Kje je liga narodov? m n «7 nn rana A VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEONOTE LETO-vear xvl t^-ssst^irr žrrckjrtf.s« Chte*Sj>> I1L, Unk, 4. (S«pL 4), 1M9. Trtl"ftX«M' STZV.—NUMSZR ZOT. Potres uničil Tokijo. Preko 300,000 je mrtvih. Tokijo, Jokobama ia nebrojna draga matta v razvalinah. Samo v Tokiju ja čez 150,000 mrtvih. Vea velika poslopja porušena. Sedež vlade premeščen v Oaako. Potresni sunki ae ponavljajo. Največja katastrofa v zgodovin! Japonske. Predsednik Coolidge apolira na Američane, naj pomagajo revežem. ZADNJI VESTI. • • ^^m^^^hESR ' japonska vlsds se sjc preselile lv Oaako. / Število mrtvih' t vpeh^prizede-tik krajih se račune ns 300,000. Veliki živežni izgredi so is-bruhnili med miljoni begunov. V Jokohami ne stoji niti ens kišs pokonci. Vest is Sangaja sc glssi, da jc med mrtvimi tudi neksj princev, ministrov in tujezemskih diplomatov. Potres se jc včersj ponovil v Tokiju. Predsednik Coolidge je izdal spel ns smeriško ljudstvo, naj pomaga nesrečnim Japoncem. sc London, 8. sept. — Brzojavka Iz Sangaja sporoča, da število mrtvih ▼ samem Tokiju in Joka-homi bo znašalo čez 200,000. Tu ps niso všteti doslej še neznsni tisoči t nebrojnih mestih in vaseh v krogu sto milj naokoli To-kija in Jokohsme, katera sts potres in požsr popolnoma pometla s površja zemlje, ista brzojavka poroča, da ee potresni sunki po-nsvljajo; včeraj sc jc silovito tresls zemljs ns juinovzhodnem Japonskem. Vulkan Hakone silno buči in bsti se jc še hujše katastrofe. Šangaj, Kitajska, S Strašna nesreča Ja ako v soboto (n nedelje. To ponoeno glavno mesto moderne Japqnakc, jc danes ogromen kup ožganih razvalin; iata naoda je zadela Jokohamo, 18 milj od To-kija in nešteta druga mesta v o-kolišu sto štirjrikih milj ob Ps-cifičnem morju. Več dni so bili veliki viharji in deževni nalivi, toda v soboto ob enajstih predpoldne je veter ns-enkrst prenehsl in nsstsls je naenkrat kratka dušeča tičina, nato pa ae je tresla zemlja kakor še nikoli, odkar pomni zgodovina Japonske. Potresni sunki, ki so trsjsli cele ure in ki so vslovili gori in doli, so v neksj minntsh porušili Tokijo, Jokohsmo in vss hliinjs mests ter vsei. Istočasno j« buknil silni tajfun, ki js vrgel He gore vode na obrežje in sme-*kal hiše, ksr jih je še stslo po-*onei in potopil Tsdjc v prUtoni-š*ih. Potrče je uničil vodovodni el-»tem in gsšenje je bilo nemogoče. I* razvalin jc bruhnilo neenkrst stotine ognjev, ki so ss širili, str-aili in objeli vso msso porušenih »n ie ohrsnjenih poslopij. V soboto popoldne sta bila Tokijo in Jokohsms docela v plamenu. Ceaarska pslsčs, vlsdne psls-če. rbornica, državna univerza,! veliki hoteli za tujce, veliki to-kijoki arzenal, moderne prode je 1 in tovarne, templi, nebotič *a poslopja, sezVdsns po smeri in evropskem vzgicdn — vse j« r razvalinah. Uničena je brzojavna in telefonska zveza, uničeni ao železniški tiri, potres j' zvil tračnice In raztrgal proge W zasul predore. Mnogi vlaki eo hili vrženi iz tira, prevrnjenl in potniki titmrčeni. . Edina zveza s zunanjim ave-tom je poataja brezžičnega brzo-jeva v Tomijokl. Od tam je prišla prva vest o ketaatrofi. Druga je prišU is Oeakc, ki je tudi K i zadeta valed potress. Potres in požer ete uničile do P"l miljona hiš eemo v Tokijo. l>rsnj Me-niti ss nl «srsl o položaja, In (Oglje na S. etraal.) zadnji vam MusaoUnl je Isjsvll, ds Itsllia izstopi is lige nsrodov, čs m liga odloči ss intervencijo. Urednik smeriškegs Rdečegs križs poroča is Aten, da so Its-lijsni pri bombsrdlranju Krfs. ubili 15 armenskih otrok. V Atenah so isbruhnlll veliki isgredi proti Italijanom. MnoŽl-oa je napedla poslsnižtvo in ee-žgslf italijansko zsstavb. London, 3. eept. — Svet lige narodov je odgodil posvetovanje 81edo Italije ln Grške 4o torka, leni svet s so rssdel jeni t Francija, Belgije, Španija, Brszllijs in Portugalsks podpirajo Italijo, Anglija ln Švedska pa Grško; Japonska in Kitajeka sta nevtrelni. I Italijanski delegat Antonio Sa-landra je naznanil, da Italija ne bo aprejela poeredovanja lige, pač bo eama obračunala s Grško. Grška zahteva poeredovanje. Is Aten je prišla veet, da v alučaju, da ee liga ne sgsnc, bo Grčija iskala ssvssnlke sa vojno s Italijo. Hvet liga narodov, nameato da bi hitro skušsl preprečiti vojno, se dsnss bsvi s vprašanjem, kako ustsviti razpošiljanje nemoralnih sliki London, 3. sept. — Frencosks da se »srda kaj shuhs, ksr bo vlada js stopila na strta Italije V „Jei v korlet ^,.#111^1 _ /1-1U.