et
Primorski
št. 273 (20.901) leto LXIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Kdo bo kljuboval švedskemu velikanu?
Danjel Radetič
Kljub odloženemu odprtju velikega nakupovalnega središča v Vi-lešu, ki ga kot znano danes ne bo, so včeraj Goričani vseeno prišli na svoj - potrošniški - račun. Ob vhodu v mesto so navalili v nov market, ki seveda po velikosti ni niti zdaleč primerljiv s tistim v Vilešu, njegovo odprtje z obvezno torto in prodajnimi akcijami pa je bilo očitno vseeno vabljivo. Mimo pripomb, da se novi market nahaja ob glavni mestni vpadnici in bo njegova prisotnost najverjetneje še povečala promet po njej, je na mestu vprašanje, ali je Gorica potrebovala še eno tako veliko trgovino, potem ko ne mine dan brez tarnanja malih trgovcev, da jih bo kriza pobrala. Kakorkoli, veliki distribuciji se očitno ni mogoče upreti, čeprav tudi sama včasih naleti na nepredvidene težave. Da v Vilešu ne bodo uspeli zgraditi novega nakupovalnega središča do predvidenega roka, se je marsikomu zdelo nemogoče. A kaj, ko se je tudi švedska točnost morala soočiti z italijanskim zamujanjem, ki ga še zlasti dobro poznajo krajevni upravitelji, saj so zamude ravno pri javnih delih prej pravilo kot izjema.
Odprtje nakupovalnega središča v Vilešu je tako odloženo za štirinajst dni; odprli ga bodo ravno na predvečer sv. Miklavža, vendar v njem ne bodo darežljivo delili igrač, predvsem ne trgovcem iz vseh okoliških krajev, ki trepetajo pred konkurenco švedskega trgovskega velikana. Kdo mu bo uspel kljubovati? Se bodo mestna središča res izpraznila? Bosta kinodvorani v Gorici in Tržiču preživeli? Še vsaj dva tedna odgovorov na ta in podobna vprašanja ne bomo dobili, po božičnih in novoletnih praznikih pa bo že čas za prvi obračun.
äant'Anna
Impresa Trasporti Tunebri

Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
Več kol stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu.
Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu
ČETRTEK, 21. NOVEMBRA 2013 1,20 €
Gorica - Kulturni dom Nedelja, 24. novembra ob 17.30
Ob 32-letnici goriškega Kulturnega doma
Koncert TPPZ »Pinko Tomažič«
posvečen 70-letnici rojstva Partizanskega dnevnika
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
9 , , I !£_*■+
ljubljana - Na Slovenskem knjižnem sejmu
Slovenske založbe v Italiji so se skupaj predstavile z bogato knjižno bero
olbia - Po katastrofalnem ciklonu
Alarm zaradi onesnaženja številnih virov pitne vode
OLBIA - Po strahovitem razdejanju, ki ga je v ponedeljek na Sardiniji povzročil ciklon, so se vojaki, Civilna zaščita in številni prostovoljci včeraj ves dan spopadali z najnujnejšimi deli za odpravo posledic vodne ujme. Čistili so številna poplavljena stanovanja in hiše, skoraj dva tisoč izseljenim pa so skušali zagotoviti vsaj zasilna bivališča. Medtem so reševalne ekipe včeraj na območju kraja Onani blizu Nuora iskali še zadnjega pogrešanega.
Na 11. strani
LJUBLJANA - Bogata knjižna produkcija slovenskega založništva v Italiji je včeraj izstopala na Slovenskem knjižnem sejmu, osrednjem nacionalnem dogodku o knjigi in vsem, kar je s knjigo povezano. Sejem bo v Cakarjevem domu trajal do nedelje, 24. novembra. V klubu Lili Novy so ponudli slovenski javnosti novosti »zamejskih« založb: Založništva tržaškega tiska, Mladike, Novega Matajurja in Goriške Mohorjeve družbe.
parlament
Nezaupnica Cancellierijevi včeraj zavrnjena
RIM - V poslanski zbornici, je včeraj nastopila ministrica Annamaria Cancellieri in še enkrat odločno ponovila, da je bilo njeno ravnanje v zadevi Ligresti povsem korektno. Ministrico, kot je znano, brani Kviri-nal, proti njenenemu odstopu pa se je odločno opredelil tudi predsednik vlade Enrico Letta. Resolucija o nezaupnici ministrici, ki jo je predložilo Gibanje 5 zvezd je bila včeraj bila zavrnjena z veliko večino glasov.
Na 11. strani
Budin o dogajanjih pred volitvami 2008
Na 3. strani
SKGZ in SD o odnosih med Italijo in Slovenijo
Na 3. strani
Kras: hidrogeološke zaščite ne bo
Na 4. strani
Iz Sovodenj zahteva po analizah zemlje
Na 12. strani
Gorico svarijo, naj ne postane vas
Na 13. strani
gorica - Globe za mnoge občane
Inšpektorji pregledujejo goriške kurilne naprave
GORICA - Družine, ki stanujejo v občini San Pier, v Ločniku in na Majnicah, so med koncem oktobra in začetkom novembra prejele pismo videmskega podjetja UCIT, ki bo odslej v imenu goriške pokrajine izvajalo nadzor nad pravilnim vzdrževanjem kurilnih naprav na Goriškem. V teh tednih so inšpektorji podjetja že obiskali več domov, marsikateri občan pa je bil negativno presenečen (in razburjen), ko je ugotovil, da bo moral plačati 67 evrov, čeprav je bil prepričan, da se je pri vzdrževanju kurilne naprave držal predpisov. Resnici na ljubo so le-ti dokaj zapleteni, kar je med Goričani ustvarilo precej zmede. Glede dolžnosti občanov si celo združenja potrošnikov in inštalaterji niso edini, zato smo podpredsednico pokrajine Maro Černic zaprosili za pojasnilo.
/M2
9771124666007
2
Četrtek, 21. novembra 2013
ALPE-JADRAN
zagreb - Srečanje zunanjih ministrov Karla Erjavca in Vesne Pusic
Slovenija in Hrvaška glede LB še na različnih bregovih
ZAGREB - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Karl Erjavec in Vesna Pusic, sta včeraj v Zagrebu zgolj ugotovila tiste točke, v katerih se državi v sporu glede Ljubljanske banke (LB) ne strinjata. Slovenija še naprej pričakuje prekinitev postopkov na hrvaških sodiščih, Hrvaška pa je po besedah Pusiceve spor o LB pripravljena reševati v okviru arbitraže.
Erjavec in Pusiceva sta brez preboja zaključila pogovore o sporu o prenesenih deviznih prihrankih hrvaških varčevalcev iz nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) oziroma o memorandumu o razumevanju, ki sta ga 11. marca na Mokricah podpisala tedanji slovenski premier Janez Janša in hrvaški premier Zoran Milanovic in si ga vsaka država razlaga po svoje.
Zunanja ministra sta se strinjala, da je glavna razlika v prevodu besede »stay«, ki jo Slovenija razume kot prekinitev postopkov, na Hrvaškem pa jo razumejo kot mirovanje postopkov za največ dve leti.
»To bi pomenilo, da bomo lahko imeli problem, če ne bi v tem obdobju prišlo do končne odločitve. Naša glavna bojazen je, da če ne pride do odločitve v roku dveh let, pomeni, da se to vprašanje ne rešu-
Pusičeva in Erjavec septembra lani na Bledu
arhiv
je v okviru sukcesije, ampak bi lahko hrvaška sodišča nadaljevala z razsojanjem te zadeve,« je izpostavil slovenski zunanji minister. Erjavec je poudaril, da od Hrvaške pričakuje prekinitev postopkov na sodiščih do končne rešitve v skladu z memorandumom,
/
ki določa, da je spor treba razrešiti v okviru pogajanj o sukcesiji ter da ni nobene časovne omejitve glede končne odločitve o rešitvi spora.
Pusiceva pa je poudarila, da je Hrvaška izpolnila vse svoje obveznosti iz memoranduma ter bi se obe strani morali strinjati, da gre za mirovanje postopkov. Je pa večkrat tudi omenila, da je Hrvaška pripravljena iskati rešitev za spor o LB tudi v okviru arbitraže.
Po dogovoru iz Mokric bi namreč rešitev morali iskati v okviru pogajanj o nasledstvu, a strani različno tolmačita tudi odgovor Banke za mednarodne povezave, ki je namesto posredovanja ponudila zgolj svoje prostore za srečanja. Zdi se, da je za Hrvaško možnost reševanja vprašanja v okviru sukcesije s tem zaključena.
»Slovenija meni, da je to vprašanje sukcesije ne glede na odgovor baselske banke, ker mi razumemo pod okriljem, da bo ponudila vse, kar je potrebno, da bi realizirali 7. člen priloge C dunajske pogodbe,« je stališče Slovenije pojasnil Erjavec.
Sta pa oba ministra dejala, da sta pripravljena iskati rešitev spora, ter ocenila, da so kljub nesoglasjem odnosi med državama zelo dobri. (STA)
Veto DS na zakon o proračunih za 2014 in 2015 ter nepremičninski zakon
LJUBLJANA - Državni svetniki so včeraj na izredni seji Državnega sveta (DS) s 17 glasovi za in sedmimi proti sprejeli odložilni veto na zakon o izvrševanju državnih proračunov za leti 2014 in 2015. Med drugim se ne strinjajo z določbami glede predvidene zadolžitve države in financiranja občin. Pred tem pa so svetniki DS s 27 glasovi za in dvema proti izglasovali tudi odložilni veto na zakon o davku na nepremičnine. Zakon po njihovem mnenju ni sprejemljiv med drugim zaradi poseganja v avtonomijo lokalnih skupnosti in dodatnega obremenjevanja gospodarstva. Oba zakona se bosta morala zdaj vrniti v Državni zbor, kjer za potrditev potrebujeta 46 glasov.
V Librisu kitajski pesniki
KOPER - V knjigarni Libris v Kopru so za danes (začetek ob 19. uri) pripravili zanimiv literarni večer o sodobni kitajski poeziji. S kitajskima pesnicama Mindy Zhang in Sun Xiaoya ter pesnikom Zhou Qingrongom in profesorjem poezije in urednikom Zhao Minlijem se bosta pogovarjala Gašper Malej in Barbara Korun.
slovenija	gospodarstvo - Poročilo Banke Italije o položaju v deželi FJK lani in v začetku leta 2013
Minister Stepišnik
odsto pil	Proizvodna dejavnost tudi letos upadla - Vedno več brezposelnih - Še vedno malo bančnih posojil - Družine najbolj učinkovit socialni blažilec
Stanje hudo, a z znaki izboljšanja
LJUBLJANA - Stanko Stepiš-nik je po pogovoru s predsednico vlade Alenko Bratušek sporočil, da odstopa s položaja ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo in se vrača v poslanske klopi. Oba s pre-mierko sta poudarila, da pri dodeljevanju subvencij podjetju Emo Orodjarna ni bilo nič nezakonitega.
Kot je Stepišnik povedal v izjavi novinarjem, so na ministrstvu, ki ga je vodil, skušali reševati tudi nekaj podjetij v težavah, »ampak ta obtoževanja in nemir, ki ga je povzročil nek naročnik in vi ste to morali sproducirati, je povzročilo, da odstopam z ministrskega mesta in se vračam v poslanske klopi«. Kot je dejal, ne želi spravljati v neenakopraven položaj podjetja, katerega solastnik je in mu torej želi omogočiti, da se bo prijavljalo na razpise.
dunaj - Vprašanje poslanke Angelike Mlinar o rabi slovenščine
Ali bo Avstrija popravila krivični zakon o topografiji iz leta 2011 ?
DUNAJ/CELOVEC - Po nedavni odločbi upravnega sodišča v zvezi s slovenščino kot uradnemu jeziku v občini Škocjan je nova poslanka, koroška Slovenka Angelika Mlinar (stranka NEOS), na včerajšnji prvi delovni seji novo izvoljenega avstrijskega parlamenta vložila parlamentarno vprašanje, v katerem od zveznega kanclerja Wernerja Faymanna (SPO) zahteva odgovor, ali bo Avstrija popravila ustavni zakon o topografiji iz leta 2011. Za odgovor ima kancler dva meseca časa.
Vprašanje se nanaša na odločitev upravnega sodišča, da so do leta 2011 imeli vsi občani dvojezičnih občin Škocjan in tudi Dobrle vasi (okraj Velikovec) pravico do uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Po političnem kompromisu o dvojezičnih napisih in sprejetju novega ustavnega zakona o dvojezični topografiji iz leta 2011, na katerega so pristali tudi pogajalci iz vrst slovenske manjšine, pa imajo pravico do uporabe slovenščine pri ob-
činskem uradu le še tisti, ki živijo v krajih z dvojezičnim napisom.
Mlinarjeva zato v parlamentarnem vprašanju ugotavlja, da je novi zakon „di-skriminatoren« in da je prišlo do poslabšanja manjšinske zaščite, na kar so - že pred sprejetjem ustavnega zakona - opozarjali tudi ugledni pravniki v Avstriji in tudi v Sloveniji, a njih niso poslušali ne avstrijski politiki in tudi ne predstavniki manjšine. To, čeprav je bilo vsem jasno, da
mora po določilih dveh evropskih konvencij, t.i. Okvirne konvencije za zaščito manjšinskih pravic in Čarta o pravicah za manjšinske in manj razširjene jezike, obstoječi standard manjšinske zaščite ostati ohranjen, oziroma do ne sme priti do poslabšanja položaja. Oba dokumenta je ratificirala tudi Avstrija, zato Mlinarjeva od zveznega kanclerja Faymanna tudi zahteva pojasnilo, ali se bo sporna ureditev uporabe uradnega jezika v občinah Škocjan in Dobrla vas, popravila.
Morebitni nadaljnji koraki za popravo krivičnega zakona bodo odvisni od odgovora, ki ga more dati kancler Fay-mann do najkasneje 20. januarja 2014, je še dodala Mlinarjeva. Napovedala je še, da se bo v slučaju negativnega odgovora obrnila tudi na manjšinske govornike v ostalih strankah, vprašanje uradnega jezika pa bo vsekakor tematizirala tudi v parlamentarnem pododboru za manjšinska vprašanja. (il)
V težavah sta še predvsem trgovina in gradbeništvo
kroma
TRST - Podatki o deželnem gospodarstvu v prvih mesecih leta 2013 so slabi in dokazujejo, da je položaj še vedno hud. V prvih šestih mesecih so zabeležili dodaten upad proizvodnih dejavnosti, kot se to sicer dogaja že od druge polovice leta 2011, tudi število brezposelnih oziroma ljudi v dopolnilni blagajni se je še povečalo. Število zaposlenih (498 tisoč) ni bilo še nikdar tako nizko, tudi stopnja brezposelnosti še ni bila tako visoka kot v začetku leta (7,8 odstotka). Položaj glede brezposelnosti pa je vsekakor boljši kot v severovzhodni Italiji (8%) in kot na celotnem državnem območju, kjer je stopnja brezposelnosti 10,7 odstotka.
Banke so bile tudi letos še vedno zelo selektivne pri dodeljevanju posojil, trgovina in gradbeništvo pa sta panogi, ki imata največ težav. Najbolj učinkovit socialni blažilec so še vedno družine, ki so se med drugim v velikem številu odločile za varčevanje in predvsem bančne depozite.
To je v grobih obrisih slika, ki je izšla iz poročila Banke Italije o gospodarstvu v Furlaniji-Julijski krajini v prvih šestih mesecih leta 2013, ki so ga opravili v septembru. Poročilo so javnosti predstavili včeraj popoldne v Vidmu na srečanju, ki je bilo posvečeno razvoju deželnega gospodarstva, še prej pa so ga predstavili na tržaškem sedežu »Bankitalie«. Na srečanju z novi-
narji so poročilo obogatili z nekaterimi novejšimi podatki, ki naj bi že kazali znake izboljšanja. V tretjem tromesečju letos se je namreč položaj rahlo izboljšal in so že vidni prvi znaki stabilizacije. Stalen upad prodaje se je kot kaže ustavil, po predvidevanjih pa se bo začelo število naročil v prihodnosti večati. Problem je v tem, da so naložbe še na mrtvi točki.
Recesija je skratka letos še vedno tu, kot je to povedal direktor tržaškega sedeža Banke Italije Pietro Sambati. Ta je predstavil poročilo tako v Trstu kot v Vidmu, medtem ko sta glavni tehnični poročili z analizo o gospodarskem stanju v FJK predstavila Giovanni Vittorino in Ti-ziana Sodano.
V deželi, ki jo zaznamuje dinamično poslovanje s tujino, se je upadu povpraševanja na notranjem trgu (-0,4 odstotka) pridružil upad povpraševanja na mednarodnem (-3,3%), je poudaril Sambati. Izvoz se je vsekakor zmanjšal predvsem v specializiranih sektorjih, kar je v nasprotju z dogajanjem v drugih deželah v severovzhodnem delu države. Podjetja so imela letos največje težave v prvem tro-mesečju, v drugem pa se je položaj rahlo izboljšal, čeprav je treba še vedno zabeležiti zastoj glede investicij. V gradbeništvu in javnih delih se ni veliko premaknilo in so perspektive negativne, medtem ko so v nepremičninskem sektorju zabeležili stagnacijo, potem ko se je poslovanje v letu 2012 zmanjšalo za tretjino. Težave na trgu dela so se poslabšale še posebej v industriji in gradbeništvu.
Če pogledamo še nekatere druge panoge, so v FJK zabeležili 8,1-odstoten upad števila novih avtomobilov v primerjavi z istim obdobjem leta prej. Kar zadeva prevoze, se je povečal promet kontejnerjev v tržaškem pristanišču (+13,6 odstotka v prvem tromesečju), število tovornjakov na avtocestnem omrežju pa se je v obdobju januar - julij zmanjšalo za 2,8 odstotka. Število potnikov na ronškem letališču je bilo med januarjem in avgustom 1,8 odstotka manjše glede na isto obdobje leta 2012. Podobno velja za število turistov, ki jih je bilo v prvih osmih mesecih letos v deželi FJK 6,5 odstotka manj v primerjavi z istim obdobjem lani. Od teh je bilo 11,6% manj italijanskih državljanov in 1,1 odstotka tujcev.
A.G.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 21. novembra 2013
3
trst - Skupna ocena SKGZ In slovenske stranke SD
Italija in Slovenija zamujata priložnosti
TRST - Meja med državama je padla, Italija in Slovenija pa doslej nista znali (ali hoteli) izkoristiti razvojne priložnosti, ki jima jih ponuja nekdanji obmejni prostor. To je ne ravno spodbudna skupna ocena Slovenske kulturno-gospodarske zveze in slovenske stranke Socialnih demokratov (SD) na ponedeljkovem srečanju v Trstu. Delegaciji sta vodila predsednika Rudi Pavšič in Igor Lukšič.
Gostitelji so izpostavili vsaj na papirju zelo dobre politične pogoje za sodelovanje med državama ter med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. V italijanski in slovenski vladi ima leva sredina pomembno vlogo, leva sredina je po zadnjih volitvah na oblasti tudi v FJK, napredno usmerjene pa so številne uprave (pokrajine in občine) na obeh straneh nekdanje meje. Vse to očitno ni dovolj, da bi sodelovanje iz deklarativne faze vendarle prešlo v konkretno, ter tako doživelo kvalitetni skok, ki ga vsi pogrešamo, je de-
Predsednika SKGZ in stranke SD Rudi Pavšič ter Igor Lukšič
kroma
jal Pavšič. Po njegovem mnenju nosi zato odgovornost tudi slovenska manjšina v Italiji, ki matično državo stalno nekaj sprašuje in od nje nekaj zahteva, ponuja pa ji zelo malo.
Tudi Lukšič ocenjuje, da je obdobje po padcu državne meje obdobje zamujenih priložnosti. »Vsi se zanaša-
mo, da je vzdušje med državama dobro in pozitivno, ko vzamemo v pretres, kaj je bilo v resnici narejenega pa ne moremo biti zadovoljni,« je dodal predsednik SD, čigar stranka je sestavni del vladnega zavezništva premierke Alenke Bratušek. Zavzel se bo vsekakor za spremembo tega negativnega trenda.
V Sloveniji po Lukšičevem prepričanju ne znajo dovolj ceniti (in izkoristiti) razvojnih priložnosti, ki jih matici nudijo Slovenci v Italiji. SD s tem v zvezi ni ravno zadovoljna z delom državnih institucij, ki se tako ali drugače ukvarjajo z odnosi z manjšino. Lukšič ni govoril o imenih, ker je napovedal poseg pri predsednici vlade Bratuškovi pa je najbrž imel v mislih vladni sosvet za Slovence v zamejstvu, ki se sestaja zelo poredkoma, ne glede kdo je na oblasti v Ljubljani, ali leva ali desna politična opcija.
Pavšič je obžaloval, da sta slovenska vlada in parlament potrdila krčenje državnih prispevkov za Slovence, ki živijo v štirih sosednjih državah. »Upam, da gre za enkratni ukrep v času hude krize in ne za sistemski ukrep,« je pristavil predsednik SKGZ. Zahvalil se je Lukšiču in njegovi stranki za pozornost, ki jo izkazujeta slovenski manjšini v Italiji.
S.T.
trst - Srečanje SKGZ na temo Kriza politike v krizi družbe
Budin: Rimski vrhovi Demokratske stranke so preprečili, da bi moje delo presodili volivci
TRST - Miloš Budin je rezerviran človek, ki ni hotel nikoli odkrito javno izpostavljati svojega velikega razočaranja pred volitvami leta 2008, ko ga Demokratska stranka ni kandidirala za rimski parlament. To je storil v ponedeljek zvečer na izziv Livia Se-moliča, voditelja srečanja o krizi politike v krizi družbe. Budina in njegovega sogovornika Igorja Lukšiča, predsednika slovenske stranke Socialnih demokratov (SD), je Semolič uvodoma zaprosil, da izpostavita takšna ali drugačna osebna razočaranja, vezana na politiko.
Budina je prizadelo, da njegovega dela v parlamentu takrat niso presodili volivci, temveč rimski vrhovi Demokratske stranke. »Nisem bil edini, o katerem so odločali ožji strankarski vrhovi. Na ta način jim je uspelo dvoje: da sami po lastni presoji izberejo poslance in senatorje ter da obenem ohranijo svoja mesta,« je dejal nekdanji vladni podtajnik. Priznal je, da je takratna leva sredina pred volitvami 2006 formalno nasprotovala novemu volilnemu zakonu (t.i. por-cellum), vodstvo DS pa je po Budino-vem prepričanju na tihem privolilo v takšna volilna pravila. Slednja so eden razlogov, da so se ljudje v Italiji tako oddaljili od politike in politikov.
Za Lukšiča predstavlja veliko razočaranje dejstvo, da ljudje na splošno ne doživljajo politike več kot javno dobro. Za to nosi največjo krivdo neoli-beralizem, ki postavlja v ospredje interese posameznikov in ne skupnosti, veliko odgovornost pa ima tudi levica, ki očitno ne zna dovolj učinkovito posredovati svojih idej in programov.
Medtem ko se je vodja SD kolikor toliko izogibal direktnim ocenam politične situacije v Sloveniji, se je Budin dotaknil tudi dogajanj v DS. Dal je jasno razumeti, da ni privrženec Mat-tea Renzija. Motivacija Renzijevih privržencev, češ da on lahko edini pripelje levo sredino do volilne zmage, se mu zdi šibka. »Jaz bi rad vedel kako in s kom hoče Renzi zmagati na volitvah. Ze ker verjamejo v močnega liderja, bi
morali njegovi pristaši tudi v Italiji zahtevati predsedniški sistem,« je povedal Budin v Gregorčičevi dvorani na srečanju, ki ga je priredila SKGZ.
Lukšič ocenjuje, da levica potrebuje vodjo, ki pa mora povezovati in ne izpostavljati samega sebe. Ni dobro, da so ljudje preveč časa na vodilnih mestih. Navedel je primer Janeza Janše za krmilom SDS in Janeza Kocijančiča, ki že dvajset let predseduje Olimpijskemu komiteju Slovenije.
Glede spomladanskih evropskih volitev so udeleženci srečanja napovedali, da ne bo šlo več za klasično soočenje med levico in desnico, temveč za splošni spopad s t.i. evroskep-tiki. Tudi to dokazuje, da z Evropsko unijo nekaj ni v redu, žal.
S.T.
deželni svet
Stališče v korist slovenske
manjšine
TRST - Deželni svet bo najbrž danes ali jutri odobril novo zakonodajo o občinskih volitvah. Skupščina bo vzela v pretres tudi priporočilo deželnega svetnika Igorja Gabrovca o olajšavah za izvolitev predstavnikov Slovencev v lokalnih upravah. Stališče zastopnika Slovenske skupnosti, ki uživa podporo pristojnega odbornika Paola Panontina, so formalno podprli (podpisali) svetnika Demokratske stranke Stefano Ukmar in Cristiano Schaurli (vodja skupine) ter zastopnik Serracchianijeve občanske liste Emiliano Edera.
Gabrovec je v zameno za to priporočilo umaknil amandma k zakonskemu predlogu, ki je določal konkretne olajšave za kandidate slovenske etnične stranke na občinskih volitvah, začenši z občinama Trst in Gorica. Dopolnilo SSk je doživelo nasprotovanje deželne vlade in celotne leve sredine, zato se je Gabrovec odločil za predložitev priporočila, ki ima, kot sam pravi, predvsem opozorilni namen. Politično gledano je važna podpora, ki jo je priporočilo doživelo pri demokratih.
Stališče se sklicuje na olajšave za slovensko predstavništvo, ki so že vključene v deželni volilni zakonodaji. Načelo in duh tega zakona naj bi zakonodajalec upošteval pri bodočih reformah sistema lokalnih uprav, je poudaril Gabrovec. Dejal je, da se politično zrela in kulturno razgledana deželna skupnost ne sme bati inštrumentov, ki spodbujajo kulturno ter politično raznolikost tudi v izvoljenih telesih, ki bodo lahko le po tej poti res odraz celotne skupnosti.
Postopek sprejemanja reforme lokalnih volitev upočas-njuje desnosredinska opozicija, ki je prepričana, da gre za protire-formo. Levo sredino obtožuje, da hoče ta zakon prikrojiti svojim volilnim in političnim potrebam.
Marino Marsič pozdravlja udeležence ponedeljkovega srečanja
kroma
ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic - Sedem uspešnih let projekta Primorci beremo
Ko je branje slovenskih del užitek
Do konca meseca in v začetku decembra zaključne prireditve v knjižnicah - Prihodnji teden v Gorici in Trstu
TRST - Devet splošnih knjižnic, 5.331 odraslih bralcev in 38.467 prebranih knjig izvirnega slovenskega leposlovja so sedemletni izkupiček bralnega projekta Primorci beremo. V projektu, ki je letos zaživel aprila na svetovni dan knjige in se zaključil na martinovo, je 895 bralcev od Tolmina do Izole s Trstom in Gorico vred prebralo 7.237 knjig uveljavljenih in manj uveljavljenih slovenskih avtorjev.
Primorski bralci s(m)o tako že sedmič dokazali, da se lahko slovensko leposlovje in poezija kosata z uspešnicami svetovnega kova. Med 328 naslovi proznih del in 61 naslovi pesniških zbirk, kolikor jih je v sedmih letih bilo na bralnem seznamu Primorci beremo, so bralci odkrivali odličnost slovenskega jezika, odstirali paj-čolane v spominu davno prebranih del uveljavljenih avtorjev, ali se podajali v literarne svetove mlajše generacije slovenskih piscev. Primorski bralci s tem dokazujemo, da je branje slovenskega leposlovja (lahko) užitek, samo prepustiti se mu je treba ... In verjeti.
Med knjigami iz letošnjega bralnega seznam Primorci beremo so bile v devetih sodelujočih knjižnicah največkrat izposojeni »Cavazza« avtorice Vesne Milek, Flisarjevo »Dekle, ki bi raje bilo drugje«, prozni prve-
Z aprilske predstavitve pobude v TK
kroma
nec Maje Haderlap »Angel pozabe«, Vojnoviceva »Jugoslavija, moja dežela«, med poezijo pa brezčasne »Pesmi štirih«, »Drevo spoznanja« Neže Maurer ter »Pesmi« Mateja Bora.
