AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 143.
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 18th, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Policija se ne sme vtikati v Ameriška vlada pripove-
politiko, je zapovedal direktor Barry
"Dolžnost policistov v Cleve-landu je, da čuvajo nad življenjem in premoženjem vseh državljanov in da držijo svoje prste proč od politike," se je izja vil včeraj direktor javne varnosti Barry. "In mi bomo gle-dali, da se policisti po tem tudi
duje evropskim državam o pravi razorožitvi
Washington, 17. junija. — Državni tajnik Zedinjenih držav, Henry Stimson, je poslal
Predsednik Hoover je skušal narediti iz Hardinga narodnega mučenika
Marion, Ohio, 17. junija. — Kakih 50,000 ljudi se je zbralo v tem mestu včeraj, ko je do-
Ligi narodov poročilo o j-azoro- spel sem predsednik Hoover v ževanju, ki se vrši v Zedinjenih . spremstvu bivšega predsednika
PRIJAZNA PROŠNJA
Tekom meseca poteče mnogim naročnikom slovenskega dnevnika "Ameriša Domovina" naročnina. Mnogim je potekla tudi že prej. Med tisočerimi na rcčniki "Ameriške Domovine"
Štrajkarji v boju s sodni-Dveletni otrok na čudežen Priče za Benderja ne govo-
jami v južnih krajih države Ohio
St. Clairsville, Ohio, 17. juni-
način rešen pred smrtjo v incineratorju
Buffalo, N. Y., 17. junija.
rijo dvakrat enako. Spor med odvetniki
Prvi pomožni državni pravd-nik, Lieghley, ki zastopa državo v tožbi proti George Bender-
državah. Vodstvo Lige je naprosilo vlado Zedinjenih držav za tozadevno poročilo, in arae-
Coolidge-a ob priliki posvetitve nagrobnega mavzoleja bivšemu predsedniku Hardingu, ki
ravnajo," je pristavil Barry pojfiška vlada je rada ugodila, po- je tako nagloma umrl v dvom-
tem, ko je slišal,, da neka Voters League, liga volivcev, hoče policiste in ognjegasce politično organizirati. Barry je izjavil, da bo to odredbo, da se namreč policisti ne mešajo v politiko, spolnoval do skrajnosti. Okoli City Halla se je včeraj pojavila novica in govorica, da je Harry McLaughlin, ki je predsednik policijskega pokojninskega urada, začel delovati, da
nik Stimson je tudi namignil, da ako evropske države v res-se ponovno izvoli za councilma-! niči pokažejo resno voljo do razna Italijana De Maioribus in Sam Michella, ki sta oba republikanca.
--o-
leg tega pa v istem času tudi j ljivih okoliščinah. Dolgo vrsto časopisju podala natačne toza-jlet so odlašali z odkritjem mav-devne podatke. Zborovanje Li-jzoleja, in bivši predsednik Coo-ge glede razoroževanja se vrši lidge je parkrat odklonil ude-v februarju, prihodnje leto. Vla-ležbo pri odkritju, ki bi se moda Zedinjenih držav je napro-jralo vršiti že leta 1925, in tudi sila vodstvo Lige, da povzroči, Hoover je letos v januarju odda tudi evropske države priob-: klonil udeležbo. Včeraj pa je čijo v javnosti, kaj so doslej [dobil 29. predsednik Zedinjenih storile glede razorožitve. Taj- držav, Warren G. Harding, svo-
Kršilci prohibicije plačujejo policijo?
Direktorju javne varnosti, Barryju, je prišlo na uho,.da se je neki lastnik prostorov, kjer se toči opojna pijača, izjavil, da mora plačevati policiji za pro-tekcijo. Imenoval je tudi ime policista, kateremu je baje plav fal $100.00, da je bil njegov prostor varen pred pogonom policije. Barry je dal nemudoma dotičnega človeka prijeti in pripeljati v svoj urad, kjer je bil navzoč načelnik policije Mato-witz in načelnik detektivov, inšpektor Cody. Tu je pa dotični moški izjavil, da se je zlagal in. da nobenemu policistu ni ničesar plačal. Barry je bil razočaran. Dotičnega so spustili, toda, Barry je naročil načelniku naj preiskuje natančno vse take govorice, češ, da lastniki prostorov, kjer se toči opojna pijača, plačujejo policiji za protekcijo.
-o-
Utihotapljena dekleta
Zvezni naselniški agenti so včeraj aretirali v Clevelandu dvoje mladih deklet,, in sicer Mary Stahlzer, 25 let stara in Fannie Koenig, 23 let stara. Obe trdita, da sta pristojni v Jugoslavijo. Iz Jugoslavije sta se odpeljali v Kanado, kjer sta plačali vsaka $500.00 za prevoz v Zedinjene države. Ena je bila utihotapljena preko Niagara Falls, druga preko Detroita. Vozili sta se ponoči v čolnih preko reke. Tedaj je bilo še več deklet ž njima vred utiho-• tapljenih, in zvezni agentje bodo aretirali najbrž tudi še vse ostale.
Zvon ima piknik
Ce je kak piknik tekom po-
orožitve, da bi bila ameriška vlada potem morda pri volji dovoliti v revizijo mirovne pogodbe in plačila vojnih dolgov. Gla-
je zadoščenje v — grobu. Bivši predsednik Coolidge ni dopustil tekom svoje administracije, da bi se portret predsednika Hardinga obesil v Beli hiši, in šele predsednik Hoover se je po dolgem prigovarjanju vdal
som podatkov tajnika Stimso- in v to dovolil. In včeraj, ko na, šteje danes ameriška arma-, je predsednik Hoover govoril da 239.957 mož in 13,080 čast- ob odkritju mavzoleja, je Hoo-
nikov, dasi je kongres dovolil 280,000 mož in 17,628 častnikov. Pri mornarici služi 109,-886 mož in 10,420 častnikov. Pri zrakoplovnem oddelku vlade je uslužbenih 27,324 mož in častnikov. Vojnih letal ima
ver slavil pokojnega v vzneše-nih besedah. Naslikal je v svojem govoru pokojnega Hardinga kot nekakega narodnega mučenika, ki je postal žrtev — svojih prijateljev, katerim je neomejno zaupal, in ki so ga
Amerika nekaj več kot 1700. končno izd&li. "Svetovalci in Skupno znašajo stroški na leto | prijatelji Hardinga," je izjavil za armado $350,457,317, za voj- predsednik Hoover, "niso samo no mornarico $375,291,828 in za | izdali prijateljstvo Hardinga, zračno floto pa $110,070,314. pač pa so izdali tudi Zedinjene
ja. — V Belmont, Jefferson in; Dveletna Mary Koczmarek je v Harrison okrajih, ki se nahaja-:resnici na čudežen način pobeg-jih je precej, ki so zaostali z jo v južnih delih države Ohio, nila plamenom v incineratorju, i ju, ki je obtožen, da je po kri-naročnino, in do teh se obrača- se nahaja na štrajku že več ted-j v katerem sežiga mesto razne j Vem prisegel in poneveril demo s prijazno prošnjo, da na- nov kakih 3000 premogarjev. j odpadke ali "garbič," katerega j nar, je izjavil, da priče, ki pri-
Tekom velikih nemirov in po-; pobira po hišah v mestu. Več J ča jo v prid Benderja, dvakrat
ročnino poravnajo. Nekaterim bo to seveda nemogoče, ker žive v razmerah, ki jim nikakor ne dopuščajo, da bi izdajali denar, toda mnogo vas, cenjenih naročnikov je, ki lahko poravnate, in obračamo se do vas s prav prijateljsko prošnjo, da storite to čimprej. Ni naša navada prositi v javnosti tozadevno, a vendar, pomislite, da moramo mi točno vsak dan izdajati list, katerega dobivate redno dostavljenega v hišo, pomislite, da, obratovanje v tiskarni, papir in drugo poslovanje, vse to velja ogromne svote denarja. "Ameriška Domovina" plačuje samo svojim uslužbencem nad $50,000 na leto v plačah, in nekako težko bi bilo, če bi več naročnikov, ki lahko plačajo, zaostalo z naročnino. Naročnina je doberšen del dohodkov našega podjetja, in vi veste, da smo mi vedno točno na delu, da dobivate časopis, da mora podjetje točno plačevati za papir in drug material, zlasti pa našim uslužbencem, ki točno vsak teden dobivajo svoje plače. Vsega tega pa se ne more vršiti, ako ne dobimo od strani naših naročnikov lojalnosti in naklonjenosti. Prosimo vas torej vse, ki ste zaostali z naroč-
Nekaj drobnih slovenskih novic iz Barbertona
Pri družini Frank Virant se že dalj časa mudi neljubi gost -— bolezen. Sedaj je zbolela starejša hčerka Mary. Prestala je operacijo na slepiču. Nahaja se v bolnici. Prijateljice se prosijo, da jo obiščejo, želimo ji, da bi se skoro vrnila zdrava in vesela k staršem in sestricam. — Tudi v h|ši Jos. Jankoviča na 4. cesti hi vse, kakor bi moralo biti. Upamo, da se kmalu povrne gospodarju zopet zdravje in z zdravjem veselje v hišo. — Društvo Magic City Juniors, št. 47 S. D. Z. je izvolilo Mrs. Ano Sigmund kot delegatinjo za prihodnjo konvencijo.
bojev, ki so se vršili zadnje dni med pomožnimi šerifi in štrajkarji glede stavkokazov, je bilo več premogarjev aretiranih. Te premogarje so sedaj obtožili kriminalnega sindikalizma. Leo
otrok se je igralo pred hišo [enako ne govorijo. Eden prija-staršev male Mary. Drugi otro-jteljev Benderja, priča Wolga-ci so položili malo Mary v neko i mot, je popolnoma drugače go-papirnato škatljo pred hišo voril pred veliko poroto kot pa staršev, da bi se lahko nemote-: je govoril včeraj pred redno po-no igrali. Medtem je pa Mary roto. Na to je opozoril Liegh-Thompson, 23-letni vodja stav- j zaspala v škatlji, drugi otroci j ley zagovornike Benderja, ki so karjev iz Pittsburgha, se bo so nanjo pozabili ter odšli do-[ odgovorili, da Lieghley pač' ne
moral radi tega zagovarjati, ker je pred nekaj dnevi vodil četo premogarjev, ki je hotela napasti Belmont zapore, da bi osvobodili nekaj štrajkarjev, ki so bili prej aretirani. Thompson je izjavil pred sodnijo, daj Voz so pokrili potem z veliko ni kriv, toda varščina zanj ni [ plahto, da se smrad toliko ne bila določena, da bi bil spuščen j širi po cesti. Naenkrat je pa
mov. Kmalu zatem je prišel voz, ki pobira odpadke, ki so nastavljeni v posodah pred hišo. Zamorec je zgrabil tudi za papirnato škatljo ter jo vrg^l
voz.
s spečim otrokom vred na
na prosto, dokler ne pride njegova zagovornica, Mrs. Yetta Land, iz Clevelanda. Obenem s Thompsonom sta bila aretirana
huda sapa povzročila, da se je plahta odgrnila od voza. Voznik avtomobila z odpadki je ustavil voz, da popravi plahto, in je
tudi Frank Kasic in Henry pri tem slučajno segel v papir-VVard. Thompson je vodja Na- j nato škatljo. Zdelo se mu je,
tional Miners Union, ki dirigira štrajk. Oblasti pravijo, da so voditelji komunisti. Lastniki premogovnikov so izjavili, da je sedanji boj med operatorji in premogarji boj na življenje in smrt za obstoj premogovnikov v Ohio. Dokler premogarji sami ne poravnajo svojih sporov glede unije, ni operatorjem mogoče ničesar ukreniti.