___Al Am J.Ll "V^r ' TT ' i * konflikta a Orško v sadi, da dobi od Italije > eč pomoči v Poruhrju, ( Ta korak Francije je ellno o-gorČil angleško čeaopleje. Angleški zunanji minister Curzon, ki ss je včeraj vrnH s -počitnic^ Lon-' don, je Izjavil, da Velika Britanija napne vss sils, da liga nsrodov reši, grško Itslljsnskl spor. Atene, Grške, 3. sept. — Italijansko brodovjs bloklrs grške o« toke. Italijani eo ssjsli štiri gr-ške pomike. GriklSi ladjam je prepovedano pluti ekosi On t ran t-sko ožino ter med Krfom in gr> škim obrežjem. Italijani so oku- Eireli ptoka Pazoe in Antlpaso v lišini Krfa. Italijanska potapljača je streljala na grški parnik pred Goumeniteo- Grška vlada je poaiala oster PCPtest poslsnlškemu svetu glede bomberdirenjs Krfs, pri katerem eo Itslijsnni < ubili okrog 30 ossb in ranili 50. Rim, 8. sept. — Mussollnljsva vlada je ponovno izjavila, da be popolnoma ignorirala vssho akcijo lige narodov v zadevi konflikta i Grško. Italija zahteve, da Grška sprejms vse pogoje v ultimata. Krf ostons v rokah italijanskih šet, dokler Grška ne plače odškodnine 50 mlljonov Ur. - Atene, 3. sept. — Otok Krf je popolnoma odrezan od zunanjega svete. Pet tieoš Italijanskih vojakov je ns otoku. Gršks posadka, ki je štela 150 mož. je pobegnila v »ctranjc kraje. Italijani so u-jeli le poveljniks in 10 čsetnikov gi strani ao lsbruhnlli protiltoll-jsaski izgredi ne Kreti. Dogodki sadajih dveh dal. Italijani so laeodli grški otok Krf v petek popoldne, ko je lisaeollnl prejel odgovor grške vlade, da Grčija ne sprejme vseh tofli v ultimstu 11 si i Je al »»de umore petik italijanskih komisarjev v Albaniji. Dr« Itslijaaeke fote je prlplnl pred Krf. Italijanski po-veljnik je del poveljnika grške po ssdh« pet ur časa, da ss poda. Grki ae niao hoteli podati, Nelo so Itakjennl sačell bSmbardlretl staro trd a jo vs in šolo. Por grsnst je aaičilo star/ topove v trdnjaviln Šola je bile v plamenu. Pol ure posneje ee ae Italijani izkreali In Okupirali meeto. Grška posadka je Mle ujHa. Dvejeet eivilletov — _ temi ve/' grških begaaeev is Male Azije kl eo v oakrbl Amcrl- (Dalje as 8. etraal.) ^ JUGOSLAVIJA SE MORDA ZAPLETE V VOJNO. •> • ii.i • - T Bolgari so aktivni aa grški meji, Madžari posdravljajo lUUjo tat Italijani issivaje. RUMUNIJA BO inVTRALNA. Periz. — Ia Belgrada je prišle vest v soboto, ds sts PsšlČ in grški prslsnik preoej ^saa konfurlrsls. Ako Italija savrže Intervencije lige narodov ln formalno napove vojno tirno i, bo Jugoslavija no* dvomnu potnegele Or^ki. Tsko so« dijo v Parizu. Itslijsiiskrfsšistl so ponoreli. Po vssll mestih psradirajo, nosijo sliko Muaaolinljs, kstsro čsste po božje In tulijo t Smrt Grkom in Jugoslovanom! Demonstracijo v prilog vojni se vrše dnovno. V Trstu je bila felgans grška sestava na javnem trgu Napadi ua Jugoslovana ss tudi dossjsjo. Anglija je prlčeU koncentrirali svojo bojno floto v Sredozemskem morju. Dunaj. — Vsa eentrslus Evropa gleds na Italijo in Jadran, dalo Nemčija je sa hip pozabila aa svoj kaoe ia src na lislksn v uffcnju, •7 ..it A—L"r JL ' uuns;asi iimo pi* tekoreluič o-kopirali Nurimberg ia Issvsll va-Uke lagrede in boje e aoeialUti. Kaos Hmiije ss nsdsljuje. Pot«* is življenja ameriških frančiškanov. To ie prm alorenaka knjiga T Ameriki, Id ima tarirne slike. Fina trda vosba. Stane $1 JO • poštnino vred. Rojaki, tosite po te) knjigi, ne bo Tam Šaft JL Naročbo sprejema VETA TOREK. 4. 8EPTEMBBA. U23. P H OS GLASILO V SUH IZ NASELIM. "PROSVETA" _^f^saSab «TSI EMLICHTEMMEIIT* •t Os±H Dstroit, Mick. — Slovenska na Mibina tn hitro raatc in kakor sem »laftnl od tajnika l|p|ss "Zveza detroitskih biovencev", It. 121 8. N. P. J., je zamo v ae zeeu avguztn prejel okrog kedem-najzt prestopnih listov. Pristopi-lo pa je tudi iezt no vik članov. Torej je to velik napredek v šte vilu članstva. Tudi društvo & K. D. sc dobro razvija. Dfrektorij obdržuje več tej in dela zložno, kar razvidimo iz sledečega. Na sadpji delničarski seji je bilo sklenjeno, da ima d »rek torij polno moč sklepati glede bolj uspešnega prodajanju delnic ; določi lahko plače iz posebnega eklada sa tiste, ki prodajajo delniee in plačuje naj no ns v gotovini, temveč z dclnicami. Na direkt. seji so o tem pretreeovali in sklonjeno je bilo, da vsak, kdor proda pet delnic, dobi dolar na vsako delnico, kar mu društvo plača r delnicah. Direktorji, ki prodejsjo delnice, so se vsi odre Industrijsko delo n. domu J. najbolj kkoriKevalno in I ™ TJ^^^TIZ najbolj nezdravo. Delo je plačano slabo in t majhnem in stvom pa vlada ravno tak duh. n Mračnem prorforu dala od prt do de*t in tudi ve* o«b. ^^tZ Stanovanje je obenem delavnica, i prodajati in delniee je sprejel, ps Po vsej pravici so se strokovrib organizirani delavci *, ie od nekdaj bojevali najbilj odločno proti tej vrsti izko- L^. riščsnja človeškeglavne moči E Te vrste delo je bilo svoječasno najbplj razširjeno L Ljubljtn$ki vrh„ je priredilo med krojači in v takih industrijah, Id so lahko oddajale piknik v začetku meseca julija in dalo na dom in katerega ao lahko izvriev.li otroci. Najbolj odločno se je bojevsla proti delu na domu podarili domu v posebni sklad, za organizacij, krojaških delavcev International Ladies Gar-fcjim ment Workers Union, ker je spoznala škodljivost tega de- Uetku avgusta in čisti prebitek jc tozakrojaške delavce. bi.se dalo vč n.pi- Pri takem delu je navadno vprežena vsa družina, ki atii pt dA omejim dopis, želim UČNJIH in kontrolo ChiSsgo, m. — Ameriško evgo- 1NDUSTRIJSKO DEUO NA DOMU 5E NI ODPRAVLJENO. renja na račun povišanih plačil rnh lestvic, drugo povišanji stroš kov produciranja je nastalo vsled sprememb t rudnih