Konec novembra in v začetku decembra se bodo po primorskih knjižnicah vrstila srečanja z avtorji in predstavitve knjig, povezane s projektom. Letos so v projektu sodelovale naslednje knjižnice: Lavričeva knjiž-
nica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Kosovelova knjižnica Sežana, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin (pobudnica projekta) ter Narodna in študijska knjižnica Trst in z njo Slovenska ljudska knjižnica Damir Feigel v Gorici.
Na zaključnih srečanjih se knjižnice s priznanji in knjižnimi darovi zahvalijo bralcem, ki se iz leta v leto vključujejo v primorski bralni projekt za odrasle. Prvo je bilo že včeraj v Ilirski Bistrici, kjer je bila gostja Neža Maurer, jutri ob 18.30 bo v Idriji na obisku Vlasta Nussdorfer, 26. novembra bo ob 18. uri v Gorici v knjižnici Damirja Feigla gost Tone Frelih, 29. novembra v NŠK v Trstu (17.30) Meta Krese, 3. decembra bo v Sežani (18.00) gost Goran Vojnovic, ki bo naslednji dan (18.30) tudi v Ajdovščini, medtem ko bo 3. decembra v Novi Gorici (18.00) na obisku Vlasta Nussdorfer. V Izoli bo Ines Cer-gol 6. decembra ob 19. uri predstavila Pesmi in zapise Alojza Kocjančiča, v začetku decembra pa je predviden tudi obisk Borisa Pahorja v knjižnici v Kopru, vendar datum še ni določen.
4
Četrtek, 21. novembra 2013
BHHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
confindustria - Na srečanju z vodstvom štivanske papirnice so iznesli nekaj predlogov
Burgo: predstavniki zaposlenih
zahtevajo preklic odpustov
Lastništvo štivanske papirnice Burgo mora preklicati napovedan odpust skoraj 70 uslužbencev in jih mora obdržati v službi. To lahko stori s tem, da začne ponovno proizvajati oziroma izvajati dela, ki jih je oddala drugim zunanjim podjetjem, in bo tako problem odvečnih delavcev rešen.
To je glavni predlog, ki so ga iz-nesli sindikalni predstavniki zaposlenih v papirnici Burgo na srečanju z lastništvom, ki je bilo včeraj popoldne na sedežu tržaške Confindu-strie. Do srečanja je prišlo na zahtevo panožnih sindikatov Cgil, Cisl in Uil, sindikata Ugl ter enotnega sindikalnega predstavništva Rsu. Ti so zahtevali srečanje, kot to predvideva postopek za mobilnost, ki ga je sprožilo vodstvo papirnice. Kot smo že poročali, je namreč lastništvo napovedalo odpust 68 delavcev. Solidarnostna pogodba, ki so jo sklenili pred 4 leti, je namreč zapadla, v papirnici pa ne nameravajo obdržati v službi 48 »odvečnih« delavcev. Ti so bili pred leti zaposleni pri proizvajalni liniji, ki so jo zaprli (bila je tudi najstarejša). Za mnoge delavce je začela veljati dopolnilna blagajna. Da bi preprečili odpuste, so v sodelovanju s sindikati kmalu uvedli solidarnostno pogodbo za dve leti, ki so jo nato podaljšali za dodatni dve leti. Solidarnostne pogodbe ni bilo mogoče več podaljšati, vodstvo Burga pa se je odločilo za radikalno izbiro. Te delavce namerava enostavno odpustiti, njim pa naj bi se iz varčevalnih razlogov pridružilo dodatnih 20 zaposlenih.
Lastništvo je torej začelo postopek in bo za te delavce v januarju stekla mobilnost. Sindikati se nameravajo temu postaviti po robu na vsak
način in so zdaj iznesli nekaj predlogov z namenom reševanja delovnih mest. Lastništvo je po mestoma živahnem soočanju vzelo na znanje predlog sindikatov, ki so ga tudi uradno navedli v uradnem zapisniku.
Kmalu bo na vrsti dodaten sestanek, na katerem bo lastništvo papirnice Burgo posredovalo odgovor na predlog sindikatov. Do tega bo prišlo pred 23. decembrom, ko bo minilo 45 dni od začetka veljave postopka za mobilnost in bo imelo torej vodstvo papirnice proste roke za odpust delavcev. Časa za rešitev oziroma za sporazum je torej do 23. decembra. Če ne bodo do takrat sklenili dogovora, bodo imeli sindikati na voljo še zadnjih 30 dni, da poiščejo ustrezno rešitev.
A.G.
Štivanska papirnica Burgo
kroma
sindikat - Po predlogu o ustanovitvi »off-shore« grozda
Sindikat Fiom-Cgil zelo kritičen do delovanja družbe Redaelli
Predlog družbe Redaelli za načrtovanje in ustanovitev pravega »off-shore« grozda, v katerem bi lahko sodelovale družbe, kot so Fincantieri, Wartsila, Orion, Saipen ali Remacut, ni tako lahko izvedljiv. Čeprav napovedujejo nastanek novih proizvajalnih dejavnosti in kar 7.000 novih delovnih mest, namreč ni vse zlato, kar se sveti.
To je stališče sindikata kovinarjev Fiom-Cgil, ki je glede na napovedano novo prostocarinsko področje želelo poglobiti vprašanje in prek tržaške Confindustrie zahtevalo srečanje z lastništvom družbe Redaelli. Toda vodstvo se s sindikatom ni hotelo sestati, je zapisano v tiskovni noti Fiom-Cgil, Confindustria pa je to molče sprejela. Redaelli je na zahtevo po srečanju ponudil tako splošen odgovor, da se je sin-
dikat lotil analize delovanja pred 5 leti v Trstu nameščene družbe Redaelli.
Podjetje Redaelli je želo dobre dosežke, pravi sindikat Fiom-Cgil, vendar se pri tem poslužuje le 11 zaposlenih s pogodbo za nedoločen čas, medtem ko je kar 16 zaposlenih na podlagi pogodb za delo v najem. Te delavce tudi stalno nadomeščajo in torej ne nameravajo stalno zaposlovati novih ljudi. Dalje so ti delavci po besedah sindikata podvrženi težkim delovnim izmenam in izrednemu delu, ki večkrat nima kaj opraviti z njihovim profesionalnim likom. Jasno je, da je družba Redaelli žela rezultate in dobiček na koži zaposlenih, je še ugotovil Fiom-Cgil in spomnil, da je poslovni načrt družbe leta 2008 predvideval zaposlitev 40 oseb.
kmetijstvo - Spodletel poskus ponovne uvedbe omejitev na kmetijskih območjih
Hidrogeološke zaščite ne bo
Tako je pisno sporočil deželni odbornik za kmetijstvo Sergio Bolzonello svetnikoma Igorju Gabrovcu ((SSk) in Stefanu Ukmarju (DS)
S ponovno uvedbo hidrogeološke zaščite na kraškem in breškem območju ne bo nič. Deželni odbornik za kmetijstvo Sergio Bolzonello je včeraj pisno sporočil slovenskima deželnima svetnikoma Igorju Gabrovcu in Stefanu Ukmarju, da deželna uprava ne bo sprejela popravka k deželnemu zakonu o gozdovih, ki naj bi ponovno uvedel hidrogeološko zaščito na Krasu.
Po tem pisnem zagotovilu podpredsednika dežele si bodo kraški in bre-ški kmetovalci gotovo oddahnili. Vprašanje pa je, kako je lahko sploh prišlo do poskusa spremembe določila, ki je vnesel preplah v njihove vrste.
Deželni svetnik SEL Giulio Lauri, geolog po poklicu, je pojasnil, kaj se je zgodilo. Pred iztekom mandata je prejšnja deželna uprava Renza Tonda odobrila večnamenski zakon, v katerega je vključila tudi popravek k deželnemu zakonu o gozdovih iz aprila 2007. Z njim so bile črtane omejitve hidrogeološke zaščite na območjih z naklonom manj kot 30 odstotkov. Tako je bilo zadoščeno zahtevam kraških in breških kmetovalcem, ki so bile med drugim tudi vključene v protokol o uvedbi zaščitne vinske znamke Prosecco Doc.
Giulio Lauri
kroma
Pred kratkim se je del levosredinske deželne večine odločil, da z amandmajem - tako Lauri - »popravi napake Tondovega zakona.« Med temi »napakami« naj bi bilo tudi črtanje hidrogeološke zaščite. Na gozdnatih območjih bi ga morali obnoviti, je ocenil svetnik SEL in ponudil primer nekaterih parcel na območju hriba Coglians v Karniji, katerih naklon je manjši od 30 odstotkov in ki so s Tondovim zakonom ostale brez hidrogeološke zaščite, »kar je z geo-
loškega vidika zelo nevarno.« Lauri je poudaril, da naj bi ponovna uvedba hidro-geološke zaščite obveljala na gozdnatih območjih, ne pa na Krasu. V ta namen je bil v amandma k sedmemu členu (Površine, ki se ne smatrajo kot gozdne) pod črko k) vključeno pojasnilo, po katerem med gozdnate površine ne spadajo »umetne terase, čeprav pogozdene, ki so bile obdelane, ki so katastrsko označene kot vinogradi, polja, vrtovi, sadovnjaki, oljčniki, in so v urbanističnih dokumentih označene kot kmetijska območja in so namenjena obnovi za pridelovalne dejavnosti.«
Po mnenju deželnega svetnika SEL naj bi tako izdelano besedilo zagotovilo ohranjanje sedanjega stanja na kmetijskih površinah na Krasu. V smislu: še nadalje naj bi bile izvzete omejitev hidro-geološke zaščite.
Prekaljeni maček Kmečke zveze Edi Bukavec, zgodovinski tajnik osrednje zamejske kmečke organizacije, pa je pokukal globlje v besedilo amandmaja in se dokopal do popravka 3. poglavja (Hidrogeolo-ška zaščitna in obrambna funkcija), 1. sekcija (Zaščita gozdov). V 42. členu (Sprememba gozdov) je v obstoječem zakonu govor o spremembi gozdov za nove na-
membnosti posameznih površin. Za to je potrebno pridobiti pooblastilo deželne centralne direkcije za kmetijstvo, razen v primerih, zbranih pod 4. točko tega člena. V dosedanjem zakonu je bilo pod črko a ter) zakoličeno, da deželno pooblastilo (za črtanje hidrogeološke zaščite na določenem območju) ni potrebno za »spremembo gozdov v kmetijsko zemljišče katastrskih par-ticel s povprečnim naklonom enakim ali nižjim od 30 odstotkov, ki sodijo v sklop homogenih območij E3, E4, E5 in E6.«
Območja od E3 do E6 so kmetijska območja. Ta odstavek je bil v amandmaju preprosto črtan!
»Prav ta odstavek pa je bil tisti ključni, ki je kmetijskim območjem na Krasu in v Bregu omogočil, da niso bile podvržene omejitvam hidrogeološke zaščite,« je ocenil Bukavec. »Njegovo črtanje bi - kljub besedilu pod črko k) - pomenilo "vrnitev" tovrstnih omejitev,« je menil izvedenec Kmečke zveze.
Preplah vinogradnikov in drugih kmetovalcev je bil torej kar se da upravičen. Zato je bil protest potreben in - po pisnem zagotovilu odbornika Bolzonella - tudi učinkovit.
M.K.
gibanje 5 zvezd
V parlamentu o miljskem avtosalonu
V italijanski poslanski zbornici je odmevalo vprašanje o miljskem prodajnem avtosalonu Progetto 3000. Podjetje je julija 2012 šlo v stečaj zaradi dolga do bank, ki je znašal več kot pet milijonov evrov. Poslanca Gibanja 5 zvezd Aris Prodani (tajnik poslanske komisije za proizvodne dejavnosti) in Walter Rizzetto (podpredsednik komisije za delo) sta postavila pisno vprašanje ministru za delo in socialno politiko Enricu Giovan-niniju. Pozivata ga, naj čim prej dovoli uvedbo izredne dopolnilne blagajne za 19 zaposlenih v podjetju, ki je imelo sedež v Ulici Solin v Miljah ter podružnici v Šta-rancanu in Červinjanu.
Pooblaščeno prodajalno avtomobilov znamk Renault, Nissan, Kia, Dacia in Great Wall je po stečaju prevzela furlanska družba Autonord Fioretto, ki je zaposlila približno polovico nekdanjih uslužbencev. »27. julija 2012 je bila podpisana prva prošnja za uvedbo izredne dopolnilne blagajne v prid 33 od skupnih 70 zaposlenih. 16. maja letos je na sedežu Dežele FJK sledil podpis novega dogovora za nadaljnjih šest mesecev dopolnilne blagajne, in sicer za 19 zaposlenih, z začetkom 12. julija. Ekonomski položaj teh delavcev pa se slabša, ker ministrstvo ne daje pričakovanih odgovorov,« je v tiskovnem sporočilu napisal Prodani, tržaški poslanec Gibanja 5 zvezd. Prodani sprašuje ministra, zakaj v teh šestih mesecih še ni obravnaval prošnje ter kako namerava ukrepati.
Avtomobilski sektor je medtem še vedno v hudih težavah, saj se že dalj časa sooča s strmim padcem povpraševanja po avtomobilih. V Trstu so v zadnjih letih zaprli več avtosalonov.
dolinska občina
Policisti ustavili enajst migrantov
Na območju dolinske občine so italijanski mejni policisti pred dnevi v popoldanskih urah naleteli na enaj-sterico pribežnikov, in sicer štiri ženske ter sedem moških. Državljani Eritreje, Somalije in Sudana, stari od 18 do 33 let, so bili brez osebnih dokumentov. Njihovo zdravstveno stanje je bilo kljub dolgemu in mučnemu potovanju dobro. Vodniki so jih verjetno zapustili nekje blizu meje na slovenski strani, nakar so šli Afričani čez slovensko-italijansko mejo peš. Pomikali so se v manjših skupinah, opazili pa sta jih patrulji mejne policije, ki sta nadzorovali obmejni pas. Naposled so vse odvedli na kve-sturo, kjer je stekel upravni postopek.
Nekaj dni pred tem pa so policisti na Krasu ustavili tri migrante brez dokumentov. Vsi trije pakistanski državljani, stari od 22 do 45 let, so zaprosili za politično zatočišče. Vsi pribežniki so prispeli v okolico Trsta po zelo napornem potovanju po Balkanu, vodniki so jih proti plačilu (mi-granti so odšteli po nekaj tisoč evrov) peljali z avtomobili, kombiji in dostavnimi vozili.
/
TRST
Četrtek, 21. novembra 2013
5
občina trst - Šestnajst svetnikov opozicije, enajst svetniških skupin
Razmnoževanje v mestni skupščini
Nekaj biblijskega se zadnje čase dogaja v tržaškem občinskem svetu. Rasti-te in razmnožujte se, zapoveduje Geneza, in to zapoved so začeli vestno udejanjati predstavniki desnosredinske opozicije v mestni skupščini.
Resnici na ljubo je njihovo spoštovanje svetopisemske zapovedi le polovično, ker drugače pač ne more biti. Predstavniki opozicije niso številčno zrastli, ker je bilo njihovo število zapečateno na volitvah pred dobrima dvema letoma: šestnajst jih je bilo izvoljenih in šestnajst jih je doslej ostalo. Vsedržavna epidemija skoka čez politični plot »a la Scilipoti« se - vsaj na Tržaškem - še ni razpasla ...
Če je ostalo število svetnikov opozicije nespremenjeno, so se pa - od volitev sem - razmnožile njihove svetniške skupine. Toliko, da se je njihovo število - svetniških skupin, seveda - skoraj podvojilo. Konec maja 2011, po razglasitvi volilnih rezultatov jih je bilo šest, sedaj jih je enajst!
Prvotno so opozicijo sestavljale sledeče svetniške skupine. Ljudstvo svobode je štelo - s poraženim županskim kandidatom Robertom Antonionejem -sedem svetnikov; Dipiazzova lista dva, Gibanje petih zvezd, Severna liga in Unal-tra Trieste prav tako po dva, Meniova Prihodnost in bodočnost pa enega.
Od teh šestih opozicijskih osebkov so ostali le trije nespremenjeni: Gibanje petih zvezd, Un'altra Trieste in Prihodnost in bodočnost.
Nekaj tednov po volitvah je Ljudstvo svobode izgubilo prvega, najbolj eminentnega člana: Roberto Antonione je zapustil Camberja in njegove ter presedlal v mešano skupino.
Januarja letos - pred deželnimi volitvami - je bila razpolovljena Dipiazzo-va lista. Njen načelnik skupine Carlo Gril-li je preskočil k sredinski UDC, a se je obdržal v opoziciji. Po izvolitvi Roberta Di-piazze v deželni svet je ostal edini predstavnik njegove liste v mestni skupščini prvi neizvoljeni, Alfredo Cannataro.
Šest svetnikov nekdanjega Ljudstva svobode (z leve Bertoli, Declich, Giacomelli, Camber, Bucci, Rovis), štiri svetniške skupine
kroma
Severna liga je čez poletje sploh izginila iz mestne skupščine. Oba njena predstavnika, vodja Maurizio Ferrara in prisednik Roberto de Gioia, sta - na valu independentističnega navdušenja Svobodnega Trsta - ustanovila nov politični subjektek: Neodvisno državljansko listo.
Z jesenjo so porumeneli listi nekoč najbolj košatega opozicijskega drevesa v mestni skupščini - Ljudstva svobode. Najprej je Berlusconijeva stranka »izgubila« nekdanjega načelnika Everesta Bertolija, Piera Camberja in Maurizia Buccija, ki so - še pred uradno obuditvijo na vse-državnem merilu - ustanovili tržaško For-za Italia. Vštric je nastal krožek Forza Trieste Paola Rovisa, h kateremu naj bi prvotno pristopila tudi Manuela Declich, ki pa ga je kaj kmalu zapustila in ostaja sedaj nekakšna »samostojna« svetnica desne sredine (a kaže, da se bo v kratkem pridružila Bertoliju in ostalim Berlusco-nijevcem ...), medtem ko je Rovis koj skočil na Alfanov voz in postal prvi (in edini) svetnik novopečene Nove desne sredine v tržaškem občinskem svetu. Preostali član nekdanjega Ljudstva svobode Claudio Giacomelli je zaplaval v njemu
bolj všečne desne vode, ki v vsedržavnem merilu pljuskajo z La Russo in Giorgio Meloni ob zvokih Fratelli d'Italia.
Tako se je zgodilo, da sestavlja opozicijo v mestni skupščini kar enajst svetniških skupin: Forza Italija (Bertoli,Cam-ber in Bucci), Gibanje petih zvezd (Paolo Menis in Stefano Patuanelli), Un'Altra Trieste (Franco Bandelli in Alessia Ro-solen), Neodvisna državljanska lista (Ferrara in de Gioia), Nova desna sredina (Rovis), Fratelli d'Italia (Giacomelli), Declich (samostojna ...), Dipiazzova lista (Cannataro), UDC (Grilli), Prihodnost in svoboda (Lobianco) in mešana skupina (Antonione).
Enajst skupin za vsega 16 svetnikov pomeni, da sestavlja vsako skupino - z aritmetično natančnostjo - povprečno po 1,45 odstotka svetnika.
Zadeva bi bila po svoje kar malce smešna, če ne bi skrivala posebno gospodarsko računico. Z povečanjem svetniških skupin se je povečalo tudi število vodij svetniških skupin, tako bodo seje svetniških skupin »bolj obljudene«, kar pomeni, da se bo povečalo število sejnin, ki jih bo morala občina izplačati. V okvi-
ru občinskega sveta deluje šest občinskih komisij. Vsaka svetniška skupina ima pravico do zastopanosti v komisiji, svetnik, ki sam predstavlja svetniško skupino, bo imel tako pravico do prisotnosti na sejah vseh komisij, kar tudi pomeni povečanje števila sejnin. Torej: svetnikom se izplača »imeti« samostojno svetniško skupino, občinski blagajni manj.
V levosredinski večini, ki šteje 25 članov, deluje skoraj polovica skupin manj kot v opoziciji: šest. Tako premore 41-članski tržaški občinski svet skupno 17 skupin, ali povprečno 2,41 svetnika na skupino.
Številka je res sila »nizka«, a ni rekordna. Novinar Corriere della sera Gian Antonio Stella je v začetku oktobra v tedniku Sette »razkril«, da premore 32-članski občinski svet v mestu LAquila kar 19 svetniških skupin, ali povprečno 1,68 svetnika na skupino!
Članek je opremil z dovolj povednim naslovom: Il Comune dell'Aquila e un casino, un delirio anzi una Babele.
Občina Trst je - v primerjavi - nekoliko manj. Recimo: kažinček ...
M.K.
volitve v ds
» GianniCuperlo lahko premaga Mattea Renzija«
Senator Fulvio Camerini
Matteo Renzi je res prevladal med člani Demokratske stranke v Furlaniji-Julijski krajini, odločitev o novem tajniku pa bo padla na primarnih volitvah v nedeljo, 8. decembra, pravijo pristaši Giannija Cuperla. Njegov tržaški odbor vodi senator Fulvio Camerini, ki je včeraj predstavil razloge, zaradi katerih naj bi udeleženci primarnih volitev podprli Cuperla. V odboru za Cuperla so še Laura Marcucci, Caterina Conti in Roberto Pi-gnataro.
Camerini in somišljeniki so prepričani, da bi bil tržaški poslanec dober vodja demokratov in da je treba ločiti vodstvo stranke od kandidature za predsednika italijanske vlade. Cuperlo resno pristopa do vseh perečih problemov italijanske družbe, je bilo slišati na včerajšnji novinarski konferenci.
Cuperlo najbrž do 8. decembra ne bo neposredno nagovoril svojih tržaških somišljenikov, s katerimi se je pred kratkim srečal v polnem gledališču Miela. Svojo volilno kampanjo bo pač osredotočil v velikih mestih, to se pravi v krajih, kjer se pričakuje večjo volilno udeležbo.
Morda pa bo za »skok« v Trst našel čas Renzi. Vsaj tako upajo njegovi pristaši, ki računajo, da bo župan Firenc v enem dnevu obiskal še Videm, Porde-non in Gorico.
občina trst - V sodelovanju z društvom Assodigiada zdravje otrok - Jutri seminar za starše in vzgojitelje
Kampanja za omejevanje posledic igranja na srečo
Deset priporočil za varnejšo rabo mobilnega telefona
Italijani imajo zelo radi igre na srečo, saj zasedajo prvo mesto v Evropi in celo tretje na svetu. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da Italija zaseda 15% evropskega trga iger na srečo in 23% svetovne spletne igralniške industrije, 13% družinskega proračuna pa Italijani namenjajo igram na srečo. Skrb vzbujajoči pa so tudi podatki, da so z igrami na srečo zasvojeni tudi otroci in najstniki, saj v naši regiji kar 36,5% najstnikov med 12. in 17. letom starosti poskuša igre na srečo, za katere zapravijo približno 50 evrov na mesec. Nekaterim odraslim kockarjem pa se nikoli ne uspe izviti iz pasti, kar ima lahko celo tragičen epilog.
Dejanska problematika zasvojenosti z igrami na srečo ostaja aktualna, čeprav še naprej prikrita, zaradi česar so se aktivirala številna združenja, ki so začela iskati prave oblike pomoči pri javnih upravah, da bi lahko kljubovali tej problematiki. Eno takšnih združenj, ki se že leta sistematično ukvarja s tem problemom, je tržaško združenje Assodigiada, s katerim je Občina Trst sklenila sodelovanje. Gre za dogovor, ki je del vse-državne kampanje občin, ki podpirajo projekt boja proti kroničnemu hazardiranju. Projekt so poimenovali Manifest županov za zakonitost boja proti igram na srečo, v našem mestu pa ga vodi prav združenje Assodigiada, ki že skoraj desetletje dela na tem, da bi z raznimi ukrepi in
pobudami zajezilo problematiko hazardiranja.
Več o kampanji proti kockanju je na včerajšnji novinarski konferenci povedal župan Roberto Cosolini, ki je dejal, da v mnogih primerih lahko govorimo o patološkem kockanju, saj so številni kockarji z igrami na srečo zasvojeni. Spremljevalni simptomi patološkega kockanja so izguba službe, ločitev in obubožanje, so povedali na včerajšnjem srečanju, na katerem so tudi poudarili, da so novo kampanjo proti igram na srečo podprli skoraj vsi občinski svetniki. Izvedeli smo, da se bodo v sklopu kampanje glavni akterji zavzemali za spremembo obstoječe zakonodaje na področju iger na srečo in izdajo posebnega deželnega zakona, ki bi urejal odprtje novih igralnic. Zupani mest, ki so pristopila h kampanj (zaenkrat jih je sto), si prizadevajo, da bi imeli več pristojnosti pri soodločanju o delovnem času igralnic, njihovi lokaciji ... Cilj vsedržavne kampanje je tudi, da bi pristojni organi dobili še večja pooblastila nad upravljanjem igralnic, pregledom financ in številom mladoletnikov v igralnicah.
Ob vsem tem pa bodo na lokalni ravni lan-sirali še pobudo No slot, v sklopu katere bodo sestavili seznam javnih lokalov, ki želijo pristopiti k pobudi, obenem pa bi za njih predvideli davčne olajšave, ki so v pristojnosti Občin, so še povedali včeraj. (sč)
Mobilni telefoni in zdravje otrok bodo rdeča nit seminarja jutri popoldne v veliki dvorani Šole za tolmače in prevajalce v Ul. Filzi št. 3. Na seminarju, ki ga pripravlja Občina Trst, bo govor o negativnih posledicah pretirane uporabe mobilnih telefonov, namenjen pa je predvsem staršem in vzgojiteljem ter učiteljem. Podrobnosti sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila občinska odbornika za šolstvo Antonella Grim in za okolje Umberto Laureni, ki sta postregla z zaskrbljujočim podatkom, da velika večina otrok prvi mobilni telefon prejme že pri 11 letih. Statistični podatki pravijo, da ima kar 98% štirinajstletnikov mobilni telefon, ki izpolnjuje najstniški sen po neposredni medsebojni komunikaciji podnevi in ponoči.
Prav zaradi razširjenosti uporabe mobilnega telefona med najstniki si je Občina Trst zamislila seminar, v sklopu katerega bodo spregovorili o škodljivih vplivih prekomerne uporabe telefonov na zdravje ljudi, še posebej na zdravje najmlajših uporabnikov, ki so bolj dovzetni za obolevanje, povezano s sevanjem mobilnih telefonov. Odbornika sta včeraj spomnila, da mobilni telefoni oddajajo elektromagnetne valove, ki lahko dolgoročno vplivajo tudi na pojav malignih obolenj. Raziskovalci namreč že leta namigujejo na škodljivo delovanje sevanja mobilnih telefonov.
O tem se bo govorilo na jutrišnjem seminarju, ki se bo začel ob 16.30. Strokovnjaki različnih poklicnih profilov bodo slušateljem skušali razložiti, da mobilni telefon ni igrača, s katero bi se igrali naši malči.
Ob vsem tem, pa bodo navzoči slišali tudi, katerih deset nasvetov bi se pri uporabi mobilnih telefonov vsi morali držati. In ker se večina nasvetov ne drži, ne bo odveč, če še enkrat ponovimo, kako se pravilno uporabljajo mobilni telefoni.
V prvem nasvetu odsvetujejo rabo telefonov mlajšim od 12 let, saj so organi, ki se šele razvijajo, najbolj občutljivi na učinke elektromagnetnih valov. Poleg tega priporočajo, naj med pogovorom držimo telefon stran od telesa, saj se moč magnetnega polja manjša z oddaljenostjo. V tretjem nasvetu pravijo, naj stojimo stran od osebe, ki se pogovarja po telefonu, prav tako pa naj se izogibamo rabi telefona na javnem prevozu, kjer tudi druge izpostavljamo tveganju. Prav tako odsvetujejo nošnjo telefona ob telesu, ponoči pa ga ni dobro imeti blizu postelje. V petem nasvetu priporočajo, da je med vzpostavljanjem klica antena usmerjena stran od telesa, pogovori pa naj bodo čim krajši, pravi šesti nasvet. Prav tako je dobro med pogovorom večkrat zamenjati uho, na katerega poslušamo, in ne približati telefona ušesu, dokler se druga oseba ne javi. Osmi nasvet odsvetuje klicanje, kadar je signal slab in med hitrim premikanjem, na primer v avtomobilu. V devetem nasvetu priporočajo, naj namesto klicev raje uporabljamo kratka sporočila. Pametno pa je tudi izbrati mobilne telefone z elektromagnetnimi valovi, ki najmanj prodirajo v telo, se glasi še deseti nasvet. Omeniti pa velja še en splošni nasvet, ki ga nekateri več, drugi manj spoštujemo. V šolah, gledališču in kinu mora biti telefon ugasnjen! (sč)
6
Četrtek, 21. novembra 2013
TRST
/
opčine - Predaval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran
Dobra komunikacija je zdravilo za dušo in telo
Komunikacija je del človekovega bistva, brez nje ne bi niti prišli na svet, čim bolj pa je intenzivna, dobra in pozitivna, več ima v sebi novega zagona in pozitivnosti, podlaga za komunikacijo pa so strpnost, spoštovanje in odnos ter ljubezen, ki jih najdemo v monoteizmu oz. v veri v enega Boga. To je sporočilo srečanja z upokojenim ljubljanskim nadškofom msgr. Alojzom Uranom, ki je prejšnji petek, 15. novembra, potekalo v Finžgarjevem domu na Opčinah v organizaciji združenja prostovoljcev Hospice Adria - Onlus.