-o-
[države." Hooverju so dobro mino, in če vam razmere količ-
znani škandali, ki so se pripeti- i kaj dovoljujejo, da plačate na- Društvo Valentin Vodnik li za časa administracije pred-jšim zastopnikom, ki se zglase pri sednika Hardinga, kajti Hoover j vas, ali pa, pošljete po pošti ali sam je bil tedaj kabinetni taj- j pa se osebno zglasite v uradu.
Smrt rojaka
Kot je bilo že poročano, je na 1315 E. 49th St. umrl dobro poznani rojak Frank Peternel. Ranjki je bil star 61 let. Tu zapušča soprogo, sina Franka, hčer Antonijo in brata. Rojen je bil v Sv. Luciji, fara Begunje na Gorenjskem, kjer zapušča tri hčere in eno sestro. V
Ameriki je bival 24 let. Poletne sezone prijazen in prije-lgreb ranjkega se vrši v petek
ten, je to gotovo piknik pev- j zjutraj ob pol devetih pod vod-skega društva Zvon. Vsako le-jstvom Jos £ele in Sinovi. Vsem to enkrat gredo na prijazne Go- prizadetim naše iskreno soža_ riškove prostore na Green Rd.,; jje j
nik trgovine. Hoover je bil ob času, ko se je Harding podal na potovanje proti Alaski, eden izmed spremljevalcev Hardinga. Povedal je, kako je tekom potovanja Harding vedno bolj slabel in propadal, in to ne radi telesne slabosti, pač pa radi duševne bolesti. Harding se je zavedal, da je bil izdan od svojih prijateljev, kar se je pozneje tudi na sodnijah dokazalo. . . O mrtvih je težko govoriti kaj slabega, toda reče se lahko, da je znal Harding skrajno slabo
Podjetje kot ja> naše, zahteva ogromno stroškov, in z vašo prijazno pomočjo pričakujemo, da bomo vsi skupaj prestali težke čase, v katerih se nahajamo. Prosimo torej, prijazno in prijateljsko, da si vzamete te vrstice k srcu in poravnate, ako le morete, kar ste dolžni na naročnini. In vsem skupaj že naprej lepa hvala!
-o-
Norci so norci
Andrew Anderson, 77 let, se je leta 1924 ponesrečil pri delu. izbirati svoje prijatelje, kate- Od države je dobival $60.00 na
v Randallu. Poleg prijetne zabave in postrežbe pa fmajo tudi izvrstno petje, ki tako lepo doni v zelenem gaju v senci košatih dreves. Za postrežbo je tudi vse prvovrstno preskrbljeno, pa tudi za plesaželjne. Odbor društva prav prijazno vabi k veliki udeležbi.
Ure knjižnice
St. Clair javna knjižnica naznanja, da bo od 11. julija naprej pa do 29, avgusta zaprta vsako .soboto popoldne ob 1. uri, kar naj čitatelji upoštevajo.
Vstopnice za kolodvor
V petek zvečer, 19. junija, ob 8.30, privozi v Cleveland posebni vlak NYC železnice, ki vozi izletnike K. S. K. Jednote proti New Yorku. Dotični vlak se bo za 10 minut v Clevelandu ustavil in sicer na novem Terminal kolodvoru. Kdor hoče seči v roke izletnikom, naj pride vsaj deset minut pred prihodom vlaka na. kolodvor in dobi posebno vstopnico brezplačno. Brez vstopnice ne more na peron.
rim je zaupal najvišja mesta, in ki so oplačkali ameriški narod'za stotine milijonov dolarjev. In to je Hardinga pognalo v smrt, je indirektno izjavil Hoover.
-o-
Igrališča za otroke
Ta teden je mesto odprlo 37 igrališč v raznih delih mesta, in nad 50,000 malčkov je prišlo ob tej priliki na igrališča, ki so opremljena z raznim igralnim orodjem pod nadzorstvom vestnih inštruktorjev. Stotine različnih igralnih predmetov je na razpolago otrokom, ki se poleg tega vadijo tudi v raznih igrah. Proti koncu sezone pa otroci skupno nastopijo v večji prireditvi.
mesec podpore odtedaj. Prihranil si je nekaj denarja. Včeraj se je nahajal na Public Square, kjer je srečal dva neznanca iz Californije, ali sta pa bila iz Kurje vasi, kdo ve! Rekla sta mu, da iščeta zanesljivo banko, kamor bi vložila, $400, in vprašala sta, če je v Clevelandu ravno tak denar kot v Califor-niji. Pa je šel starček v banko v bližini, kjer je imel denar, in potegnil $1000.00. Pokazal je ta denar obema neznancema, češ, da se prepričata, da je ravno tak kot v Calif orni ji. Neznanca sta posvarila starca, naj ne kaže denarja, zavila sta denar v papir, pokrila ga z robcem in mu še enkrat zabičila, naj pazi na denar. Ko je siro-
mak prišel po dveh urah domov Na počitnice	lin odprl zavoj, je dobil v njem
Poznani Johnnie Gribbons ali komade starih časopisov.
Grebene se poda te dni na počitnice v Ely, Minn., kjer je bil Johnnie rojen, in kjer ga niso videli že celih 13 let. Ima tam •več stricev in tet ter drugih sorodnikov. S seboj vzame seveda tudi svojo izvrstno harmoniko. Mudil se bo tam tri tedne. In zdrav se vrni v Cleveland, Johnnie!
Mr. Balant Jr.
V torek nas je obiskal v uradu Mr. Louis Balant Jr. sin našega zastopnika Louis Balanta iz Lorain, Ohio. Mladi Mr. Balant je pravkar izvršil prvo leto univerze v Columbusu in se nahaja sedaj na počitnicah pri družini.
Prav prijazen gozdiček se nahaja na East Rd., v Berea, O., blizu West Parka, kjer bo priredilo društvo Valentin Vodnik št. 35 S. D. Z., v nedeljo, 21. junija svoj piknik. Pridite vsi društveni člani, pa tudi drugo občinstvo. Na ražnju bodo pekli prešička, postavljeno je novo plesišče in igrala bo izvrstna godba.
Suhač obstreljen
Trije zvezni prohibicijski agenti so se podali iz Clevelanda včeraj v Youngstown, kjer so zalotili nekega tihotapca z žganjem. Slednji pa je pričel streljati in je nevarno v nogo ranil agenta Harold Watts, nakar je skušal pobegniti, a je bil prijet od dveh drugih agentov.	4
Najmanjša plača
Okrajni komisarji so odredili, da morajo kontraktorji, ki prevzamejo okrajna gradbena dela, plačevati navadnim delavcem najmanj 40 centov na uro. Kontraktorji ne dobijo dela, če plačajo manj. Stalno uslužbe nim navadnim delavcem plačuje okraj Cuyahoga 55 centov na uro.
Cirkus pride
Ringling Bros. in Barnum in Bailey cirkus pride v Cleveland, kjer bodo imeli predstave v petek in soboto. S cirkusom pride 1600 ljudi, 42 slonov, 1009 drugih živali in 700 konj. Predstave se vršijo ob jezeru blizu 9. ceste.
98 žrtev
Avtomobili so letos ubili v Clevelandu že 98 oseb, a lansko leto v istem času pa 111.
*	Hoover bo najbrž pomilo-stil bivšega notranjega tajnika Falla.
*	$150,000 v zlatnini so odnesli roparji v New Yorku neki bogati ženski.
da je pri tem prijel punčko ali "doliko." Vzel je škatljo ven in sklenil, da nese "doliko" domov svojim otrokom za igračo. Kako se pa Zamorec prestraši, ko se začne "dolika" premikati in tudi glasno jokati! Ves prestrašen nese voznik škatljo z otrokom pred hišo, kjer jo je pobral, in urno pobegne, boječ se, da ga ne bi obtožili, da je otroka ukradel. Otrok je pa med tem splezal iz škatlje in v hišo staršev. Ako veter ne bi slučajno odgrnil plahte,, tedaj bi voz dospel do incinerator j a,
kjer zvrnejo vso vsebino v velike peči, in otrok bi žalostno zgorel, ne da bi kdo kaj vedel, kaj se je zgodilo. Spotoma pa je tudi pretila nevarnost otroku,
ve, kaj je Wolgamot govoril pred veliko poroto, toda Lieghley je takoj odvrnil, da bodo slišali še preveč. Tekom zaslišanja v sredo se je nahajal sam George Bender pri zaslišanju, in najbrž bodo Benderja še danes zasliševali nekaj ur. -o-
Najvišja sodnija proti novim carter volitvam
Columbus, Ohio, 18. junija, i Najvišja sodnija države Ohio jf včeraj s 6 glasovi proti dvema odredila, da se v Clevelandu ne morejo vršitvi volitve za spremembo mestnega čarterja, za kiy se je nedavno tega pobiralo podpise. Najvišja sodnija je mnenja, da ni bilo nabranih dovolj veljavnih podpisov. Dočim se je splošno pričakovalo, da bo sodnija ugodila onim, ki so hoteli spremeniti čarter tako, da bi zopet volili župana in coun-cilmane po vardah, pa so gotovi kregi vedeli, da bo sodnija ovrgla prošnjo za nove volitve za spremembo čarterja. S to odloči tvi j o avtomatično odpade kandidatura kakih šest oseb, ki so hotele kandidirati za župana. Novemberske volitve se bodo vršile po starem sistemu. Councilman! bodo voljeni po propor-
da se zaduši, ko je voznik še čnem aistemu kot so bili doslej.
nadalje pobiral odpadke in jih j	__0_
stresal na otroka v vozu. [	ukor poljcistu
Kot smo že poročali so prišli Hoover bo dal kaznovati pretekli pondeljek večer komu-
več zrakoplovcev
Springfield, 111., 17. junija — Predsednik Hoover je danes naročil trgovinskemu tajniku, naj takoj pozve za imena treh zrakoplovcev, ki so tekom njegovega govora v Marion, O., pluli nad množico, ki je bila navzoča, ko je Hoover odkril mavzolej pokojnemu predsedniku
nisti v mestno zbornico, ki so zahtevali takoj $1,000,000 za živež brezposelnim. Govornik komunistov, neki Frank Miller, je bil takoj napaden od policijskega inšpektorja Nevel, ki je vrgel Millerja iz dvorane, toda župan Marshall, predsednik mestne zbornice, je dal ukor Nevelu, rekoč, da drugič naj
Hardingu. Zrakoplovci se mo- njega vpraša, koga bo vrgel iz a jo kaznovati, ker ni doyolje- dvorane, ker je on, župan Mar-
no, da bi pluli v zraku nad množico.
Napačni alarmi
Direktor Barry, je bil silno jezen včeraj, ko je zvedel od načelnika ognjegascev, da je požarna bramba dobila samo ta mesec že 185 napačnih klicev za ogenj. Odpravil bo to nadlego s tem, da bo dal enostavno pobrati večino signalov za ogenj. Barry je rekel, da se da-
nes lahko že itak skoro povsod dobi lahko telefon in so signali Jugoslovanski tamburaški klub
shall, poveljnik v zbornici, ne pa policija.