in l»n i-ia pa je treba upoštevati Še, da ja nskupns moč dolarja bila leta 1913 veliko višja kot je leta 1923, zato lakko n < * mo, ds mezde dejstveao niso nič povišsle." Poročilo zvezne prgmogovne nično društvo, ki je pred nekaj I koszisi je izkazuje Ss druge zA-dnevi zborov slo v Chieagu, je mašite številke o stroških produ-.prejelo drastičen program za ia- eiranja antracita jn pa koazumi-boljšanje smeriškega naraščaja raaja. Obratai stroški brez delav. in človeškega rodu vobče. ztva so biU leta 1913 33c laU Društvo, ki izsa v svoji sredi IW »o 72o. Plačo so znašale lata znsmenite zdravnike, znanstve- IMS 33 centov, leta 1923 so 92c. nike sodnike itd* ja sklenilo pri. I Stroški za dopremo premoga na poročiti državnim zakonodajam pevršje so narasli od 12.30 na in kongresu sledečo reforme i \UM, povprečna oena sa tono, ki Svobodno in neovirano poduče- jo je podjetnik prejel pri ustju vanje mater o kontroli porodov; rova za premog je Nbila 1013 vse tozadevne postavne omejitve 12.63, letos pa jc $6.58. Druge dote imajo odpraviti. bičke žanjejo ps železniške druž- Možitvena stsrost za ženske ne be. r »me biti manj ko 18'let. To pomenja, da tisti, ki produ PHed postavno vzroke razporo-1 cirs premog, prejme letos 59 in ke ae ima uvrstiti tudi nerodovit- pol odstotka vsote, ki jo podjet-uost. nik itkupi* ko js premog na povr Določbe zoper ploditev' med *jn pri ustju rovs, dočim je pro slaboumnimi. iel leta 1918 01 in pol odstotjes. Sistematična in uradna regl- Medtem pa se je dSlež kompenij racija družinskih rodovnikov. > »» dobičkih povečal od 14 odstot-Sistematično duševno prsiskn- kov leta 1913 ns 15J odstotkov i«- vanje otrok od 10. do 16. leta. Usta 1923, kar je nadvomao pre- Regnliranje ženskega in otroš-|ccj povečan doHiček. koga tovarniškega dala z ozirom nz mesde, delovni čas, stanovanja in delovne razmere. Kvgeniena vzgoja v šolah. Ustanovitev farmarskih kolonij sa izolirane kriminalne oae-be. Subvencija in pokojnina za matere. dala v spslnicsh ril ^rknhlnj^ V&d» to^liMgta druži tudi nakaj aamakih delavcev, kl ao prt družini na L bu. vtui. mD.ioi.nj. » •Unovanju in hrani, ali kl stanujejb v soseščini. Ameriška 8iov.utt narodni ' k 0i€t0V,tVU in šslaisa. Najbolj o- m Reguliranje imigraalje na to- S?^ »» ^«tu utegne Mod liani odbora, ki je ££ ^ ^' rekel, da ao " rudniki one luknje, Podjetniki imajo od tega dsla ogromen dobič^ Na uko™- Čuvajte svoje prihranke. program, je tudi sodnik Olson, profesor Pisher s jslskal 'JZ^^^m^M univerza, predsednik hirva^kt|];kstvc Ishkomisleži mečejo svoj je mnogo dobrih Hi i .ukiL i__ zdrsvstveni komissn v New Torku, predsednik cornellske univer- ze, dr. Dsvid Starr Jordan itd. rudniških investicij, ali nasploh te niso za Človeka, ki mora težko delati in jo .odvisen od svoje plsČe. _ . . . 2. Petrolejske delnice. Vrtanje "Nikče med nami ne z.hteva, # ^^ ltftSe mnogo densrja da bi se morali ljudje, podvreči in je t ^a^jjg ;grt Ku. nekaki rtji kakor domača živina < ' 5. Krssni načrti a razvijanja neobdelane zemlje (land leve. lopment) dostikrat konesjo prnv žalostno. Oratl ledino je tcika itvar. V najboljšem slučaju tre-ba čakati dolgo časa, predno bo kaj dobička. 6. Patenti. Malokdaj je človek, ki ima pravico do patenta, oni ki obogati. < 7. Kadarkoli kdo oglaša "nove metode izdelovanja" trebs stvar dokro preiskati in pogledati, ko-liko je dobrega na tem. 8. Ako se od vlagstelja zahteva takeSšnja .odločitev, češ ''takoj ali nič'1, je precej ziguma stava, da je kak švindel vmes. Ako ni za-dosti časa, da se stvar malce pre-misli, pomenja bržkone, da nekaj ni prav. 9. Ponujanje posebnih odbitkov (n nsgrad za one, ki so prvi v vlaganju, je precej sumljiv znsk. 10. Vsrujte se "tipov," t. j. zaupnik nasvetov, da , je sedaj dobro kupiti to ali na ono, zlasti na borzi Ce bi bil "tip" dober, bi ga dotiČnik obdržal za se iu sam kupil. 11. Vae vrste špekulacij na bor-zi, kot kupovanje vrednot na "margin", ni za človeka z malim denarjem. Varujte se zUzti uko t-nik borznih mešetarjev ("bucket shop"). Ako hočete vlagsti svoj denar v dobre vrednostne papirje, storite to potom pravilnega ^brokerja", ki je člsn borze, sli potom svojo banke^ 12. Delnice v "mail order eom-paniea", katerih edina vaba je u-speh, ki so ga drugi doiegli, u redkokdaj izplačajo. , e ___ pomeni prisilne možitve ali ženit-ve, niti zakona brez ljubezni ali kakžno špartanzko uničevanje novorojenčkov. Evgenika pomeni več ljubezni v zakonu in zdrav, krepak in vsestransko dobro raz ] vit zarod." r \ H S. Vsaka velika nova iznajdba aomovmi. "Prosvoto' sli prijatelju vašemu v sUri Profiti z antracitom vedno veijl. (Leland Olds za Ped. Press.) pr. čipke prihajajo v trgovino pod imenom švicarske, bel-Led IV0je ljudi ic Mjbolj ugtja gijske, francoska in italijanske čipka, t resnici so pa bile ter jih privlači, bdelane v New Torku in v stanovanjih, v katerih & | Jo največji siromaki, med katerimi razsaja jetika. šeno rsvno s tem. Dosti nas je, Tako navihani podjetniki varajo svoje sovrstnike bogstine s blagom, da js bilo izdslano v Evropi in zahte- bomo premagaii in dom bo staL vajo od njih za blago pretirano csno, ns drugi strani pa iz- Dosti rojakov pa je še, ki so ¥ koriKajo najbolj dromdns ljudi s slabim plaOlom „ te- n^^^T.