Upokojeni ljubljanski nadškof se kot znano že nekaj mesecev nahaja na Tržaškem, kjer pomaga tukajšnjim slovenskim duhovnikom pri pastoralni oskrbi vernikov, za kar se mu je uvodoma zahvalil škofov vikar za tržaške Slovence Anton Bedenčič, ki je poleg predsednice združenja Hospice Adria -Onlus Branke Sulčič tudi pozdravil prisotne. Msgr. Uran pa je ob tej priložnosti predaval na temo Dobra komunikacija je zdravilo za dušo in telo, pri svojih izvajanjih pa je izhajal iz svetopisemskega izročila, krščanske antropologije ter cerkvenih in papeških dokumentov. Sam živi komunikacijo, prizadeva si za strpnost, pa se mu dozdeva, da so nekatere reakcije nestrpne, kar predavatelj, opirajoč se na besede tako bivšega papeža Benedikta XVI. kot sedanjega papeža Frančiška, utemeljuje z ugotovitvijo so današnjem sovraštvu Zahoda do samega sebe, medtem ko potrebuje ravno obratno.
Nadškof je pri tem poudaril pomen strpnosti, ki pomeni dopuščati drugim njihovo drugačnost. Gre za moralno vrednoto, za vzpostavljanje katere pa so potrebni močni moralni značaji, ne pa relativisti in ciniki, medtem ko nas danes sodobni liberalizem vodi v popoln moralni relativizem in skepticizem. Pa tudi gradnja edinole na strpnosti ne jamči trdnosti, saj samo če so vsi pripravljeni se spoštovati, je strpnost rodovitna za vse. Odločilen je torej odnos med ljudmi, komunikacija, relacija »jaz-ti«, saj »jaz« ne more nikoli spoznati samega sebe, če ne spozna tudi »ti«, kar pomeni, da brez spoznavanja bližnjega ni mogoče spoznati sebe, medtem ko je danes prevladujoča težnja tista, ki želi bližnjega popredmetiti. To pomaga pri komunikaciji tudi takrat, ko nam je kdo storil kaj hudega, saj lahko presodimo in obsodimo neko ravnanje, ne pa tega, zakaj je človek storil omenjeno dejanje.
To je predavatelj povezal tudi z monoteizmom oz. vero v enega Boga. Največja svetovna monoteistična verstva, se pravi judovstvo, krščanstvo in islam, so danes poklicana, da razvijajo duhovnost strpnosti, saj imajo istega duhovnega očeta v svetopisemskem oča-
ku Abrahamu, katerega monoteizem je povezan s strpnostjo, medtem ko je nasilje v imenu Boga, do katerega tako pogosto prihaja, največji zločin proti Bogu, je dejal predavatelj, za katerega je verovanje v enega Boga tudi temelj socialne pravičnosti in komunikacije med ljudmi, saj so vsi odgovorni pred Bogom, ki jih je ustvaril. Najvišja oblika odnosov pa je ljubezen do bližnjega, ki jo je razodel Jezus Kristus, je še dejal msgr. Uran, ki je svoje predavanje sklenil s podajanjem misli iz okrožnice Benedikta XVI. Bog je ljubezen, po katerih samo pripravljenost pristopiti k bližnjemu in ga ljubiti pripelje človeka do Boga, ljubezen do Boga in do bližnjega pa sta neločljivi: čim več daš, tem več imaš, je prepričan nadškof. (iž)
1
m
Alojz Uran
Dragi Dari-bor! Veliko ti ni bilo usojeno uživati, potem ko si zapustil našo šolo. Le nekaj let po upokojitvi je usahnila tvoja življenjska energija. Prerano. Vest o tvojem hudem zdravstvenem stanju je prišla do nas tik pred koncem.
S tabo smo se poznali zlasti tisti, ki smo poučevali na podružnici Zoisa v parku bivše umobolnice, ko si prišel k nam za ravnatelja pa so te spoznali tudi ostali. Spoznali smo tvoj odprti značaj, ki so ga le v zadnjih letih obremenile zdravstvene in druge težave. Ko si prišel k nam na Zoisa, si se skladno s svojo izobrazbo in tehnično usmerjenim značajem zelo zavzel, da smo posodobili tehnološko opremo in se tako dvignili na zavidljivo raven. Bolj kot birokratski vidik te je zanimala sodobna podoba šole in delo na njej. Spodbujal si uvajanje sodobnih metod v pouk in sodelovanje pri tečajih in natečajih. Sam si tudi nase prevzel marsikatero nalogo. Tak pristop je gotovo izviral tudi iz tvojih dolgoletnih in bogatih izkušenj, ki si jih pridobil, preden si začel s poučevanjem. Skratka, skušal si biti praktičen.
Dijaki te bodo imeli v spominu tudi zaradi tvojega nasprotovanja ekstremnim oblikam protesta, zlasti jalovega, vendar si bil hkrati zelo pozoren do krivic, ko so se jim dogajale. Vedno si nas opozarjal na njihove potrebe.
Čutili smo, da ti veliko zadoščenja prinašajo potovanja in snemanje filmov in prav
Spomin dijakov DIZ J. Stefan na prof. Pečenka.
Dragi profesor Davor,
čeprav je minilo le nekaj dni, se nam še vedno ne zdi res, da si nas zapustil. Vsako jutro upajoče čakamo na tvoj ponosni in veseli vstop v razred. Čakamo na nasmejanega moškega, ki je svojo plešasto glavo prekrival s čepico in na desni rami nosil črno-rdeč nahrbtnik. Prav tega moškega, ki nam je z dobro voljo popestril učne ure, ne bomo videli več. Spomnili pa se ga bomo ne samo kot profesorja, temveč predvsem kot prijatelja. Preživeli smo veliko ur skupaj, počasi smo spoznavali drug drugega in tako se je odnos dijak-profesor spremenil v prijateljstvo. V teh dveh letih smo se s tabo obnašali spontano, kot bi bil ti naš sošolec. Katerokoli težavo, ki smo jo imeli, si nam jo pomagal rešiti. Večkrat smo se s tabo pomenili tudi o težavah, ki niso spadale v šolo, in rade volje si nam prišel na roko. Večen otrok, pokončen, strog in odličen profesor. Znal pa si nas tudi zabavati z vici, s katerimi smo se bolj jokali kot smejali. Spomnili se te bomo tudi zaradi vseh trojk, ki si nam jih dajal zaradi našega neznanja, zaradi vseh zgodb o tvojih potovanjih in zaradi vsega, kar si nas naučil. Zelo dobro smo se ujeli. Ne da bi se zavedeli, smo te začeli tikati in smo drug drugega imenovali s hecnimi vzdevki. Drugi so te imenovali Peč, mi pa smo ti nadeli vzdevek An poli, saj si med svojimi predavanji vedno ponavljal ti dve besedi. Verjel si v nas, nas podpiral in spodbujal ter nas pred vsemi branil. Od tebe smo se veliko naučili in se še bomo, bil si močna osebnost in vsem nam trden vzor. Prevzel si nas kot brezupen razred, usmeril si nas na pravo pot in nam odprl oči. Hvala za vse, razrednik An poli!
Dijaki 5. TEI - Matija, Albert, Erik, Stefano, Martin, Henrik, Borut
Včeraj danes
[I] Lekarne
kroma
in memoriam - Daribor Zupan
Dariborju v slovo
Žalovanje kolegov DTZŽige Zoisa in prijateljev v Legambiente
s pomočjo filma si se zadnja leta lotil zahtevnih ekoloških tematik. Veliko truda si po upokojitvi posvetil problematiki uplinjeval-nika v našem zalivu. Z veliko vnemo si se boril proti njegovi realizaciji in veselilo nas je, da si še vedno aktiven. Upali smo, da bo tako še dolgo, a si nas mnogo prerano zapustil. Ne bo pa nas zapustil spomin na tvoj vedri značaj, tvojo življenjsko energijo in živahno ironijo. Zbogom, Daribor!
Vsi na DTZ Žige Zoisa
Dariborja Zupana, ki je bil aktiven tudi med naravovarstveniki, se ganjeno spominja Lucia Sirocco, predsednica krožka »Verdeazzurro« Legambiente Trst:
»Rodil se je v Trstu v slovenski družini in dokončal študij v kemičnem inže-nirstvu. Z lahkoto se je vključil v sektor kemičnih industrijskih izdelkov, predvsem zaradi svojih osebnih in poklicnih odlik in tako službeno prepotoval vso vzhodno Evropo. Zaradi zdravstvenih težav je pri 37 letih moral opustiti to dejavnost. Z enakim strokovnim elanom se je posvetil poučevanju kemije in v kratkem postal referenčnega pomena za zamejsko šolstvo. Postal je ravnatelj zavoda Ž. Zois in to ostal do upokojitve.
Bil je osebnost široke kulture in pre-finjene duhovitosti, z bogatim znanstvenim znanjem in družbeno zavzetostjo, po naravi radoveden in vključen v številne dejavnosti. Ljubil je potovanja, na katerih je poglabljal svoje poznavanje in razumevanje sveta. Bil je med najbolj sposobnimi člani krožka Verdeazzurro Legambiente Trst v katerem je deloval od leta 2005 in v teh vrstah bil znanstveni referent. Vedno je izkazoval inteligentno in ironično odmaknjenost pri vsakdanjih težavah in življenjskih tegobah, zato pušča ogromno praznino v našem krožku in v vseh, ki so ga imeli možnost spoznati in ceniti.
Pogreb bo danes ob 11.20 iz mrtvašnice v ul. Costalunga.
Danes, ČETRTEK, 21. novembra 2013
MARIJA
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 9.17 - Luna vzide ob 19.50 in zatone ob 10.45
Jutri, PETEK, 22. novembra 2013
CILKA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,7 stopinje C, zračni tlak 999,4 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, veter ju-gozahodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibani, temperatura morja 16,1 stopinje C.
U Kino
a Čestitke
Do sobote, 23. novembra 2013
Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 - 040 633080.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Če računalnik se pokvari, pri-hiti saležni Nuvolari. Veselje nam prinaša tvoj zalet, kar naenkrat jih je štirideset. Z Občino Zgonik v štric, praznuje danes IVO PIRC.
Hip, hip, hura! Stric ROBI 50 svečk na torti ima! Tri poljubčke in velik objem ti iz srca pošilja mali Matija skupaj z mamico, očkom in vso družino.
S Poslovni oglasi
LEKARNA SV. ROKA V NABRE-ŽINI nudi v dneh 27/11, 04/12 in 11/12 brezplačni posvet o uporabi Bachovih cvetnih esenc ter psihološko posvetovanje po predhodnem zmenku.
Za podrobne informacije in rezervacijo pokličite v lekarno na št. 040-200121
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Sole a catinelle«.
ARISTON - »Dvorana je rezervirana«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »Avere tutta la vita davanti in Fiuli Venezia Giulia«; 20.30 »God save the green«.
FELLINI - 18.15 »L'ultima ruota del car-ro«; 16.45, 20.15, 22.00 »Stai lontana da me«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.30 »Il passato«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zoran, il mio nipote sce-mo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Venere in pelliccia«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.45 »Dirka življenja«; 18.30 »Enderjeva igra«; 16.00, 18.00, 20.10 »Gremo mi po svoje 2«; 15.30, 17.45, 20.00 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 15.45 »Jaz, baraba 2«; 15.30, 17.10 »Jelenček Niko 2«; 15.45 »Kapitan Phillips«; 15.50 »Khumba«; 20.50 »Legende v Vega-su«; 18.15 »Nesramni dedi«; 18.45 »Spopad na plesišču«; 20.45 »Svetovalec«; 20.30 »Thor: Svet teme«; 20.20 »Vlažne cone«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.00, 21.15 »Thor, the dark world 3D«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Thor, the dark world« Dvorana 2: 16.45 »Disney Planes«; 18.30, 20.15, 22.15 »Il ter-zo tempo«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fuga di cervelli«; 22.00 »Jobs«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »In solitario«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.25, 19.10, 20.20, 22.15 »Sole a catinelle«; 16.20, 18.10, 20.00, 21.50 »Stai lontana da me«; 18.40, 21.15 »Jobs«; 16.40 »Disney Planes«; 16.30 »Cattivissimo me 2«; 16.40, 19.10, 21.40 »Thor, the dark world«; 21.10 »Thor, the dark world 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Fuga di cervelli«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »In solitario«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.20, 22.15 »Sole a catinelle«; 16.30 »Disney Planes«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.00 »Zoran, il mio nipote sce-mo«; 17.40, 20.15 »Il terzo giorno«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »Stai lontana da me«; Dvorana 4: 17.00, 19.45, 22.00 »Thor, the dark world 3D«; Dvorana 5: 22.10 »L'ultima ruo-ta del carro«.
0 Mali oglasi
4 ZIMSKE GUME kormoran snow-pro 185/65 R15 88T v dobrem stanju, prodam za 120,00 evrov. Tel.: 348-2422538 v večernih urah.
DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039 392-2225821.
DIATONIČNO HARMONIKO prostor prodam za 1.200 evrov. Tel. 3355387249.
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica, 24 ur dnevno. Tel. št.: 328-0246148.
NA SV. MARTINU NA PROSEKU sem 11. novembra izgubila usb ključek bele barve. Pošteni najditelj bo prejel nagrado. Tel. 3488340682.
NOV PLUG, zelo močan, primeren za traktorje od 20 do 35 CV prodam za 390,00 evrov. Tel. št.: 3409722510.
OPEL ASTRA SW, 1.4-16 v., letnik 2000, 190.000 prevoženih km, bencin, prenovljen motor, nove gume, dobro opremljen, prodam za 1500,00 evrov. Tel. 328-7599640.
PRODAJAM 4 zimske gume sno-ways 2 plus - 185/60 R14. Cena 70,00 evrov. Tel.: 348-5159966.
PRODAJAM v Gabrovcu nezazidlji-vo zemljišče, 6.021 kv.m., 18.000 evrov. Tel. št.: 329-4068919.
PRODAM komplet za likanje: profesionalno pihajočo desko za likanje (aspirante) in likalnik na paro. Tel. št.: 338-4288100.
PRODAM novo oljčno olje, ročno pobirano, sorte belica iz dolinske občine. Najmanj 5 litrov. Cena: 12,00 evrov na liter. Tel. št.: 348-6183054.
V SOBOTO zvečer, 9. novembra, sem na plesu MKPK na Proseku izgubil zebrasto svetlo sivo majico z zadrgo velike mere. Tel. št.: 3389444135 (Niko).
ZELO SIMPATIČNE MUCKE podarimo. Tel.: 040-200865.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 24. novembra.
Tel. 040-229439
Id Osmice
BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št.: 040-299453. V SALEŽU N'Puljh sta odprla osmi-co Just in Bojana. Lepo vabljeni!
www.primorski.eu1
/
TRST
Četrtek, 21. novembra 2013
7
Društvo Finžgarjev dom Opčine
2. srečanje iz ciklusa o pozitivnih odnosih
RobertaSulčič in Bernard Špacapan
Kakoprepoznati stisko človeka
in mu pomagati?
Finžgarjev dom, nocoj, 21. novembra ob 20h
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bili v sredo, 20. novembra, na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljeni seznami sprejetih in zavrnjenih kandidatov za udeležbo na PAS - rezerviranih habilitacijskih tečajih za šole s slovenskim učnim jezikom. Rok za morebitne ugovore, ki morajo biti poslani na linguaslovena@istruzione.it, je 5 dni.
DIJAŠKI DOM S. KOSOVELA Trst in Slov.I.K. prirejata delavnice za starše »Učenje slovenščine - Kako lahko starši pomagamo otroku?«. 1. del: Kako se učimo jezika? Česa se naučimo v šoli in česa ne? Danes, 21. novembra, ob 17.30 v italijanskem jeziku z jezikoslovko Matejko Grgič. 2. del: Kateri psihološki vidiki vplivajo na us-vajanje jezika? Kolikšen napor terja učenje jezika od otroka? V torek, 3. decembra, ob 17.30 s psihologinjo in psihoterapevtko Suzano Pertot. Info: info@slovik.org ali 040-573142.
M Izleti
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 Marija.
□ Obvestila
KRU.T - ob torkih se nadaljuje skupinska vadba v termalnem bazenu v Gra-dežu. Lepo vabljeni, da poskusite in se pridružite skupini! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
KRU.T obvešča člane, da na sedežu deluje društvena posvetovalna ambulanta. Pojasnila in predhodne prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
KRU.T obvešča, da se nadaljuje skupinska vadba, ki se odvija ob torkih, v jutranjih in popoldanskih urah in ob četrtkih, v jutranjih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 22. novembra, ob 18.00 v prostorih gostilne na Razdrtem in na terenu pod Nanosom pri Razdrtem predavanje in predstavitev reševalnih psov. Vera Mikolič nam bo predstavila aktivnosti vodnikov reševalnih psov in reševalne pse, sledi praktični prikaz iskanja z reševalnim psom.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 22. novembra, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-monrupino.regione.fvg.it.
60-LETNI KI POZOR! V soboto, 23. novembra, praznujemo vsi skupaj od Brega do Krasa. Kliči takoj na tel. št. 348-5608501 (Divna) ali 348-5159966 (Edvin).
SKD LIPA vabi na predstavitev koledarja Bazovica 2014, ki so ga izdale SKD Lipa, AŠD Zarja in Zadružni
pašnik in na razglasitev zmagovalcev fotonatečaja »Bazovica v štirih letnih časih« ob sodelovanju Fotovideo Trst 80. Gosta večera bosta Marjan Mi-klavec in Jadran Sterle ob predvajanju filma Kraška dediščina Marjana Mi-klavca - režija Jadran Sterle. Srečanje bo v soboto, 23. novembra, ob 20.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici.
TFS STU LEDI vabi vse bivše plesalce, pevke in godce na skupno praznovanje 40-letnice ustanovitve naše skupine. Družabnost bo v soboto, 23. novembra, ob 19. uri v društvu Ventu-rini pri Domju.
KD I. GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 24. novembra, na seminar, ki ga bo vodila Esther Amiras o izvornih naukih učitelja S. Germaina (1. stopnja v jutranjih urah, 2. stopnja pa v popoldanskih urah). Info in vpisi: 328-1839881 (Vittoria).
SIMBOLNA GOVORICA DUŠE: v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, KUD Magnet prireja ciklus 12 likovnih srečanj za spoznavanje arhetipov s simbolno govorico. Likovna dejavnost raziskovanja s samodejno risbo se bo odvijala od 29. novembra ob petkih od 17. do 19. ure. Tečaj bo vodila slikarka Ani Tretjak. Uvodno srečanje bo v nedeljo, 24. novembra, z obiskom Beneškega Bienala. Informacije čim prej na tel. št. 040-220680 ali 339-4184635.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 24. novembra, ob 14.15 odhod iz Padrič za nastop v kulturnem domu v Gorici. V torek, 26. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
VZPI-ANPI: 24. novembra - Vsedržavni dan včlanjevanja v imenu antifašizma in odporništva in za zavrnitev spreminjanja Ustave - bodo med 10. in 13. uro stojnice v Miljah (Trg Marconi), v Trstu (Borzni Trg), pri Sv. Ivanu (Ul. S. Cilino), na Opčinah (Narodna ulica).
SREČANJE 60-LETNIKOV LOKEV iz vasi Lokev in Prelože pri Lokvi, bo v petek, 29. novembra, ob 18. uri v gostišču v Lokvi. Prijave do 25. novembra. Zbira in nudi dodatne informacije Drago Mali, tel. 00386-041-249337.
TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA DRUŠTVA TIGR Primorske vabi na občni zbor v četrtek, 28. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu I. Gruden v Nabrežini: razprava o preteklem in bodočem delovanju, volitve novega odbora in vodje.
ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 29. novembra, od 18.00 do 19.30. Info: cons.apicoltoritrieste@gmail.com.
AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 342-10730513 (Sabina).
DELAVNICA AROMATERAPIJE: izvedenka Barbara Lokar in Društvo Fin-žgarjev dom vabita v petek, 29. novembra, na delavnico naravne kozmetike (kako izdelati naravno hranilo iz neagresivnih sredstev za kožo, da ta ostane prožna in nepoškodovana). Začetek ob 17. uri, traja 4 ure. Predhodne prijave na info@canangaodo-rata.si, tel. št. 329-3525878, od 19. do 20. ure.
SKD VESNA, v sodelovanju z Nastjo Milič, vabi na tečaj dekoracije sladic »Christmas cupcake design«, ki se bo odvijal v Križu v sredo, 11. decembra, od 18. do 21. ure. Vpis do 30. novembra na tel. št. 340-7908707 (Liliana) ali preko Facebooka (Vesna Skd).
VSI PETDESETLETNIKI od Milj do Šti-vana: v soboto, 7. decembra, ste vabljeni na večerjo z glasbo v Zagradcu. Info in prijave: 340-2417429 (Robert) ali 349-1420610 (Nataša).
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi na prireditev »Španski večer v Sloveniji« v nedeljo, 22. decembra, kjer bo španska glasba in ples flamenka. Informacije na tel. 00386-31479882 (Marija).
0 Prireditve
FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da so v teku, v sklopu Okusi Krasa, fotografske razstave: Tatjana Masala in Jasmin Risegari v restavraciji Bita v Križu, Gino Dal Col in Nataša Peric v gostilni Guštin v Zgoniku in Ra-divoj Mosetti v gostilni Baldon.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 21. novembra, v Finžgarjev dom na Opčinah na drugo predavanje iz ciklusa o pozitivnih odnosih. Psihologinja Roberta Sulčič in doktor Bernard Špacapan bosta prikazala probleme, vezane na depresijo, osamljenost, samomorilne težnje, alkoholizem in odgovarjala na vprašanja, kako jih prepoznamo in se jim zoperstavimo. Naslov predavanja je »Kako prepoznati človeka v stiski in mu pomagati«. Začetek ob 20. uri.
DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS prireja: danes, 21. novembra, od 9. do 12. ure delavnice reciklaže predmetov (za priložnostna darila) s Polono Škodič v Domu upokojencev Sežana; v petek, 22. novembra, od 14. do 17. ure program »Suhi zid z Borisom Čokom«, Vaški dom Gorjansko pri Komnu. Prijave na tel. 031351830.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 22. novembra, »Ples v maskah« - modno revijo starodobnih oblek. Izdelki članov klekljarske sekcije Ribice -KD Lipa iz Bazovice. Glasbena kulisa mladinci Glasbene kamberce, umetniški vodja Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v kulturni dom v Ricmanjih na predstavitev pesniške zbirke Sumljive in abstraktne poezije Irene Žerjal v petek, 22. novembra, ob 20.30. S pesnico se bo pogovarjala Mairim Che-ber. Večer bo obogatil nastop MePZ Jacobus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin.
SPD MAČKOLJE vabi v petek, 22. novembra, na »Cecilijanko« - srečanje ob godu svete Cecilije, zavetnice glasbenikov. Ob 19. uri bo v mač-koljanski župnijski cerkvi sveta maša v spomin na vse pokojne pevce, zborovodje, organiste in pritrkoval-ce. Sledi družabni del v dvorani Stare šole, gost večera bo časnikar Marko Tavčar.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 23. novembra, v Finžgarjev dom na Opčinah na ogled komedije »Ona. On.« Izvajata mlada igralca Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar. Začetek ob 20. uri.
DRUŠTVO HERMADA - Vojaki in civilisti in Občina Devin Nabrežina prirejata v soboto, 23. novembra: ob 15. uri simpozij na temo »Zamolčani vojaki«. Predaval bo prof. Giovanni Battista Panzera; ob 16. uri na temo »Pozabljeni civilni begunci«. Predavala bosta prof. Paolo Manli in žurnalist Vili Prinčič. Vstop prost.
TPK SIRENA vabi v soboto, 23. novembra, ob 17. uri na pomorski sedež - Miramarski drevored 32, na predstavitev knjige Bertija Brussa »Io, i tuoi occhi. Tu, l'anima mia. Jaz, tvoje oči. Ti, moja duša«.
VČERAJŠNJA DEKLETA vabijo na otvoritev razstave ročnih del v soboto, 23. novembra, ob 18. uri v Vilo Prinz na Greti. Razstava bo odprta do 28. novembra ob delavnikih od 15.00 do 18.30, v nedeljo pa od 10.00 do 18.00.
ZSŠDI, ŠZ BOR, SKD Slavko Škam-perle, Založba Mladika in Tržaška knjigarna vabijo v soboto, 23. novembra, ob 18. uri na Stadion 1. maj na predstavitev knjige »Primorski Sokoli bodo še leteli« o življenju in delu Bojana Pavletiča, ki jo je uredil Mario Šušteršič. Knjigo bosta predstavila Saša Rudolf in Milan Pahor.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na igro »Večerne pravljice Ole-Luk-Ojeja«. Izvaja Otroška dramska
skupina Breg. Priredba in režija: Boža Hrvatič. Izvirna glasba: Anastazija Purič. V nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v Marijinem domu v Ro-janu (Ul. Cordaroli 29).
L'ARMONIA IN ZADRUGA KD PRO-SEK KONTOVEL prirejata gledališko komedijo v tržaškem narečju »www.amore.it« v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
SKD TABOR - PROSVETNI DOM: v nedeljo, 24. novembra, ob 18.00 -Openska glasbena srečanja: Luka Ljubas - violina in Jeremisa Fliedl -violončelo; v soboto, 30. novembra, od 20.30 - Openski mladinski krožek in Bar Tabor: Balkan party s Kraškimi ovčarji.
MFU-UNINT - Šola umetnosti vabi na konferenco »Arhetipi: prikrita razsežnost umetnosti« z umetnikom Leonardom Calvom v ponedeljek, 25. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3. Info na tel. 0402602395 ali 338-3476253.
GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na ogled razstave »Prosojnost - Zrak« do 26. novembra. Razstavljata Tanja Pruš-nik in Rafael Samec. Urnik: sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na srečanje z naslovom »Jezikovna vprašanja«, ki ga bo vodil dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani v sredo, 27. novembra, od 17. do 19. ure v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Znesek vpisa in informacije na tel. 333-4546847 (Eva) in 349-6141774 (Neva).
OBČINA ZGONIK vljudno vabi v petek, 29. novembra, ob 18. uri v osmi-co pri Justu Fabjanu v Saležu na predstavitev knjige »Osmize illustrate: Trieste e il Carso di frasca in frasca«. O publikaciji bosta spregovorili avtorici Elisabetta Bonino in Alessandra Cossu.
SKD BARKOVLJE prireja »Predboži-čni čar« - bogata ponudba ročnih izdelkov za vse okuse in žepe. Otvoritev v petek, 29. novembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa Matej Emili -diatonična harmonika. Urnik: sobota in nedelja od 10.00 do 13.00, ostali dnevi od 15.00 do 19.00. Zaključek v četrtek, 5. decembra.
UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 040-2602395.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN »Do svobodnega giba«, v organizaciji ZSKD in DSMO Kiljan Ferluga, bo v četrtek, 12. decembra, ob 19.30 v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah. Večer sodi v okvir božičnih prireditev, ki jih prireja Občina Milje. Toplo vabljeni!
Prispevki
V	spomin na nono Fani, Kristana in Sonjo daruje Olimpija 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na gospo Ivanko Milič vd. Savi darujeta Majda in Vlasta 20,00 evrov za KD Rdeča zvezda.
Ob 10. obletnici smrti dragega Livija Malalana darujejo Savina, Walter in Katja z družinami 50,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma -Trebče in 50,00 evrov za KD Primorec.
V	spomin na starše daruje Olimpija 30,00 evrov za Knjižnico Pinko To-mažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Mirkota Zobca daruje družina Dugulin 20,00 evrov za SlPZ Doberdob.