Radio program
Nocoj zvečer boste lahko zopet poslušali radio program potom WJAY radio postaje od 6. zvečer do 6.30. Program preskrbijo Grdina & Sons. Tekom radio programa nastopi John Bambič kot tenor, Mrs. Lucille deJen, sopranistinja, Mr. John Peterka, harmonikar in Mr. A-Rožman na klavirju. Prihodnji četrtek, 25. junija, nastopi
nepotrebni. Vsak napačen klic za ogenj velja mesto $75.00.
Dfcvek na dedščine
Državna postavodaja se peča s predlogom, da se vzame mestom pravico do davka na dedščine. Mesta so že poslala svoje zastopnike v Columbus, ki naj skušajo preprečiti enako postavo. Letos je dobilo mesto Cleveland že $551,000 od davka na dedščine.
iz Loraina pod vodstvom Mr. Mike Kozaric.
Skok v smrt
51-lqtni Eric Eskola, čevljar po poklicu, je včeraj skočil z velikega Superior mosta in padel na progo cestne železnice spodaj. Bil je na mestu mrtev. Kaj ga je gnalo v smrt, se še ne ve, ker je vsak dan delal. V nedeljo je bil aretiran radi pijanosti.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMBBICAN HOMK)
BLOVINIAK DAILY NBW8FAMK Published dally except Sund*;a and Holiday«
NAROČNINA:
t« Ameriko in Kantdo na leto ....IS.SO Z% Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta 11.00 Za Cleveland, po polti, pol leta M.B0 Za Cleveland po ratnašalclh: celo leto (5.50; pol leta U.M Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka S cente.
▼aa pisma, dopise ln denarne pošliJatve naslovite: Ameriika Domovina, •117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson $83$.
JAMX8 DKBKVIO and LOUIS J. PIRC, Iditors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909. at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 1171.
No. 143. Thu., June 18th, 1931.
UTRINKI
Nedavno je bilo 21 ameriških županov v Franciji, in njim na čast so prirejali vsak dan gostije in bankete. Ne-ki ameriški pisatej pravil, da je ponosen na te župane, ker ni bil nihče izmed njih pijan. — Tudi mi smo ponosni nanje, še bolj pa — presenečeni.
>>
V Pittsburghu, Pa., je nedavno neki mož legel na progo poulične železnice in tam zaspal. Kmalu pa je pripeljal voz poulične železnice in moto rman mu je rešil življenje. — To se pravi, da v Pittsburghu vrši električna, železnica dobro svojo službo. V Clevelandu bi se lahko človek dodobra naspal na nekaterih progah, predno bi pripeljal mimo voz cestne železnice.	,
~ Rusi so bili prej sužnji carja, danes so pa sužnji ideje.
Iz Kitajske se poroča, da pridobivajo tamošnji bandit-je počasi na moči. Kadar bodo ti banditje dovolj močni, redaj bodo znani pod imenom — državniki.
\
Južnoameriške republike potrebujejo vlado, kakršna je vlada Zedinjenih držav,'pravi neki politični pisec. — Kako slabo želi vendar ta pisec svojemu bližnjemu!
Zastopniki mednarodnih trgovskih zbornic, ki so nedavno zborovali v Washingtonu, so predlagali, naj bi Ze-dinjene države črtale vojne dolgove svojim dolžnikom. — Ideja je morda dobra, toda ni bila prednešena o pravem času. Če bi ostali ti zastopniki še kaj časa v Washingtonu, bi jih ameriški zakladniški tajnik, Andrew Mellon, prav gotovo "napumpal". za par milijonov posojila.
Poroča se, da bodo v Chicagu dobili psi, ki rešijo ljudem življenje, posebne kolajne. — Kakšne kolajne bodo neki dobili družinski očetje, ki morajo v teh težkih časih preživljati svoje mnogoštevilne družine?
Poglavitni vzrok nezadovoljstva in nemirov je ta, postanejo ljudje materijalisti, predno imajo materija!.
da
Al Capone v Chicagu ima, kakor se poroča iz vetrovnega mesta, dvajset milijonov dolarjev premoženja. Iz tega je razvidno, kaj vse lahko doseže v Ameriki priden in ambicijozen človek.
Če Amerika trgovsko izpodrine Evropo, se pravi temu "superiorna zmožnost;'' če Rusija trgovskojzpodrine Ameriko, pa se pravi temu "zahrbtni dumping."
Annie Lovko za brzojavno čestitko in Mrs. Jozefini Certalich za poslano darilo, Mrs. Mary Supanc za lepo darilo, Mrs. Mary Mah za poslano darilo, Mrs. Volk za darilo in Mrs. Murn. Vsem skupaj še enkrat: prav prisrčna hvala! Ako mi bo dana prilika, vam bom skušala vsaj nekoliko povrniti.
Sedaj bom pa še nekoliko opisala, kako je bilo v nedeljo v Sharon, Pa. Obljubili smo, da pridemo in smo šli, akoravno so bile glave velike kot buče. No, pa predno smo tje prišli, se je vse razkadilo in smo prišli tje s čistimi glavami. Ustavili smo se pri Mr. in Mrs. Vodeničarju, ki sta naša prijatelja še izza mladih let. Cela družba nas je čakala in so nam rekli: "No, ali ste vendar prišli! Bali smo se že, da vas ne bo." Povedala sem jim, da nas res skoro ne bi bilo po takem večeru, kakor je bil sinoči.
Peljejo nas v sobo, in sem kar obstala, ko vidim tam dolgo mizo, belo pogrnjeno ,na njej pa vse dobrote tegai sveta. Sredi mize se je pa lesketal šopek najlepših cvetlic iz domačega vrta. Vprašam jih, če imajo zenitoyanje ali kaj, pa mi gospodar pove, da je vse to meni na čast napravljeno, za moj god. Vsi po vrsti so mi čestitali • h godu. - In če bi se vse uresničilo, kar so mi želeli, bi bila jaz najsrečnejša ženska na svetu.	,
Po dobrem kosilu nas povabijo, da nam razkažejo mesto. Pokazali so nam, kje stanuje največ Slovencev in ogledali smo si tudi Slovenski narodni dom. So prav ponosni nanj in je res lep, stoječ na hribčku. Vsa čast tamošnjim zavednim rojakom! In pri vsaki hiši smo videli lepe vrtove, polne dišečega cvetja: potonke, vrtnice, nageljne, kresnice in drugo. Pozna se jim, da so ljubitelji lepega cvetja.
Vrnili smo se nazaj in smo zopet malo založili, potem pa smo se lepo poslovili in si voščili prisrčni: nasvidenje!
Dragi mi prijatelji! Nimam dovolj besed, da bi se vam mogla dovolj zahvaliti. Rečem same: hvala lepa za ves trud in požrtvovalnost in ostajam vam hvaležna
Antonia .Jevnik.
pšenice posejejo, ker misli, da jo bo letos preveč na trgu in bi brezposelnim hodilo preveč kru ha.
Plutu želimo obilo uspeha in ga bomo prišli enkrat obiskat, če ne bo prevelika suša. V nedeljo pa vem da ne bo suša, pa če bo dež ali ne. V nedeljo ima društvo Zvon piknik in. takrat ga bomo imeli od zida in tudi druge postrežbe ne boste pogrešali. Vsi člani in članice ste obvezani, da se udeležite piknika. In tudi drugi, katerim razmere količkaj dopuščajo, naj pridejo v nedeljo k Gorišku na Green Rd.
Na veselo svidenje v nedeljo! Andrew Žagar, tajnik.
Barberton, O.—Pretečeni teden ni bilo nikakih posebnih do-godljajev med tukajšnjimi ja-gri." Opazil sem le to, da jo je nadlovec L. ubral tja, nekam k vam v Cleveland. Najbrže je šel opazovat tamcešnje lovce, če res tako dobro streljajo lončene golobe, kot pišete v vašem listu.' Pa menda niste tako dobri, ker sem bral, da jih je njegov kolega "nadlovec" kar deset , po vrsti "faliu." (Tole se pa malo tiče Jakata, če se ne motim). Torej L. se je sestal s Plutovo družino in so tako neusmiljeno debatirali, da jih je vzelo štiri ure, pa še niso prišli do zaključka. Najbrže bi bili radi izvede-pr, kako kaj tukajšnji lovski klub strelja lončene golobe, pa jim ni hotel povedati, ker je to
Cleveland, O.—-Kaj hitro je poteklo zopet eno leto in zopet sem bila veselo iznenadena na moj rojstni dan. Prišli so moji prijatelji in prijateljice od blizu in daleč. To se je godilo v soboto večer. #Pa kako so bili prefrigani! že v soboto popoldne pride eden mojih prijateljev in me povabi, da bi se šla nekoliko pel j at na sveži zrak. To prijazno vabilo pa sem takoj odklonila, ker sem hotela iti zgodaj k počitku. Drugi dan sem bila namreč namenjena v Sharon, Pa. Potem je pa še hotel vedeti, kedaj da grem spat, Tudi to mu povem, da okrog devetih, potem pa odide domov.
Ko se zvečer še nekaj vrtim po kuhinji, pa zaslišint, da se je pred hišo ustavilo nekaj avtomobilov. Ravno mislim godrnjati, da je kdo morda prišel v vas, pa ravno nocoj, ko bi šla rada spat. Pa nisem še utegnila dobro pogodrnjati, ko se od-pro vrata (niti potrkal ni nihče) in v hišo jih plane cela družba in zakriči: surprise! surprise! Tako sem se ustrašila, da sem komaj do sape prišla, ki jo imam že itak jako malo.
Potem so pa začeli nositi iz treh avtomobilov bušlje in ba-skete in pa še nekaj, kar naj pa ostane med nami: ohajčana. Potem smo pa obirali čikice in smo se dobro imeli. Med seboj smo imeli tudi izvrstne pevce, ki so tako lepo peli in žvrgole-
li kot slavčki pomladi, ko se gaj ozeleni. V srce me je pa najbolj veselilo, ker so bili to moji najbolj domaČi in iskreni prijatelji, s katerimi se poznamo že iz otročjih let. V dobri volji smo bili pozabili, da se že dani. Pa priropota naš mlekar in zakriči pri vratih: "Kaj pa da ne greste spat, saj je že dan!"
Težko smo se ločili, toda vseeno smo se veselo poslovili. Najbolj sem bila vesela pa jaz, ki sem morala odpreti zavoje, katerih je bil cel kup. Takrat sem se spomnila na moje godo-vanje leto nazaj, ko je bila navzoča še moja dobra in nikdar pozabljena Ivana Milavec, a letos jo pa že krije črna zemlja. Ah, kdo bi si bil to mislil lansko leto! Spomnili smo se tudi letos na te in nikdar ne boš pozabljena od nas, ti dobra duša!
Tudi meni so letos čestitali: še na mnoga, mnoga leta! Pa Bog ve — morda vam ne bo treba drugo leto delati zame surprise. . .
še posebno se zahvalim sledečim: Mr. in Mrs. Vene, Mr. in Mrs. Kopina, Mrs. Mežič (njen soprog se ni mogel udeležiti, ker je bolan po operaciji), Mr. in Mrs. Steklas, Franku Baniču in Franku Gramcu, Miss Rose Ostir, Louis Dobrave, Mrs, John Skufca iz Chardon in Jozefini Stritar. Dalje prijateljem iz drugih naselbin: Mrs.