^ 9Tieno delo. iaeja in delnieo bom tudi eakrat Krojaška organizacija je zdaj pričela organizirati te kupil, aU pozneje, saj je vrste delavca, da odpravi u vrate izkoriščanje. K organi- -J^ffSf * zaciji je pristopilo še več tUoč delavcev, ampak oiganiza- ^^ cija Še ni tako močna, da !iro, dokler ai vsa PoamiaM. da js daaea Še precej po voljni obrat v induatrlji ia ta. ko saalašek Torej čo as no potrosimo sedaj, ko težja, kadar ne dela. Nsprej! D#lajmo vsak pe ss Hlovenakl narodni Take tndi premogovna komi svoji dam, kadar ka dela som proprlčaa, Sa ss trud. Pozdravljam t — Profiti v industriji sjitrseitel aU trdega premoge so naraščali mnogo kitrejŠs kot pa so so vi- šali stroški podjetnikov t delav-stvom, kolikor posnemamo iz poročila zvezno .premogovne komisije, katera jev preiskovala Življenje antraeitne industrije od leta 1913 dalje. Po poročilu razvidi- j mof da se povprečni ddbiček vedno veča ta podjetnike iaimnjo vodno večji dol od vsaksgs dolarja ta proaiog, ki pride na površje, dočim je delež, ki ga pr»j-| mejo rudarji od vsakega plače-vseeno *•** dolarja sa premog, vedno | Leta 1913 je po doslednji preiskavi Pederalne trgoveka komisije bilo dognano, da je čisti dobi-1 je ček operatorjev od vsaka tone produciranotfs trdega ga 40 centov, v prvem četrtletju leta 19?3 pa je bil dobiček prt vsaki toni $1.04, kakorhitro je prišel premog na površje, kakor poroča komisija. In št podjetniki rudišč lastujejo So šeletniee za prevala-$1.23 ve« dot^ič emUyp shrdlu ilje premoga, imajo še za $1.25 več dobička pri vsaki toni. To pomeni, da se je dobiček podjetnikov pri induetrlji trdega premoga povišal | od leta 1913 sa 181 odstotkov. Med isto dobo pa eo ss stroški, ki jlk imajo podjetniki s delav-atvom ia splošno s producirs-j njem trdega premega, povišali samo ta 145 odatotkov. Leta 1913 jik je prsdakcija stsla $1.62, W-l tos pa jih stane $3.97. ^Toda ti naraali stroški produei- i ran js pressoga ns predatsvljaje | alkakega povišanja v delavskih | saezdah, katere sa s ozirom ns i večjo eeao premoga občutno nI-1 ttorjena, ne ba lat Urbas. sija pravi pri tem poročilu r "Tr^l ba je pri tem poročila upošteva. | tl dve sivsri, namreč, da je del as rast ka v stroških prodori-1 "Pater Malaventnra "V kabaretu" Spisal Zvonko A. Novak. Ilustracije narisal Stanko 2ele. Izdala ia založila Književna matica S.N.PJ. v/!hi Književna Matica S. N* P* J* 2667-89 So. Lasnsdalo A ve., Oicago, III. fapolnite, iarežiU in pošljiU m gornji naalov sladoci >e treba todl pe- fccar«, rišee »<•! ••» TOREK. 4. odvetniki za haško SODIŠČE. gonvenoija j« sarijila moleči-io ki posivlja VUdo Združenih Jrtav, naj ss pridruži mednarodnemu BOdUČU HARDUrOOV načrt jk na-RODNA konvinoija OIJO- MUSSOLINI tJ5 ROGA LIGI NA. rodov. PROSVETA 24. Minnsapalis, Mlnn. — Sprejetje rezolucije, ki poživlja Zdru-iene države, naj »e pridružijo mednarodnemu sodišču v Ilagu, jn pa izvolitev Roberta E. Lee Sanerja i« Dallaaa, Tex„ aa pred-eednika Ameriške odvetniške zve-ro, to oboje je ustvarjalo konec iestinitiridesete konvencije v pe-tek popoldne. Preden je bila rezolueija sprejete, jc bilo dokej prav vročili debat na konvenciji. Resolucija odobrava vstop Združenih držav v mednarodno Sodišče n« podlagi načrts, kl ga je pokojni predsed 0ik Hsrding obrazloži^ v Svoji i slanici pred cenatom dne februarja 1923. Rezoluoijo je uvedel v četrtek bivši generalni pravdnik George B. Wickeraham. nakar je bila od kazana eksekutivnemu odseku. Ko je ekseku,Uivni odsek resolu cijo priporočil pred kouveneijo, m je vnela vroča debata o njej, sli nsposled, ko je šla na glaeova nje, ni bilo nobene opozicije. Kazprava ae je predveem suka la okoli predloga, s katerim je'zahteval Lilbarn .R. Rajley iz Mia. mi, Fla., naj bi bila resolucija popravljena i toliko, da bi bila oblika ameriške vdeležitve prepu »čena Coolidgevi administraeiji. Rallejrja" Je podpiral David W. Hill Iz St. Loufsa in drugi, dočim •e je ogreval sa Wiokershama, ki je zahteval eprejetje svoje prvot ne rezolueije, Frank B. Kellog in drugi. Sprejeta resolucija aiglasi:| •'Sklenjeno, ds se Ameriška odvetniška zveza pridružuje mnenju ameriškega ljudstva, ki zahteva, da naj bodo Združene države pod pirateljica stalnega mednarodne-ps sodišča v Hsgu. in da naj se nsšs vlsda ravna po zapisniku in strinja s podiagof)ki jo je podal predsednik Združenih držav v svoji poslanici pred cenatom dne 24. februarja 1923.