Največji slovenski dnevnik v Združenih državah V4l* za vae leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I GLAS NARODA list ; slovenskih delavcev t Ameriki* IW11I II I....... i................... I The largest Slovenian Daily in the United States. Iwued ©v an 7 !>wed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Reader«. •TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 17. — STKV. 17™ ^ntered as SecondClass^iatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 21t 1932. — ČETRTEK, 21. JANUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. INDIJSKI NAROD JE IZZVAL ANGLEŠKE OBLASTI DANES SE BO NAVZLIC VSEM PREPOVEDIM VRŠILO V B0MBAYU VELIKO LJUDSKO ZBOROVANJE Japonska pošilja v Indijo petkrat več blaga kot pa Anglija. — Bivši župan mesta Kalkute je bil aretiran. — Angleški svečenik je izjavil, da angleški vojaki trpinčijo indijsko vaško prebivalstvo. — Dijakinji obtoženi umora. — Ljudskega zborovanja se bo udeležilo na stotisoče Indijcev. Japonci v boju s kitajsko policijo BOMBAY, Indija, 20. januarja. — Navzlic prepovedi angleških oblasti se bo vršilo jutri tukai javno zborovanje, katerega se bo udeležilo na stotisoče Gandhijevih pristašev. Zborovalci bodo protestirali proti aretaciji Gandhija in proti raznim drugim nasiljem, ki so zadnji čas v Indiji na dnevnem redu. Zborovanje je sklicala zveza trgovcev, ki zastopaj trge in borze. Skoro vsi trgi so zaprti že šestnajst dni v znamenje simpatij do nacijonalističnega kongresa. Vsi napeto pričakujejo, kaj se bo zgodilo, kajti angleške oblasti so odredile, da ne sme biti na nobenem javnem prostoru skupaj več kot pet Indijcev. Vsled bojkota indijskega blaga bo profitirala v prvi vrsti Japonska. Tekom enega meseca je bilo poslanega v Indijo tri milijone jardov sukna, dočim so ga poslali Japonci v istem času petnajst milijonov jardov. Pred posebnim tribunalom se morata zagovarjati dve šestnajstletni študentki Bengalske Univerze, češ, da sta pred enim mesecem ustrelili angleškega uradnika Stevensa. Študentki odločno tajita vsako krivdo. Tekom obravnave nista hoteli stati. — Dajte nama stole, — sta rekli, — zavedna indijska ženska ne bo nikdar stala pred angleškim sodnikom v znamenje spoštovanja. Iz raznih krajev prihajajo poročila o nadaljnih nasiljih. V Dacci so neznanci zaklali nekega angleškega policijskega seržanta in mu odvzeli revolver. V Gorakhapuru je skušala ljudska množica vdreti v jetnišnico ter osvoboditi jetnike. Policija je oddala v množico več strelov. V Gupti je bil aretiran bivši župan mesta Kalkute. Odvedli so ga v jetnišnico v Pooni, kjer je tudi Gandhi zaprt. Bivši kalkutski župan je eden najod-ličnejših voditeljev indijskega nacijonalističnega gibanja. Mladi angleški misijonar H. V. Elwin je obtožil angleške oblasti v obmejni provinci na severo-zapadu zatiranja, nasilja in "stvari, ki bi morale vsakemu Angležu pognati rdečico v obraz . Aretirali so ga in poslali iz okraja, zatem ko je prosil za pogovor s provincijalnim komisarjem. Mladi duhovnik je dejal: — Ako se opazi v kaki vasi nacijonalistično gibanje pridro ponoči angleški vojaki in napadajo prebivalstvo. Moške prete-pejo ,ženskam pa odvzamejo obleko in jo na javnem prostoru sežgo. "Indian Daily Mail", ki podpira narodni kongres, pravi, da Angleži s sedanjimi metodami ne bodo zaustavili indijskega nacijonalističnega gibanja. — Človek zamore ustaviti uro ali razbiti kazalo, — pravi člankar, — toda s tem še ni rečeno, da je ustavil čas. Solnca ni mogoče ugasniti s tem, da izglobite človeku oči. 'GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki f — Naročajte ga I ODREDBE PROTI KOMUNISTOM Veliko zborovanje v New Yorku. — Vladi je bilo priporočeno depo rti rati komuniste. Washington, l>. «'.. jo. jan. — Na Kapitolu in posebno v delavskem «leparttuentu vlada veliko zanimanje /a velika zborovanje v newyorskem velik« m hotelu Wal-«lorf-Astoria. kjer se je zbralo mnogo uar<-dnih društev, ki so sklepala, kako bi bilo iihi^inV delati proti delovanju in agitira-njn komunistov in* samo v :\Vw Voiku. tem ve«* tudi v drugih večjih mestih Združenih držav. Zborovanje j«' sprejelo predlog, «la vlada prepov vsako trgovino nied Rusijo in Združenimi državami. «la se naj iztlajo bolj stroge postave glede uaseljcvanj*, da lie I»i mogli prihajati v deželo «'k-stremisti in da s.* izženejo iz Zdr. držav vsi tuji komunisti. (»lavna govornika na tem zborovanju sta hita .Martin \Y. Little in kongresnik Kisli. Oba govornika sta t udi zatrjevala. da bo Amerika prišla iz sedanje krize v teku »»nega leta. Na zborovanju je bilo okoli tri tiso«* oseb. .Meti navzočimi .so bili samo milijonarji in bogati trgov-ei ter blestet"-«' oblečene žene iz visoke družb. Vsi so pritrjevali sklepu glede postopanja proti komunistom. Dvorana je bila pokrita z ameriškimi zastavami; v dvorani in preti hotelom .so stali policisti na straži. Kisli je rekel v svojem govoru, da je v Združenih državah najmanj pol miljona komunistov in med njimi sta dve t ret in i tujcev. Pozneje je tudi prišel odposlanec predsednika A. K. L. Wil-liama CJreena. ki je rekel, da se bo ameriška delavska federaeija z vsemi .svojimi silami, ki jih ima na razpolago, borila proti komunistom. Zastopnik newyorskega kardinala ITevesa. Riev. Edward Jiobert Moore, je preti začetkom zborovanja opravil molitev. Delavski department je izjavil, da uradniki department a razpravljajo o sklepih tega zborovanja. VELIK ZAKLAD _V GROBNICI Ekspedicija je našla v grobnici velik zaklad. Sest okostnjakov vojakov sedi ob stenah. PR0H1BICIJA __NA FINSKEM Izdelovanje i n prodaja opojnih pijač je pod državno kontrolo.— Vži-vanje je zelo omejeno. Helsingfors, Finska. L1«), jan. — Javil« st je zelo razburjena vsled vladn« ga načrta za prodajo opojnih pijač, ko je bila prohihicija O&x&ca City, Mehika, 20. jan. Vinlitelj ekspetiieij«' Alfonso t*a-po piše : Več dni smo kopali ob Monte AI ha n, kjer je bila nekdaj močna odpravljena trdnjava, zdaj pa je cel hrib raz- J \a podlagi minutnega reiVren-valin. -Slednič pa so naše lopate duma je vlada sestavila na«"-rt. p.. okopale in odkrile vhod v staro katerem vlada nadzoruje iz«le|o-imlijansko grobnico vanje V grobnico smo stopili skozi tla prod pred-dve.rano po dw. stopnicah. | kakega dobička l»ila sta dva prostora, ločena z vrati. Prvi prostor je štirioglat, drugi pa ima obliko'številke 5. Tam smo videli šest mrtvih vojakov. ki so sedeli ob stenah, ki V ŠANGHAJU SO SE ZAVRŠIU VROČI POULIČNI SPOPADI SANGHAJ. Kitajska, 20. januarja. — V kitajskem in mednarodnem delu mesta je