V	spomin na strica Stanota in Miro-ta daruje Olimpija 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
t
Prerano nas je zapustil naš dragi
David Rebula
Žalujoči
mama Marica, sestra Marta z možem Frankom, nečakinja Anja in ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v soboto, 23. novembra. Pokojnik bo ležal v šempolajski cerkvi od 12.30 do 13. Sledila bo sveta maša in pokop.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Šempolaj, 21. novembra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji poljubček DAVIDU. Anja
Žalovanju se pridružuje družina Škabar
Ob prerani izgubi dragega brata Davida izrekamo Marti in družini naše najgloblje sožalje
Alenka, Mitja, David, Nives, Dunja, Gianni, Martina, Boris, Matteo, Tiziana, Marko, David, Astrid, Maurizio, Martina, Pavel in Lilijana
Ob prerani izgubi dragega Davida Rebule izreka svojcem iskreno sožalje
SKD Vigred
Upravni in nadzorni odbor ter ravnateljstvo Zadružne kraške banke
se klanjajo spominu velikega umetnika BOGDANA GROMA in izražajo svojcem iskreno sožalje.
Dragi Bogdan, pozno si vstopil v naše življenje, vendar boš kljub temu ostal za vedno v našemu spominu.
Marta, Ivana in Aleksander Podobnik
Ob smrti ravnatelja DARIBORJA ZUPANA izreka sinu in svojcem iskreno sožalje
Kolegij slovenskih ravnateljev
Z veliko bolečino v srcu se klanjamo spominu prerano preminulega profesorja DAVORJA PEČENKA.
Dijaki 5. TEI š. I. 2013-14 in starši
Z veliko bolečino v srcu sočustvujejo z Vero
Ondina, Tatjana in Severina
8
Četrtek, 21. novembra 2013
TRST
/
evropa danes - Aureli Argemi gost DSI in Slovenskega kluba
Katalonski narod si želi uresničiti sanje o neodvisnosti
Zahtevajo referendum - Madrid ga noče, vprašanje pa je, kako se bo odzvala Evropa
Tristo letne sanje o katalonski neodvisnosti bi se lahko čez kak mesec uresničile. Tako vodilna politična koalicija kot prebivalci te severno-vzhodne španske dežele so namreč prepričani, da se mora zgoditi ljudska volja: in ljudska volja je danes, ko Španijo pesti huda gospodarska kriza, sinonim za samostojnost. Katalonci naj bi bili zato prihodnje leto poklicani na referendum, na katerem naj bi se izrekli o odcepitvi od madridske vlade in španske monarhije; raba pogojnika pa je obvezna, saj je za izvedbo referenduma potrebno privoljenje Madrida. Tega za enkrat ni in ga po vsej verjetno nikoli ne bo ...in ker o Španiji ni mogoče reči, da je povsem demokratična, so tudi drugi scenariji mogoči. Predvsem, če vemo, da je ustavno sodišče pred nekaj leti že razveljavilo nov katalonski statut, za katerega se je na referendumu odločila večina Kata-loncev. Če vemo, da so španska vojaška letala pred nedavnim preletela Katalonijo in ustvarjala preplah med prebivalci. Če vemo, da v Madridu pripravljajo zakon, ki španščini daje status obveznega učnega jezika. In ne nazadnje, če vemo, da je Španija vajena državnih udarov ...
Tako je v torek zvečer pripovedoval katalonski intelektualec Aureli Argemi, odločen in »zgodovinski« zagovornik katalonske neodvisnosti. Večer sta v Peterlinovi dvorani priredila Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski klub. Argemija je spremljal njegov prijatelj Bojan Brezigar, ki ga je uvodoma tudi predstavil sicer žal ne ravno številnemu občinstvu. Argemi je v pe-tinštiridesetminutnem predavanju na zanimiv način predstavil katalonsko preteklost in sedanjost, od tistega 11. septembra 1714, ko je Katalonija prenehala biti samostojna država, mimo prve katalonske republike sredi 19. stoletja, cikličnih prepovedi jezika, zaprtja šol, odvzema avtonomije.
Argemi, ki se je moral pod Fran-covo diktaturo šolati v španščini in kasneje kot tesni sodelavec opata Escarre-
Aureli Argemi z Bojanom Brezigarjem na večeru v Peterlinovi dvorani
kroma
ja živeti v izgnanstvu v Milanu, je spregovoril tudi o novem zagonu, ki ga je prizadevanjem za neodvisnost dala gospodarska kriza: Katalonci so narod trgovcev in dobro vedo, da sami ustvarjajo kar 20% državnega proizvoda in 30% izvoza, zato so pred dvema letoma zahtevali vsaj večjo davčno avtonomijo. Ko je Madrid ponovno rekel »ne«, je na volitvah zmagala stranka, ki zahteva samostojnost ... Sledili sta dve množični manifestaciji; na zadnji je 11. septembra letos pod geslom Samostojnost sodelovalo kar 1.600.000 ljudi. In marsikomu je postalo jasno, da ni več poti nazaj. 4. decembra bo katalonski parlament odločal o vprašanju, ki naj bo natisnjeno na referendumski poli. Od reakcije Madrida bo odvisno, ali bo Ka-taloncem dana možnost, da sami odločajo o svoji prihodnosti. Zanimivo bo videti, kako se bo nanjo odzvala Evropa. V prvi vrsti tiste države, med njimi je tudi Slovenija, katere je pred nekaj desetletji prevevalo isto hrepenenje kot danes Katalonijo ...
slovenski klub - Prenovili odbor
Novi obrazi
Predsednica Poljanka Dolhar, podpredsednik Martin Lisjak
Člani Slovenskega kluba so na občnem zboru, ki je potekal konec oktobra v Gregorčičevi dvorani, obnovili društvene organe. V glavni odbor so bili izvoljeni Darja Batocchi, Poljanka Dolhar, Martin Lisjak, Jaru-ška Majovski, Helena Pertot in Mas-similiano Schiozzi, v nadzornega pa Igor Hauschild, Bogomila Kravos in Marko Kravos. Kot je podčrtala dolgoletna predsednica Darja Betocchi, sestavljajo glavni odbor pretežno novi obrazi, ki so aktivni na različnih področjih, kar daje upati, da bo Slovenski klub razširil področje svojega delovanja in krog obiskovalcev. Na ob-
čnem zboru je bilo vsekakor slišati, naj klub vztraja na poti, na katero je stopil v zadnjih letih, to je na poti sodelovanja tako s sosednjim Društvom slovenskih izobražencev kot z italijanskimi društvi in ustanovami. Eden od ciljev klubskega delovanja ostaja namreč širjenje slovenske kulture med italijanskimi someščani.
Novoizvoljeni odbor si je na prvi seji porazdelil funkcije. Na predsedniško mesto (dosedanja predsednica ni več kandidirala) so odborniki izvolil Poljanko Dolhar, funkcijo podpredsednika in blagajnika pa poverili Martinu Lisjaku.
Tudi pri nas pobude ob dnevu drevesa
Tudi v Trstu se bodo danes spomnili mednarodnega dneva drevesa. Osrednja prireditev bo na Borznem trgu, kjer se bodo zbrali šolski otroci. Začetek ob 10. uri. Na trgu bodo postavili simbolični gozd. Prireditve danes napovedujejo tudi v Botaničnem vrtu (Ul. Marche-setti) ter v mestnih muzejih in knjižnicah. Izvedla jih bo mestna uprava pod pokroviteljstvom okolj-skega ministrstva.
Srečanje o vprašanju nasilja nad ženskami
V	Skladišču idej (Magazzino delle idee) bo danes ob 17.uri srečanje posvečeno nasilju nad ženskami, ki ga bo uvedla predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Sodelujejo Chiara Volpato, Luca Beltramini, Pa-trizia Romito in Caterina Grego.
Aperitiv z direktorjem zagrebškega muzeja
Prvi gost pobude Aperitiv z direktorjem bo danes ob 18.uri v palači Revoltella Miroslav Gašparovic, direktor Muzeja umetnosti MUO iz Zagreba. Gre za eno pomembnejših, če ne že za najbolj pomembno muzejsko ustanovo na Hrvaškem.
Proslava ob obletnici pisateljskega društva PEN
V	palači Gopčevic (Ul. Rossini 4) bo jutri ob 18.uri prireditev ob 10-letnici ustanovitve tržaške podružnice mednarodnega pisateljskega društva PEN. Srečanje bodo uvedli Patrizia Vascotto (generalna tajnica tržaškega PEN) ter Tone Peršak (Slovenija) in Philo Ikonya (Kenija).
Moški zbor Vesna potuje v Abruce
Moški pevski zbor Vesna potuje jutri v mestece Atri v Abruce na tamkajšnji zborovski festival. Zbor, ki ga vodi Rado Milič, vrača obisk zboru Aristotele Pacini Scuola cantorum, ki je bil gost na letošnjem Kriškem tednu.
film - Gabriele Salvatores in njegovi igralci o snemanju filma Il ragazzo invisibile (Nevidni deček)
Trst je mesto, ki diha morje in svobodo
Z režiserjem tudi igralci Valeria Golino, Fabrizio Bentivoglio, mladi protagonist Ludovico Girardello in drugi - Javni upravitelji: kultura pomembna za Trst in FJK
V tržaškem Skladišču idej so včeraj predstavili fantazijski film režiserja Gabrieleja Salvatore-sa Il ragazzo invisibile (Nevidni deček), ki ga že dobra dva meseca snemajo v Trstu, kjer naj bi ostali še do prvega tedna decembra.
Predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je pozitivno pozdravila dejstvo, da je bilo za snemanje filma izbrano prav naše mesto, ob tem pa poudarila pomen, ki ga v deželi Furlaniji -Julijski krajini nosita Film Commission, ki deluje od leta 2003 z namenom, da podpira filmsko dejavnost v deželi, ter filmski festival Trieste Scien-ce+Fiction. Tržaški Zupan Roberto Cosolini se je posebno zahvalil za izbrano lokacijo snemanja. »Kljub ekonomski krizi, število turistov v mestu iz leta v leto raste. Zasluga za to gre prav gotovo tudi filmski kulturi. Prvič se bosta na ekranu pojavila tudi žerjav velikan Ursus in Ponte curto«, je v smehu zaključil. Deželna predsednica Debora Serracchiani je orisala pomen kulture, od katere bi morala Trst in dežela živeti: pri tem ima pomembno vlogo Film Commission, ki si prizadeva prav za razvoj filmske produkcije na tem območju. »Danes imamo vse pogoje, da lahko investiramo v to smer in to si tudi želimo. Razmišljajmo v smeri, da bi morala biti FJK na čelu investiranja in promocije kulture, da bi bila drugim deželam za zgled.« Ob predsednici je bil tudi deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti.
Pogovor z režiserjem Gabrielejem Salvatore-som in igralci Valerio Golino in Fabriziom Benti-vogliom, ki sta nosilca dveh izmed glavnih vlog, ter mladimi Ludovicom Girardello, ki je protagonist filma, Noo Zatta in Riccardom Gasparinijem je vodil predsednik Film Commissiona Federico Poil-lucci, ki je uvodoma posvetil pozitivno noto film-
ski produkciji, ki jo trenutno doživlja dežela FJK: za zgled lahko imamo Zorana, ki je požel laskave ocene v Benetkah in napolnil kinodvorane in uspeh filma Tir Alberta Fasula, dobitnika prve nagrade na letošnjem filmskem festivalu v Rimu.
Za italijanskega režiserja in dobitnika oskarja Gabrieleja Salvatoresa so filmi, v katerih nasto-
pajo najstniki, skorajda stalnica. »Moj psihoanalist pravi, da liki v filmih postanejo moji otroci, ker sam pač nimam otrok«. Tokrat je njegov otrok postal deček, ki nekega dne, ko se pogleda v ogledalo, odkrije, da je neviden. »Čeprav je fantazijski, ne pričakujte novega Batmana. To je film, ki se giblje med komponentama komedije in pustolovščine.«
Za igralko in režiserko Valerio Golino, ki je bila pred kratkim nagrajena za svoj film Miele na ljubljanskem filmskem festivalu Liffe, to ni bilo prvo sodelovanje s Salvatoresom. »Še preden mi je povedal, za kakšno zgodbo gre, sem pritrdila, da bi z veseljem igrala, saj sem z njim pred že kar nekaj leti odlično sodelovala. V Trstu sem se imela res lepo in mi je skorajda žal, da bo snemanja kmalu konec.« Fabrizio Bentivoglio, ki z režiserjem tudi že deli življenjske izkušnje, pa o filmu ni veliko razkril: »Moj lik je dvoplasten ... Boste videli.« Protagonist, trinajstletni Ludovico Girardello, je snemanje označil za precej težavno, vendar gotovo zabavno, uspešno in pozitivno življenjsko izkušnjo. Produkcijo je omogočil Indigo Film z RAI Cinema.
Režiser Gabriele Salvatores se bo s svojo ekipo mudil v naših krajih še nekaj tednov. »Trst doživljam kot mesto, ki nekako lebdi med sanjami in realnostjo. To je zame pristaniško mesto, ki diha morje in svobodo. Takšnega sem želel prikazati v filmu.« Kako uspešna bo produkcija med gledalci, še ne vemo, pričakovanja in odzivi pa so že velika. (bf)
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 21. novembra 2013
9
GLOSA
»Narod si bo
pisal sodbo sam« ^¡Ldk
Jo2e Pirjevec_j
Skoraj vsak mesec ima Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije sejo, na katero predsednik vabi člane njenega sveta. Ker imam čast, da pripadam temu gremiju, se sej, če le morem, udeležujem, kajti še nikoli se ni zgodilo, da bi z njih ne odhajal obogaten z novimi spoznanji. Seja, ki smo jo imeli včeraj, je bila posvečena razmisleku Bogdana Osolnika o »Ohranitvi države«, pri čemer se je navezoval na slavnostni govor, ki ga je imel pred dobrim mesecem na proslavi 70 letnice Zbora slovenskega naroda v Kočevju.
Kot znano se je konec septembra in prve dni oktobra leta 1943 v tem odročnem mestecu, ki je bilo do njene izselitve središče lokalne nemške manjšine, na poziv OF sestal pravi parlament, zadolžen, da postavi temelje naši državnosti. To se je zgodilo komaj dva tedna po kapitulaciji rimske vlade in v času, ko je Wehrmacht hitela zapolniti vrzel, ki je nastala v Ljubljanski pokrajini pa tudi v Julijski krajini zaradi razpada italijanske vojske. V tem burnem trenutku se je v kočevskem sokolskem domu zbralo približno 600 poslancev, ki so prišli z vseh strani našega etničnega ozemlja, da potrdijo voljo slovenskega naroda, da se na politični sceni Evrope, ki naj bi nastala po porazu nacifašizma, uveljavi kot subjekt.
Kljub svoji mladosti je bil Osolnik organizacijski tajnik Kočevskega zbora in je zato zaradi razgibane življenjske izkušnje, ki mu jo je naklonila usoda, med Slovenci še najbolj poklican, da poda obračun dogajanja, v katerega smo bili vpeti zadnjih sedemdeset let. Govor, s katerim je nastopil v Kočevju, je izzvenel dokaj optimistično: »Zdaj imamo državo, za katero smo odgovorni sami. Naša skupna skrb je ohranitev njene suverenosti, kulturne istovetnosti in ozemeljske celovitosti, pa tudi izboljšanje družbene ureditve v interesu vseh državljanov«. Njegovo razmišljanje na včerajšnji seji je bilo bolj črnogledo: »Prehod v večstrankarsko demokracijo se je izrodil v strankokra-
cijo, to je v strankarsko prisvajanje oblasti in upravljanja z državo. Politične stranke, ki bi morale skupno reševati probleme vse države, so se spustile v tekmovanje za osvajanje državnih funkcij in oblastnih pristojnosti, med seboj pa razvijajo nestrpnost in sovraštvo, ki se prenaša na njihovo članstvo in široko javnost. Vse to prispeva k rušenju pravne države in razkroju državljanske morale. Občutni padec udeležbe na volitvah je znak vse večjega razočaranja državljanov in izgubljanja zaupanja v politiko«.
Čeprav bi bilo mogoče reči marsikaj kritičnega tudi o režimu pred osamosvojitvijo, ne gre zanikati, da bi ne bila točna ocena stanja, v kakršnem se je znašla Slovenija po letu 1991. Dejstvo je, da so se naše politične elite v zadnjih dvaindvajsetih letih skušale čim prej oddaljiti od »socializma« in se uslužno prilagoditi zahodnim družbenim modelom, ki so bili in so še v znaku tako imenovanega neolibe-ralizma, slonečega na brezobzirni logiki trga. Vsak naj srbi zase, da bo vsem dobro.
To je bila »leva« opcija našega političnega vrha. »Desna« je bila še bolj drastična, kakor nam je na včerajšnji seji povedal Peter Ko-vačič-Peršin. Izrazil jo je poglavitni ideolog rimskokatoliške Cerkve na Slovenskem, ko je dejal, da se je treba vrniti v leto 1940, torej v čas, ko se je v družbenem, gospodarskem in političnem življenju Dravske banovine uveljavil klerikalni integralizem. Na Peršinov ugovor, da je ta projekt nevaren, saj je pričakovati, da bo poskusu restavracije znova sledilo leto 1945, je omenjeni gospod zamahnil z roko. Zgodilo pa se je, kar je Peršin napovedoval. Zagledanost »levice« v kapitalizem Wall Streeta in pohlep po oblasti »desnice« sta ustvarila eksplozivno mešanico, ki je spremenila Slovenijo v kup ruševin. Še bolj moralnih kot gospodarskih. Ali se bom iz tega poraza znali rešiti? Še vedno velja Cankarjevo geslo, ki je bilo napisano na steni sokolskega doma v Kočevju: »Narod si bo pisal sodbo sam«.
VREME OB KONCU TEDNA
Ciklon še vztraja, od ponedeljka ohladitev
Darko Bradassi_
Severnoatlantska višinska dolina, ki se je v ponedeljek zahodno od Alp spustila proti Sredozemlju, je pustila občutne posledice. Nad osrednjimi predeli italijanskega polotoka je nastalo globoko in zelo vztrajno ciklonsko območje, ki se več dni zadržuje na istem mestu. Pod največjim udarom je bila Sardinija, kjer je prišlo do pravega razdejanja. V enem dnevu so ponekod padle večmesečne količine padavin. Njihova jakost je bila izjemno velika. Zelo vlažen in nestanoviten prihajajoči hladnejši zrak je naletel na še toplo morje, kar je povzročalo veliko energijo. Ob vlažnem zahodniku se je zrak vzpenjal preko vzhodnega gorovja Ala, kjer so nastajale stacionarne nevihte, ki so ob njegovem vznožju povzročile najhujše poslabšanje.
Tudi ponekod drugod vzdolž italijanskega polotoka so nastajale močne nevihte in je prišlo do gmotne škode, vendar so bile na srečo posledice občutno manjše.
Ciklon je vplival tudi na vreme pri nas, vendar le obrobno. Naši kraji so se znašli na vzhodnem robu višinske doline, kjer je pritekal zelo vlažen, toda razmeroma topel zrak, zato je bila energija v igri občutno manjša. Najhladnejši zrak je bil namreč oddaljen od naših krajev, toda je imel odločilno vlogo za moč in vztrajnost ciklona.
Vremenska slika se v prihodnjih dneh ne bo bistveno spremenila, nadaljevalo se bo vlažno in deževno vreme, le da bo ciklon postopno začel nekoliko slabeti, našim krajem pa se bo za krajši čas približal tudi nekoliko hladnejši zrak. Zato se bo že danes živo srebro začelo nekoliko spuščati in bomo predvsem jutri namerili kakšno stopinjo manj kot v preteklih dneh. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine 600-800 metrov. Pihali bodo okrepljeni južni vetrovi, zato bodo padavine najobilnejše v goratem svetu, kjer bodo lahko močne do občasno obilne. Drugod bodo povečini zmerne, le občasno ponekod močne. Vmes bodo tudi posamezne plohe in
im
nevihte. Jutri bodo vetrovi obrnili od severovzhoda in bo zapihala burja.
V soboto se bo nadaljevalo podobno vreme, temperatura se bo nekoliko zvišala. Pojavljale se bodo zmerne do močne padavine, ki bodo v nedeljo začele slabeti. Pihala bo burja.
Kot kaže, bo v začetku prihodnjega tedna prišlo do občutne spremembe. Ciklon nad Sredozemljem, ki še ne bo dokončno oslabel, bo pritegnil k sebi hladno višinsko dolino z arktičnim zrakom, ki se bo proti Sredozemlju spuščala po vzhodnem robu anticiklona nad severno Evropo. Proti nam se bo začel spuščati za ta čas zelo mrzel zrak. Od ponedeljka se bo začela udejanjati občutna ohladitev, ki bo predvidoma dosegla svoj višek v torek ali sredo. Zapihala bo močna burja, živo srebro pa se bo na Kraški planoti ponoči po vsej verjetnosti spustilo do ledišča ali za kakšno stopinjo pod ničlo, ob morju le malo nad ničlo. Tudi čez dan ne bo ravno toplo, najvišje dnevne temperature bodo ob morju le malo nad 5 stopinjami Celzija. Občutek mraza pa bo povečevala burja. Kot kaže, bo prevladovalo suho in povečini sončno vreme, le ob začetnem vdoru mrzlega zraka bi lahko prišlo do kratkotrajnega krajevnega poslabšanja.
Na sliki: ciklonsko območje se bo vztrajalo še nekaj dni
PISMA UREDNIŠTVU
Hic et Nunc - še vedno o Stadionu 1. maj
Z velikim zanimanjem sem prebral v torkovi športni rubriki Pd-ja »Iz Ul. Montecchi«, razmišljanje Aleksandra Korena o Stadionu 1. maj in njegovi bodoči usodi in vlogi. Lahko rečem, da popolnoma soglašam z vsebino in novimi idejami, ki jih v svojem razmišljanju ponuja Saško. Ne soglašam samo pri eni oceni: Ni zavajajoče ali narobe, da prošnje za njegovo rešitev vlaga ŠZ Bor, saj je to ob obstoječih predpisih in pravilih edina možna pot, kajti Športno združenje Bor v njem ne samo domuje, ampak ga tudi upravlja v vlogi večinskega solastnika v sklopu družbe SIS, ki za enkrat razen Stadiona nima drugega premoženja in dejavnosti.
Upam si trditi, da je glavni odbor ŠZ Bor nekako že nakazal neko razvojno vizijo, ki je podobna Ko-renovi, razen permanentne razstavne dejavnosti. Na vsak način smo že večkrat in javno ter na zadnjih dveh občnih zborih zapored izpostavili zamisel, da bi Stadion bil in postal športno središče slovenskega športa v Italiji (ali vsaj v Trstu) in da bi torej objekt dali na razpolago vsem našim klubom in društvom. V malem smo to storili tudi v sedanjih nespodbudnih okoliščinah, ko smo veliko dvorano ponudili tudi Jadranu za igranje domačih tekem v trenutku, ko je kazalo, da je nadaljnje nastopanje naše najboljše košarkarske ekipe pod vprašajem.
Na dlani je, da je tudi status »slovenskega športnega središča« v tržaški pokrajini ob sedanjem stanju objekta neuresničljiv, nedvomno pa bi bil prvi korak v smeri Korenove-ga razmišljanja in neobhodna osnova za nadgradnjo v nakazanem smislu (muzej, permanentna razstava, bržkone tudi sedež ZSŠDI). Borovo vodstvo na to pa opozarja obe krovni organizaciji že vsaj dve leti. Začeli smo s pisnimi pozivi, bilo je tudi nekaj srečanj in sestankov in vedno smo bili deklarativno deležni velike pozornosti, le da konkretnih dejanj ni bilo, če izvzamemo izredni poseg Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za časa ministrice Ljudmile Novak. To je bilo tudi tisto, kar nas je odvrnilo od umika. Potem pa je bilo vse po starem. Zato preseneča, prav zato ker ne govorimo o novem ali dodatnem problemu, da je bila drugič vložena prošnja za sprejem Stadiona v seznam primarnih organizacij, ki smo jo tokrat opremili z več kot tristotimi podpisi že drugič zavržena, oz. da sploh ni šla v obravnavo.
Ob vsem tem bi poudaril, da je Stadion že sedaj veliko več kot zgolj Borov športni objekt, zato bom na kratko obnovil nekaj številk o njegovi vlogi »hic et nunc«. Od septembra do junija je Stadion v jutranjih urah mesto, v katerem poteka pouk športne vzgoje za vse dijake bienija in trienija vseh študijskih smeri naših šolskih zavodov Franceta Prešerna, Jožefa Stefana in Žige Zoisa (skupaj približno 1.100 ur), popoldne pa je tu vadba Borovih
m
tekmovalnih in drugih skupin (košarka skupno 648 ur, odbojka 235 ur, ritmična gimnastika 372 ur, športna šola predšolski otroci 144 ur, športna šola osnovnošolski otroci 144 ur, ženska rekreacija 144 ur, rekreacija odbojka/košarka zunanji uporabniki 380 ur) in KD Slavko Škamperle (plesne delavnice 430 ur, otroška gledališka delavnica 110 ur, pravljične urice za predšolske otroke 36 ur) in še tečaji joge (72 ur), tai chija (72 ur) in borilnih veščin (72 ur). Fitnes je odprt in na voljo uporabnikom od ponedeljka do sobote, od osmih zjutraj do desetih zvečer. V seštevek nismo vključili terminov sobotnih in nedeljskih tekem, kakor tudi ne vadbe plavalcev in atletske sekcije, ki praviloma potekajo v drugih sredinah.
V skorajšnjem letu 2014 bi moral Bor praznovati 55-letnico ustanovitve, Stadion 1. maj celo 65-letnico obstoja in na tem tudi nekaj delamo, čeprav smo v sila podobni situaciji kakor TK ali Odsek za Zgodovino pri NŠK. Pravzaprav smo tik pred trenutkom, ko bi lahko izbirali, ali bomo vse skupaj zaprli zaradi finančnih težav, ali pa iz varnostnih razlogov. Mogoče pa nas bo v to prisililo oboje.
Igor Kocijančič
prometne zveze - Z začetkom leta 2014
Celovec in Ljubljana prvič povezana z avtobusoim
CELOVEC/LJUBLJANA - Z začetkom leta 2014 bo prvič uvedena avtobusna zveza med Celovcem in Ljubljano. Avtobus bo štirikrat na dan vozil v Ljubljano in nazaj. Za povezavo med koroško in slovensko prestolnico bo poskrbel podjetnik Mirko Zeichen-Picej, zasebno podjetje pa bo do leta 2018 deležno tudi deželne podpore v višini 348.000 evrov, je sporočila deželna tiskovna služba.
Kakor je povedal referent za promet, deželni svetnik Rolf Holub (Zeleni), bodo od nove zveze imeli glavno korist predvsem dnevni migranti (v Sloveniji je zaposlenih nekaj sto Korošcev!) in študentje. Prav tako pa tudi drugi potniki, saj bo z novo čezmejno avtobusno zvezo mogoče priti tudi do ljubljanskega ali celovškega letališča.
Evropski denar za železniški predor pod Golico na baltsko-jadranski prometni osi
BRUSELJ/CELOVEC - Evropski parlament je na svoji torkovi seji sprejel smernice, ki omogočajo gradnjo železniškega predora pod Golico s pomočjo evropskih sredstev. Za dokončanje več milijard evrov vrednega projekta bi Evropska unija lahko prispevala do 30 odstotkov potrebnih sredstev.
Sklep Evropskega parlamenta so na Koroškem izrecno pozdravili, koroška deželna vlada pa je s posebno resolucijo že pozvala zvezno vlado na Dunaju, naj čim prej vloži načrte za visoko zmogljivostno železniško progo pod Semmerin-gom in skozi Koroško proti Italiji.
Predsednik gospodarske zbornice za Koroško Franz Pacher je ob tem zahteval, da se na Koroškem za železnico poišče nova podzemeljska trasa, ki ne bi vodila skozi turistične kraje ob Vrbskem jezeru. Trasa skozi Avstrijo je del balt-sko-jadranske osi, ki naj bi bila zgrajena do leta 2040.