*' ' Izvolitev Senerja za predsed nika je bila eoglaana. On je na »lednik Johnu W. Davisu iz New Yorks. Drugi ursdniki, izvoljeni v glsvni odbor, so t Ponovno iz-voljeni blagajnik Frederick E. Wadhams i« Albany, N. Y.; po novne izvoljeni tajnik W. Thomas Kerap iz Baltimore, in člani Izviv ševalnega odbora: Bivši gOv Charles S. Whitman iz New Yor-ka; Thomaa W. Blackburn iz O-mahe; William B. Smith iz Hart forda, Conn.; S. E. ElUworth iz Jameatowna, N. D.; Thomas W. Skdton iz Norfolka. Va.; A. T. Stowell is Colone, Hlse.; Guernejr E \owlin Iz Los Angelesa, Csl.; to Fred H. Brcam iz Chlcaga. Iz delavsksga »veta MHMMV J jJjf,'. » *<; (Federstcd Press) Stavka smotkarjev. fcsn Francieco, Cal. — Tri to-varne za izdelovanje amotk v Ban Krsneisen počivajo veled atavke. Tisoč delaveev in delavk je v boja. •Smotksrji sehtevajo 10 odstotkov povišanja mezde. Delavci so do bro organizirani Ns želesaioah odpuščajo delavec < bicago, 111. — Delavce na pro-*ah čaka običajna sezonska brezposelnost. Vse družbe eo začele od* •I« v] jat i delavce na progah in pe* tudi v delevnicah. Veliko-atevilu brezposelnih delaveev, ki mj vračajo a farm v mesta, se bodo zdaj še pridružili delavci na Progah. Nadaljevanje a prve strani ) Čanov —. je bilo ubitih la mnogo ranjenih. Ka otoku je okrog 10,000 prebivalcev, večinoms beguncev. (Krf je bil med vojno sedež srbske vlade, ko je bila 8rbija pod okupacijo Nemcev in Avstrijcev. Nahaja ec blizu grškega obreda v ožini, kjer ae spajata Jadransko in Sredozemsko morje.) Medtem so drugi oddelki itali-janake mornarice zaaedi^ otok Samoa pred Smirno in druge gsške otoke, kar pomeni blokado Grške z jadranske ia cgejake strani. ■ * ! rj ''r ' Drugi dan v soboto so Italijani priredili mornariške demonstracije pred Pirejcm.vki je priateni-nišče Aten; italijanski croplani ao pluli nad Atenami. Istočasno je Mussolini iiksnanil tujim vladam, da je |>ila Italija prisiljens storiti ta korak, ker Grška noče prisnati avojc odgovornosti za umore italijanske misije. Okupacija Krf* in drugi koraki, ki Še skKln^so začaanega značaja, a katerimi ai hoče Italija izsiliti odškodnino .katero zahteva. Na Grškem je zavladalo velikansko razburjenje. Vlada je razglasila obsedno stanje po vsej državi hi hitro spelirala na ligo narodov, naj reši zadevo. | Mussolini smatra, da saaedba Krfa in drugih otokov nI vojni Čin, toda v Parizu in Londona ao drugega mnenja. Francoski uradni krogi pravijo, da v postavnem smislu jc okupacija Krfa čin voj ne.*Anglija jc poslalgj^roteat Ita liji in angleško brodovje ae je za-čelo zbirati pred Malto. Poročila s Krfa ae glase, da jc bilo bombardiranje abaolntno neopravičeno, kajti - grška poeadka ni branila postojanke. Poveljnik je Čakal navodil iz Aten, prodno je mogel odgovoriti na peturnl ultimat italijanakega poveljnika, medtem pa so Italijani š0 pričeli streljati. Anglija protestira. Angleška vlada je protestlrsls y soboto proti okupaciji Krfa in zahtevala, da ae sporno vprašanje med Italijo ln Grško poveri Ugi narodov. Anglija ima interne v Krfu od tistega časa, ko js (Hod-stone leta 1664. — do takrat je bil otok angleška poaeet — vrnil Kri Grkom na temelju pogodbe, da mora biU nevtralen. Anglija koše, da Krf ostane nevtralen ln ne mara, da bi Italije obdržala otok in zaprla Jadranako morja ter odrezala Jugoslavijo od Sredozemskega morja. V Londonu'slutijo, da Italija in Grška ne boeta dolgo eami, ako ae konflikt hitro ne konča. Jugoslavija, ki ima tudi konflikt Italijo radi Reke in gotovih kra» jev v Dalmaciji, qe lehko zveže Grško In ta zveza morda pritegne druge bslkenske dršsve ter Madžarsko v krvsvi plss. Francozi ia ftpaaci napadli Itali. jane t Tangioni. Madrid. — Med italijenakiml kerabinjeri (žandarjl), kl so se zadnji teden nepričakovano lzr krcali v Tangieru, in španakjml ter francoskimi policisti je prifo do krvsvlh spopsdov ssdnji petek. Več mož je bito rsnjeaih na obeh atrauth. Italijanaki rušilec "Audace" ae je zasidral v t en-gierakem prietanišču. Hpanski listi v Madridu napadajo Italijo. "E1 Liberal" piše, ds Mussolini posnems nemškega kaj-zerja. 4 Kriza v španaki vladi radi vojne v Maroku še ni konšaaa. Trije ministri, ki nasprotujejo vojni, so pod sli eetevko. AMERIKA PRIZNALA MEHIKO. m ____D. O. — To aaro- "iti kvoje vlade ae jc zglasil ko Mn*kl vodja pmlsniških poslov ae iržavnem departmentu ter ok-P<>alujočega državnega taj-'"ke 1'hillipaa, de ai kabaaske Ma la odredila eenznre glede po-Polenih a otoka po kabla. if> ds niso toaedcvaa poročila res-Mina. Padre je še pristavil. ds je, "»a poro« e knbsnskt dr/sv. Oity, Mehika. - Vnanji minister Peni je naznanil v petek sjutrej, da ao Združene države priznalo Obregoaovo vlado. Mo-sto si je potem nemudoma nadglo praznično obleko. Trgovine ao sa* pri i, in vršile so se velike parade po ulicah. Tovarniške drene sa zabrnele. In aplošao praznovanje tega dogodka ae je vršilo v petek zvečer. Združene države eo vročile for> melno prisnsnje mehiške vlada v pondeljek. Konvenelje, ki so jih sklenili ameriški ln mehiški komi* sarji, bodo podpisane dne 7. septembra. En prepis bo podpisani Wsshingtonu in eden v Mehiki. To konvencije bodo potem predložene senatu vsake dežele v odo* britev. Predsednik Alvaro Obregon jc šel v soboto pred drugo zasedanje tridaaetcga zveznega kongresa ter formalno obrazložil podlago pri znanja in nove odnošaje, ki jih je Mehika pridobila od Združenih držav. % V Predsednik Obregon je ozngčil v razgovoru z nekim inozemskim časnikarskim