Cleveland (New,burg), O. Mislim, da malokdo sliši vec tarnanja o današnjih razmerah, kot ga preslišijo oskrbniki raz nih narodnih domov. Večina, ki se naveliča tavat za delom, pride potožit svojim tovarišem-štaparjem, kaj je vse prehodil, pa brez uspeha. Da pa ni vedno le j am ran je na dnevnem redu, pa vržejo včasih "66" po centu na dva križa. Pa celo pri tej mali igri pride včasih do takega prepira, da se večkrat prigodi, da, ta ali oni vrže karte po mizi in potem je treba iskati drugega za partijo. Včasih smo tako zamišljeni v to igro, da, pozabimo celo iti domov na kosilo (nekateri pravijo, da se jim je krožnik ubil), pa napravimo kar tukaj party. Pa ker ima vsak party svoje ime, tako jih imamo tudi mi po imenu: kisel parkelj party, čebula party, redkev party.
Jaz imam na svojem dvorišču velik ribnik, ki drži skoro en bušelji vode. V ta ribnik so mi razni prijatelji nanesli vsakovrstno zverino, med to tudi 'štiri želve z roženo hrbtenico. Nekdo je predlagal, mislim da je bil Majk, da bi napravili žel-vin party. Podpora za to krasno idejo je bila od vseh strani in izbrano smo že imeli osobje, ki naj vso stvar uredi. Za kuharja se nam je prostovoljno ponudil Joe Plut, ki se je pa še pravočasno skesal in se preselil na farme. Tako je šla na ša party po vodi in po gobe.
Joe Plut bo najbrže delal veliko konkurenco drugim far-merjem. Komaj se je namreč Joe preselil na farme, je že dal Hoover naročilo vsem velikim farmer jem, naj letos bolj malo
za enkrat še nepojasnena skrivnost.
Konec debate je bil, da je nadlovec povabil Pluta in družino, da pridejo sem na veseli sestanek ob priliki zažiganja kresa, za katerega tukajšnji lovci že tri tedne skupaj vlačijo suhljad. Zažgali ga bodo v soboto 20. junija na Prijatljevi farmi v Ritman-u, O. Hojca že stoji. Nekoliko nižje je umetno ter začasno izdelana kletka. Tukaj v bližino se bom splazil jaz, pa še ti pridi, Jaka, jih bova skupaj opazovala — bogami! Poleg žubori bister studenček, ki pa ne bo služil za hladilno pijačo, ampak bo samo pijačo hladil. Kakor se sliši in kakor se govori, tisti večer Volstead ne bo imel dostopa na to farmo, (živela svoboda!).
Na vreme (ali dež) se ne bo oziralo, kajti naši lovci so še bolj veseli in navdušeni, ako so •vsaj nekoliko "naravno mokri." Družina Plut, Putz, Elija, Jaka, Jerry, Božič, glejte, da v^s ne "fali," drugače vas po lovskih postavah in 14. amendmen-tu suspendirajo iz vseh jagrov-skih klubov za dobo dvajset jag-rovskih sezon.
Na farmo jo mahnejo že ob sedmih zvečer. Pravijo, da bo tudi "Javornik" poleg. (Jaka, Toneta pa le doma pridržite, kajti vrh "Javornika" na neki veliki bukvi je pripravljen "štrk" s zanko. Pozdrav od Daljnogleda.
Eleonore Carey:
IZ DIVJINE V CIVILIZACIJO
Sedeli smo v udobnem in raz- čolna na stopnice, ki so držale
'na ladjo. Pa glej čudo—nepoznana pošast se je zibala, pre
košnem stanovanju avtorja in predavatelja Mr. Bata Kindai Amgoza, ki nam je pripovedoval svoje življenje in kateremu je mati dala življenje v globoki afriški džungli, Zatisniti smo si morali oči, da smo lahko zasledovali njegovo pripovedovanje in da nas ni motil modernizem civilizacije.
Mr. Bata nam je pripovedoval, da je potomec "črnih Židov," ki so se po razdejanju Jeruzalemskega templja preselili v Moroko in od tam čez Saharo v Timbuktu.
Tri dni hoda je iz mesta Timbuktu do male vasice Nodaghu-sah, ki je obdana od visoke pu-stinjske trave in goščave. V džungli okrog je dom divjih zveri in pot skozi to džunglo je bila jako nevarna ljudem, posebno če si je kak posamezen domačin upal v to pustinjo.
V	tej vasici je večkrat prišla govorica na bele ljudi in tisti, ki belega človeka nikdar še videli niso, si ga sploh niso mogli predstavljati. Zlasti je ta govorica zbudila veliko radovednost pri otrocih in nekega dne se zmeni 14 dečkov, da si gredo ogledat belega človeka. Nekega večera se izmuznejo iz vasi in se napotijo v goščo, med njimi tudi Mr. Bata. junak naše zgodbe.
V	gošči so kmalu izgubilbpot v visoki travi in gostim grmovjem. Kako naj se spoznajo v džungli mali otroci, kakor so bili ti: najmlajši je bil star pet let in najstarejši sedem. Celih 45 dni so tavali po džungli in se preživljali z raznim sadežem, ko so nazadnje vendar prišli do male vasice ob morju.
Kako začudeno "so dečaki gledali ljudi v tej vasi, ker so bili oblečeni ! V njih vasi dečki še nikdar niso videli, da bi se kdo ogrnil s kako cunjo. In
mikala in dvigala. Prijel ga je tak strah, da je zbežal gori po stopnicah in hotel s krova skočiti v morje. Takrat pa ga zgrabi dvoje močnih rok. Zaman je mali divjak brcal, grizel in kričal, nesli so ga v kabino in ga zaprli. Pozneje je Bata zvedel usodo svojih trinajstih to varišev. Ko je sirena na ladji zatulila, so od strahu poskakal; v morje in plavali proti obrežju. Toda vseh trinajst so požrli morski volkovi predno so mogli priti na breg.
Bata se je strašno dolgočasil na ladji. Prinesli so mu hrane katere se je le malo dotaknil Pozneje so ga hoteli obleči, kar ga je še bolj oplašilo. Vsak kos obleke je takoj strgal raz sebe Komaj je ladja pristala v Glas-gowu, je Bata ušel in jo udri po ulicah, nag kakor je bil. Toda kmalu so ga vjeli in neki škol ga je vzel seboj na svoj dom.
Prvo, kar je Bata napravil na tem novem domu, je bilo, da je razbil veliko zrcalo v predsobi. Ugledal je namreč v zrcalu malega črnega dečka in se zagnal proti njemu, da ga uda ri. Sluga je nesel dečka v njegovo bodočo spalnico, za kar se mu je mali divjak vljudno zahvalil s tem, da ga je močno ugriznil v nogo.
Družina je imela sina, dve leti starejšega od Bate, in ta jc starše preprosil, naj zamorčks obdrže, da se bo igral ž njim. Ta deček, Ibn, je poskusil vse mogoče z divjačkom, da ga pri vadi novemu življenju. Navadil ga je, da je spal na postelji in končno ga je pregovoril, da se je tudi oblekel. Pričel se je učiti angleščine in končno so ga poslali v šolo.
Kljub Vsej prijaznosti, pa je Bata vedno le hrepenel po svoji džungli, proč od mehke poste
sta se proti morju, da se odpelje nazaj na škotsko. Sredi džungle ju je pa nenadoma obkolila tolpa ljudožreev. Vodnik je zaklical dečku naj govori z divjaki samo angleško, to bo edino, kar ga bo mogoče rešilo. Vodniku so divjaki razbili glavo in kmalu se je pričela slavnostna pojedina z običajnim plesom. Dečka so pa zaprli, da ga prihranijo za poznejši obed.
V tem času je prišel v vas neki angleški častnik s svojim slugo. Ko je pa častnik jedel z glavarjem, je pri jedi napravi) malo nerodno napako, vsled česar se je njegovo veličanstvo poglavar čutil do smrti užaljenega. česnil je častnika s kolom po glavi in ga na mestu ubil. Zmešnjavo, ki je pri tem nastala, je porabil Bata, da jo je urnih nog ubral iz vasi. Na begu pži ga zgrabijo močne roke, in nekdo si ga posadi na ramena in beži dalje ž njim. Bil je to sluga ubitega častnika, ki je hotel rešiti dečka, ker je slišal, da govori angleško. Srečno sta prišla do morja in tam tudi našla ladjo, ki je odpeljala Bata nazaj na škotsko.
Prišedši tje, je pa zvedel, da e njegov '"'beli oče," prejšnji gospodar, umrl in Bata je uvi-del, da si bo moral na kak način služiti kruh za življenje. Prosili so ga, naj prične prirejati razna predavanja o Afriki in njenih prebivalcih, in to je bil začetek njegovega sedanjega poklica. Prepotoval je vse Evropo in Zedinjene države. Prireja predavanja ip piše povesti iz svoje bogate preteklosti. Po džungli, pravi, ga pa ne skomina več in da je srečen med belimi ljudmi.
"čudni ste beli ljudje," je rekel. "Nikdar niste zadovoljni, vedno hočete imeti več in več, in iščete sreče in še večje sreče, čudno se mi zdi, da se ameriški črnci branijo biti imenovani črni, medtem ko mi v Afriki mislimo, da je to naš največji dar."
--o--
Ce verjamete al' pa ne.
LAHKO HITRO VOZIJO
morje, ki je pljuskalo na obrež-1 lje, od obleke in čudne hrane, je! In še večje čudo: ne daleč!Ker je bilo njegovo domotožje od brega je ležala na morju ve- Je preveliko, so sklenili, da ga lika riba. (Bila je ladja, toda pošljejo nazaj v Afriko. Pošti' dečki so mislili, da je riba, kei ; rih letih je bil Bata zopet v do-ladje prej še nikdar videli ni-imači vasi. Toda ni bil zadovo-so.) Domačini so se vozili vjljen. Neprijetno ga je dirnilo. malih čolnih od te "ribe" na ko,je videl, da so vsi: moški, obrežje in zopet nazaj.	ženske in otroci nagi.
Dečki so se skrivali v gošča- ! Dasi je poprej tako hrepenel vi za vasjo, boječ se pokazati, po prostoti, sin džungle se ni Toda njih radovednost je zma- >mogel več privaditi doma. Cigala, pa so ukradli mal čoln in vilizacija je napravila iz njega se odpeljali do ladje. Bata, ki | drugega človeka. Dobil je zaje bil najstarejši, je stopil iz' nesljivega voditelja, in napotila
Na vseh državnih cestah v državi Colorado so odpravili ta-kozvani "speed limit" in vsak lahko vozi, kakor hitro hoče. Toda kogar dobe, da je vozil v pijanem stanju ali neprevidno, je zelo strogo kaznovan. Kogar uštavi policija na cesti radi neprevidne vožnje, ima pet dni časa, da se javi na policiji in mu tudi ni treba, postaviti varščine, ako ima pri sebi državno registracijsko karto za avtomobil.