Sejem Družina in zdravstvo v Celovcu obiskalo kar 26 tisoč ljudi
CELOVEC - Veliko zanimanje za družinske in zdravstvene teme je potrdil letošnji sejem »Družina in zdravstvo« v Celovcu. Tridnevni sejemski dvojček je obiskalo kar 26 tisoč ljudi, med njimi kar lepo število tudi iz sosednje Slovenije in Italije. 505 razstavljavcev je v sejemskih dvoranah informiralo o ponudbah in storitvah. Višek prireditve pa je bil obisk norveške princese Martha Louise. (il)
10
Četrtek, 21. novembra 2013
KULTURA
/
slovenski knjižni sejem - Skupna predstavitev novosti Mladike, ZZT-ja, Novega Matajurja in Goriške Mohorjeve
Bogata bera novih knjig slovenskih založb v Italiji
Včeraj je vrata odprl letošnji Slovenski knjižni sejem. Osrednji nacionalni dogodek posvečen knjigi in vsemu, kar je s knjigo povezano bo trajal vse do nedelje, 24. novembra. Tokratna prireditev se je predvsem za strokovno javnost pričela že dan poprej, z uvodnimi predavanji Založniške akademije in novostjo - Založniškim vrtiljakom, ki je namenjen medsebojnemu spoznavanju založb ter njihovi predstavitvi knjigotržcem. Na srečanju sta med desetimi založbami sodelovali tudi Mladika in Založništvo tržaškega tiska.
Ze tradicionalno so prvi uradni dan knjižnega sejma, v klubu Lili Novy v Cankarjevem domu, zaznamovale knjižne novosti »zamejskih« založb. Poleg ZTT in Mladike sta se predstavila še Novi Mata-jur in Goriška Mohorjeva družba. Martina Kafol je v imenu ZTT predstavila dvojezično pesniško zbirko Marka Kra-vosa z naslovom Sol na jezik / Sale sulla lingua, ki jo je založba izdala ob pesnikovi 70-letnici. »Gre za zbirko, ki je sad sodelovanja med avtorjem, prevajalko Darjo Betocchi in pesnikom Robertom Dede-narom,« je ob tem še dejala urednica. Sledila je predstavitev nove pesniške zbirke Aceta Mermolje Okruški in antologije Gradnikovih poezij Eros-Thanatos, ki jih je izbrala, uredila in prevedla prof. Fedora Ferluga. Antologija naj bi velja za prvi obširnejši prevod del slovenskega pesnika Alojza Gradnika v italijanski jezik. Za zaključek je Martina Kafol predstavila še publikacijo Morandini - Zlobec: Poeti e amici / Pesnika in prijatelja v kateri je zbranih 15 Morandinijevih pesmi, ki jih je v slovenščino prevedel Ciril Zlobec.
Urednik Miha Obit ( Novi Matajur) je predstavil literarni projekt Kodrijana, pri katerem sodeluje še Kulturno društvo Ivan Trinko in društvo Topolovo. Poudaril je, da gre za projekt s katerim se ponuja, povečini slovenskim literatom, možnost srečevanja, spoznavanja in ustvarjanja v beneški vasici Topolovo. » Letos smo znotraj tega projekta v nestrpnem pričakovanju pesniškega izdelka priznane slo-
Predstavniki slovenskih založb iz FJK na včerajšnji predstavitvi v Cankarjevem domu v Ljubljani
ro sa
venske pesnice Barbare Korun,« je med drugim še dejal Miha Obit.
V nadaljevanju je Alina Carli predstavila otroško revijo Galeb. Pri tem je posebej poudarila, da so letos pozornosti deležni predvsem mlajši, še neuveljavljeni ustvarjalci. Posebne predstavitve je bil deležen tudi Galebov šolski dnevnik, ki je tokrat izšel v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. V njem je osrednja tematska pozornost namenjena prav gledališču. V reviji Galeb sta bili prvič objavljeni zgodbi Svinčnik je zanje zapisal, avtorice Nine Kokelj in Saške Rakef, z ilustracijami mlade slovenske ilustratorke Nine Mrdenovič ter nove prigode Medveda in miške, avtorice Majde Koren, ki jih je v obliki stripov podal Bojan Jurc. V letošnjem letu sta zaživeli v novi, knjižni podobi. Sledila je predstavitev letošnjega ponatisa knjižice Škrobkov priročnik zdrave prehrane - Jem zdravo, živim zdravo, ki je nastala na podlagi Galebovega šolskega dnevnika. Zgodba o Sinji, ki odkriva čudoviti notranji svet lastne mame je prvenec Maše Ogrizek, z ilustracijami Dunje Jogan. Slikanica je namenjena ta-
ko mamam kot hčerkam in vsem tistim, ki starševstvo komaj okušajo. V sodelovanju z idrijskim rudnikom živega srebra je pri ZTT nedavno izšla še slikanica Prigode jamskega škrata Perkmandlca, avtorja Roberta Šabca, z ilustracijami Jurija Pfeiferja. Ob koncu predstavitve je Alina Carli predstavila še vodnik namenjen najstnikom, z naslovom Slovenija v žepu. Izšel naj bi do konca letošnjega leta.
Urednica Nadia Roncelli je izpostavila, da ukoreninjenost v tržaški kulturni prostor lahko smatramo kot osrednje vodilo letošnjega knjižnega programa založbe Mladika. Predstavila je delo Borisa Pahorja In mimo je šel spomin ter pri tem izpostavila, da gre za edino literarno Pahorjevo delo, ki je v letošnjem letu izšlo v njegovem rojstnem mestu (v popoldanskem času je na knjižnem sejmu sledil tudi pogovor z Borisom Pahorjem). Nadia Roncelli je izpostavila še avtorja mlajše generacije, tržaškega režiserja Igorja Pisona, ki je izdal knjigo dvanajstih kratkih zgodb o absurdih sodobne družbe. Sledila je predstavitev zadnjega romana Alojza Rebule z naslovom Pred po-
slednjim dnevom, ki naj bi bil za razliko od predhodnih, dogodkovno praviloma postavljenih v preteklost, pogosto v antiko, tokrat dogajal v prihodnosti. Urednica je predstavila še delo Irene Zerjal z naslovom Sumljive in abstraktne poezije, motivno ter žanrsko precej raznolik nabor pesmi, ki je nastajal v obdobju zadnjih tridesetih let. Nadia Roncelli je predstavila še delo Med mero in miste-rijem- Antični svet v delih Alojza Rebule avtorice dr. Jadranke Cergol. Med šte-
vilnimi letos izdanimi deli založbe Mladika naj omenimo še pravkar izdano delo Primorski Sokoli bodo še leteli in Čudovita zgodba, ki ga je uredil Mario Šu-šteršič ter Poletni seminar v devetih območnih enotah ZRS, avtorja Borisa Pan-gerca.
Sklepni del skupne predstavitve je pripadel Goriški Mohorjevi družbi. Marko Tavčar je na dogodku osrednjo pozornost namenil predstavitvi Koledarja Goriške Mohorjeve družbe za leto 2014. Le ta prinaša na 350 straneh vrsto zanimivih prispevkov o življenju Slovencev v Italiji s katerimi se izpričuje slovenska prisotnost na Tržaškem in Goriškem. Z izidom tokratnega koledarja pa pri založbi želijo počastiti devetdeset let delovanja družbe. Sledila je še predstavitev preostalih knjižnih novosti. Marko Tavčar je izpostavil delo Nekdaj v starih časih- Spisi Rada Bednarika (1902-1975) in prispevki o njem, kuharico Domače slaščice- 131 receptov najbolj priljubljenih primorskih in drugih sladic ter otroško slikanico O polžku Izidorju in druge živalske zgodbe, ki jo je napisala Anamarija Volk Zlobec, ilustrirala Nejka Selišnik.
Vse do zaključka knjižnega sejma se vse omenjene založbe predstavljajo tudi s prireditvami, ki potekajo v okviru spremljevalnega programa. Vstop na knjižni sejem je za vse obiskovalce brezplačen.
RoŠa
filmi@pnmorski.eu
GREMO V KINO
stalno gledališče fjk - Koncertno-glasbena ponudba
Glasbeni in burkaški talent dveh mladih glasbenikov
Violinista Alekseyja Igudesmana in pianista Hyung-Ki Jooja ter njuno burkaško poigravanje z glasbo so v Trst pospremile navdušene ocene zabave željnega občinstva, a tudi resnih, celo resnobnih glasbenikov, ki se očitno tudi sami radi nasmejejo. Kot je bilo sicer pričakovati, sta navdušila tudi množico gledalcev, ki jo je v torek, 19. novembra, njun nastop z naslovom A Little Nightmare Musica prive-del v veliko dvorano Rossettijevega gledališča v Trstu.
Glasbeniki, ki se poigravajo z glasbo, iz svojih glasbil izvajajo vsakovrstne zvoke, tudi porogljivo komične, in si med nastopom na vse načine nagajajo, če so v skupini, nikakor niso novost in tudi na odrih naše dežele smo jih videli že kar nekaj, naj omenimo le italijansko Bando Osiris, ki se pa posveča lahkotnejšim sodobnim žanrom; a tudi sestavov, ki igrajo tako imenovano resno glasbo, ni malo, vendar svoje nastope radi bolj intelektualistično obrnejo s citati sodobnejših skladateljev, manj znanih širokemu krogu.
Nasprotno mlada Aleksey Igude-sman in Hyung-Ki Joo, ki sta se spoznala v newyorški šoli za male nadarjene glasbenike Yehudija Menuhina, izbirata zelo
znane skladbe in izvajanje sprevračata s poudarjenimi burkaškimi prijemi in gagi, med katerimi je nekaj izvirnih, nekaj drugih že videnih, vsekakor pa vseh v velikem izobilju. Poleg spreminjanja tonalitete in prehajanja iz resne klasične skladbe v pop popevko, denimo iz koncerta Rahmani-nova v uspešnico All by Myself, izvedbi do-
dajata komične skeče, med igranjem ple-šeta, si nagajata, se pogovarjata z občinstvom, ki se jim prav rado pridruži z zapetim mukanjem v refrenu popevke o kravi ali s telovadnimi vajami. Vsekakor je v ospredju njunega nastopa volja, da bi občinstvo zabavala, in svoji glasbeni vir-tuoznosti dajeta manj poudarka. (bov)
Le passé - Il passato
Francija - Italija 2013 Režija: Asghar Farhadi
Igrajo: Bérénice Bejo, TaharRahim, AH Mosaffa in Pauline Burlet Ocena: ★★★★
Ahmad se iz Teherana pripelje v Francijo k Marie, ki potrebuje njegov podpis za razporoko. Ko moški dospe na nekdanji dom izve, da si je žena medtem ustvarila novo življenje in da se misli v novo poročiti s Samirom, čigar žena je v komi. Marie ima namreč že dve hčerki iz dveh prejšnjih zvez in s starejšo Lucie tudi zelo slab odnos. Ahmad misli prenočiti v hotelu, Marie pa ga zaprosi, naj se raje ustavi na njunem bivšem domu. Iz preteklosti privre tako na dan cel kup zamolčanih resnic in skrivnosti, mimo katerih se je nemogoče lotiti nove prihodnosti. Le Passé (Preteklost) iranskega režiserja in oscarjevega nagrajenca Asg-hara Farhadija ima za protagonistko izredno Bérénice Bejo, ki je na preteklem festivalu v Cannesu, prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo. Bejo je pred tem zaslovela z drugim filmom, ki so ga prav tako predstavili v Cannesu, pred par leti in si je nato prislužil oskarjevo nagrado za najboljšo režijo. To je bil nemi celovečerec The Artist, režiser filma pa Michel Ha-zanavicius, s katerim je Bejo tudi poročena.
Asghar Farhadi pa se je na mednarodni filmski sceni uveljavil najprej z berlinskim srebrnim medvedom in nato še z oskarjem za film Nader in Simin se ločujeta. O tem priznanju mediji v Iranu niso poročali iz političnih razlogov.
S filmom Preteklost pa Farhadi še enkrat potrjuje izreden talent scenarista in režiserja, ki je svojo zadnjo zgodbo preselil iz Irana na pariška tla oziroma v predmestje Pariza, kjer preteklost neizprosno pogojuje življenja Ahmada, Marie, Samira in Lucie, ki se v večji ali manjši meri počutijo krive za določene odločitve, ki so nato pogojevale druge. In kot trdi Farhadi, je o bodočnosti nemogoče razmišljati, če se pred tem ne uredi s preteklostjo. (Iga)
ITALIJA, SVET
Četrtek, 21. novembra 2013
1 1
rim - Resolucija Gibanja 5 zvezd ni prodrla
Zavrnjena nezaupnica ministrici Cancellierijevi
Ob obisku Hollanda demonstracije proti hitri železnici
Demonstracije v Ul. Giubbonari
ansa
RIM - Včeraj je bil na italijanski politični sceni razgiban dan. Začel se je z razpravo v poslanski zbornici, kjer je nastopila ministrica Annamaria Cancellieri in še enkrat odločno ponovila, da je bilo njeno ravnanje v zadevi Ligresti povsem korektno. Ministrico, kot je znano, brani Kvirinal, proti njenenemu odstopu pa se je odločno opredelil tudi predsednik vlade Enrico Letta, ki
je predsinočnjim osebno posegel na zborovanju poslancev Demokratske stranke, rekoč, da je napad na ministrico napad na vlado.
Poslanci DS so se, kljub različnim pogledom, nazadnje kompak-tirali. Tako je včeraj resolucija o nezaupnici ministrici, ki jo je predložilo Gibanje 5 zvezd, bila zavrnjena z veliko večino glasov. Cancellierijeva tako ostaja v vladi, čeprav je njen po-
olbia - Včeraj pokopali žrtve in nadaljevali z reševalno akcijo
Sardinija žaluje in se pobira na noge
Škof Giuseppe Sanguinetti je v pogrebnem nagovoru poudaril, da je poleg narave za to katastrofo odgovorna tudi človeška roka
OLBIA - Po strahovitem razdejanju, ki ga je v ponedeljek na Sardiniji povzročil ciklon, so se vojaki, Civilna zaščita in številni prostovoljci včeraj ves dan spopadali z najnujnejšimi deli za odpravo posledic vodne ujme. Čistili so številna poplavljena stanovanja in hiše, skoraj dva tisoč izseljenim pa so skušali zagotoviti vsaj zasilna bivališča. Medtem so reševalne ekipe včeraj na območju kraja Ona-ni blizu Nuora iskali še zadnjega pogrešanega, kmeta, ki je izginil med poplavo deročega hudournika. še vedno upajo, da se ne bo pridružil seznamu šestnajstih smrtnih žrtev, kolikor jih je doslej zahteval ciklon.
Položaj na otoku ostaja zelo težak. Med drugim poleg že itak ogromne škode grozi še okoljska katastrofa zaradi težko poškodovanih kakih dvajsetih čistilnih naprav, ki so bile namenjene tudi preskrbi s pitno vodo. Na številnih območjih še vedno ni električne energije, pretrgane pa so tudi telefonske zveze, kar znatno otežuje zagotavljanje pomoči.
Včeraj so tud pokopali 15 žrtev ciklona. Danes bodo v Nuoru pokopali policista Luca Tanzija, ki je umrl, medtem ko je spremljal rešilca rdečega križa. Včeraj pa je bil v Olbii pogreb šestih umrlih, ki se ga je udeležila tudi ministrica za integracijo Cecile Kyenge. Škof Giuseppe Sangui-netti je v pogrebnem nagovoru poudaril, da je poleg narave za to katastrofo odgovorna tudi človeška roka. Najbrž bi bilo žrtev manj, če bi se naučili spoštovati naravo, je še dejal škof.
Štiri člane brazilske družine, očeta, mater, sina in hčer, ki so umrli v kraju Arzachena, ko je voda zalila klet, v kateri so bivali, pa bodo prepeljali v Brazilijo.
Reševanja ljudi so na nekaterih območjih potekala tudi včeraj, težave pa so pri tem povzročale zlasti številne prekinjene cestne povezave. Z asistenco razseljenih se ukvarja kakih petsto gasilcev, ki so se jim pridružile ekipe kolegov iz vse Italije. Veliko gasilcev preverja stabilnost bivalnih prostorov, ki jih je poškodovala deroča voda.
Predsednik vlade Enrico Letta, ki je Sardinijo obiskal tako po katastrofi, je poleg dvajsetih milijonov evrov za nujne posege, poskrbel za imenovanje izrednega komisarja (inženir Carlo Cicalo), ki bo v imenu vlade koordiniral nujne posege. Škodo je sicer treba še oceniti, za kar bo potrebnega še nekaj časa, vendar je govor o kakih dvesto milijonih evrih posegov, zlasti na za popravilo poškodovanih infrastruktur kot so ceste , železnice in mostovi.
m
IJ
fe -
d > >
Posnetek s pogrebne slovesnosti v Olbii
ansa
strasbourg - Nagrajena v Evropskem parlamentu
Malala pozvala poslance, naj pogledajo čez meje Evrope
STRASBOURG - Po torkovi potrditvi večletnega proračuna EU so imeli evropski poslanci včeraj še en naporen dan. Potrdili so vrsto dosjejev, ki bodo ključni v prihajajočem finančnem obdobju - med drugim prenovljeni regionalno in kmetijsko politiko ter proračun za 2014. 16-letna Pakistanka Malala Ju-safzaj je medtem v Strasbourgu sprejela letošnjo nagrado Saharova. Mlado borko za pravico deklic do izobraževanja v Pakistanu in po vsem svetu je zbrana množica pozdravila s stoječimi ovacija-mi. Prestižno nagrado za svobodo misli je Malala prevzela »v imenu Boga« in jo posvetila ljudem po vsem svetu, ki se borijo za temeljne človekove pravice.
Evropske poslance je pozvala, naj pogledajo čez meje Evrope, v države, kjer so ljudje oropani temeljnih pravic. Na pomoč čaka 57 milijonov otrok, ki si ne želijo i-phonov in sladkarij, ampak samo knjige in peresa. Pozvala je tudi k spremembi ideologije moči, saj najmočnejša država ni tista, ki ima največ vojakov in orožja, ampak tista z izobraženimi, sitimi, svobodnimi, enakopravnimi ljudmi.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je neustrašno mladenko označil kot borko, junakinjo in izredno mlado žensko ter že tudi globalno ikono boja za pravico vseh otrok do izobrazbe.
Ko se je navdušenje nad Malalo malce poleglo, je steklo «običajno» delo. Po več kot letu dni pogajanj je Evropski parlament danes prižgal zeleno luč za končni dogovor spremenjeni ureditvi kohezijske in re-
Malala Jusafzaj v Strasbourgu ansa
gionalne politike EU v obdobju2014-2020. Za ta sveženj bo v prihodnjih sedmih letih na voljo 325 milijard evrov, za sedem odstotkov manj kot v iztekajočem se finančnem obdobju, od tega približno tri za Slovenijo. Te bodo za našo in druge države v luči krize nepogrešljiv vir investicij.
Prenovljena kohezijska politika bo bolje usklajena s cilji strategije Evropa 2020 za gospodarsko rast. Investicije se preusmerjajo v realno gospodarstvo, na področja, ki so ključna za ustvarjanje delovnih mest in rast, potem ko se je denar v minulih letih prepogosto stekal v ceste, letališča in podobne projekte. Poleg tega se bistveno spreminjajo pravila črpanja sredstev.
Poleg tega je glasovalni aparat v Strasbourgu včeraj pritrdil reformi skup-
ne kmetijske politike, ki bo odslej bolj 'zelena' in pravičnejša. Čeprav se že skoraj tri desetletja vztrajno krčijo, bodo izdatki za pomoč evropskim kmetom in razvoj podeželja tudi v prihodnjih sedmih letih predstavljali kar tretjino proračuna EU.
Prenovljena kmetijska politika EU naj bi predvsem zagotovila boljše ravnotežje med prehransko varnostjo in varovanjem okolja, kmete bolje pripravila na soočanje z izzivi prihodnosti ter bo pravičnejša, saj bo denar bolj enakomerno porazdelila med države in tudi kmete znotraj držav.
Skozi sito parlamenta je včeraj dokončno šel še proračun unije za prihodnje leto. Podobno kot njegov sedemletni «brat» je tudi prihodnji proračun skromnejši od svojega letošnjega predhodnika, in sicer za dobrih šest odstotkov.
Unija bo lahko v prihodnjem letu porabila 135,5 milijarde evrov. Ta številka je kompromis - članice so namreč želele odobrena plačila za prihodnje leto omejiti na 135 milijard evrov, Evropski parlament pa je zahteval 136,4 milijarde evrov. Parlament je nasprotoval predvsem krčenju sredstev, namenjenih raziskavam, in investicijam za spodbujanje gospodarske rasti in za odpiranje novih delovnih mest, še posebej za mlade. Programu za raziskave Obzorje 2020 bo v letu 2014 tako namenjenih okoli devet, programu Erasmus+ pa milijarda in pol v zavezah. Več kot tri in pol milijarde evrov v zavezah bo šlo za zagon pobude za zaposlovanje mladih.
ložaj včeraj postal še dodatno pre-keren potem ko je v javnost prišla izjava podjetnika Salvatoreja, ki je preiskovalcem dejal, da je pred časom »uspešno« posegel pri Berlus-coniju (ko je bil ta predsednik vlade) v korist Cancellierijeve, ki je takrat želela ostati na čelu prefekture v Parmi. Ministrica je včeraj Ligrestijevo izjavo zavrnila kot lažnivo in brez vsake osnove.
Včeraj pa je bil za Letto tudi dan obiska francoskega predsednika Fran-coisa Hollanda. Predsednika, ki sta se srečala v rimski vili Madama, sta med drugim razpravljala o skupni platformi obeh držav za evropsko politiko stabilizacije na kriznih žalriščih, in to v perspektivi italijanskega semestra predsedovanja Evropski uniji.
V skupni deklaraciji ob zaključku srečanja sta Letta in Hollande povedala, da Italija in Francija ocenjujeta kot prioritetno izgradnjo kraka hitre železnice med Lyjo-nom in Turinom. V dokumentu se obenem poudarja pomen evropskih sredstev kot odločilne važnosti za realizacijo projekta. Letta je pri tem dodal, da se bosta državi zavzemali tudi za železniški krak Turin-Cuneo-Ventimiglia-Nica.
Medtem je v rimskem centru potekala nepričakovana demonstracija okoljskih gibanj na Trgu Campo de' Fiori. Prišlo je do napetosti in prerivanj s policijskimi enotami, ko so demonstranti poškodovali tablo pred sedežem Demokratske stranke v Ulici Giubbonari. Razbili so tudi oglasno desko in pomazali zidove ob vhodu. Kandidat za skretarja Cu-perlo je dejanje označil kot »fašistično«. Med spopadi s policijo je bilo osem ranjenih, od tega šest agentov, en demonstrant in nek aktivist Demokratske stranke.
Aktivisti gibanja proti hitri železnici so medtem uprizorili povor-ko okrog parlamenta. Ves dan so se z vmesnimi pavzami nadaljevale občasne praske med policijo in demonstranti.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
29.7838,60 -722,58
SOD NAFTE
(159 litrov)
107,85 $ +0,87
EVRO
1,3527 $ +0,20
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
20. novembra, 2013
valute	evro (povprečni tečaj) 20. 11. 19. 11.	
ameriški dolar	1,3527	1,3502
japonski jen	135,20	134,89
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,329	27,368
danska krona	7,4590	7,4585
britanski funt	0,83765	0,83850
madžarski forint	296,78	296,96
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7025	0,7025
poljski zlot	4,1867	4,1829
romunski lev	4,4465	4,4488
švedska krona	8,9195	8,9613
švicarski frank	1,2323	1,2333
norveška kron	8,2280	8,2285
hrvaška kuna	7,6453	7,6428
ruski rubel	44,4208	44,1623
turška lira	2,7197	2,7149
avstralski dolar	1,4418	1,4341
braziljski real	3,0705	3,0623
kanadski dolar	1,4145	1,4092
kitajski juan	8,2434	8,2274
indijska rupija	84,5230	83,9550
južnoafriški rand	13,6817	13,6524
1 2 Četrtek, 21. novembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Občani zmedeni in jezni zaradi obiskov inšpektorjev podjetja UCIT
Pregled kurilne naprave je treba opraviti vsako leto
Družine, ki stanujejo v občini Špeter (San Pier d'Isonzo), v Ločniku in na Maj-nicah, so med koncem oktobra in začetkom novembra prejele pismo videmskega podjetja UCIT, ki bo odslej v imenu goriške pokrajine izvajalo nadzor nad pravilnim vzdrževanjem kurilnih naprav na Goriškem.
V	teh tednih so inšpektorji podjetja že obiskali več domov, marsikateri občan pa je bil negativno presenečen (in razburjen), ko je ugotovil, da bo moral plačati 67 evrov, čeprav je bil prepričan, da se je pri vzdrževanju kurilne naprave držal predpisov. Resnici na ljubo so le-ti dokaj zapleteni, kar je med Goričani ustvarilo precej zmede. Glede dolžnosti občanov si celo združenja potrošnikov in inštalaterji niso edini, zato smo podpredsednico pokrajine Maro Černic zaprosili za pojasnilo.
Zakaj je pokrajina zaupala zunanji ustanovi nadzor nad vzdrževanjem kurilnih naprav na Goriškem?
Na podlagi državnega zakona št. 10/1991 je treba redno preverjati delovanje kurilnih naprav, da se prepreči izpuščanje škodljivih snovi v ozračje. Za nadzor nad spoštovanjem teh predpisov, ki so povezani z zaščito okolja, so odgovorne pokrajine.
V	preteklosti je naša pokrajina izvajala kontrolo le s tem, da je preverjala tehnično dokumentacijo, ki so jo po obveznem pregledu naprav na pristojne pokrajinske urade naslavljali občani oz. inštalaterji, pred dvema letoma pa smo sklenili, da nadzor nadgradimo in ga zaupamo podjetju, ki ima na tem področju večletno izkušnjo. Tako smo odkupili delež podjetja UCIT, ki je pred nekaj tedni začelo pošiljati na Goriško svoje inšpektorje. Začeli so v San Pieru, Ločniku in na Majnicah, v prihodnjih mesecih in letih pa bodo sledile še druge občine in vasi.
Kako pogosto je treba preverjati emisije kurilnih naprav?
Po novem zakonu, ki je stopil v veljavo letos poleti, je treba za kurilne naprave z močjo med 10 kW in 100 kW opraviti
Kurilna naprava
foto s.b.
kontrolo vsaka štiri leta. Pri tem mora občan plačati neke vrste pristojbino pokrajini, ki znaša 13 evrov. Ta »prispevek« je bilo treba plačevati že pred uvedbo novega zakona: znašal je 7 evrov, plačati pa ga je bilo treba vsaki dve leti, kar pomeni, da je strošek po novem za en evro nižji.
Kontrola plinov pa ne sovpada z vzdrževanjem kurilnih naprav...
Drži. Lastniki kurilnih naprav morajo redno skrbeti tudi za samo vzdrževanje naprave, kar ni povezano z zaščito okolja, temveč z varnostjo. Preglede je treba praviloma opraviti vsako leto, razen v primerih, ko je v navodilih za uporabo kurilne naprave naveden drugačen časovni presledek. To se zgodi zelo redko.
Predstavitev pobude
Nasilju recimo ne!
V palači Attems v Gorici bo 24. in 25. novembra posvet »Per me e no!«, ki ga ob svetovnem dnevu proti nasilju nad ženskami prirejata združenje Uniqe in goriška pokrajina s podporo številnih ustanov. Pobudo so predstavile pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, predsednica pokrajinske komisije za enake možnosti Elisabetta Medeot ter mlade ustanoviteljice združenja Uniqe - Lorena Persoglia, Valentina Sivec in Miriam Marega -, ki so želele javnost seznaniti s problemom nasilja med domačimi zidovi in delovanjem ustanov, ki žrtvam pomagajo. Program, ki so ga oblikovale s pomočjo podpisnikov protokola proti nasilju nad ženskami, se bo začel 24. novembra.
bumbaca
Ob 11. uri bodo predstavili center SOS Rosa, ob 11.30 bo spregovorila odvetnica Mar-zia Pauluzzi, ob 16. uri pa bo na vrsti pokrajinska svetovalka za enake možnosti Ful-via Raimo. Ob 17. uri bo na ogled spektakel »Rosso di donna«, sledila pa bo degu-stacija v priredbi hotela Internazionale. 25. novembra bodo ob 10. uri predstavili center Da donna a donna, sledila pa bo okrogla miza s silami javnega reda. Ob 12. uri bo nagrajevanje natečaja, ob 15. uri bosta predavala psihoterapevta Marco Finizio in Joan Canciani. Ogledu kratkega filma Qualcuno alla porta bo sledila okrogla miza, ob 17. uri pa bo spregovorila ravnateljica Anna Candolf. Ob 17.30 bo gostja pobude oblikovalka Elisabetta Armellin, ob 18. uri pa se bo začela modna revija.