potočevalcem pri znanje sa znamenit korak. " Ameriški narod naj ve, da že« lim, naj bi bila to zadnja težava v vzpostavitvi podlage medsebojnemu spoštovanju med obems dr* želsms," je rekel predsednik "Seveda sem prsv srečen," jC rekel Fernando Roa, ki je bil e* den obeh mehiških komisarjev as konferenci sa priznanje. Mehiški vnaaji minister Paai je naznanil v petek Sjntraj, da sa Združene države prunfcle mehiško vlado. SPLOftMO PRAZNOVANJI TB* GA DOGODKA SI JB VRŠILO V PITIX. ZVECiR. • "Mehiki je to zelo .všeč," ae jc izrazil Alberto Pani, kl utegne bi- aki cesti. Rekli bodo* da sts zreli sa norišnico. Ako jih bodo preji« ti imeaovan za vele^osU»ika v miu od šen, katerim stt zagrozili z večnim pogubljenjem, ako ne odpošljejo protestov, jim bodo po* kazali pa pravUa." "■"nj vidim, da ms res ae ra* Wsshingtonu. v Popoldsnski listi so izšli v posebnih izdsnjih, in inozemski di-plomatje eo ae zglašall na vna-niem iA,tnlstrstvu'ter čestitali vna-njemu mlnlatm. Kasnsallo je bilo vsspovsod sprejeto z velikim ns*| vduŠenjem, ln diplomstlčnl, trgovski in industrijski krogi napovedujejo novo dobo silnega bla-gostsnjs po mehiški republiki. Prisnsnje pomeni veliko ossb* no emago sa predacdaika Obre-gona. In veliko močnejši v političnem osiru je stopil pred kongresov soboto ob šestih popoldne. V svoji predsedniški poslsnlci jc povedsl o uspešnih pogsjsnjih s Združenimi držsvsml ter razpravljal o priznanju od atrani drugih držav. Poalanlca ss je pe-č%la tudi z novo ocntralao banko in predsedniško volitvija. Wsshiagton, D. 0. — O pripo-znanju Obregonove vlade od strs-nl Združenih drŽav je bilo podano Istolssao poročilo v mehiški pre-stolici ia Wsshingtonu. Diplomo-tičnl stiki so vspostsvljeni po preteku dolgih treh let. Peter PaJzIJovi doživljaji. Willow Spriags. dstum poštne ga pečata. Cenjeni tovariš uredniki Tem brezvercem rdečkastim že pokažem", jc nadaljeval mojster Skaza, kO se je oddaljil aa takar. "KakoT'* jc vprašala Zelenče va. "Izdelal sem načrt, po katerem delem in ki se gotovo obaeee, odgovoril Skasa. "Kakšen je pa načrt t " jc sva-4svo rekla Zelenčova. ;"Gospa, ne bodltf tako radovedni, da mi zaradi svoje radovednosti vedno eejgate v besedo in me tako motite, da vam ne morem raalošiti svojega naftrta," jt aejevoljao povdarll Skass. "Bom pa molčala ln poslušale," se je odrezala Eeleačevs, kstsri ni bilo všeč, da ji js Skszs očital radovednost. "Moj načrt je tak, ds je uspeh kagotovljen, ako so ne motim v ljudeh," je pripovedoval Skaaa z važnim glasom. "Najel sem ne kaj ženio in jim zabičil, da morajo-protestirsti proti pisavi brez* verskega lista. Zagroail aem jim a peklom, da je bolj držalo. Cc ao protestirale ali niso, me prav nič ne briga. Kajti navadno jt pri ženskah, ki verjamejo v našo kra mo, da vse obljubijo, sko jim gro-simo s peklom, tods hitro rade pozabijo ns obljube. "V svojem listu bom pa vtd ho vprsševsl, ksj js s protesti, ki jih brssverci ne objsvljo. Najpr vo bom rekel, da je prišlo le par protestov. Na to bom povedal, ds prihsjsjo na tueate. Ako še to ne bo pomagalo, bom rekel, da pri hajajo na koše in da ao se vsi t koši v uredništvu brcsversksgs lista polomili pod tešo protestoj." "Jas vas ne rs*urnem/' jc se* gls v besedo Zelenčevs. Ako ns bodo dobili protestov, se vsm bo ... J • 1 ISkfmks Hirsiu if Triffrnni' Uetaeevl^eae S. aprila tek«,- 1». J'*ii* IMT . Ma.1 IMM!.. GLAVNI IT AN i SOST-SS »a LAWNOALS A\g., CHICAGO Iivrševalni odkar t ^ UPPRAVNI oosiki ___Vlde4eh.lt. r mine Tn4» "H"*« twtwe ILLINOIS, do posmekovsli doli na Lsvrndal- i« Zclenčcvt scgls v besedo, ki je lastniki xn zavrnili POT JI pruc00arj2 pridIoo oov. ohota iaLismfiAUi pootanrjo v kratkim lastniki p0uuč* nin iblbshio V pszladlir philadelpkia, Pa. — Da preidejo poulilne železnice v Philadel-nhiji akero njih delavcem v roke, je dejal načelnik ekaekutivnega odbere štlezniške korporaeu' aa petem letnem ecetaaku P. R t. kooperativne rveae. f ^jaik Ji » Cespeaes, v kakaa- gg SODNIŠKIM KANDIDATOV __| DL — Kakor es zdi, bodo imeU voliiei okraja Coek aa eedaflki volitvl v meaeen nevest bra priliko izbirati med «9 kae-didati aa treh voUlaik Hateh. Ke-alieije ae bo med repeblikeeei In deaM>krati topot. Po triiedvsjeet •od n likih kandidatov bo »eM-eO-Mk repnblikaaska. deaiokrsteka in aeeialietišna etraeka vseka aa (Nadeljersnjc s prve štreni.) zdelo se je, ds je bH po Vonferen* el zelo nervozen. Po odgovorih, kl so ju predložili lastniki in premogsrji pean-sylvsnskemu governerju, jo soditi, ds so si lastniki ia premogarji še jsko narazen v štirih važaib točksh, in sicer t 1. it a za od išče. Lastniki vztraja jo pri rsssodiššu, delim ge pre mogarji ne marajo. 