Možak pride na brzojavni urad in pravi, da bi rad brzojavnim potom poslal dežnik svojemu sinu v Chicago. Uradnik mu pove, da je to nemogoče, kar možaka strašno razjezi, da začne vpiti:
"Ali me hočete imeti za norca? Denar lahko pošljete po brzojavu, rože lahko pošljete, pa da bi marele ne mogli?" A
V soboto opoldne se napravi rojak k prijatelju na Rosewood, da parkrat vržejo karte. Ko gre po cesti, vidi soseda, ki koplje na vrtu. S pripombo: "vroče je, vroče," gre naš rojak dalje. Ko se je zmračilo, gre marjašar domov, pa vidi soseda, ki še vedno koplje na vrtu. Pa se ustavi in reče:
"France, meni pa niti na misel ne bi prišlo, vse popoldne delati na vrtu in se paliti na soln-cu!"
Saj tudi meni ni to prišlo na misel — žena si je to izmislila."
A
"Recimo, da bi imel samo še en dan živeti na svetu. Kaj bi počel ta dan?"
"Nič drugega ne bi delal, kot da bi se cel dan mojim upnikom v obraz smejal."
A
Nekdo pride k zdravniku in ta ga preišče, potem mu pa pove, kako- naj se ravna v bodoče. Bolnik maje z glavo, vzame klobuk in se napoti k vratom.
"Hej, mož, pozabili ste plačati!"
"Plačati? Zakaj pa?"
"Za moj nasvet."
'Za vaš nasvet? Saj se ne bom po njem ravnal."
A
V šoli vpraša učiteljica:
"Kdo more'povedati: kdo je izpremenil vodo v vino?"
"To pa jaz vem," se oglasi mali Janček, "to je bil naš ata."
A
PLAČA ODPUŠČENIM DELAVCEM
Parobrodna družba v Kobe, Japonska, je te dni odpustila 3,000 delavcev, ker družba nima dovolj naročil. Predno so delavce odpustili, je vodstvo ukazalo izplačati jim $585,000 kot nekako odškodnino za izgubljeno delo.
bom branil; naj le
Na vašo izbero
N Kakor je v vsaki trgovini postavljena cena za vsak predmet, tako je tudi v našem pogrebnem zavodu: tukaj lahko izberete od najcenejše stvari, do najdražje, kakor prija vašemu okusu in vašim razmeram.
Pri Ferfoijatu je vsalc predmet natančno ocenjen. Kadar izbirate, boste tudi vedeli, koliko boste plačali.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH 3515 East 81st St. Te). Michigan 7420

"Tvoja žena pripoveduje, da bo šla, letos v staro domovino na obisk. Ali ji boš kaj branil?"
"Kaj ji govori."
A
"Kakšen je tvoj gospodar?"
"Imeniten človek je, samo eno napako ima: preveč je radoveden; vedno me vprašuje, kedaj mu bom plačal rent."
A
"Vidiš, takle si! "Nič se ne zmeniš zame, samo marjaš ti gre po glavi; pozabil si celo, kedaj sva se poročila!"
"Nak, tisto pa nisem pozabil! Tako natančno vem, kot bi se bilo to včeraj zgodilo: to je bilo takrat, ko sem prejšnji večer napravil petel s tremi asi.'"
A
Nekdo je pripovedoval o svoji ženi, kako je trdo delala čez dali: ". . . in zvečer je bila tako trudna, da je komaj držala usta odprta."
A
Ali veste, od kod pride mož vedno smehljajočega obraza?
Iz kevdra.
A
Berač ustavi čedno oblečenega moža na cesti:
"Ali imate kvoder, da bi si plačal prenočišče nocoj?"
"Ne!"
"Ali imate desetico za en sendvič?"
"Ne!"
"Ali imdte nikelj za skodelico kave?"
"Ne!" ,
"O, hudič! Potem ste pa res revež!"
A
V gledišču je imel gledalec vlogo, kjer bi moral pokazati strašno jezo in razljučenost. Režiser mu reče : "Pokažite, da ste razkačeni, kakor bi hoteli skočiti iz kože; na primer tako, kot suhaški agent, kadar mora plačati za pijačo!"
THE OLD HOME TOWN
Stanley
HELLO FOLKS- WERE JUST") IN TIME, AND BUH-LIEVE ME JM HUNG,RY-AH^CHICKEN "THATS MY FAVORITE DISH! j
Registered U. S. Patent Office
\ JUST HAD A HUNCH YOPfc GOOD-FOR-NOTHIN BROTHER AND HIS VN/IFE WOULD WALK )N	,
o ON us!! y
gozd, kjer so sekali drevje. Delali so v skupinah po osem mož. Posekali so zaznamovano drevo, ga oklestili in obelili, ter ga razžagali v hlode po 14 čevljev dolge. Kljub nepriročnemu orodju (velike žage in težke sekire), je bilo vsako drevo posekano v eni minuti in dve minuti je vzelo, da so ga oklestili, obelili in razžagali.
Potem so prišli vozovi in posebna skupina je nalagala hlode na težke sani. Hlode so vozili iz gozda k poti in od tam z traktorji k reki. Med drvarji je skoro polovica deklet, toda hlode so nakladali samo moški. Ženske nosijo visoke škornje in hlače.
.Potem smo obiskali skupino drvarjev, ki je obstojala iz samih Norvežanov. Ti so imeli veliko bolj priročno orodje in so bili tu z namenom, da uče Ruse sekanja drevja na najhitrejši način, da se poseka drevje v tako smer, da se potem lažje dobi iz gošče. Norveški foreman mi je pripovedoval, da skušajo uvesti tukaj lažje sekire in bolj priročne žage, toda Rusi pravijo, da je njih orodje najboljše.
Vprašal sem, kako je s prisilnim delom, o katerem se toliko govori. Povedalo se mi je, da je res tukaj mnogo "kula-kov" (bogatih kmetov), katere se takoj spozna, po tem, ker niso vajeni takega dela in so jako neokretni. Toda tudi kulaki so najbrže zadovoljni in veseli, da delajo in zaslužijo nekaj kopejk na dan, da jedo redno in da imajo streho nad glavo in da jih nihče ne preganja.
Videl sem dekle z dečjo frizuro, kateri se je poznalo, da je bila poprej zaposlena v kakem uradu. Vprašal sem jo, če je prišla delat sem v gozdove radi patriotizma. Odgovorila mi je, da je prišla, samo radi tega, ker hoče, da se izvede "petletni načrt" ruske vlade, po katerem bo Rusija prišla na vrhunec. "Z našim petletnim načrtom hočemo pokazati delavstvu vsega sveta, kaj more storiti komunizem in socializem," je rekla navdušena, Rusinja.
Obiskal sem kolibo, kjer je prirejena bolnišnica in zopet druge kolibo, kjer imajo kopališče. Zvečer sem posetil več kolib in me je zelo presenetilo, ker sem videl, da tam ne dajo posebno dSsti na spol: dekleta, fantje, možje in žene, vse je pomešano v enem prostoru. Vse se hii je zdelo nekam enostavno. Nihče se zvečer ne sleče popolnoma in na oknih ni nobenih zastorov, tako da lahko vsak vidi, kaj se godi znotraj.
V vsaki kolibi jih spi od 12 do 16. Postelje so pritrjene ob stenah v dveh vrstah, kot v ladijski kabini, po sredi je pa dolga miza. Ker vsak spi skoro popolnoma oblečen in se kolibe močno kurijo ponoči, se razume, da ne vlada v teh kolibah najboljši zrak.
Poleg spalnic je prostor, kjer si ,sirše delavci vrhno obleko, obuvalo, rokavice, nogavice in pokrivala. V sobi se ponoči močno kuri, da je obleka zjutraj suha, ko gredo na delo. Razumljivo je, kako blagodejna je topla soba zvečer, po težkem dnevnem delu v mrzlem snegu. Na toaletne predmete ne dajo dosti. V neki kolibi, kjer je prebivalo 16 fantov in deklet, sem naštel 9 zobnih ščetk, 6 glavnikov in 4 brivne britve. Predmete so eden drugemu po-sojevali in se pri tem prav dobro razumeli.
Medtem, ko je imel vsak mlajših milo, se to pri starejših redko dobi. Za hrano imajo navadno ječmenovo juho z koščki mesa notri, hamburger steak, krompir, surovo maslo, kavo in mleko.
Zvečer pa prirejajo ples; za godbo jim služi harmonika. Plešejo največ ruske narodne plese in udarjajo z nogami ob tla, da se trese koliba.' Včasih udari noga tudi po sosedovi, vendar ni za to nikake zamere. Ko sem opazoval tak ples, je pri-

VIŠARSKA POLENA
Spisal
NARTE VELIKONJA

"Tudi osmo! Prošnjo pa bom priporočil, le povej očetu! In bratu povej."
"Bratu ne morem!" "Ne moreš, kako ne moreš?'" se je razgreval starček, "če ga pa nimam!" "Da ga nimaš? O, saj res, sam si. Pa ti poglej v kateki-zem, ne bo ti škodilo, nikomur še ni katekizem škodil, če ga je pogledal!"
"Meni je, gospod župnik," s<* je smejal fant.
"Tebi je, o ti fant ti, tebi je?" se je zresnil gospod.
"V,kot ste me postavili, kei* sem prišepetaval iz katekizma Marinkovemu pri izpraševanju."
"O, ti fant, ti navihanec ti!" se je nasmehnil župnik. "Dober fant si in le povej očetu in
---Kaj bo, Blaž?" se je
okrenil, zazrši Blaža na vratih. "Kaj pa bo novega?"
"Pošto sem dobil od Vas!" se je tresel Blaž po vsem telesu od razburjenja. "Mežnar je nekaj rekel —"
"Prav res, da," mežnar ju sem dejal! Da, kar z menoj stopi, kar z menoj! Pismo je prišlo, odgovor je prišel. Neža! Neža! No, kam pa je šla? Daj ključ, Neža!" "Ali ni v vratih?" . "Vidiš, saj res, v vratih bo! Tako, Blaž, pismo je prišlo. Pismo!" "In kaj je v pismu?" "Kaj je v pismu? čakaj no! Zdaj mi je pa Neža nekam dala pismo! Pa pravim, naj pusti! Pa ne pusti. Zmerom premakne. Zaradi reda!" je iskal. "Zaradi reda, da premika, pravi! Zaradi nereda! Neža, Neža, tak kje je pismo?"
Blaž je kar trepetal od nestrpnosti.
"Ali ga nimate v suknji?" je dejala Neža.
"Glej no, vidiš I V suknji. Na vrt sem šel, da te počakam doli, pa so me zmotili. Vidiš, tu ie pismo!" "In kaj je v pismu?" "Beri, na, beri!" "Ker pa ne znam brati, saj to ni po naše!"
"To ti je čista slovenščina, samo v tujem kožuhu. Kožuh ji je še tudi od zunaj, okraski, veš, okraski so ogrski, od znotraj pa je prava slovenska beseda! Vidiš, to se tako bere:"
In župnik je bral pjsmo, ki je prišlo. Pismo je bilo odgovor:
"Precsasztiti gospod plevanos, brat vu našem Goszpodi Jezusi Krisztusi!
Vu nasi fari, isztina, zsivi zsenszka, stera sze je piszala prle, kak bi bila pri zdavanji —• Krizsnar. Ime nvoj je Margareta, zdaj sze pise, Horvat, ino je po szvojem dobrom i uszmi-lenom szrci dobro poznana gosz-pa. Narodila sze je vu Litiji, tu je szluzsila i pri nasz szi j« vzela mozsa.
Predragi vu Goszpodi našem, csi bi esese zseleli kakse pojasz-nilo, bom Vam vzikdar na po mocs.
