to rubriko: jezik, se je postavil sedaj vd-njo: jezik, katerega kdo govori, in pojasnilo državnega zakonika veli, da se ima zapisati tisti jezik, katerega se poslužuje kdo v vsakdanjem navadnem občenji. To na videz nedolžno določbo bodo v vseh okrajih, kjer se dva jezika govorita in kjer je vec ali manj boja za ndrodnost, narodni elementi obračali brezobzirno sebi v korist, zategadel je res nujna dolžnost nemškemu narodu, da obrne pozornost na to stvar. Po okrajih, kakor na priliko, v velicem delu Ceske, Koroške, Kranjske, južne Tirolske, kjer umevajo prebivalci oba deželna jezika, bode številni komisar kar poljubno krstil koga za Ceha ali Nemca, Slovenca ali Nemca, Italijana ali Nemca. Po mestih, kjer popisavajo naznanilne liste gospodarji, se kaj tacega ne more pripetiti, a vse drugače je na kmetih, kjer tako zvane „zapisnice'' pišejo komisarji ter po kratkem vprašanji os6b, umejočih oba deželna jezika, po svoji volji določujejo narodnost. Zel6 se je bati, da bode ndrodna stranka resno napela vse moči, dobiti takovih komisarjev, kateri se kažejo udani narodni stvari ter jim je do tega, število nenemških stanovalcev po moči zvišati, a število nemškega elementa kolikor se da znižati. Po deželah, kjer sestavljajo zapisnice češki, slovenski ali italijanski komisarji, je njim na voljo dano, dati lice narodnosti. Zatorej ima biti nujna dolžnost nemškim občinam, društvom in korporacijam, da nadzorujejo komisarje ter se vpirajo z vsemi postavnimi pripomočki proti tlača-nom narodnostnega sleparstva. ,,Neizprosljive sodnice'' je Aleksander pl. Humboldt imenoval številke ljudske statistike, in ,,ponarejena številka se maščuje nad ponarejalcem*'.
Vidi se iz tega, kar dunajski „Tagblatt^' piše ,5pro domo** Nemcem, da vlada s svojo ,,vrzeljo'* ni postregla nobeni stranki, nego da je le dala povod različnemu nezadovoljstvu in poznejše, ko se izvedo rezultati šte-viljenja, različnim obsodbam. Nemški liberalci, boječi se uže naprej neugodnega uspeha, sumničijo to naredbo in imajo strah pred številnimi komisarji. Mi pa mislimo, da nam se je pri zapisovanji narodnosti še veliko bolj bati uradnih komisarjev in pa ponemčevalnih renegatov, ki bodo iz Slovencev delali Nemce! Zato pozor, rodoljubi po kmetih in mestih, kedar pride konec leta do številjenja ljudstva!