2. Odtegovalni eietem. Premo* garjl ga zektevsjo. Imetniki pa ss mo upirajo s vsemi štirimi. t. Osem zsktev, o keferih še al* so rsspravljalL Lestalki pravijo, da so tiste zekteve tehaičae la ds ae jlk premogarji ams|tailL Pre* mogarji pa trde, da morajo kiti razpre 11jeae. A Kolektivno poatopepje. Premogarji pravijo, da pomeni te odprave pegodb med poeemišaimi premogarji Uk^ kompernjami po Spili, Ts tetaulenje ai všel D. O. - Predsed ko «s aadalje nudil WaAtegtan, alk Coolidge h goveraerja ■ki H vedao upa.de ke imela pagajeaje v KarAargu is rtMe hiše v petek s* ■Mige* %etnik. >o Tek gJee je prišel ji zavrnili gevernerjev predlog Zdsj zumete," je Skszs podučcvsl Ze-le/čsvo. "Sej se tudi ne gre M io, ds kdo pi|e proteste. Ampsk gre se zs to, ds ss omsjs saups* aje v tiste grde rdeče bresveros doli ns Lsarndsleki cesti. £ene, kstsrim sem sabičil, ds morije pisati proteste, če ne, pridejo po njih smrti v roke ts rogstemn. kl jik bo pražil ne rsžnju. bodo gotovo med esbo govorile o protestih, sko jih Še ene bodo odposls* le. Ksdsr bodo prejele moj Ust, bodo s veseljem Čitsle, ksko pri jemljem rdečksrje rdečksste gls ds protestov la dale bodo moj llat šitsti vsem verskim mlsčnc žem in brezvercem v nssclbinl. kl jih dosešejo. List pojde ls rok v roke. Tako n bo ustvsrllo neza upsnje proti brezvercem ns Lswn dslski cesti. Ljudje bodo prišell govoriti, ds prejemsjo proteste, ps jih ae priobčijo." "Ah, bežite, bežit* H tem ne bodete prsv niš dosegli," se js porodno zssmejsls Zelenče rs. "preveč poznam nsšo ta rdeše. Za to, kar jg zspissnsgs v vsšem listu, ne dsjo počenega groše. Po* »mehovsli se bodo vsši nsivnostl ia rekli bedo, de etc velik tepec, ki aiau psrs as sreta. Preveč bi-atroumni oo rdeškarji ia tleti, kl so s njimi. Ksjti, sko bi ne bili bistregi duha, bi bUi še sdsvacj vsši podrepniki in podnožuiki. Niš ae bo, nič," je končsle Is-ienševe ia se aa široko smejsla. "Sej as račuaim aa vediulje. Tek ae spreobraem," je odgovsr** jsl mojster Skase. "Ampsk ju rsšunim aa maso." i "Prepozno", je vsdiballa Ze* leaševa. "Vzgojili so te suše, da je glaha sa vsše as svete. Ps še ae-ksj je, ksr vi ae razaamU. Vi še vedao miclite, de imaU pred sabo peaižae kSMŠke sinove kot v sts* ram kraju, ki aiso bili po svet* ia ae vodo, kaj ss pravi svoj krak elaHti v industriji." "Dobro, sko (sko ae pridem do eilje. kom pe eprcaMail bojne tek* tika," je aejovoljao odgomrd mojster Skass, kajti ugovor U* ienševe mu ai bil po volji. Vejea je Ml akasevsti ia ae peslašsti nasvetov dragih. kekšne je pa ts taktika!" je vprašala Ze Ienševe, "Popolnoma eaeetevas," je pr^ povedevel sMjster Mkese. "Mejil b«m najbolj briktae glave, bi ee daje aajeti ia ki služijo tiatemu, kateri jik plels. Pemagsli borne tadi mi. Vsi skupaj kome ebre keveli voditelje, de ee b« ker kadil«. Podtikali jim beme* slabe leetaesti, se eoršerstt is a jik, dO* ..j - Martin Pred A. VUee. gea STS, Ibr, MImu, Pa., Jeke Oeešah, «14 W. Hey Si, I BOLNIŠKI oosaa. - OSR1DNJS OKROŽJE i au. NmaU aeedsedaik. ZSST-SS Se. Uvidele Av, VZHODNO OKaOUEt preC»ee»ik, SOS Jaeek AaakeešM. Sea tat, Jehe^CMjitij^iesS^fyse Av^, CleeelanA a ttrv^b.. isTavki,iultmlJSSSSSt Mike tngel, S4SS t. W>«ibaale> ti., Marta/. Ulak, Nadzorni odbori tera^r^Of^eTr1 CUvžtS. JT,' IvSi^tUl^tSC' tl^ČUUt U Združitveni odbor: Predeedelki fmmk Alel. tlt# te. Crevfeed Aem, CMasge, IU. $ Jelk« O««, lett W. Mtk tt.. Ckleage, IU. Jea. tbah, C404 OrUa Ct. CtovektiToiile. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr.P. J.Kare.SS1J tl.Oalr At«< POgOO^Kereepeedeeea a gl. edkeralkl. hI delaj« v gl VSA PISMA, kl ee aaaaiak m PredssdalšNe sTN. f. Jn MtT-tt te. VSI ZADSVI BOLNIŠKE PODPORE ti NASLOVI« BelaUbe laj* alllve g. nTp. J., MST-SO te. UvedJe Ave., CUee«^ IS. . DENARNE POIIUJATVE IN ITVARI, kl te tiŠeje at. leetleealnega •dkeea I« Jsdnels veMe ee nfalevai Tajnlilve t. N. P. L tOt7*tO te, kava* VtI IADIVI V ZVEZI I BLAGAJNIŠKIMI POBU ee peliljaJeM aaelevi Blafajalllvs t. N. P. L MtT*tt te. Lavadale Ave., CMeeg«, In. Voaa bmIšaILa mlm^m moalmaamla m ol ■■■ 1 - . — aJLa^m ^aIHim mm pnifvv« 1**00 vvoivvmj« ▼ S" „ P ■ g|Aak ^^AJ^A^IL^ ^JL^M llm^a taAOMBO &A Hg^HlAS vj a>aiJ u i.M.1 .»1.1 aambabII« uliti uralalet Ia aelak eee kar Je v aveal e gleeUea ledeele. naj ss gešUja na aaeieei "Pveevela^ tOt?4t N^l CallSJSj III, jali jim priimke, sploh bomo po* vedali o njih nsjgrše, ksr si bodo naši mošgani izmislili. Ampak zgodilo ss bo vedpo take, ds nsm ne bodo mogli do Živcgs. Dajali jim bomo imena, kl bodo od strani cikala aa prava Imens ..." "Tudi to ne bo pomsgslo," mu šs nestrpno čskals, ds nehs mojster Sksse pripovedovati. "To vse so še drtigi poizkusili pred vsmi, ps tudi ssmi sts to žs po-nsvljali. In uspek! Njih vrste se maožc, nsše ps gredo rakovo pot. Branki ss moramo s vsemi svojimi močmi da uam popolnoma ne raztrgajo naših VtsL Dokler bo* mo ssgovsrjsli kapitaliste, toliko Sata bomo isgubljali tla pod no* gsmi," je konČsla Zelončeva in okoli usten so ae ji pekassls od. ločne potsss. 