Priporocsam sze Vam v molitev ino szklenem z našim krs-
šla k meni deputacija in mi je rekla, da bi dekleta rada videla, kako se pleše po "amerikan-ski." Toda nisem se hotel spustiti med plešoče pare s svojimi okornimi škornj i.
Nobenega dekleta nisem videl, da, bi kadila cigareto. Kadili o le fantje, nad 18 let stari. Tudi žgane pijače, ali "vodke" nisem opazil tukaj. Tudi ko je naš pilot ponudil svojo steklenico vodke, ni hotel nihče napraviti požirka iz nje.
Zdrav in močan narod, ki ima bodočnost.
zanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Krisztus!"
N. N.
In je prevedel v pismeno slovenščino :
"Prčeastiti gospod župnik,
brat v našem Gospodu Jezu su Kristusu!
V naši fari res živi ženska, ki se je pisala pred poroko Križ-nar. Ime ji je Margareta, sedaj se piše Horvat in je dobro znana gospa po svojem dobrem in usmiljenem srcu. Rodila se je v Litiji, tu je služila, in se poročila.
Predragi v Gospodu našem, če bi še želeli kakšno pojasnilo, Vam bom vedno na uslugo.
Priporočam se vam v molitev in sklenem z našim krščanskim pozdravom" itd.
"Kaj praviš, Blaž? Ali si zadovoljen?"
"Še živi, Metka še živi! Ona v rumeni blivzi! Priča še živi!" In je stisnil pismo v roke ter se ni niti zahvalil, niti poslovil. Kakor da mu je dvajset let, je odšel iz sobe.
"Kaj je zagrešil ta človek?" se je zdrznil župnik. "Samo ii dela pokoro, more biti tako vesel. In ti, ti boš delal pokoro za to misel in za eno besedo radi fanta! Zmerom si slab, zmi-rom si še slab in se ne poboljšaš? Kaj si mislil? bo vprašal gospod Bog; kaj si mislil? O kom? O svojem bližnjem? In bom stopil pred Te," se je starček zgrudil na klečalnik, "o, pokleknil bom pred Te in Te prosil: Odpusti — starega grani-čarja kri je v mojih žilah, — enega, ki straži zdaj s Petrom pri vratih, onega, ki je živega Boga, Tebe samega, nesel iz cerkve pred Turki. Zaman nesel opresnik tri dni prezgodaj in ni radi tega nikoli več prijel puške v roke, temveč stražil s palico in ni pustil človeka v vas, kakor straži sedaj pri nebeških vratih, če si odpustil Jeroni-mu vročekrvnost, odpusti meni nezaupljivost. Pa se primerjam z Jeronimom. Tudi to ničemur* nest mi odpusti. Po materi je! Meja mati je prava Belokranji-ca. Iz Metlike. V muzej je dala prt iz ničemurnosti. In jaz sem star in neumen in pripovedujem Tebi, ki vse veš."
Obležal je na klečalniku in ga je našla nečakinja spečega, ko je slonel z glavo na mrtvaški glavi pod razpelom. In vsa solzna je bila polica pod njo.
"Stric, Blaž je tu in gre na pot!"
Z Bogom mu reci!" se je zavedel.
"In bi rad zaprosil!"
"O, ti žalostna Marija! Seveda, kako pa naj gre, kako naj gre tako daleč brez grošal Naj pride, kar naj pride!"
"Stric!" se je nasmehnila Neža.
"No, saj pravim, da naj pride!"
Blaž je vstopil, oblečen za pot, s palico v rokah.
"Slišim!" je dejal in umolknil.
"Kaj pa je, Blaž?"
"Gospod župnik, za pot nimam!" se je zazibal Blaž.
"Ali nisem rekel? Za pot nimaš?"
"Stric, stric!"
"ženska molči!" se je razhu-dil župnik. "Drži kljun!"
"že molčim," je odšla z nasmeškom.
On je stikal po žepih, po oma ri, po predalih.
"Sveta nedelja, Blaž, nič nimam! Ali si slabo naletel, ko nimam nič. čakaj, Blaž, ti moraš na pot, kaj ne? Ali kar k Svetemu Juriju? Ali veš pot/ No, da, saj se povpraša; seveda se povpraša, saj so tam naši ljudje! In govorim in ne dam nič, ko sam nimam. Neža, poslušaj, Neža!"
Neža je prišla na vrata.
"Posodi mi, Neža, če imaš Blaž mora iti in potrebuje, in če mora iti in potrebuje, moraš pomagati. v Saj moraš iti, kajne Blaž?" se je potrdil v svojih besedah.
Blaž je prikimal.
Medtem je Neža prinesla od
nekje škatlo. Neža je strica dobro poznala in je sproti spravljala posebe stričev denar in mu ga je "posojala," kajti stric je pozabljal in ni vrnil nikoli.
"Vse, kar je v škatlji?" ju dejala.
"Pa imej vse, kar je v njej!" je zvrnil stric škatlo Blažu v klobuk.
Blaža so oblile solze in je jecljal nekaj kakor "Bog plačaj!"
In župnik je odtegnil roko in dejal:
(Dalje prihodnjič.)
DNEVNE VESTI
V	Braziliji so sežgali 50
tisoč vreč kave
Rio de Janeiro, 17. junija. — Pridelek kave v Braziliji je tako ogromen, da so lastniki plantaž, kjer raste kava, sklenili, potem ko so dobili tozadevno dovoljenje od vlade, vreči v morje ali pa sežgati mnogo tisoč vreč kave. Izbrali bodo naj-prvo slabšo kavo in jo uničili, dočim pride boljša kava na trg. Kavni pridelek se je zadnje leto zelo pocenil, prvič, ker je bilo pridelka preveč, drugič, ker so odpravljeni razni tarifi in tretjič, ker radi gospodarske krize ljudje ne kupujejo toliko kot prej. V Santosu, Brazilija, kjer je nekako glavno središče trgovine s kavo, so pričeli s sežiganjem 50,000 vreč kave. Te vreče drže vsaka po sto funtov.
V	Bahiji so pa včeraj vrgli v morje 5000 vreč slabejše vrste kave.
Stražnik Caponija bo moral v Italijo
Chicago, 17. junija. — Zvezni sodnik Wilkerson je danes odredil, da se mora Tony Volpe, osebni stražnik gangeža apone-ja, deportirati v Italijo. Deportiran bo, ker je krivo prisegel, da je ameriški državljan, potem ko je izgubil državljan-ške" papirje.
Belgijka označena kot "Miss Universe"
Galveston, Texas, 17. junija.
—	17 let stara Belgijka Miss Netta Duchateau, je bila danes proglašena za "Miss Universe," kar pomeni toliko, kot najlepše dekle na svetu. 'Miss America' je dobila drugo nagrado.
Dva ameriška vojaka ubita v Nicaragui
Managua, Nicaragua, 17. junija. — Uradno se poroča, da sta bila od nicaraguanskih usta-šev iz zasede ustreljena dva ameriška marina in sicer poročnik Power ter saržent McGhee. Ženska ubila odličnega odvetnika
Mobile, Alabama, 17. junija.
—	Foster K. Hale, odličen odvetnik v tem mestu, je bil danes ubit na ulici po neki Mrs. Willie Mae Claussen, ki je izdavila, da je odvetnik uničil njeno življenje.
MALI OGLASI
Stanovanje
obstoječe iz štirih ali petih sob, kopališča, dva, porča, furnez in klet, se da v najem. Vprašajte na 1131 E. 76th St.
(June 18. 20.)
Stanovanje
se da v najem, pet lepih sob, vse na novo dekorirano. Kopališče. Stanovanje se nahaja na 6230 Carl Ave. Zve se pa samo na .6614 St. Clair Ave. (145)
Mlad fant
išče delo v trgovini ali pa sprejme tudi kako drugo podobno delo. 6214 Glass Ave.
(145)
Rakovich Radio postrežba
Mi vam popravimo radio aparat vsake vrste, mi vam inštaliramo radio aparate v vašin stanovanjih ali v avtomobilih. V zalogi imamo najboljše cevke (tube) in posamezne dele.
19510 Arrowhead Ave.
Tel. KEamore 8798-W
(June 18. 20),

. (g)|g3) t-EE W»SPWIUgf
CENTRAL. ' P V&-
<5-20-31
JOE FIZZLE HAS "THE. REPUTATJOM OF BEING ABLE. To LOCATE A SOU ARE (AND FREE) MEAL TEN BLOCKS AWAY
SLOVENSKA KRI
HENRY WALES:
PRI DRVARJIH V RUSIJI
Hotel sem si ogledati življenje drvarjev v severnem delu Rusije. Potoval sem z aero-smučmi, ki so narejene prav kakor aeroplan in ki drse z brzino 30 do 40 milj na uro po gladki, zasneženi ravnini. Smuči goni motor 100 konjskih sil s propelerjem zadej. Kadar smo srečali v voz vpreženega konja, se je splačil pred neznanim ne-stvorjem in voznik nas je klel, ker je moral vlačiti konja in voz iz žametov ob' poti. Nismo mogli voziti počasi, ker bi se bile sani takoj udrle v sneg in treba bi bilo velikega napora, predno bi jih izvlekli in zastar-tali motor.
Od Arhangelska smo potovali doli ob reki Dvini, po 'slabo izvoženi poti. Potovanje je bilo kaj prijetno in smeli smo kaditi, kar je v aeroplanu zabranje-no. Grel nas je topel kožuh iz medvedove kože, istotaka kapa in visoki škornji.
Zavozili smo na sredino zmrz-le reke, toda pričel je padati tako gost sneg, da nismo mogli videti bregov, zato smo zopet krenili na celino in nadajevali pot ob.reki. Jako nevarno je bilo potovati skozi vasi, ker je bila udelana samo ozka, gaz v sneg in smo vedno srečavali vozove. Iz koč so pritekli otroci in zijali v to čudo, ki je brez konja drselo po snegu. Nevarno
je bilo zato, ker nismo nikakor mogli nagloma ustaviti smuči, ker niso imele nikakih zavor.
Pred nami se je nenadoma pojavil možak s psom, ki je začel lajati, toda mož se ni niti ozr. Trenutek zatem se je zadel rob smuči in ga vrgel daleč proč v sneg. Hoteli smo ga pobrati ter ga peljati v bližnjo vas, toda mož je bil tako preplašen, da jo je kar na slepo ubral čez sneženo poljano.
Kakih 50 milj doli ob reki smo dospeli do naselbine Orlet-zy, prva večja drvarska naselbina. Tukaj je bilo zaposlenih 480 drvarjev, ženskih in moških, ki so sekali drevje, ga žagali v hlode in jih vozili na kup. Delali so po osem ur na dan in, pet dni v tednu. Drvarji so služili po 23 kopejk na dan, kar znese $1.11 ameriškega denarja. (V Rusiji računajo rubelj 48 centov ameriške veljave, medtem ko je vreden izven Rusije samo 6 centov).
Vozniki, ki imajo svoje konje, zaslužijo dnevno 5 rubljev in 7 kopejk (2.53), vozniki traktorjev in mehaniki pa dobivajo po 3 rublje in 26 kopejk (1.63) na dan.
Drvarji prebivajo v velikih in prostornih kolibah, kjer plačujejo za hrano 50 do 80 kopejk na dan (25 do 40 centov).