Kaj pa preverjajo inšpektorji podjetja UCIT?
Inšpektorji preverjajo, ali lastniki kurilnih naprav redno opravljajo tako okoljske kot varnostne preglede. 67 evrov, ki sicer ni globa, ampak plačilo za inšpekcijsko kontrolo, plačajo tisti, ki obveznih tehničnih pregledov niso opravili.
Izvedeli smo za občane, ki so lani opravili pregled, inšpektor pa jim je v prejšnjih dneh vseeno zaračunal 67 evrov.
Občan mora dokazati, da je pokrajini plačal »okoljski prispevek«, ki je do julija znašal 7, po novem pa 13 evrov. Pokrajini mora dokazilo o plačilu poslati in-štalater, ki je pregled opravil, ali pa sam lastnik kurilne naprave, ki pa mu je inštalater dolžan sporočiti, da je plačilo pristojbine obvezno. V primeru, ki ga navajate, je možno, da na računu ni bilo potrdila o plačilu »okoljskega prispevka«. Če je tako, je treba ugotoviti, ali je inštalater potrdilo poslal pokrajini - v tem primeru bo podjetje UCIT občanu vrnilo 67 evrov - ali pa tega ni naredil. V drugem primeru je občan dolžan plačati.
Ali ni krivično, da plača občan, če ga inštalater ni seznanil z obveznim plačilom pristojbine?
Problem morata rešiti občan in in-štalater. Dejstvo je vsekakor, da sta bila letno vzdrževanje in plačevanje pokrajinskega »okoljskega prispevka« obvezna že pred uvedbo inšpektorskih kontrol.
Ali je pokrajina pred uvedbo kontrol poskrbela za primerno informiranje občanov o teh novostih?
Pred časom smo sklicali novinarsko konferenco, natisnili pa smo tudi informativne letake, ki smo jih oktobra razdelili v San Pieru in Ločniku. Zgleda, da na Majnicah zaradi nesporazumov z distributerjem letaka niso prejeli pravočasno, kljub temu pa bi morali občani vedeti, da je redno pregledovanje in vzdrževanje obvezno. (Ale)
tržič - Legambiente
Alternative premogu
Okoljevarstvena zveza Legambiente odločno nasprotuje nadaljnjemu sežiganju premoga v tržiški termoelektrarni podjetja A2A, zato poziva deželo, naj spremeni energetsko politiko v naših krajih in naj pripomore k večjemu izkoriščanju obnovljivih virov energije. V zvezi Legambiente so prepričani, da je treba dokončno zapreti dve sežigalni peči na premog, ki so jih v tržiški termoelektrarni zgradili v letih 1965 in 1970. »V Italiji smo letos z obnovljivimi viri krili 34 odstotkov povpraševanja po električni energiji, zato pa je jasno, kateremu sektorju je treba namenjati nove naložbe,« so prepričani okoljevarstveniki in opozarjajo, da bo družbi A2A leta 2017 zapadlo okoljsko dovoljenje za sežiganje premoga, ki ga zatem ne gre obnoviti. »Mi smo pripravili alternativni predlog tistemu, v okviru katerega si družba A2A prizadeva za nadaljnje sežiganje premoga. Po našem mnenju je treba porušiti kurilni peči, v katerih so nekoč sežigali kurilno olje in ju zdaj ne več uporabljajo; območje je treba zatem bonificirati in ga dati na razpolago pristanišču. Hkrati je treba zgraditi sončno elektrarno, ki bi proizvajala 2 do 3 megavate energije, in zgraditi novo elektrarno na plin z močjo 100 megavatov, ki bi jo povezali na plinsko omrežje, oddaljeno komaj en kilometer,« poudarjajo iz zveze Legambiente in pozivajo krajevne upravitelje, naj se zgledujejo po Nemčiji in še zlasti Danski, kjer bodo leta 2050 vse povpraševanje po elektriki krili z obnovljivimi viri energije.
gorica
»Naše kraje vodimo v pogubo«
Imenovanje Emilia Sgarlate za predsednika konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola je v Gorici sprožilo val nezadovoljstva - predvsem med tistimi, ki so si na čelu ustanove želeli svežega obraza. Sgarlata je namreč v zadnjih petnajstih letih vodil Trgovinsko zbornico, še pred tem je sedel v upravnih svetih raznih podjetij z javnim kapitalom. »Kot da bi hoteli zadušiti mesto, mu preprečiti katerikoli razvoj, ignorirati kompetence in nagraditi vedno ene iste ljudi s patetično zamenjavo stolčkov,« je oster načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cingola-ni, ki pojasnjuje, da je Sgarlatovo imenovanje na čelo konzorcija predlagala ravno goriška občina. »Tudi pokrajina pa ga je na žalost volila,« pristavlja Cingolani in opozarja, da 74-letni Sgarlata nima nikakršne izkušnje na področju univerzitetnega izobraževanja, kljub temu je med redkimi na Goriškem, ki že leta sedi na najpomembnejših vodilnih mestih. »Gre za šolski primer, kako vodimo državo in tudi naše kraje v pogubo,« poudarja Cingolani.
Kritike imenovanju so prišle tudi iz občanske liste »Per Gorizia«, ki v goriškem občinskem svetu podpira večino župana Ettore-ja Romolija. Občinska svetnika Fabrizio Ore-ti in Celestino Turco poudarjata, da v mestu ni več medgeneracijske zamenjave, zaradi česar mladi izgubljajo vsako upanje v krajevne politike. »V Severni Evropi lahko 28-letnik zaseda vodilna mesta, ki jih v Italiji dosežeš - če si srečen - po petdesetem letu starosti,« poudarjata Oreti in Turco, pri čemer ugotavljata, da so tudi v krajevni politiki na vodilnih mestih vedno ene in iste osebe. Nad Sgarlatovim imenovanjem se zgražajo tudi v Gibanju 5 Zvezd. Načelnica svetniške skupine v občinskem svetu Manuela Botteghi opozarja, da so »za Sgarlato dobili mesto, kjer bo lepo prezi-mil, ne da bi delal škode«. Botteghijeva opozarja, da stane konzorcij letno okrog 200 tisoč evrov. »Včeraj Trgovinska zbornica, danes univerzitetni konzorcij, jutri kako javno podjetje. Sistem res deluje na ta način,« poudarja Bot-teghijeva, ki zato pogreša obnovo, seveda ne le generacijsko.
sovodnje - Ob nekdanji sežigalnici opravljajo zemeljska dela
Zahteva po analizah
Klemše: »Pridobljeni podatki bi potrdili ali zanikali prisotnost nevarnih spojin v zemlji«
Sovodenjski občinski svetnik Vladimir Klemše je pisal pokrajinski odbornici za okolje Mari Černic v zvezi z zemeljskimi deli ob nekdanji sežigalnici na meji med goriško in so-vodenjsko občino, ki bi jih bilo po njegovem mnenju vredno izkoristiti za ugotavljanje prisotnosti nevarnih spojin v zemlji. Pismo je Klemše v vednost poslal tudi sovodenjski županji Alenki Florenin.
»Na objektu nekdanje sežigalnice komunalnih odpadkov v industrijski coni med Štandrežem in So-vodnjami potekajo že dalj časa obsežna zemeljska dela. Prostor naj bi preuredili v zbirni center kosovnih in drugih odpadkov za goriško občino. Sežigalnica je prenehala obratovati pred desetimi leti. Ob koncu osemdesetih let je sovodenjska občinska uprava poskrbela za izvedbo analize za ugotavljanje prisotnosti nevarnih in zdravju škodljivih snovi, ki nastajajo ob izgorevanju odpadkov, zlasti plastičnih mas. Sledila je zahteva po
saniranju objekta, polemike in, končno, tudi prvi sanacijski posegi, v letu 2004 pa zaprtje obrata,« je zapisal Klemše, ki je z ozirom na uresničevanje novega načrta izrabe prostora in z ozirom na obsežna zemeljska dela prepričan, da bi bilo smotrno poskrbeti za izvedbo - dokler dela še trajajo - nove analize glede prisotnosti nevarnih snovi v neposredni bližini obrata, kakor tudi v določeni razdalji od obrata. »Ne gre za pobudo s ciljem pogrevanja starih sporov in polemik. Pridobljeni podatki naj bi potrdili ali pa zanikali dosedanje ugotovitve oz. vedenje glede roka trajanja oziroma razgraditve nevarnih spojin, še zlasti dioksinov, ki nastajajo ob izgorevanju odpadkov. Pri tem velja posebej opozoriti na dejstvo, da je obrat že deset let že zaprt.« Klemše se sprašuje, kolikšne so vrednosti nevarnih spojin v zemlji, in zato upa, da bodo na pokrajini predlog, ki zadeva širšo skupnost, obravnavali z največjo pozornostjo.
Upepeljevalnik
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 21. novembra 2013
13
gorica - Srečanja Foruma vse bolj kakovostna
Zamudimo še zadnji vlak in bo mesto postalo vas
Sedež goriškega Foruma v Ascolijevi ulici postaja iz meseca v mesec vse bolj kakovostni kraj za sestajanje »drugačne« Gorice. Drugačne v smislu različne od ustaljene in več desetletij trajajoče upravne nepremičnosti in miselne konservativnosti. Poleg tega se tamkajšnjega sestajanja udeležuje vselej veliko število poslušalcev in poslušalk. Točneje povedano, okrog štirideset. Več jih v manjši predavalnici niti ne sedi. Doslej smo poročali prav o vseh pobudah. Zadnja je bila v torek pod večer.
Vsebina tokratnega razpravljanja je bilo stanje odnosov med Italijani, Slovenci in Furlani v Gorici ter vprašanje »razdalje - bližine« med Gorico in Novo Gorico. Priliko za takšno obravnavo je nudil izid okrogle, 100. številke revije Isonzo Soča, ki hkrati slavi petindvajset let izhajanja.
Večer je uvedel Andrea Bellavite in ponudil več iztočnic petim predvidenim udeležencem razprave ter seveda ostalim prisotnim. Boris Peric je v imenu založništva revije pronicljivo in nazorno priklical spomin na začetke, ko je Transmedia vnesla v Gorico novo obliko kulturne podjetnosti v smeri preseganja obrobne zaprtosti slovenske narodne skupnosti. Sčasoma je nastal filmski multicenter, revija Isonzo Soča pa je prevzela pisni projekt iste filozofije. Vsekakor se založnik ni nikoli vmešaval v podrobne izbire in usmerjenosti. Odprta vprašanja so se vrtela vselej okrog, kajpada, finančnih sredstev. Prva leta je bilo nekaj drobne reklame mestnih lokalov, podjetij in trgovin. Sredstva so bila tako zanemarljiva, da niso bila vredna napora. Tudi prodaja je zelo omejena; mesto časopisa ne kupuje, ker je goriško prebivalstvo nezaupljivo in se v dialektičnih razmišljanjih ne znajde. Število prodanih izvodov ne sega preko 400, kar sicer ni malo za samo mesto, v okolico pa ne prodrejo, v Novo Gorico pa sploh... Tudi širše ozemlje raje drsi v slepo ulico. Posledica je postopna erozija mesta kot takega, saj se spreminja v vas. Številke obiskovalcev
Srečanje na sedežu Foruma
bumbaca
v goriških in tržiških kinodvoranah so zgovorne. Gorica je pod državnim povprečjem, Tržič pa ga dvojno presega.
Postavlja se torej vprašanje, kako ostati na površju, kako se izogniti potopitvi?! Politika ne kaže nobenega poleta in ne izkorišča tistega, kar Goriška lahko izrazi in uveljavi: povezanost kultur različnih skupnosti, izpostavljanje posebnosti prostora, ki jih v globalnem prostoru ni. V teku je proces, po katerem se središče pozornosti usmerja v Tržič, Trst, Videm in celo Krmin, na drugi strani pa v Postojno in Koper. Sledilo je predvajanje nekakšnega predstavitvenega filma Goriške. Običajni pejsaži, ki jih poznamo na pamet; tokrat jih je bilo mogoče pogledati iz zraka.
Anna Di Gianantonio je izpostavila zasluge revije, ki je presegla stare kalupe o doživljanju poso-škega prostora. Goriški prebivalci so se zavedli, da so tu identitete bolj zapletene, kot so jih učili v šoli, in veliko manj banalne. Razočaranje je nastopilo le nekaj let po brisanju postopkov za prestop meje. Od pričakovanega in napovedanega se ni pripetilo skoraj nič. Stiki so se celo skrčili. V tem je politika zatajila, saj je politični razred zabetoniran in se ne prenavlja.
Sodelavec Agostino Colla je skupaj z glavnim urednikom Dariom Stasijem predstavil s pomočjo diapozitivov že dolgo napovedano jumbo tablo o 36 najznačilnejših krajih, ki so pomembni za goriško zgodovino 23. stoletja. Ponovila sta vrsto premislekov in v glavnem razočaranj, iz katerih ni videti izhoda. Samo primer: tabel ni še in sedaj se govori o treh namesto začetnih sedem. EZTS ne kaže bistvenih premikov (velika osebnost kot Franco Frattini se je umaknila), a to je za mesto Gorica in seveda za Novo Gorico z okolico zadnji vlak. Zamudimo tega in sprijazniti se bo potrebno z »vaškostjo«.
Tudi Igor Komel ni mogel postreči s čim spodbudnim glede na svoje izkušnje in pobude iz preteklosti. Umestno pa je zaradi prisotnosti v Gorici tudi Sardincev spomnil na tragedijo, ki jo doživljajo na otoku zaradi povodenj. Nato je poseglo še pet oseb, ki so dodatno razživele razpravo s svojimi izkušnjami, opažanji in predlogi: pasivno znanje obeh jezikov, velikopotezne prireditve, razumevanje mladih, ki nočejo biti vselej in stalno narodno ali jezikovno opredeljeni, italijanski del prebivalstva naj podrobneje spozna razčlenjenost mestne slovenske skupnosti, prihodnost naj se gradi na sposobnosti privlačevanja, brez smisla so komunalni in urbanistični dvojniki, graditi je potrebno na razvoju fakultet... Za konec drobno opažanje kronista: Slovenci so v posegih uporabljali povedni naklon, Italijani ali Furla-ni pa pogojnega. (a.r.)
pevma - Otroke nagovorila mama, ki je do najstniških let živela v Afriki
Podoživeli Eritrejo
Na osnovni šoli Josip Abram v Pevmi so v prejšnjih dneh gostili Germano Ruffin, mamo Emila Sa-badinija iz četrtega razreda, ki se je rodila v Eritreji, kamor so že njeni dedki odšli za kruhom, in tam živela do najstniških let. Ruffinova je pevmsko šolo obiskala dvakrat. Ob prvem obisku je prišla v šolo v karakteristični eritrejski noši, lase ji je pokrival »fatu«, neke vrste ruta. Učenci so z zanimanjem prisluhnili njenemu izredno prijetnemu pripovedovanju. Ruffinova je otroke v sliki in besedi popeljala v svet ob Rdečem morju, v Eritrejo. Ime izhaja iz grške besede »erythros«, ki pomeni rdeče, od tu tudi ime Eritreja, kjer je zemlja rdečkasta in iste barve tudi morje. Otrokom je predstavila to deželo, njene zemljepisne značilnosti, na kratko opisala njeno zgodovino, težave, s katerimi se soočajo njeni prebivalci, pevmski otroci so spoznali eritrejsko floro in favno, navade in šege. Ruffinova je s seboj prinesla tudi vrsto predmetov in eri-trejskih oblačil. Seveda niso manjkale niti začimbe. Otroci so spoznali, kako se v Eritreji kuha kava, kako močno pikanten je njihov golaž, kako ženske šivajo bombažne obleke, kako si pletejo kitke, s čim in kako se igrajo otroci, ki so zelo iznajdljivi in si sami izdelujejo igrače.
Neverjetno lepo se jim je zdelo, da si na Rdečem morju kar na površju, ne da bi plaval, tako je slano in toplo, doseže tudi 33 stopinj. Še posebno zanimiv in poln skrivnosti
Germana Ruffin z učenci pevmske osnovne šole
fotol.j.
se jim je zdel kraj nad vulkanom, kjer ne smeš hoditi zaradi vročine tal in strupov, ki prihajajo iz zemlje. Tja si upajo le pogumni ljudje, ki vedo, kako se je treba na tem območju premikati. Ruffinova je spregovorila tudi o revščini, o rasizmu, o boleznih. V razredu jih je bilo 35, večino so predstavljali temnopolti domačini, za vzorec je bilo belcev. Ruffino-va se dobro spominja, kako je njena učiteljica redno pretepala temnopolte učence. V Eritreji morajo moški v vojsko pri osemnajstem letu; v njej ostanejo do 55. leta starosti, saj se bojijo, da bi Etiopija ponovno zav-
zela Eritrejo. Doma so torej le ženske, ki same skrbijo za otroke; ker ni denarja, morajo trdo delati. Učenci iz pevmske osnovne šole so tudi izvedeli, da so v Eritreji dnevi topli in noči mrzle, zato zvečer zakurijo peči. V Eritreji živijo ljudje različnih narodnostnih skupnosti. Vsak se drži lastne kulture in vere. Ruffino-va je otrokom zapela državno himno in zmolila muslimansko molitev, ki jo je vsak dan slišala z minareta.
Drugo srečanje je popestrila delavnica pisanja. Učenci tretjega, četrtega in petega razreda so spoznavali aramajščino oz. aramajsko
pisavo, ki ima več kot 200 glasov. Učili so se brati, bili so res pridni, saj so tudi sami napisali vsak svoje ime. Ko so se otrokom pridružili še učenci iz prvega in drugega razreda, se je začela glasbena ura. Učenci so pridno udarjali po bobnih in peli, nekateri so ploskali, spet drugi plesali. Pričarali so afriški svet, del vsakdanje poezije ljudi, ki živijo v stiku z naravo in znajo biti srečni, čeprav se soočajo z veliko stisko. Obe srečanji sta bili enkratni, zato je učno osebje hvaležno Germani Ruffin, saj je otrokom predstavila Eritrejo na res prisrčen način. (lj)
S kamerami nad kršitelji
Dostop z avtomobili na območje z omejenim prometom (t.i. ZTL, »zone a traffico limitato«) bodo v Tržiču nadzorovali s sistemom videoka-mer; namestili jih bodo ob vhode na območje z omejenim prometom v ulicah Ceriani, Rosario, San Vincen-zo de Paolo in Colleoni. Za namestitev naprav bo poskrbelo podjetje Projekt Automation iz Monze, ki si je zagotovila v zakup javno delo z najboljšo ponudbo. Sistem videokamer bo podjetje iz Monze namestilo za 55.638 evrov (brez davka na dodatno vrednost), dela naj bi se začela v kratkem. Podoben sistem za nadzor prometa že deluje v mestu Gallipoli v Apuliji, ki je pobrateno s Tržičem. V starem mestnem jedru apulijske-ga mesta so postavili kamere, s katerimi so že poslikali že cel kup kršiteljev prepovedi vožnje z avtomobilom. Za vsak prekršek je predvidena globa 80 evrov; kdor pohiti z njenim plačilom, lahko koristi 30-odstotni popust, tako da plača 56 evrov. Na kasacijskem sodišču so leta 2011 do-sodili, da gre kaznovati vsak prekršek, čeprav jih je bilo več obravnavanih v zelo kratkem času. Kdor bo torej v Tržiču, zapeljal v območje z omejenim prometom večkrat zaporedoma, bo moral slano plačati vsak svoj prekršek.
Božični popusti
V	tržiškem Kinemaxu bodo v prihodnjih tednih začeli deliti bone, s katerimi bo mogoče koristiti popuste v trgovinah iz Tržiča, ki so včlanjene v združenje Vivacentro. Trgovci bodo za nakupe nad 50 evri med kupci delili tudi kartice za brezplačno parkiranje, vredne od 50 centov do 7 evrov.
V	začetku decembra bodo poleg kartic za parkiranje delili tudi brezplačne vstopnice za Kinemax.
Trgovina starinskih knjig
V	Gorici odpira trgovina s knjigami starinske vrednosti. Imenovala se bo Leg Antiqua, nahajala se bo na Kor-zu Verdi 73. Njeno slovesno odprtje bo v soboto, 23. novembra, ob 17.30.
V	novi starinarni bodo ponujali stare knjige in grafike. Na dan odprtja bodo postavili na ogled dvajset likovnih del, ki jih je Tullio Crali naslikal v raznih tehnikah. V soboto, 30. novembra, ob 17.30 pa bodo gostili arhitekta Claudia Rebeschinija, kustosa razstave Cralijevih del, ki bo razstavljena dela predstavil. Trgovina Leg Antiqua je dejansko novi sedež za prodaji starinskih knjig knjigarne Leg - Libreria editrice Gori-ziana. S starinskimi knjigami se je Federico Ossola začel ukvarjati leta 1983, v zadnjih letih pa se udeležuje najpomembnejših knjižnih sejmov po Evropi. Nova trgovina Leg Antiqua bo odprta od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30.
Prvi gorski tek na Kalvarijo
V	nedeljo, 24. novembra, bo v Gorici prva izvedba gorskega teka na Kalvarijo (Calvario Alpin Run 2013). Tekaški dogodek prireja goriška sekcija vsedržavnega združenja alpincev pod pokroviteljstvom številnih krajevnih sponzorjev. Start tekme bo ob 9.30 pred kočo alpincev v Ločniku. Sedemnajst kilometrska krožna trasa bo tekače vodila po vzpetinah Kal-varije in Pevmskega parka. Tekači bodo morali premagati približno 700 metrov višinske razlike. Dobro označena proga je speljana pretežno po makadamskih poteh in gozdnih stezah, nekaj podlage je tudi v asfaltu. Na progi bodo razporejene številne okrepčevalnice z vodo, energetskimi napitki in lahko hrano. Na cilju bo udeležence čakal topli obrok in možnost tuširanja. Vpisni obrazec in ostale informacije so na voljo na spletni strani www.anagorizia.it. (VaS)
14
Četrtek, 21. novembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Danes imenovanje v mestnem svetu
Muzej bo dobil direktorja
Novogoriški mestni svet bo na današnji seji med drugim odločal tudi o imenovanju direktorja Goriškega muzeja. »Na razpis se je prijavilo osem kandidatov, štirje med njimi izpolnjujejo pogoje,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal Stanko Žgavc, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v no-vogoriškem mestnem svetu. Med prijavljenimi kandidati je tudi dosedanji namestnik direktorja Matjaž Brecelj.
Potem ko je lani novembra nenadoma hudo zbolel takratni direktor Goriškega muzeja, Andrej Malnič, se je ta javni zavod znašel pred zagonetnim in specifičnim kadrovskim problemom. Malnič namestnika ni imel določenega, odstopiti ni mogel, pa tudi vršilca dolžnosti ni bilo moč imenovati. K reševanju zagate je pristopil tudi minister za kulturo Uroš Grilc, ki je letos poleti med obiskom v Novi Gorici povedal: »Gre za zelo občutljivo situacijo, ki nima pravne primerjave. Rešitev skušamo najti tudi z ministrom Virantom, ker gre za globlji problem, kako k temu pristopiti, hkrati pa je zelo nemogoča situacija, da javni zavod nima ustreznega vodstva.«
Da bi vsaj začasno rešili težavo Goriškega muzeja, ki se je tako rekoč čez noč znašel brez vodstva, so novo-goriški mestni svetniki lanskega decembra za vodenje muzeja oziroma kot zastopnika direktorja Malniča pooblastili Matjaža Breclja, umetnostnega zgodovinarja, ki je v omenjenem zavodu zaposlen kot kustos. Prvo pooblastilo, ki je veljalo šest mesecev, so nato podaljšali za nadaljnjih šest, med-
tem pa je avgusta letos direktor Mal-nič preminil.
Drugi, podaljšani šestmesečni mandat se Breclju izteče 13. decembra, zato mora muzej do takrat dobiti novega direktorja. Na javni razpis za to delovno mesto se je prijavilo osem kandidatov, štirje so izpolnjevali pogoje. O teh štirih kandidatih sta mnenje že podala svet zavoda in strokovni svet Goriškega muzeja. »Upoštevaje mnenje obeh svetov, bo komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mestnemu svetu predlagala enega od kandidatov za imenovanje direktorja, danes se sestanemo na seji, kjer bomo o tem odločali,« je včeraj pojasnil Žgavc.
Izid glasovanja mestnih svetnikov bo odločil, ali bo predlagani kandidat potrjen ali ne. »V primeru, da ga svetniki ne bodo potrdili, se lahko že jutri odloča o preostalih treh. Če bo mestni svet smatral, da ima dovolj informacij, potem bo šlo. Osebno mislim, da svet zavoda in strokovni svet nista dovolj kakovostno pristopila k zadevi, saj sta odločala le na podlagi prijav, nista pa nobenega od teh štirih povabila na razgovor, čeprav smo jima na komisiji predlagali, da se to stori. Mene osebno to nekoliko moti, nimam pa nobenega pravnega sredstva v rokah, da bi to kako drugače izpeljali. Po drugi stani je pa res prisoten tudi časovni pritisk, saj gospodu Breclju že 13. decembra poteče šestmesečni mandat,« opozarja predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki sicer meni, da bo Goriški muzej že danes dobil novega direktorja. (km)
V Goriškem muzeju
gorica
Kolesarski konec tedna
V Gorici se obeta kolesarski konec tedna. V soboto, 23. novembra, in nedeljo, 24. novembra, bo novoustanovljeno združenje »Amici della bicicletta - Fiab« priredila vrsto pobud, da bi Goričane spodbudila h kolesarjenju. Združenju predseduje Nevio Costanco, podpredsedniško mesto so zaupali Claudiu Freddiju, ostali člani društvenega odbora pa so Daniele Bidut, Lorenzo Ceriani in Marco Cumar.
Združenje prijateljev koles prireja v soboto, 23. novembra, ob 16.30 v župnijski dvorani v Podturnu javno srečanje, med katerim bodo predstavili društvene cilje in programe, hkrati pa bodo včlanjevali nove člane. Letna članarina velja deset evrov. Da bi Goričane prepričali, da je mesto primerno za kolesarjenje, prirejajo še vodeni izlet v nedeljo, 24. novembra. Zbrali se bodo ob 9.30 na Trgu Sv. Antona, od koder se bodo podali na potep po mestnih ulicah. Ob 10. uri bo Antonella Gallarotti pojasnila nekaj glavnih značilnosti starega mestnega trga, nato pa se bo kolona kolesarjev z Marcom Cumarjem podala proti severni mestni četrti. Kolesarili bodo po Rašte-lu, Travniku in Ulici Ascoli, kjer bo krajši postanek v Sinagogi. O njeni zgodovini bo spregovoril Claudio Bulfoni. Po Ulici Favetti se bodo odpravili proti Rafutu, nato pa bodo po kolesarski stezi po slovenski strani državne meje kolesarili do trga pred Severno železniško postajo. Tu jih bo pričakal urednik revije Isonzo-Soča Dario Stasi. Po ulicah Foscolo in Brigata Etna bodo prikolesarili do Ulice Scogli, kjer bodo obiskali tamkajšnjo staro palačo ob meji. Po ulicah Torriani, Sile, Brigata Pavia, Coro-nini, zatem pa še po Vialu, Ulici Diaz in Korzu Italia se bodo vrnili do goriške železniške postaje, kjer se bo izlet zaključil v družbi izvedenca za železnice Alessandra Puhalija. V primeru slabega vremena bodo izlet odložili na kasnejši datum.
gorica - V Kulturnem centru Lojze Bratuž
S patrom Pedrom Opeko za dostojanstvo Malgašev
Od leta 1976pomaga revnim prebivalcem Madagaskarja, ki živijo na smetišču
Pater Pedro Opeka
na smetišču na
Madagaskarju
Prihodnji gost »Srečanj pod lipami«, ki potekajo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, bo znani slovensko-argentinski misijonar in lazarist Pedro Opeka, ki se ravno te dni mudi v Sloveniji. S patrom se bodo srečali jutri, 22. novembra, ob 17.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž; srečanje bo predvidoma trajalo do 19.30. Časnikar Jože Mo-žina bo s Pedrom Opeko preletel glavne mejnike njegove življenjske zgodbe, ki se je začela med slovenskimi emigranti v Buenos Ai-resu. V Lujanu je bil leta 1975 posvečen v duhovnika. Od leta 1976 deluje kot misijonar na Madagaskarju, kjer se je posvetil delu z najrevnejšimi, ki živijo na smetišču glavnega mesta Antananarivo. Zanje je zgradil hiše, šole, cerkve, športne objekte, poiskal jim je delo, se posvetil otrokom, ljudem pa je predvsem vrnil samozavest. V
vseh teh desetletjih je pred revščino rešil na desettisoče smetiš-čarjev, zgradil več vasi, centrov, poslopij. Njegovo delo omogočata humanitarni združenji Aka-masoa (Dobri prijatelj) in Antenne Akamasoa, ki se vzdržujejo s prostovoljnimi prispevki.