1 , Mojster Skaza js glsdsl v tis ia risal kroge po pesku s dežnikom. ki gs js imsl v desnici. Ze* lenčevs je ps po kratkem molku nsdaljevslsi "Msss posns svoje voditflje. Zsvsds se, da so de-Isvei. Bili so delavot ln so še danes delavci, pripravljeni prijbti ta akjbolj trdo delo. Nekaj dni se razgovarjala z ao* klm brezverskim rdečkarjem as shodu »Ismniksrio po koaCsacm shodu, Pogledsla sem njegove reke in videla sem, ds ims šulje us roksh« rečem žulje trde kot pod* plst. Tske odločne ljudi je ps tsš-ko očrniti pri masi, posebno šs Jik obrskujejo ljudje, ki Isnarije ia ns produeirsjo niš koristne gs" "To je že roe," je .menil moj. eter Skszs. "Ali ksko pa j napa* dsmo kapitaliste, oni so veedar aaši pokrovitelji. Ako napadamo kapitaliste, napadamo sebe. Mi o* čim o, da avtoriteto mora biti, ps aaj ssmi rujemc preti svtoriti* tif Kaj bodo ps rekli kapitalisti, kadar potrkamo pri ajib na vrata ln jih vprašamo za denaren podpore, da ae ložje bojujemo proti raznovrstnim rsdlkslnisl e> Umen t om, sko jih bomo ssmi os* psdslif" "To so larifsrl," jc edločao dejsls ZeUaševs. "Kepltslisti ae gasjo slovenski in n« bodo čl* tsU, ksr pišemo o njih*" "Ts je pe dobra", je rekel| aujeter Mkase, "£ensks zvijača man. t ksj uči ia še korieti cerkvi, se je trebs poeltfžitl. Je saitje so imeli prav, ds eo u*ili, da BO men posvečuje sredet vs Mla-va Bjik rsdal" , "V eee I i me, kspitelictik. Rasloiil jim bom ds bomo odslej bolj i^llo^ae rabili (eee in ap«ved-aieo, ds ljudi obdržimo v pokop. Šlial aeprem kspiislietem, v jev-aeeti jih pe preeekemo hvtlitl. Tske ae ae bom« prsv eiš lagali, ksdsr bomo bcrsšlk okoli ki* nvk v v; i nt* 0* SUH Ljudje, Isšrnaal Vsled 2ivljonskih Skrkl, Najieje Pisni v Naga-Ti SEVERA 5 nriTHAP DOL doktor zober. ■ < de > »M* Mjvsčje D« je bil slučaj«« tevati, kaj ee da nef AU kilo M naj liof Oi, aH aa aa uklonile ▼i ki ae J^JM« !k> pomo r svojem alfabeta vs« vekele kakor oni in vrhatep ie dva čisto nova, čisto apertna slo-«I venska: lj in nj! • To, strič«k, med nčen« gre - j r lingviste In priče od jezike kpotije. ■ / Slovenci bode brsti bukve liste, ves svet poeaeasal kranjske bo pnriete. ■i f ■ f t ,, * ** - ■ .v W A kaj pisava, strič«k mej, izgo^ vor, izgovor, ta j« prvi! Grde ste m pregrešili soper Metelka H slovnica, ako ate m kdaj spakovali govoreč: "videl mm brate"; "udaril sem pee". Po Haderle-povo js edino prav izgovarjati vidu in udarni Kadar tedaj, otrie v Ameriki, 1 tjs v jesen} prodste v Chicaga svojo minneaotsko rumeno pieni-co in v Cineinnetiju svoje debel« prsšiče ter m z l «j«no mošnjo in smeriksnsko-resliatičnim veaelim obrazom ob ^Kimieslpijn povrnete zopet prijezno Wabasho pod .streho domačo, takrat vem. da boMte v dolgih zimskik večer.h 1 aegli črni na police po Premrne. Takrat m Vem bode pomisliti s-beeedne reformacij« M«t«lka II.. in Prešerna Vam bo odelej brati Uko: I & Strune, sslvo m gveaite, ; r-| t mivo. pesmica lava j! t Ia sko ae bodete dragi den hoteli s svoje čile kobilico peljati v St. Paul. vpraieti Vam bo eve-jega gorenjskega klapea tako;' 'fevmefsčee ktieebiaek, FOTOGRAFSKE PLOŠČE naprodaj iamlna, dobroznan, Kmntipo Kadar kodam dobre telje, veeelflo me bede morda videli Ukosven stolen sakon pri vaa, ^"f^T ? tndi veecliio videti/ kadar bi Ml slabe velja, kake greni dneve ^nek7«l katere ste, mladi eeel, obetali si nebeea na zemlji. Meni ee je teke godile, ia sa hodila jas ns vem, kdo me moro prisiliti, da bi blinjemn avoje-mn priveMil vel, nego eem ime leam. Toliko, da •e ne bodete a nobeno hvaležnostjo obkladali, ie ee atver srečno Isvr«, sli tadl postili, le ee sdajel navellčem in vm postim v klsnea. kjer sU. Kajti pravgpprav Imam preeej težak pološaj. Jas sem rekel, detle mej nečak Te al res, kakor veete. In ker stara meja nevere ne zeapa mladim možem nilesar In noče molili svojega poroda, smisli ti sem si moral, da ete ženin, aamo, da niste vel nevaren In, sa vraga, sedej m rm saljobite! Kakor naletf ia meni kljnfcnt Olejte, prijetolj, vi ate me melo blsmirsli, torej vidite, da bodem težko pa-megel ia da imam etelličc, ki je jako neugodno tirno je aaMn tegs govorjenja bil straleo neprijeten. eU kaj je hotel. "Sšter pa berač ne leve ali aa desne, sel ate dober m navadnega plobejca, ki je malo saebogatel ~ ta ie na kak našla, to )as vem! AH ona — te ie vidite, de proklelege njenega sedsnjegs Imena ne jemljem rad na jesik in ga tudi težke čajem - one ve, kaj je storila, da js dobils denarnega može VI pa atčecer nimata. Praktičen js svet in tndi metere, le ea prar aa-pol bleene. Take je vaše atanje neugodno do tal. Veade remete s starim Zobrom na male npenje Ovoje svatbe t malo flnvolorte pit pol nO čela, fiviol" IspIvM stsree vstane, edpee ekevea kevleg > v kot asveje Isbe In ftsviete majken tveeek pi«em ter kaaei ga lieen, pravit "VldU. dragi mej peevdo-nelak. ti-1. pepitlkl iamj« majhne agedevlne. Teh-I* mUov eem !*> eih usafšeaa nje meln mme omenil k» »Medel je kekor stena. Dn 00 Si aa svet«, va tndi ena. intn popoldne kode mordn aa vea eterili svoje Jijabtea povej, povej. fie bom m možiln/ Otok Bl«iki. Ljubice moje, kaj si strils. Pišite po naš brezplačni cenik. EMIL KISSp BANKIR ■ACIGRACUA IZ KJUJA JC ZOPET ODPRTA. DO JUNUA MESECA 1924 •426 OSEB SME PRITI V AMERIK0 tem. ko je delel namene, ne vrniti sp Imovine, nego bed« po«ab.l nje m« je vedno n« misel, in eko ee je prisi-I ne d nag predmet, telilo m« je nehal ►snsn«» močjo (Dalja prtkoinJM) EMIL KISSp BANKIR