Napot'ili smo se peš prav v
Starr Faithfull, 24 let stara lepotica iz New Yorka, ki so jo pred nekaj dnevi potegnili umorjeno iz morja. Na sliki je njen oče, mati in sestra. Umor je zavit v skrivnostno življenje mladega dekleta in policija upa, da pronajde iz dnevnika njenega morilca. Baje so bili prijatelji dekleta najbolj prominentne osebe v New Yorku in Londonu.
Te dni je graduiral v Collin-wood višji šoli Edward Milner, sin poznane in spoštovane družine Ignac in Mary Milner, 15801 Grovewood Ave. Edward je star sedaj 18 let in pravi, da se bo posvetil tiskarskemu poklicu, do katerega ima veliko veselje. že v šoli je sodeloval pri šolskem listu, kjer se je že precej izuril. Edward je najprej gladil šolske klopi v Madison šoli, potem v Memorial-šoli in nazadnje v Collinwood višji šoli. Na svojega brata sta ponosni sestri Mary in Rose, ter brata Ignatius in Joe. Joe, najmlajši pohaja še v šolo, ostali trije pa že delajo. Mary je zaposlena v uradu dr. Omana. Mlademu graduantu, kakor tudi staršem čestitmo!

HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
(Nadallcvanle)
je vzel palačo!" ie li tako strašno in krvavo. Ka-
"Oni, ki dejal obilen mož ter se namah pojavil pred vojvodom, "jaz!"
"Kako se imenujete?" (
"Zagloba."
"Vivat Zagloba!" zavpije tisoč grl.
Toda strašni Zagloba kaže z ostrino zamazane sablje na vrt ta.
"Ni dovolj na tem!" vpije. "Tja! K vratom! Topove k zidovom in na vrata, a mi naprej ! Za menoj-"
Zblaznele trume se vržejo zatem proti vratom, v tem — c čudo! — ogenj švedski pojema, namesto da bi se okrepil.
Obenem se zasliši nenadoma z vrha zvonika mogočen glas:
"Gospod Čarnecki je že v mestu! Vidini naše prapore!"
švedski ogenj vedno bolj pojema.
"Stoj! Stoj!" vpije vojvoda.
Toda trume ga ne slišijo in drve slepo naprej. V tem se po-kazuje na Krakovskih vratih bela zastava.
In res, čarnecki je prebil Gdanski dom in vpadel liki orkan v trdnjavo. Ker je bila palača Danilovičevih že prej vzeta, ker so se takoj nato zableščali na zidovih tudi litevski znaki svetega Duha, je spoznal Wittemberg, da je vsak odpoi zaman. Sicer bi se mogli braniti Šved je še v gorenjih poslopjih Starega in Novega mesta, toda meščanje so tudi že zgrabili za orožje: obramba bi se morala končati s strašnim klanjem, brez upa na zmago.
Trobentači so torej začeli trobiti na zidu in mahati z belftni zastavami. Ko so to opazili poveljniki poljskih čet, so zadržali napad, nato pa je prijahal general Loewenhaupt v spremstvu nekaterih polkovnikov skozi Novomeška vrata in zdirjal, kolikor je mogel, h kralju,
Jan Kazimir je imel torej mesto v svojih rokah. Ker pa je hotel dobri gospod zadržati prebivanje krščanske krvi, je privolil v pogoje, ki jih je že stavil poprej Wittembergu. Mesto so morali oddati z vsem v njem nakupičenim plenom. Vsakemu Švedu je bilo dovoljeno vzeti s seboj le toliko, kolikor je prinesel s seboj iz švedskega. Posadka z vsemi generali in z orožjem v roki je imela pravico oditi iz mesta, vzeti s seboj bolnike in ranjence, obenem tudi dame, ki jih je bilo precej v Varšavi. Poljakom, ki so še služili pri Švedih, je bila dovoljena amnestija z ozirom na to,
kor hitro se je podpisal mir, so stali pri vseh vratih poljski komisarji; poverili so jim pregledovanje, da ne bi odnesli Švedje kakega plena. Posebna komisija pa je sprejemala plen v samem mestu.
Najprej se je pokazala konjenica, ki je ni bilo dosti, zlasti ker Boguslavova konjenica ni smela zapustiti mesta. Za njo je šlo .topništvo z lahkimi topovi, ker so težke morali oddati Poljakom. Vojaki so šli ob topovih s prižganimi luntami. Nad njimi so plapolale razvite zastave, ki so jih priklanjali v znak časti pred poljskim kraljem. Topničarji so stopali pokonci in strumno ter zrli naravnost v oči poljskim vitezom, kakor bi hoteli govoriti: "Saj se Še srečamo!" Poljaki pa so o\f-čudovali njih ponosne postave in kljub nesreči neupogljivo voljo. Potem soi se pokazali vozovi z oficirji in ranjenci. V prvem je ležal kancler Benedikt Oxentierna, kateremu so ^pešci na kraljevo povelje izkazali čast z orožjem, s čimer je hotel pokazati, da ceni tudi pri sovražniku poštenost.
Potem so korakali ob ropota-nju bobnov in tudi z razvitimi zastavami četverostopi brezpri-mefne švedske pehote, podobne kakor se je izrazil Supan-hazi — hodeč'im gradovom. Za njimi se je pokazal sijajen oddelek težke konjenice, opravljen v oklep od nog do glave, z višnjevo zastavo, ki je bil všit na njej zlat lev. Ti konjeniki so obkoljevali glavni štab. Ko so jih zagledali, se je zaslišal po vseh trumah šepet:
"Wittemberg gre, Wittem berg!"
In res je jezdil sam feldmar-šal, a ob njem: mlajši Wrangel, Horn, Erskin, Loewenhaupt in Forgell. Oči poljskih vitezov 3c se radovedno obrnile v to stran, a zlasti na obraz Wittemberga. Toda njegovo obličje ni kazalo tako strašnega bojevnika, kakoi je bil v resnici. Bil je to obraz star, bled, uničen vsled bolezni. Poteze je imel ostre, nad usti je nosil redke in male brke, zavihane na koncu kvišku. Stisnjena usta in koničasti dolgi nos sta vzbujala vtis starega in grabežljivega skopuha. Oble čen je bil v črn žamet, na glavi je imel črn klobuk; zato je bil bolj podoben učenemu astrologu ali zdravniku, le zlata verižica okoli vratu, briljantna zvezda na prsih in maršalska palica
ker gotovo ni bilo med njimi ta- jrv roki so izdajale njegovo viso kih, ki bi služili dobrovoljno. Izvzet je bil samo Boguslav Radzivil, v kar je Wittemberg privolil tem lažje, ker je bil takrat knez z Duglasom obvBugu.
Pogoji so se podpisali takoj. Po vseh cerkvah so začeli ozna-njevati zvonovi mestu in svetu, da prehaja prestolnica zopet v. roke pravega monarha. Eno uro pozneje se je vsula velika množica najubožnejšega prebivalstva izza okopov, da bi si poiskala usmiljenja in kruha v poljskem taboru, zakaj že vsem je v mestu razen Švedom zmanjkalo hrane. Kralj je ukazal, da ■ se je dalo, kar je bilo mogoče, sam pa je odjezdil gledat odhod švedske posadke.
Stal je obkoljen od posvetnih in cerkvenih dostojanstvenikov v tako sijajnem spremstvu, da je ljudem kar migljajo pred očmi. Skoraj vse čete, kronske pod hetmani, divizija čarnecke< ga, litevske čete pod Sapieho in neizmerne trume črnovojnikov s služabništvom so se zbrale ob kralju, zakaj vsi so bili radovedni, da vidijo Švede, s katerimi so se pred nekoliko urami bori-
ko hetmansko dostojanstvo.
Jezdeč je metal nemirno svoje, oči na kralja, na kraljevski štab, na prapore, stoječe v bojnem redu, potem pa je objel njegov pogled neizmerne trume črnovojnikov in na njegovih bledih ustnah se je pojavil ironičen nasmeh.
A v teh trumah je rastel čim-dalje večji nemir in beseda: "Wittemberg! Wittemberg!" je bila na vseh ustnicah.
Čez hip se je izpremenil šum v gluho mrmranje, toda grozno, kakor šum morja pred nevihto, Tupatam je prenehalo, toda baš sedaj se je slišalo v daljavi, v zadnjih vrstah, kakor bi nekdo govori. Temu glasu so odgovarjali drugi, odgovarjalo jih je vedno več, razlegali so se vedno silneje, razbegavali se vedno šir še, kakor nekaki vražji odmevi Prisegel bi, da prihaja iz daljave burja, da izbruhne z vso si lo.
Dostojanstveniki so se prestrašili in začeli nemirno gledati na kralja.
"Kaj je? Kaj* to pomeni?" je vprašal Jan Kazimir.
V	tem je prešel šum v tako strašen topot, kakor bi se začeli gromi na nebu boriti med seboj. Neizmerne tolpe črnovojnikov so se šiloma razgibale, kakor žitno polje, kadar se zakadi vanje vihar z vso silo. Naenkrat je zablestelo kakih deset tisoč sabelj v solncu.
"Kaj je to? Kaj naj to pomeni?" je vprašal kralj.
Nihče mu ni znal odgovoriti.
V	tem je Volodijovski, ki je stal blizu gospoda Sapiehe. zakričal :
"To je gospod Zagloba!" Volodijovski je uganil. Kakor hitro so se namreč razglasili pogoji kapitulacije in so prišli na ušesa Zaglobi, je zgrabila starega šlahčiča tako strašna jeza, da nekaj časa sploh ni mogel izpregovoriti besede. Ko se je zavedel, je pričel s tem, da je skočil med vrste črnovojnikov in začel razburjati duhove. Poslušali so ga radi, ker se ja zdelo vsem, da bi bili zaslužili boljše maščevanje, nad sovražnikom za toliko junaštvo, za tolik trud in za toliko prelite krvi. Za-globo so torej obkolile velike gruče neredne in razburljive šlahte, on pa je metal s polnimi pestmi razžarjeno oglje na smodnik in z govorom razpihoval vedno večji požar, kateri je še tem lažje objemal glave, ki so se že itak kadile od navadne pijače po zmagah.
"Gospodje!" je govoril Zagloba. "Glejte, te stare roke delujejo že petdeset let za domovino, petdeset let so prelivale sovražnikovo kri pri vseh stenah ljudovlade, sedaj imam zopet priče za to — one so dobile palačo Kazanovskih in c6rkev Bernardincev! In kdaj so švedje, gospoda moja, izgubili upanje, kdaj so se odločili za kapitulacijo, če ne takrat, ko smo namerili topove od Bernardincev na Staro mesto? Bratje, niso štedili z našo krvjo, temveč so jo radovoljno razlivali, a štedili so samo sovražnikovo. Torej mi zapuščamo svoja posestva brez gospodarja, služabni-štvo brez gospoda, ženo brez moža, otroke brez očeta (o moji otroci, kdo ve, kaj se godi sedaj z vami) in prihajamo semkaj z golimi prsi na topove, a kakšno nagrado dobivamo za to? Tako, da odhaja Wittemberg svobodno in da mu še izkazujemo časti na poti. Odhaja rabelj naše domovine, sramo-tilec naše vere, najbesnejši sovražnik najsvetejše Device, po-žigalec naših domov, tat naših zadnjih cunj, morilec naših žen in otrok (o moji otroci, kje ste vi sedaj!), skrunitelj duhovnikov in Bogu posvečenih devic. Gorje tebv domovina, sramota tebi, šlahta, nov napad nate. sveta vera naša, gorje vam, podrte cerkve, jokaj in stokaj, o Čenstohova, zakaj Wittemberg odhaja svobodno in se vrne \ kratkem, da bo iztiskal solze in kri, da bo pobijal one, ki jih še ni pobil, da bo požigal še ono, česar še ni požgal, da bo oskrunil še ono, česar še ni oskrunil. Jokaj se Poljska in Litva, jokajte se vsi stanovi, kakor se jočem jaz, star vojak, ki že stopa v grob, a mora gledati nov napad na vas. Gorje tebi, Ilium, mesto starega Pri jama! Gorje' Gorje! Gorje!"