Delo Pedra Opeke je poznano in cenjeno tudi pri nas, vsak mesec se zbirajo prostovoljni prispevki tudi po naših župnijah, še posebno v Sloveniji. Na večeru, ki se bo nadaljeval z družabnostjo v sosednji telovadnici Mirka Špa-capana, bo potekala tudi dobrodelna nabiralna akcija pod geslom Za dostojanstvo Malgašev. Pred srečanjem bo Opeko sprejel goriški nadškof msgr. Carlo Maria Re-daelli, v komorni dvorni centra Bratuž bo namreč srečanje s predstavniki karitativnih in humanitarnih združenj, ki delujejo na Goriškem na obeh straneh meje.
foto k.m.
Kongres SKP v Doberdobu
Doberdobski krožek Stranke Komunistične prenove prireja drevi ob 20. uri redni kongres, ki bo potekal na sedežu društva Jezero. Na dnevnem redu je predstaviteh treh dokumentov političnih smernic, ki jih je izdelal državni politični odbor, in izvolitev novega krajevnega odbora.
Politično predstavništvo
Združenje za srednjeevropska kulturna srečanja ICM prireja jutri v dvorani palače Attems-Petzenstein v Gorici celodnevni posvet o vlogi in prihodnosti političnega predstavništva s posebnim poudarkom na Srednji Evropi. Ob 10.30 bodo spregovorili predsednik združenja ICM Fulvio Salimbeni, poslanka Flavia Piccoli Nardelli, prof. Giulio Maria Chiodi in prof. Claudio Cressati. Ob 15. uri bo okrogla miza; dopoldanskim gostom se bodo pridružili goriški predsednik SKGZ Livio Se-molič, senator Alessandro Maran in poslanec Giorgio Brandolin.
Je kdo videl nesrečo?
V Novi Gorici se je včeraj nekaj minut pred 13. uro pripetila prometna nesreča, in sicer v križišču Erjavčeve in Bazoviške ulice v Novi Gorici med kolesarjem in voznikom avtomobila znamke Fiat punto. Da bi razjasnili okoliščine nesreče, policisti pozivajo vse očividce, naj jih pokličejo na telefonsko številko 00386-5-3034400. (km)
Med pešci ena smrtna žrtev
Pešci so jeseni in pozimi v še večji nevarnosti zaradi slabe vidljivosti in slabih vremenskih razmer. Policija zato svetuje, da nosijo svetlejša oblačila in da upoštevajo cestno prometne predpise. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bilo na območju novogoriške policijske uprave v prometnih nesrečah udeleženih 19 pešcev. Ena oseba je umrla, šest jih je bilo hudo, 13 pa lažje poškodovanih. (km)
dobrovo - Na pobudo Igorja Simčiča
V Brdih si želijo odpreti častni ruski konzulat
Simčič in Zavgajev na domačiji Medot
foto g.m.
Igor Simčič, častni konzul Ruske federacije v Sloveniji, in Doku Zavgajev, veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji, sta se sestala na domačiji Medot v Dobrovem. Pogovarjala sta se o možnostih za sodelovanje med slovenskimi in ruskimi podjetji ter o razvojnih priložnostih tako v regiji kot širše.
Simčič je ustanovitelj projekta Esimit Europa, ki povezuje celotno evropsko celino in je postal prepoznaven simbol sodelovanja med Evropsko unijo in Rusijo. Na najbolj viden način ga predstavlja ena najhitrejših jadrnic na svetu, Esimit Europa 2, katere glavni sponzor je globalno energetsko podjetje Gazprom. Jadrnica Esimit Europa 2 pluje pod evropsko zastavo, tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije in Yacht Club de Monaco, uživa pa pokroviteljstvo predsednika Evropske komisije, Joseja Manuela Barrosa, ter uradno podporo predsednika Evropskega parlamenta, Martina Schulza, in ruskega zunanjega ministra Ser-geja Lavrova. Zaradi aktivnosti samega projekta in vzpodbujanja slovensko-ruskega
sodelovanja na različnih ravneh je bil Igor Simčič letos spomladi na pobudo Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije in ob soglasju Ministrstva za zunanje zadeve RS imenovan za častnega konzula Ruske federacije v Sloveniji.
»Ruskega veleposlanika Zavgajeva sem povabil na srečanje v Goriška brda, kjer vidim veliko priložnost za razvoj nove platforme za formalna in neformalna srečanja. To je lahko priložnost za gostitev najvidnejših predstavnikov evropsko-ruske diplomacije, športa, kulture in gospodarstva, kjer v sproščenem okolju tkejo pristne vezi in se dogovarjajo o ključnih vprašanjih,« pravi Igor Simčič. Goriška brda so namreč tudi ena izmed možnih lokacij častnega konzulata Ruske federacije v Republiki Sloveniji. Doku Zavgajev, veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji, pa poudarja: »Častni konzulat v čudovitem okolju Goriških brd bi dejavno prispeval k izvedbi poslovnih dogodkov in s tem utrditvi gospodarskih vezi med našima državam pa tudi širše.«
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 21. novembra 2013
15
Odprli market ob vhodu v Gorico
Med Ulicama Aquileia in Ma-rani v Gorici so včeraj odprli nov market Eurospar. Na odprtju se je zbrala množica Goričanov, ki so ob zaključku uradnih nagovorov navalili na veliko torto in prigrizek, nato pa so se odpravili v trgovino in po-
Nakupovanje v novem marketu
bumbaca
segali predvsem po blagu z znižano ceno. Odprtja sta se udeležila goriški župan Ettore Romoli in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Novi market se nahaja ob eni izmed glavnih mestnih vpadnic, zato pa je upravičeno se spraševati, ali bo v prihodnosti prihajalo do zastojev v prometu zaradi avtomobilov, ki se bodo zapeljali v parkirišče in iz njega na glavno cesto.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
Gledališče
ve J. Spears), nastopa Ennio Fantastichini; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), več na www.artistias-sociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 26. in 27. novembra ob 20.45 (»contrAZIONI«) »Verdi, narrar cantando« napisala in nastopata Marco Paolini in Mario Brunello«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 21. novembra, ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mitrovic); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247.
»ZIMSKE ZGODBE« v sklopu niza »Zimskih popoldnevov« v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici ob 16.30: 23. novembra »Il piccolo principe«, 7. decembra »L'occhio del lupo«, 11. januarja 2014 »Il pesciolino d'oro« in 8. februarja 2014 »Zlateh la capra«; blagajna bo odprta pol ure pred vsako predstavo, informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 9. decembra v KC Lojze Bratuž Prešernovo gledališče Kranj z dramo »Dvom« Johna Patricka Shanleya; 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimoneja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Stri-ček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Koležnik; prodaja abonmajev do 18. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure.
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v petek, 22. novembra, ob 20.45 baletna predstava s skupino Les Ballets Trockadero de Monte Carlo; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 4. decembra, ob 21. uri »Che fine ha fatto Baby Jane?« (Lukas Heller) iz istoimenskega filma Roberta Aldricha; nastopata Sydne Rome in Francesca Bianco; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753); več na www.artistias-sociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo 26. novembra ob 21. uri gledališka predstava »Beniamino« (Ste-
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 »Zoran, il mio nipote scemo«; »UNESCO za vzgojo v trajnostni razvoj« 20.30 »Chasing Ice« (vstop prost). Dvorana 2: 17.00 - 19.45 - 22.00 »Thor
-	The Dark World« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 22.15 »Sole a ca-tinelle«; 20.00 »Venere in pelliccia«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.20 -22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.00 - 19.45 - 22.00 »Thor
-	The Dark World« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.15 »Il terzo tempo«; 22.10 »L'ultima ruota del carro«. Dvorana 5: 16.30 »Planes«; 18.15 -20.15 - 22.15 »Stai lontana da me«.
SI Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bili v sredo, 20. novembra, na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljeni seznami sprejetih in zavrnjenih kandidatov za udeležbo na t.i. PAS - rezerviranih habiltacijskih tečajih za šole s slovenskim učnim jezikom. Rok za morebitne ugovore, ki morajo biti poslani po elektronski pošti na naslov linguaslovena@istruzione.it, je 5 dni.
~M Koncerti
V	OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-
KAH bo v torek, 26. novembra (in ne danes, 21. novembra, kot napovedano), ob 20.30 v sklopu prireditve »Au-tunno da Sfogliare...e da Ascoltare« koncert študentov Šole združenega sveta v Devinu z naslovom »Vocale & strumentale«.
V	KC LOJZE BRATUŽ V GORICI bo v petek, 22. novembra, ob 20.30 nagrajevanje in koncert nagrajenih 13. mednarodnega klavirskega natečaja mesta Gorice in 13. mednarodnega natečaja klavirske interpretacije Giu-liano Pecar.
»Andrejeve« omejitve
V goriškem mestnem središču so včeraj že stopile v veljavo prve prometne omejitve, ki so povezane z bližajočim se Andrejevim sejmom. Vrtiljakov se bodo otroci in mladi veselili od 30. novembra do 8. decembra, stojnice pa bodo ulice in trge zasedale od 30. novembra do 2. decembra. Od včerajšnjega dne je prepovedano parkiranje
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 22. novembra, ob 20.15 bo koncert skupine Blue Family z gostom Raphaelom Wressnigom; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si).
V	CERKVI SV. NEDELJE v Selcah bo v spomin na Bernardko Radetič v soboto, 23. novembra, ob 20. uri orgelski koncert Eve Dolinšek, Liliana Vi-sintin borecitirala nekaj poezij.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE vabi v soboto, 23. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri na 55. revijo goriških pevskih zborov »Cecilijanka«, ki je posvečena pesnici Ljubki Šorli ob 20-letnici smrti.
V	soboto bodo nastopili: MePZ Rupa-Peč, vokalna skupina Lipa - Velikovec (Koroška), MePZ Mačkolje, Oktet Vrh iz Branika, MePZ Mirko Špacapan iz Podgore, MoPZ Mirko Filej - Gorica, MePZ Štandrež, MoPZ Jezero - Doberdob, MePZ F.B. Sedej - Števerjan.
V	nedeljo: MePZ Lojze Bratuž - Gorica, MoPZ Srečko Kumar - Kojsko, MlPŽZ Le note allegre - Ronke, MPZ Fantje izpod Grmade - Devin, MePZ Hrast iz Doberdoba, MPZ Štmaver, Barški oktet - Bardo, MPZ Anton Klančič - Miren, DVS Bodeča neža -Vrh sv. Mihaela; vstop prost.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil v nedeljo, 24. novembra, ob 17.30 v goriškem Kulturnem domu ob 32-le-tnici Kulturnega doma in 70-letnici Partizanskega dnevnika; vse vstopnice so bile razprodane.
V	LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču potekata dve bo iz niza »Musica in Corso« v nedeljo, 24. novembra, ob 11. uri nastopil Ghenadie Rotari (accordeon) iz Moldavije; več na www.ilcarsoincor-so.it.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 29. novembra, ob 20.45 koncert Ciganskega orkestra iz Budimpešte, dirigira in nastopa kot solist, violinist Antal Szalai. Predpro-daja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51, tel. 0481-30212; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
Razstave
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ je na ogled razstava nagrade Franz Kafka Italia. Razstavljajo: Luciano Biban, Avelino De Sabbata, David Faganel, Anna Maria Fanzutto, Katia Gori, Andrej Kosič, Ada Renza Modotti, Franca Morandi, Alberto Quoco, Sergio Romano, Daniela Sa-vini, Giovanni Toniatti Giacometti, Massimo Totolo, Adriano Velussi; do 31. decembra.
FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi v dvorano ljubiteljske kulture na Gledališkem Trgu 4 v Celju na ogled razsta-
Parkirišče na Drevoredu Oriani bo do 12. decembra na voljo le kramarjem in upraviteljem vrtiljakov
bumbaca
na parkirišču med drevoredoma Oria-ni in Virgilio in na območju »kazer-met« v Svetogorski ulici (do 12. decembra), jutri pa bodo za avtomobile zaprli tudi del parkirišča pri Rdeči hiši. 25. novembra bodo zaprli Ulico Ca-dorna, parkirišče med Ulicama S. Chiara in Petrarca, 26. novembra pa Ulico Dante in Trg Battisti. Ostale prometne omejitve bodo stopile v veljavo med 27. in 30. novembrom.
ve v organizaciji DF Svit; do 9. decembra ob delavnikih 17.00-19.00 oz. po dogovoru.
V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v
Gorici je na ogled razstava slikarja Andreja Kosiča iz Gorice, ki slavi letos 80-letnico.
0 Prireditve
FOLKLORNA SKUPINA SANTA GO-RIZIA vabi na praznovanje 85-letni-ce v soboto, 23. novembra, ob 18.30 v dvorani UGG v Gorici.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN »Do svobodnega giba« v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in DSMO Kiljan Ferluga bo v četrtek, 12. decembra, ob 19.30 v občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah. Večer sodi v okvir božičnih prireditev, ki jih prireja občina Milje.
GOSPODARSKA ZADRUGA DOL POLJANE IN SKŠD KRAS DOL-POLJA-NE vabita na debatno srečanje o razvoju sodelovanja članov in vaščanov ter programih društvenega delovanja v prihodnosti. Srečanje bo v društvenih prostorih na Palkišču v petek, 22. novembra, od 19.30 dalje.
OB EVROPSKEM TEDNU ZMANJŠEVANJA ODPADKOV bo v petek, 22. novembra, ob 18. uri v župnijski dvorani v Stražcah v organizaciji goriške pokrajine in kulturnega združenja Borgo Straccis prireditev z naslovom »RI-ciclare, RI-durre, RI-usare: 3 azioni per investire nel cambiamen-to«; več na www.provincia.gorizia.it, www.ewwr.eu,www.menorifiuti.org.
OB RAZSTAVI »PAOLO CACCIA DO-MINIONI. Un artista sul fronte di guerra«, ki je na ogled v raznih lokacijah v Gorici, Redipulji in Vidmu, bo v petek, 22. novembra, ob 18. uri predstavitev projekcije o Paolu Cac-cia Dominioniju v dvorani občinskega sveta na Trgu Municipio 1 v Gorici; v soboto, 14. decembra, ob 10. uri bodo organizirali vodeni ogled krajev na Krasu, kjer je bil Caccia Dominio-ni prisoten med 1. svetovno vojno.
CHOCOFEST poteka v Gradišču do 24. novembra: v soboto, 23. novembra, ob 15. uri bodo na Trgu Unita pripovedovali pravljico »Cioccolino« ob zvokih harf skupine Girotondo d'arpe.
Ü3 Obvestila
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja družabno srečanje v agriturizmu Ma-lovščevi v Vitovljah v nedeljo, 1. decembra. Poskrbljen bo prevoz z avtobusom, odhod izpred sovodenjske telovadnice ob 12. uri, predvidena vrnitev na istem mestu ob 18. uri. Otroci do vključno 12. leta se kosila in družabnosti udeležijo zastonj. Vpisovanja bodo potekala na sedežu društva v Gabrjah ob torkih od 17. do 18. ure ali po tel. 329-40069255 (Vincenza) in tel. 340-3423087 (Paola).
V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici organizirajo v sodelovanju z Waldorfsko šolo Ljubljana delavnico izdelovanja Waldorfskih božičnih okraskov za otroke in odrasle v petek, 22. novembra, ob 17.30; vstop prost.
ŠTEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na občni zbor, ki ga sklicuje v petek, 22. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem ob 20.30 v župnijskem domu F.B. Se-dej v Števerjanu.
SKŠD KRAS DOL-POLJANE se z otroki pripravlja na miklavževanje. Srečanje za tiste, ki bi želeli sodelovati bo v soboto, 23. novembra, ob 15. uri v društvenih prostorih na Palkišču; informacije in najave prisotnosti tudi po tel. 338-3176605 (Katiuša).
KD DANICA pireja v pričakovanju Božiča dvourni tečaj za pripravo ad-ventnih vencev v četrtek, 28. novembra, ob 20. uri v KŠC Danica na Vrhu; prijave najkasneje do ponedeljka, 25. novembra, po tel. 3397484533 (Dolores).
PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje Kazimir Humar društvom, organizacijam ali posameznikom za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2013 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«.
Zapustil nas je naš dragi
Mirko Klanjšček
Žalostno vest sporočajo
Damjan in Marko z družinama
Pogreb bo krenil v soboto, 23. novembra, ob 9. uri iz goriške bolnišnice v cerkev v Pevmo.
Ob izgubi dragega očeta Mirka izrekajo Damjanu in Marku Klanjščku iskreno sožalje
Kulturni dom v Gorici, Skgz in ŠZ Dom
Ob nenadomestljivi izgubi
dragega očeta MIRKOTA KLANJŠČKA izrekamo Damjanu Klanjščku, predsedniku upravnega odbora družbe MARK MEDICAL SPA, in družini iskreno in občuteno sožalje.
Vsi zaposleni v skupini Mark Medical
Ob izgubi dragega očeta izrekata Damjanu Klanjščku in svojcem občuteno sožalje
Uprava in nadzorni svet KB1909
1 6 Četrtek, 21. novembra 2013
APrimorski
r	dnevnik

Čelada Tine Maze po rekordni ceni
PORTOROŽ - Podpisano čelado najboljše alpske smučarske minule zime Tine Maze so na dobrodelni dražbi v okviru Sporto konference prodali za rekordni znesek 7000 evrov. Rekord dražbe je imel doslej dres Barcelone s podpisom Lionela Messija, ki so ga prodali za 3000 evrov. Izklicna cena čelada je bila 1500 evrov, za čelado so tako iztržili več kot štirikratno vsoto. Slovenska smučarska šampionka se je odločila, da bo izkupiček dražbe podarila Ustanovi za pomoč otrokom z rakom.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Katanec ima zdaj jasne pojme
CELJE - Po prijateljski tekmi v torek proti Kanadi selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec pravi: »Zdaj vemo, da je v tem trenutku igranje z dvema špicama nemogoče. Nismo sposobni zdržati z dvema pravima napadalcema, ker jima ne moremo iz sredine pripeljati žoge, onadva pa je ne moreta zadržati. To je težava,» je selektor dokončno dobil odgovor, kakšen sistem njegovi ekipi bolj paše oziroma katerega se izogibati.
nogomet - Znanih vseh 32 udeležencev svetovnega prvenstva 2014
Kdo se boji Gane?
RIM - Končno je znanih 32 udeležencev svetovnega nogometnega prvenstva 2014 v Braziliji. Uvrščene reprezentance so iz držav, ki predstavljajo 26,75 odstotka svetovne populacije, v prvi fazi pa bodo igrale v osmih različnih skupinah s po štirimi ekipami. Kako bodo skupine sestavljene, bo določil žreb 6. decembra v turističnem naselju Costa do Sauipe. Italije ne bo v prvem bobnu. Ta čast (in prednost) po nekoliko čudnem ključu pripada reprezentancam Argentine, Kolumbije, Urugvaja, Nemčije, Španije, Belgije. Osma je Brazilija. Na svetovni jakostni lestvici zaseda sicer šele 11. mesto, vendar ima kot gostitelj prvenstva določene privilegije. Prandellijevo moštvo se bo v prvi fazi zagotovo izognilo drugim evropskim reprezentancam, s katerimi bo uvrščena v drugi boben. Nizozemska, Francija, Portugalska, Anglija, Rusija in Grčija na začetku ne bodo njeni nasprotniki. Ni še jasno, v kateri boben bodo uvrstili reprezentanco Bosne in Hercegovine, ki na svetovnem prvenstvu nastopa prvič. Osem na papirju najslabših ekip (v ta seznam zaenkrat gotovo spadajo Iran, Alžirija, Honduras, Kostarika in Kamerun), bo v četrtem bobnu. Med plavajoče mine bi lahko sodila Gana., ki bi se ji radi vsi izognili, posebno če bo padla v četrti boben. Ni slučaj, ocenjujejo poznavalci, da si je Italija v ponedeljek za nasprotnika na prijateljski tekmi izbrala Nigerijo. Test je potrdil, da so afriška moštva vedno neugodna.
Jutri v našem dnevniku pogovor z Brankom Zupanom o perspektivah Slovenije.
Italijanske reprezentance 6. decembra na žrebu skupin ne bo med nosilci skupin. Na sliki je Giaccheirni med ponedeljkovo tekmo proti Nigeriji v Londonu
ansa
olimpijske igre
Baseball in softball spet aktualna
TOKIO - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Moka) Nemec Thomas Bach je med obiskom Tokia dejal, da bo krovno olimpijsko gibanje ponovno govorilo o možnosti, da se baseball in softball uvrsti v program olimpijskih iger leta 2020, ki bodo prav v japonski prestolnici. Ta športa je Mok iz olimpijskega seznama za igre lani v Londonu črtal leta 2005, tudi za leto 2020 in 2024 pa jima ni kazalo najbolje. Bila sta praktično brez možnosti, preden je septembra letos Tokio dobil organizacijo OI.
Športa sta na Japonskem zelo priljubljena, zato so v deželi vzhajajočega sonca skupaj še z nekaterimi drugimi državami ponovno obudili razpravo.
Olimpijski program mora biti znan sedem let pred samimi OI, zato časa ni ravno na pretek, saj ga mora potrditi tudi generalna skupščina Moka. Slednja je 7. septembra letos med olimpijske športe uvrstila roko-borbo, ne pa tudi baseballa in soft-balla ter squasha.
ODBOJKA - Po zmagi nad Rusijo je Italija (Zajčev 13, Lanza 16, Ko-var 19, Vettori 15) na pokalu Grand Champions s 3:2 klonila pred Iranom slovitega trenerja Julia Velasca. Italija bo jutri igrala proti ZDA.
Udeleženci SP
Gostitelj: Brazilija
Afrika (5 mest): Alžirija, Gana, Kamerun,
Nigerija, Slonokoščena obala
Azija (4): Avstralija, Iran, Japonska, Južna
Koreja
Evropa (13): Anglija, Belgija, BiH, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Nizozemska, Švica, Portugalska, Rusija, Španija Južna Amerika (5): Argentina, Čile, Ekvador, Kolumbija, Urugvaj
Severna in Srednja Amerika (4): Kostarika, Honduras, Mehika, ZDA.
Messi tretjič osvojil Zlato kopačko
BARCELONA - Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi je tudi uradno dobil nagrado zlata kopačka. Šestindvajsetletni član španske Barcelone je bil v letu 2012/13 najboljši strelec evropskih tekmovanj, dosegel je 46 golov, s katalonskim velikanom pa je osvojil naslov državnega prvaka. Pred Messijem še nobenemu igralcu ni uspelo osvojiti tri zlate kopačke, nagrado je dobil še leta 2010 in 2012.
ŽIVI ZID - Mednarodna nogometna zveza (Fifa) bo na svetovnem klubskem prvenstvu, ki bo od 11. do 21. decembra v Maroku, testirala nov pripomoček za sodnike - pršilo, s katerim bodo delivci pravice na zelenici označili, kje mora stati živi zid. V pršilu je pena, ki izgine v manj kot minuti, s njim bodo sodniki na zelenico zarisali črto, za katero bo moral stati živi zid.
TRENER - Zdaj je tudi uradno, da bo Siniša Mihajlovic, do konca meseca še selektor srbske nogometne reprezentance, novi trener Sampdorie. Na trenerskem stolčku bo zamenjal Delia Rossija.
SKOKI - Kar sedem slovenskih smučarskih skakalcev se bo konec tedna spopadlo z ekipno preizkušnjo v Klingenthalu, prvo tekmo svetovnega pokala. Trener Goran Janus je dejal, da izbor ni bil težak, saj ta čas Robert Kranjec, Peter Prevc, Jernej Damjan, Jaka Hvala, Jurij Tepeš, Matjaž Pungertar in Tomaž Naglič precej odstopajo.
Messi je nagrado prejel iz rok legendarnega bolgarskega nogometaša Hrista Stojčkova
ansa
Zgoraj Igor Lakovič, desno Anand in Carlsen
kroma, ansa
šah - Z Igorjem Lakovičem ob svetovnem prvenstvu v Indiji
Kasparov je pravil, da je to najbolj groba igra, kar jih obstaja
V	indijskem Chennaiu poteka v teh dneh finale svetovnega prvenstva v šahu. Naslov brani domači velemojster Viswa-nathan Anand, nasprotnik pa je - kljub mladim letom nikakor nepričakovano -23-letni švedski talent Magnus Carlsen, ki je v zaključnem turnirju izzivalcev prevladal nad bivšim svetovnim prvakom Kramnikom.
Včeraj sta imela najboljša šahista na svetu prost dan, v veliko boljšem položaju pa je izzivalec Carlsen, ki je zmagal dve partiji, medtem ko se je ostalih šest dvobojev zaključilo brez zmagovalca. Trenutno stanje je torej 5:3 za Carlsena, kateremu manjka le še poldruga točka za osvojitev naslova. Za komentar o samem finalu smo se obrnili na domačega šahista, Openca Igorja Lakoviča, ki si je po internetu ogledal vse dvoboje:
»Mislim, da je zmaga že v Carlse-novih rokah. Anand je v dokaj slabi formi, a mislim, da to njegovo krizno obdobje traja že nekaj časa. Zadnja leta je redkokdaj pokazal dobro igro. Vsi so napovedovali zmago izzivalca in mislim, da bodo napovedi obveljale. Carlsen je pravi fenomen. Pri dvanajstih letih je že postal velemojster in pred kratkim je v skupnem seštevku lestvice FIDE celo potolkel rekord vseh časov, ki si ga je lastil Kasparov. Kasparov je že dosegel neverjetno vsoto 2850 točk, Carlsen pa ima trenutno celo 2890 točk.«
Ali tudi ima pri šahu vsak svoj sistem oziroma način igranja?
»Gotovo ima vsak šahist svoje značilnosti in način igre. Večkrat je to odvisno tudi od značaja osebe. Nekateri ša-histi so zelo napadalni, drugi pa igrajo bolj obrambno in radi ciljajo oziroma se zadovolijo z remijem in ne izstopajo od tipičnih potez.«
V	zgodovini šaha je kar nekaj prvakov, ki so zavzeli celo neko glo-
balno odmevnost oziroma bili medijske zvezde. V dvajsetih letih je kraljeval skoraj legendarni Kubanec Capa-blanca. Svetovne politične razsežnosti je imel dvoboj Spaskij-Fischer iz leta 1972 v Rejkjaviku, približno isto velja za ruski dvoboji Kasparov-Karpov. Sledila je celo cepitev med svetovno zvezo Fide in profesionalnimi igralci pod okriljem PCA z dvema svetovnima prvakoma.
O šahu se je pretežno govorilo, ko je šlo za politično ozadje oziroma, ko je imel dvoboj globlji politični pomen. Naj bo to za dvoboj Spaskij-Fischer v obdobju hladne vojne kot za dvoboj Karpov-Kasparov, ko je šlo tudi za politične izbire v obdobju propadanja Sovjetske zveze. Nihče pa se ne spominja dvoboja David Bronštejn-Vasilij Smislov, ki je bila izključno interna sovjetska zadeva.
Na nekaterih slovenskih dnevnikih je stran poimenovana „šport in šah". Kako bi sploh definirali šah?
Capablanca in Karpov sta trdila da je šah šport, umetnost in znanost. Lahko ga uvrščamo med športe, saj gre za merjenje moči dveh oseb, čeprav pri šahu sediš, kar pa ne pomeni, da ni agonizma.
Fizično te lahko tudi izmuči. Proti Kasparovu je Karpov v prvem dvoboju za naslov svetovnega prvaka, ki je trajal več tednov, shujšal celih deset kilogramov.
O Karpovu so govorili, ko je bil še otrok, da je presuh in da bo gotovo postal šahovski velemojster. Postal je celo svetovni prvak. Stres je na teh dvobojih neverjeten in vsi hujšajo. Kasparov je zatrjeval, da je šah najbolj groba igra, kar jih obstaja.