Tako je govoril Zagloba, a tisoči so ga poslušali in jeza je ježila šlahti lase na glavi, on pa je jezdil dalje in vnovič tarnal, trgal obleko raz sebe in odkrival prsi. Bližal se je tudi vojski, ki je tudi rada poslušala njegove pritožbe, zakaj resnično vsi so strašno sovražili Wittemberga. Nemir bi bil izbruhnil takoj, toda zadrževal ga je sam Zagloba iz strahu, da bi se
utegnil Wittemberg še kako rešiti, če mu izbruhne prezgodaj; če pa izbruhne takrat, ko bo odhajal iz mesta in še pokaže čr-novojnikom, tedaj ga razsekajo na kose, še preden bi kdo opazil, kaj se godi.
In njegovi računi so se popolnoma uresničili. Ob pogledu na okrutnika je pobesnela neredna in pijana šlahta in v tem hipu je izbruhnila strašna biirja. štirideset tisoč sabelj se je zablis-kalo v zraku, štirideset tisoč grl je začelo tuliti: "Smrt Wittembergu! Sem *z njim! Raz-sekajte ga na drobne kose!" — šlahti so se pridružile še nered-nejše tolpe in vsled nedavnega prelivanja krvi še tolpe še bolj pobesnele služinčadi, še celo bolj disciplinirani redni polki so jeli grozno mrmrati proti krvoloku in burja je začela prehajati z besnostjo na švedski štab.
V	prvem hipu so izgubili vsi glave, dasi so vsi takoj razumeli, kaj se godi. "Kaj naj storimo?" so se oglasili glasovi pri kralju. "Jezus usmiljeni!" — "Rešujte! Varujte!" Sramota, če ne držimo besede!"
V	tem vpadajo razbesnele tolpe med prapore, jih stiskajo, prapori se mešajo in ne morejo ostati na mestih. Okoli vidiš sablje, sablje in sablje, pod njimi ražarjene obraze, izbuljene oči, zijoča usta; žvenket, šum in divji kriki rastejo s plašljivo hitrostjo, na čelu leti služinčad, pratež in vsakovrstna vojna svoja,t, podobnejša zverinam ali vragom nego ljudem.
Razumel je tudi Wittemberg, kaj se godi. Obraz mu je obledel kakor platno, obilen in mrzel pot mu je orosil v enem hipu čelo, — in o čudo! — oni feldmaršal, ki je poprej mogel groziti vsemu svetu, se je sedaj tako prestrašil te tuleče dr-hali, da ga je zapustila zavest popolnoma. In začel je drgetati po vsem telesu, roki sta mu omahnili, stokal je in iz ust se mu je začela cediti slina na zlato verižico, maršalska palica mu je padla iz rok. V tem se je pa grozna gneča bližala bolj in bolj. že so ogromne postave obkolje-vale nesrečne generale, še hip, in razsekajo vse s sabljami, da ne ostane niti sled od njih.
Drugi generali so že iždira li meče, hoteč umreti z orožjem v roki, kakor se je spodobilo vitezom, toda stari krvolok je popolnoma oslabel in zatisnil oči.
V	tem je skočil gospod Volodijovski nai pomoč štabu. Prapor, ki je dirjal v polnem skoku, je razpršil drhal tako, kakor razprši razburkane morske valove ladja, ki plove z vsemi jadri. Krik tepene drhali se je pomešal s krikom Lavdancev, toda jezdeci so prvi dospeli k štabu in so ga. obkolili v trenutku z zidom konj, zidom lastnih prsi in, sabelj.
"H kralju!" je zakričal ma vitez.
In zdirjali so. Množica jih je obkolila od vseh strani, prihajala od strani, od zadaj, se izvijala, s sabljami in koli, tulila vedno strasnejše, toda oni so drli naprej, bodeč jih zdaj pa zdaj s sabljami, kakor zbode mogočni merjasec .obkoljen od črede volkov.
V	tem je skočil Vojnilovič na .pomoč Volodijovskemu, za njinj Vilkovski s kraljevim praporom, za njim knez Polubinski
in vsi skupaj so privedli, venomer se izogibaje, štab pred| obličje Jana Kazimirja.
Hrup je rastel vedno bolj, namesto da bi se polegel. Za hip se je zdelo, da bo hotela razjarjena drhal dobiti generale v svoje roke, ne oziraje,se na kraljevo navzočnost. Wittemberg se je osvestil, toda strah ga ni-1 kakor ni zapustil; skočil je torej s konja in, kakor zajec, ki ga gonijo psi ali volkovi, skrije pod vprežni voz, tako se je vrgel pred kraljeve noge.
Tam se je zgrudil na kolena, zgrabil za streme ter začel kričati :
"Reši me, milostivi gospod, reši me! Imam tvojo kraljevsko besedo, pogodba je podpisana, reši me! Usmili se nas! Ne pusti, da me umore!"
Kralj se je obrnil ob pogledu na tako ponižanje in na tako sramoto z zaničevanjem v stran in rekel:
"Gospod maršal, le pomirite se!"
Toda bil je sam v skrbeh, ker ni vedel, kaj naj počne. Okoli so se zbirale vedno večje množice in so se bližale vedno bolj nasilno.
Res, prapori so stali kakor na boj pripravljeni in zamoj-ska pehota je napravila okoli grozen četverokot, a kakšen nai bo konec vsega tega?
Kralj je pogledal na čarnec-kega, toda ta je iz besnosti vrtel brado, taka jeza ga je zgrabila radi nediscipliniranosti črnovojnikov.
V tem je rekel kancler Kori-činski:
"Milostivi gospod, pogoje je treba držati."
"Da!" je rekel kralj.
Wittemberg, ki jim je pazljivo zrl v oči, se je oddahnil svo-bodneje.
"Najsvetlejši gospod!" je za-klical, "verjel sem na tvojo be-j sedo kakor na Boga!"
A na to je rekel stari kronski hetman, gospod Potočki:
"Zakaj si pa ti prelomil toliko priseg, toliko pogodb in kapitulacij? S čimer bojuješ, od tega pogineš! In vendar, zakaj si zajel kraljevi polk Wolffov kljub kapitulaciji?"
"Tega nisem storil jaz, tem-, več Miller, Miller!" je odgovoril Wittemberg.
Hetman, ga je pogledal prezirljivo, potdm pa se je obrnil h kralju.
"Milostivi gospod, ne pravim tega, da, bi pregovoril vaše veličanstvo, da prelomi besedo; verolomstvo naj bo na njihovi strani."
(Dalje prihodniič.)
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene.
RAndolph 5188
(Tha. *.]
DOBER PREMOG! ®
Točna postrežba!
The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE RD.
Stari Cimpcrmanovi prostori
HEnderson 5798
JU FRANK ARKO, zastopnik ^
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja naši nepozabni in ljubljeni soprogi in materi
MARY PAGON
ROJENA CUFER
ki je nagloma umrla dne 28. maja, 1931. K večnemu počitku smo jo položili na Calvary pokopališče 1. junija. Ranjka je bila rojena 25. avgusta 1874 v Stari Loki na Gorenjskem.
Dolžnost nas veže. da se zahvalimo vsem sorodnikom) in prijateljem, ki so položili krasne vence k njeni krsti: Družina Mr. in Mrs. Joseph Kremžar, družina Mr. in Mrs. Albin Kremžar, družina Mr. in Mrs. John Novak, družina Mr. in Mrs. Sajher, Mr. Frank Zupančič, družina Mr. in Mrs. John Dejak, Willard Storage Battery Co., in Woodmen Circle Oak Grove 76.
Prav lepa hvala vsem tistim, ki so darovali za sv. maše: Družina Mr. in Mrs. Joseph Kremžar, družina Mr. in Mrs. Adolph Kremžar,-družina Mr. in Mrs. Andrew Kremžar, Jennie Steklasa, družina Mr. in Mrs. Thomas Klasnic, družina Mr. in Mrs. Frank Kral, družina Mr. in Mrs. Rožanc, Mrs. Rosie Zupančič, družina Haffner, Mr. Frank Strumbelj in Mr. John Zabukovec.
Iskreno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Najlepša hvala Rev. Domladovcu za lepe cerkvene obrede. Prav lepa hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v teh težkih dneh in vsem, ki ste prišli ranjko kropit.
Ti pa, ljuba in nepozabljena žena in mati, ostala nam boš v trajnem spominu, dokler se ne snidemo nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Jerry Pagon, soprog.
Andrew in John, sinova; Anna in Mary, hčeri.
Marian Kremžar, sestra; John Cufer, brat.
Nick Brajkovič in Steve Bosanac, zeta.
»
Cleveland, O., 17. junija, 1&31.
Vabilo na PIKNIK
ki ga priredi
S. P. P. dr. "ZVON"
V NEDELJO 21. JUNIJA
NA PROSTORIH ANTON GORIŠKA Green Road, Randall, O.
Kdor želi par ur neprisiljene zabave, naj ne zamftdi te prireditve, ker na programu bo kot po navadi lepo petje, ker je društvo preskrbelo okrepčila, da ima človek čisto "štimo." Za plesaželjrte bo skrbel Šulnov duet.
K o'bilni udeležbi vabi
društvo Zvon
S
Izdelujem vsakovrstna, CEMENTNA DELA kot hodnike, driveway, garaže itd., na lahka odplačila. Delo izvrstno, točno in garantirano, ter ste lahko boste popolnoma zadovoljni. Se priporočam.
A. MALNAR
1119 Addison Rd,	ENdicot 4371
gotovi,
-9
VABILO NA
PIKNIK
ki ga priredi
DRUŠTVO VAL. VODNIK ŠT. 35 S. D. Z.
V NEDELJO 21. JUNIJA
NA EAST ROAD V BEREA, O.
Za ta piknik" smo preskrbeli najboljša okrepčila: pečenega prešička in druge dobrote; kapljica bo taka, da se vam bo kar smejalo. Na prostoru je postavljeno novo plesišče in imeli bomo izvrstno godbo. Vabljeni ste od blizu in dale? k veseli zabavi.
Odbor
RED STAR MATL SYRUP NAPREDUJE
Ali vi upoštevate boljši in pristni ječmenov okus? Močnejšo domačo pijačo? Kupite ali naročite ta produkt pri
FRANK LAURIČ
15601 Holmes Ave
MI SMO MED VAMI!
Naznanjamo cenjenemu slovenskemu občinstvu, da smo se PRESELILI v naše nove prostore na
6223 ST. CLAIR AVENUE
kjer vam ob vsakem času lahko prodamo izvrstne
DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE
Najboljši mehaniki so pri nas zaposljeni, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In se vam prav vljudno priporočamo.
J. H. MILLER & SONS
6225 St. Clair Ave.
HEnderson 6148