Po takih besedah, zakaj bi nekomu svetoval igranje šaha in katere morajo biti glavne značilnosti šahista?
Dandanes so računalniki tako dobri, da lahko stalno piliš tehniko tudi sam doma. Gotovo je spomin pomemben, a ne gre toliko za fotografski spomin; vsak dobro pozna tipične začetne poteze, potem pa lahko ločimo tekme po sklopih oziroma po položajih na šahovnici; glede na pozicijo figur moraš uporabiti nekatere sisteme igranja in poskušaš usmeriti igro v smer, ki si si jo zamislil. Ni lahko to razložiti.
Ne bom nikomur svetoval, naj igra šah, a niti odsvetoval. Gre za zanimivo in zahtevno igro. Kdorkoli spozna šah in mu ugaja, naj kar vztraja. (I.F.)
Petek, 22. novembra 2013	373
LOKOSTRELCI ZARJE SO SE
USPEŠNO VRNILI V TEKMOVALNO ARENO
Lokostrelski odsek ŠZ Zarja je preživel kar težko obdobje. Kljub sporu med trenerjem in društvenim odborom, odhodu skoraj celotne mladinske ekipe in nekaj odraslih in po smrti Aleksandra Raž-ma, enega od stebrov in ustanoviteljev sekcije, pa so si opomogli in pridobili nove moči za nadaljnje udejstvovanje. Zato je še toliko bolj razveseljivo, da so na nedeljski tekmi mednarodni tekmi društva Ascat na Opčinah med olimpijskimi loki nepričakovano osvojili dve drugi mesti. Valeria Brandolin je bila 2. v kategoriji najmlajših (347 točk), Emil Zubalič drugi med naraščajniki (529 točk). Ostali izidi, članice: 6. Katja Raseni (472 točk); člani: Diego Brandolin ( 382 točk): Compound: 8. Damijan Gregori (545 točk).
/	ŠPORT
OSNOVNOŠOLCI V ČEZMEJNEM PROJEKTU
V sklopu evropskega projekta, čigar pobudnikje zavod ŠKL v Sloveniji, bo jutri v telovadnici Polisportive Opicina na Opčinah turnir za osnovnošolce v igri med dvema ognjema, ki je kot motorična dejavnost za otroke te starosti zelo primerna, saj je ekipna panoga, aspecifična, zabavna, soudeležuje dečke in deklice. K projektu je pristopilo tudi ZSŠDI, poleg dveh srečanj v Trstu predvideva tudi morebitno udeležbo na turnirju v tujini (Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem).
Jutri bo na Opčinah (od 9. ure dalje) nastopilo kar 20 ekip slovenskih šol v Italiji (ena z Goriškega) in tri ekipe iz Slovenije. Program predvideva tudi animacijo in razvedrilne delavnice. Več informacij na http://www.skl-fireball.eu
nogomet na mivki - Michele Leghissa z Italijo na turnirju International Cup v Dubaju
Trdno mu zaupajo
ritmična gimnastika - ŠZ Bor
Prvi izziv je bil za novo ekipo uspešen
Michele Leghissa (tretji od leve zgoraj s številko 2) v Dubaju
Ta teden se je v Dubaju začel mednarodni Samsung International Cup 2013 v nogometu na mivki. Z italijansko reprezentanco znova nastopa tudi slovenski nogometaš Michele Leghissa iz Medje vasi. Leghissa se je med »azzurre« vrnil po dolgi poškodbi. Izkušenega slovenskega nogometaša, ki igra letos z ekipo iz Ronk v promocijski ligi, si ga je želel selektor Massimiliano Esposito. »Tudi jaz sem si znova želel igranja v državni izbrani vrsti, s katero bi rad igral še kako sezono,« je dejal Leghissa pred odhodom v Du-baj. Leghissa je v državni reprezentanci nogometa na mivki rekorder po številu prisotnosti. V ekipi je starejši od Micheleja le vratar Stefano Spada (letnik 1972). Michele je tri leta mlajši. Vsi ostali pa so veliko mlajši. »Lepo bi bilo, da bi se uvrstili najmanj v polfinale,« je dejal Leghissa in dodal: »Reprezentanca pa je medtem začela nov ciklus in se pripravljamo na prihodnje leto.«
Italija je v prvem krogu igrala proti močni Braziliji in izgubila s 5:2. Sinoči so »azzurri« igrali proti Rusiji (izgubili so s 6:3), danes pa bo na vrsti še tekma proti Iranu. Jutri bodo že na sporedu polfinalne tek-
me, v soboto pa finale. V skupini A pa nastopajo Švica, Mehika, Združeni Arabski Emirati in Maroko.
V soboto v gosteh Kras, Juventina in Primorec
V soboto bodo tri tekme ekip naših društev. Repenski Kras bo ob 15.00 gostoval pri Azzanu Decimu. Juventina (promocijska liga) bo ob 14.30 igrala v Romansu. V 1. AL bo Primorec gostoval pri Domju (ob 14.30).
Finale pokala 5. januarja
Finale državnega pokala elitne lige med Krasom in Chionsom bo v nedeljo, 5. januarja, ob 14.30, na nevtralnem igrišču, ki ga bo določila deželna nogometna zveza. Polfinale državnega pokala promocijske lige med Juventino in ekipo iz Žavelj bo v nedeljo, 22. decembra, ob 14.30. Žreb, kje bo tekma, ali v Štandrežu ali v Žavljah, pa bo v torek, 26. novembra, ob 17.00 na sedežu deželne nogometne zveze v Trstu.
Po lanskem uspehu, so se tudi letos na povabilo KŠRG Šiška ritmičarke ŠZ Bor udeležile Pokala Slovenije. Tekmovanje iz ritmične gimnastike programa A in A1 je potekalo preteklo nedeljo v dvorani Šentvid v Ljubljani, udeležili pa so se ga poleg ŠZ Bor še štirje slovenski klubi. Za Bor so na Pokalu nastopila dekleta ene izmed dveh letošnjih ekip članic. Pokal Slovenije je tako pomenil prvi izziv za novo ekipo, ki jo letos sestavljajo Linda Cappellini, Ivana Cossutta, Alenka Cossutta, Vera Šturman, Neža Zobec in Vida Petaros. Varovanke dr. Branke Vajngerl so z dobro izvebo skupinske sestave z obroči prepričale sodnice in si tako zagotovile 1. mesto v svoji kategoriji. Odlični rezultat je za dekleta še posebno spodbuden, ker so v tej sestavi začele trenirati šele septembra, Neža Zobec, Alenka Cossutta in Vida Petaros pa so prvič nastopile v kategorji članic. Borovke se bodo 21. decembra predstavile domači publiki s tradicionalno Božično akademijo, ki bo potekala v dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maja. (vo)
PLANINSKI SVET
V novo predavateljsko
sezono SPDT
Zavrtelo se je kolo časa in spet smo na pragu zime. Za nami so razna poletna, vremensko pogojena bolj ali manj uspela potepanja po planinskih poteh in vrhovih. Napočil je čas za obujanje spominov na doživetja in dogodivščine pri odkrivanju in spoznavanju gorskih naravnih lepot, čas za novo društveno predavateljsko sezono. Za uvod v nov niz predavanj je SPDTpo-vabilo v goste znanega gornika in alpinista Jožo Miheliča, ki se bo tržaškim planincem in alpinistom predstavil s predavanjem, ki nosi naslov »Etika obiskovanja gorske narave«, nastalo v okviru slovensko-italijanskega projekta z nazivom Julius Kugy. V izredno zanimivem predavanju, ki sloni na dolgoletnem ustvarjanju bogatega izbora izrednih fotografskih posnetkov, predstavlja avtor bistvene posebnosti Vzhodnih Julijcev in Karavank v vseh letnih časih, njihove gorske skupine, pomembne vrhove, doline in tekoče vode, rastlinski in živalski svet ter kulturno krajino in človeka v njej. Joža Mihelič je v svoje doživljanje gora vključil še prikaz, z bratom Tinetom opravljenih najlepših prvenstvenih plezalnih smeri, kar namenja predvsem alpinistom, v ob-
sežnem delu predavanja pa prikazuje tudi visokogorsko turno smučanje, ki bo zanimalo zlasti smučarje. Na Miheli-čevo predavanje vabi SPDT tudi vse svoje člane planince in prijatelje, ljubitelje gora. Mihelič bo o svojih planinskih izkušnjah, razmišljanjih in pogledih govoril tržaški planinski publiki v petek, 29. novembra, v predavalnici ZKB na Opčinah z začetkom ob 20.30.
Dom na Matajure
ostaja čez zimo odprt
Na matajurskih strminah je zima pred vrati. S prihodnjim vikendom se bo na gori nad Benečijo pričela zimska sezona. Koča Pelizzo (1325m) s katero upravlja CAI bo s prihodnjim vikendom zaprta. Vrata koče bodo ostala zaprta vse do velike noči.
Dom na Matajure (1545m), pa je odprt čez celo leto. Koča Planinske družine Benečija (PDB) bo tudi v zimskih mesecih obratovala vsako nedeljo ob katerem koli vremenu (dež, snežni metež, megla, veter itd.). V planinski koči Dom na Matajure je mimoidočim vedno zagotovljen topel obrok, nasmeh in topel kotiček.
Ob pričakovanju na prvo pošiljko snega, je skupina dvajsetih članov in prijateljev PDB izvedla manjšo delavno ak-
cijo na Matjurju. Prostovoljci, so na svojih plečih, od parkirišča pred kočo Pel-izzo do Doma na Matajure pritovorili veliko zalogo hrane, kot tudi nekaj gradbenega materiala za preureditev vhodnega podstreška.
Občina Sovodnja bo čez zimo zagotovila, da bo cesta do vasi Matajur -Montemaggiore (1020m) splužena in prevozna tudi po obilnem sneženju. V vasi Matajur bo v zimskih mesecih obratovala gostilna v kateri se bo mogoče okrepčati po povratku iz vrha Ma-tajurja (1641m).
SPDT in PDB v Ljubljani
V četrtek, 24. oktobra je v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom »Planinstvo kot vez z domovino«. Srečanje, v priredbi Planinske zveze Slovenije je bilo namenjeno predstavitvi začetka planinske dejavnosti na Slovenskem. Obenem, pa spoznavanju domovine, ravno preko planinske dejavnosti. Na okrogli mizi so se predstavila tudi posamezna slovenska planinska društva, ki delujejo izven matične države. Okrogle mize sta se udeležili tudi Marinka Pertot predsednica Slovenskega planinskega društva Trst in Luisa Battistig predsednica Planinske družine Benečija.
Geološki izlet
v okolici Medvedjaka
V nedeljo, 17. novembra 2013, je SPDT priredilo geološki izlet od Ferne-tičev preko Medvedjaka do Poklona s po-vratkom na Fernetiče. Izlet je bil sicer načrtovan za spomladanski čas, vendar ga je tedaj obilno deževje preprečilo. To nedeljo pa je bilo vreme izredno lepo, vedro in jesensko toplo. Geološki izvedenec, gospod Paolo Sossi, nas je letos popeljal po gričevju vzdolž italijansko-slovenske meje na Medvedjak, mimo kamnolomov na Poklonu ter nazaj po kraški gmajni do Fernetičev.
Po krajši geološki razlagi o kamninah, ki tvorijo ta del tržaške pokrajine, se je skupina 24 planincev napotila po cesti v smeri Medvedjaka. Kmalu smo zavili s ceste na stezo in prispeli do pečine, ene od sledi pretoka vode v kraških globinah, ki se od Škocjanskih jam vije do izvira Timave. Ob počasnem vzpenjanju proti Medvedjaku smo občudovali kraške pojave in spodaj ležeče podolje. Pot nas je nato vodila po brezstropni jami (strop in stene jame je odpravila erozija), kjer smo stopali po kalcitni sigi (sestavini kapnikov) in prišli do ostankov malega kamnoloma, kjer je človek sigo ekonomsko izkoriščal. Z vrha Medvedjaka smo občudovali krasen razgled na morje in na bliž-
kolesarstvo
Leghissa še tekmuje in zmaguje
Kolesarski trener in športni vodja ekipe Rcp Lee Cougan iz Veneta Christian Leghissa, je konec kolesarske sezone izkoristil za nastop v disciplini ciklokros. V nedeljo je v kraju Salvatoronda pri Cone-glianu nastopil v deželnem prvenstvu Veneta in osvojil prvo mesto v kategoriji master 2. Skupno je bil kolesar iz Nabrežine (po poroki živi pri Padovi) šesti. Leghissa nastopa tudi v Trofeji Triveneto. Sezona ciklokrosa se bo končala januarja.
PLAVANJE - Na plavalnem mitingu v Bresci Gran Premio d'Italia sta nastopila tudi slovenska plavalka Elia Pelizon in Kristian Vidali, ki tekmujeta pri tržaškem Rari Nantesu. Pelizon, ki je po lanski sezoni zapustil matični klub PK Bor, je med dečki letnika 2000 zmagal na 100 in 200 metrov prsno v času 1:13,42 in 2:37,59. Kri-stian Vidali pa je bil med mladinci (199697) dvakrat drugi: na 100 m prosno je plaval 1:08,16, na 200 m pa v času 2:33.46.
□ Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bo seja košarkarske komisije danes, 21. novembra ob 20. uri na Stadionu 1. maja.
AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se do 29. tm.m oglasijo pri društvu glede nakupa sezonske karte. Info: 342-10730513 (Sabina). SK DEVIN prireja dvodnevni Openday v Innichenu 7. in 8.decembra. Prijave do 25.novembra na info@skdevin.it ali pa na 340 2232538.
nje visoke kraške planote, Nanos, Vrem-ščico, Slavnik. Sledil je sestop v smeri Po-klona. Med sestopom smo si ogledali kamnolome in v kamninah okamenelo favno (n.pr. ostanke nekdanjih školjk podobnih Jakobovim pokrivačam) staro 85 milijonov let. V enem od zapuščenih kamnolomov smo videli tudi ostanke nekdanje tehnike pridobivanja kamna v gospodarske namene (lomlenje, žično rezanje, "kunjere") ter se seznanili s tekto-niko, geološko vedo ki preučuje zgradbo zemeljske skorje. Po prestopu ceste Fer-netiči - Repentabor, smo se vrnili po stari poti, ki je nekoč povezovala ta dva zaselka in po gmajni občudovali morfološke značilnosti Krasa. Pot nas je vodila še po slikoviti ravnici posejani s hrasti, ki rastejo na tleh bogatih z obilno rdečo prstjo. Po ogledu zadnje pečine smo se spet vrnili na Fernetiče. Za izčrpno strokovno razlago smo se zahvalili g. Paolu Sossiju z željo, da se naslednje leto spet vidimo na zanimivem geološkem izletu. (5R)
prižig novoletnih luči
SOBOTA, 23. NOVEMBER 2013

IH
/
/ *

v
OB 18h
NUŠA DERENDA
>
i* Ä
'i
OB 19h
PRIŽIG LUČI
v
pOpf,
^■/Oo

^ft
-V
OB 20h
VELIKO PRESENEČENJE
www.supernova.si
r Mercator
Optika p (Jams
^JYSK
W
NAKUPOVALNI CENTER
SUPERNOVA
NOVA GORICA
VIA
á" LJUBLJANA
Izpolnite kupon, ga oddajte hostesi v Supernovi in ob 20h pričakujte presenečenje!
SUPERNOVA NOVA GORICA, Prvomajska ulica 35, 5000 Nova Gorica
i in ob 20h pričakujte presenečenje!
				
				
	HH	1		
				
SUPERNOVA
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 21. novembra 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
Rai Tre
Canale S
in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.35 Dnevnik 17.00 Eurovisione - 56° Zecchino d'oro 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Serija: Una grande fa-miglia 23.30 Aktualno: Porta a porta
21.10 Film: A Natale mi sposo (kom.)
23.30 Super Cinema
O Italia 1
6.35 Risanke 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 In-sieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: NCIS 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 LOL - Tutto da ride-re 21.10 Show: Tutte le strade portano a... 23.30 Aktualno: Il grande cocomero
6.45 Nan.: Friends 7.40 Nan.: La vita se-condo Jim 8.35 Nad.: The Middle 9.30 Nad.: Royal pains 10.20 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two Broke Girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Le regole dell'amore 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: CSI - New York 22.05 Nad.: The Following 23.55 Show: Le Iene
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Re-gione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo 15.05 Tgr Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole
La l
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: Due South 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico
^ Tele 4
21.05 Film: The Conspirator 23.15 Gazebo
u Rete 4
6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Magnum P.I. 12.55 Nan.: La signora in gial-
10	14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Storia di una Capinera 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Film:
11	buono, il brutto e il cattivo (vestern)
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 0.00 Dnevnik
7.40 22.30, 23.50 Aktualno 8.00 Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos 9.00 19. Redna seja Državnega zbora 20.35 Za poslanskimi klopmi 21.30 Žarišče 21.45 22.55 Kronika 22.00 Odkrito 23.00 Odmevi
Koper
14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 L'appuntamento 15.15 22.15 Avtomobilizem 15.30 Le parole piu belle 16.00 City folk 16.30 K2 17.00 Slovenski magazin 17.30 Pogovor z... 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 School is cool 19.45 Ora musica 20.00 Serija: Al bed and breakfast 20.30 Film: La donna giusta 23.20 Sledi
^ Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Žogarija BiH, finale 18.00 Preverjamo kakovost 18.30 Naš čas 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Rastemo z Lungom 21.30 Na Martinovo v Goriških Brdih 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 6.50 16.45 Nad.: Vihar 7.35 14.55 Nad.: Ljubljena moja 8.25 15.50 Nad.: Rožnati diamant 9.20 10.25, 11.45, 13.00 Tv prodaja 9.35 10.40 Nad.: Ko listje pada 12.00 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.55 Serija: Lepo je biti sosed 13.30 Serija: Pod eno streho 14.25 Serija: Jamie -Obroki v pol ure 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Nad.: Je bella cesta 22.30 Nad.: Zvit in prebrisan 23.25 Nad.: Zaščitnik
Kanal A
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.2016.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
|lf- Slovenija 1
6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.35 Kviz: Male sive celice 11.20 Odd.: Razred zase 11.55 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 18.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.10 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.20 Dobra ura 11.40 Dobro jutro 14.20 19.00 Točka 15.55 Evropski magazin 16.20 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 16.45 Mostovi - Hidak 17.25 Dok. serija: Attenborough 18.20 Točka preloma 18.50 Dok. serija: Village folk 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Dok. portret: Rudolf Maister Vojanov in mesto od Dravi 20.50 Tv-igra: Maistrova najdaljša mariborska noč 22.25 Nad.: Scott in Bailey 23.15 Nad.: Dostojevski
(T Slovenija 3
6.00 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska kronika
6.55 Risane serije 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Nan.: Mladi zdravniki 9.05 13.05 Faktor strahu Južna Afrika 10.00 17.05 Nan.: Alarm za kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 14.05 19.25 Nan: Dva moža in pol 14.40 Film: Naftna igra 16.30 18.00 19.55 Svet 16.35 Nan.: Moja super sestra 19.00 Nan.: Blažen med ženami 20.05 Film: Krokodil Dundee 22.00 Film: Misijonar 23.45 Film: Devet tednov in pol 2
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Nevenka Kovačič: Reminiscence - 19. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta-
IRIS
Četrtek, 21. novembra Iris, 21.05
VREDNO OGLEDA
Casinó
ZDA, Francija 1995 Režija: Martin Scorsese Igrajo: Robert De Niro, Sharon Stone, Joe Pesci in James Woods
Sam »Ace« Rothstein, je upravitelj štirih igralnic v Las Vegasu. Zaščita mafijskih družin mu omogoči donosno in uspešno poslovanje. Ljubezen in napačna prijateljstva pa ga v dobri meri oškodujeta. Nekega dne namreč spozna očarljivo Ginger, v katero se tudi zaljubi. Plavolaska je strastna igralka, ki redno zahaja v njegove lokale in pre-pogostoma pogleda globoko v kozarec. Ace pa ima še drug problem: prijatelja Nickyja, histeričnega ubijalca, ki je že stalni gost njegovih lokalov.
Scorsesejev gangster movie je eden režiserjevih najbolj drznih filmov, kjer je veliki režiser posvetil večji del pripovedi filmski govorici, kar seveda daje zgodbi poseben pečat in absolutno svojevrsten ritem.
menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice.
SLOVENIJA 3
7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f|
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Četrtek, 21. novembra 2013_VREME, AVTOMOBILI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1020
V naslednjih dneh bo večji del Italije pod vplivom ci-klonskega območja z mrzlim zrakom v višinah. Ozračje bo zato nestabilno. V noči na petek nas bo dosegla izrazita hladna fronta.
Prevladovalo bo nestabilno vreme: po nižinah in ob morju bo spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. V hribih bo oblačnost gostejša, padavine bodo znatnejše. V Alpah in Karnijskih Predalpah bo snežilo nad okoli 600m. Na območju Trbiža bodo padavine zmernejše in meja sneženja bo okrog 1000m nad morjem. Ob morju bo pihal hladen južni do jugozahodni veter, ki bo v visokogorju lahko tudi močan.
Danes bo oblačno z občasnimi padavinami. Najmanj dežja bo na jugovzhodu države. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 700 in 1000 metrov. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 12 stopinj C.
Jutri bo verjetno do sredine dneva še oblačno s padavinami, ki bodo močne do obilne, zlasti na zahodu. Možne bodo tudi nevihte. V hribih bo snežilo do nadmorske višine okrog 400m. Popoldne bodo verjetne delne razjasnitve. Na obali in na vzhodnem pasu bo pihala zmerna burja. V visokogorju dopoldne pa močan jugovzhodni veter.
Jutri bo oblačno z občasnimi padavinami. Meja sneženja se bo še spustila in bo večinoma med 500 in 800 metri nadmorske višine. Na Primorskem bo zvečer začela pihati zmerna burja.
2000 m...........-4
2500 m ...........-8
2864 m ...........-9
UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom 1,5.
Legenda se vrača
Novi Peugeotov 208 GTi je čistokrvni mali športnik. Poganja ga 1,6-litrski bencinski štirivaljnik s turbinskim polnilnikom (s prilagodljivo geometrijo dovodnih lopatic), ki ga Francozi izdelujejo v sodelovanju z BMW oziroma Mi-nijem. Z močjo 147kW (200KM) in navorom 275 Nm dobro streže športnim ambicijam tega razreda; ob teži 1,2 tone je moči in navora dovolj za zelo dobre zmogljivosti - do 100km/h avto pospeši v 6,8 sekunde, doseže pa najvišjo hitrost 230km/h.
Mazdine novosti na tokijskem salonu
Mazda bo na skorajšnjem avtomobilskem salonu v Tokiu prikazala nedavno predstavljeno mazdo3 nove generacije še z novimi načini pogona. Novi model se tako ponuja kot »multi rešitev« za uporabo različnih goriv. Poleg že najavljenega SKYACTIV bencinskega hibrida (za japonski trg) in dizelskih motorjev, japonski proizvajalec prvič predstavlja mazda3 SKYAC-TIV-CNG Concept, ki za gorivo uporablja stisnjen zemeljski plin (CNG -Compressed Natural Gas).
Poleg modelov nove generacije, bodo prikazane Mazdine najnovejše tehnološke rešitve in smeri razvoja bodočih modelov. 43. Tokyo Motor Show bo odprl vrata za obiskovalce 23. novembra na razstavišču Tokyo Big Sight. Mazda3 je osrednji model v Mazdini prodajni paleti, saj predstavlja več kot trideset odstotkov celotne prodaje in je tretji model iz Mazdine nove generacije popolnoma na novo zasnovanih vozil.
vozili smo - Sistem Grip Control je pomemben pripomoček
Peugeot 2008 vas bo tudi brez štirikolesnega pogona izvlekel iz marsikatere težave
Model 2008 je nastal na osnovi Peugeota 208 in zato ima kljub temu, da je 20 centimetrov daljši, vse njegove posebnosti, ki jih nekateri poimenujejo tudi slabosti. Med te lahko po našem mnenju uvrstimo predvsem volan, ki kljub svoji majhnosti zakriva okrogle merilnike na armaturni plošči. Nevšečnosti se lahko izognemo tako, da dvignemo sedež, kar pa vsem ni všeč. Testni avto je imel tudi veliko stekleno streho, ki pa poleti notranjost avta, kljub zaščitni zavesi, kar pošteno segreje.
Sicer pa je avto še kar zanimiv. Če za Rena-ultovega capturja velja, da se loči od drugih po dvosklopčnem menjalniku in pomični zadnji klopi, Opel (in Chevrolet) pa po štirikolesnem pogonu ter nižanju stroškov s skoraj enakim izdelkom, pri Peugeotu računajo predvsem na prikupno zunanjost in sistem Grip Control. Ta deluje le s prilagodljivo elektroniko, zato ni dodatnih delov niti povečane porabe goriva. Tudi gume morajo biti M+S. Voznik lahko izbira med petimi programi: standardni, sneg, blato, pesek in izklopljen stabilnostni ESP. Razlike med njimi niso velike, saj vsi zagotavljajo najboljšo trakcijo na zahtevnih terenih (torej deluje kot delna zapora diferenciala), le da na snegu in blatu elektronika dovaja več navora kolesu z več oprijema, na pesku se obe kolesi vrtita enako hitro, izklopljen ESP pa pride velikokrat zelo prav, kar dobro vedo ljubitelji terenskih voženj. 2008 torej nima štirikolesnega pogona, je pa kos marsikateri nevšečnosti na cesti, ne kaže pa se spuščati v prezahtevne terenske avanture. Grip Control ni nova rešite, saj smo jo pred časom že preizkusili na Peugeotu 3008.
Preizkušeni dizelski 1600 kubični štirivaljnik poganja prednji par koles. Motor ni preglasen in odlično sodeluje s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom.
raziskava
Večina Nemcev za uvedbo vinjete na avtocestah
Nemškim politikom se še ni uspelo zediniti, a kaže, da so se tamkajšnji avto-mobilisti že ogreli za uvedbo avtocestne vinjete tudi v Nemčiji. Za to se je v zadnji raziskavi izrekla dobra polovica Nemcev. Za letno vinjeto naj bi bili poprečno pripravljeni plačati 79 evrov. Od 1.675 voznikov, ki se je udeležilo v raziskavi, jih je 58% bilo za uvedbo avtocestne vinjete, da bi tako omogočili financiranje in izboljšanje nemškega avtocestnega omrežja, ki obsega že sedaj približno 13 tisoč kilometrov. Glede cene bi se večina rada omejila na 25-50 evrov, tretjina do 100 evrov, samo 3% pa bi bili pripravljeni odšteti za vinjeto do 150 evrov.
Naj spomnimo, da velja v Avstriji celoletna vinjeta 80,6 evra, v Švici 33 evrov, v Sloveniji pa je treba za tistih nekaj 100 km avtocest plačati za sedaj 95 evrov, od 1. decembra pa kar 110.
nissan
Ponujajo ga z dvo- ali štirikolesnim pogonom
Nismo je športna različica jukea s kar 200 žrebci
Pripravil Ivan Fischer
Smo ali nismo? Smo, seveda, a »nismo« ( okrajšava za Nissan Motorsport) je nova oznaka za Nissanov športni juke. Prvi cestni juke nismo je juke DIG-T s 190 KM, ki so ga okrasili še z dodatni spojlerji in mu priredili podvozje ter dodali še nekaj žrebcev, ne veliko, a 200 KM za 1,6-litrski prisilno polnjen bencinski motor z neposrednim vbrizgom ni od muh. Rdeča barva pri zunanjih ogledalih bo stalnica pri vsem modelih nismo, sredinsko črto (nalepke) od motornega pokrova prek strehe do zadnjega spojlerja (po želji tudi na bokih) pa je možno dokupiti. Togo podvozje in velika 18-colska kolesa obuta v nizkopresečne gume dajejo slutiti, da je udobja v nismu zelo malo in da avto ni primeren za tiste, ki imajo bolečine v hrbtu. Pri juku nismo lahko izbirate med prednjim in štirikolesnim pogonom. Prednji pogon se dobi zgolj z ročnim šeststopenjskim menjalnikom, štirikolesni pa le z brezstopenjskim CVT, pri obeh pa imate na razpolago belo, črno ali sivo barvo. Različna je tudi cena, saj stane dvokolesno gnani 27.750 evrov, štirikolesno gnani pa 31.250 evrov.