prišlo do vročih spopadov med Japonci in kitajsko policijo. Dve osebi sta bili ranjeni, več pa težko poškodovanih. Spopad je baje zato nastal, ker Kitajci še vedno vztrajno bojkotirajo japonsko blago. — Napetost med tukajšnjimi Japonci in Kitajci se je poostrila. rejo pri izdelovanju so hile okrašene z dragimi kamni in pokrite z zlatom ter mnogimi dragocenimi stvarmi. Našli smo, «la so njihovi okostnjaki skoro popolnoma strohnel i. lllizu njih je bilo mnogo nenavadnih predmetov — zlato srebro. baker, jantar, turkiz, biseri, korahle in več drugih stvari. V grobnici smo našli človeške kosti krasno izrezljane in so velikanskega pomena za znanost* Ti izrezki prekašajo kitajske izrezke na slonovi kosti. Različui iz-r«'zki na človeških kosteh kažejo' mnoge zgodovinske dogodke. Na njih je tudi izrezan koledar, katerega so rahili Indijanci tega r«>-du. Med drugimi predmeti je zlata maska, ki predstavlja indijansko boginjo Xipetotec, ki je bila boginja deklet, kajti njej na čast so bila dekleta obglavljena, djana iz kože in ji daroevna. Pri t«'in darovanju je duhovnik plesal odet s kožo darovane dekliee. Oblasti inozemske naselbine in uradniki japonskega konzulata so uvedli preiskavo. . ..........., Severno od Sanghaja so včeraj opojnih p/jae tako strogo. .... - - ... . - ... , - , . . . . i Kitajci napadli pet japonskdi tne- dajalei ne morejo imeti ni- -, , . , . .. 1 nihov ter jih tako zelo pretepli, tla bodo le s težavo okrevali. Pa naročilu kitajske vlade je sem pet ameriških in pet kanadskih letalcev, češ. tla boilo tU'bi t i službi* v kitajski armadi. Vsakemu so obljubili po tisoč dolarjev mesečne plače. Zastopnik kitajske vlade se pa sedaj izgovarja. tla jih ni pozavl in da Kitajska letalcev ne potrebuje. Letalci so brez vsakih src tiste v. Mukden, Kitajska, 20. januarja. — Japonci so zopet zaceli preganjati kitajske "bandite" v provinci Fengtietn. Ker so banditi v onem kraju že izstrebljeui. gre v tem slučaju najbrž za napad na redno kitajsko vojaštvo. V Mandžurijo prihaja vedno več japon-. skih vojakov. Šanghaj, Kitajska, 20. januarja in prodaji opojnih pijač. Po postavi je bila ustanovi jena j , * ** ," , .....J . ; dospelo družba za uvažanje, izdelovanje in protlajo opojnih pijač. Ta družba pa bo pod popolnim nadzorstvom vlade, sveta sedmih mož. Vino. pivo in žganje je dovoljeno prodajati potnikom in domačinom od poldne do ene popol-«ln.« po gostilnah, na vlakih in finskih ladjah. twistotkov za pokojninski sklati starih ljudi, 20 odstotkov pa bo razdeljenih med organizacije, ki delujejo za zmernost in proti ncpostavuemu prodajanju opojnih pijač. MOSKOVSKA KATEDRALA BO MUZEJ Največja ruska katedra-drala bo izpremenjena v brezverski muzej. — Zidana je po načrtu bazilike sv. Petra. Moskva, Rusija, 20. januarja. Kot naznanja, sovjet. list "Pravda". bo najbogatejša in najraz-košnejša katedrala v "Rusiji. Kaminska katedrala v Ljeningradu, izpremenjena. v največji sovjetski muzej. S tem bo ta slavna katedrala p< stala "božjapot" za brezverce. Kazanska katedrala je zgraje- MORNAR HOČE IMETI BRADO PREDSEDNIK SE JE REGISTRIRAL PO POŠTI Sa^i Jose, Cal., 20. januarja. — Predsednik Hoover in njegova žena, ki sta na joti lične jša meščana tega mesta, sta po pošti poslala afidavite za registracijo za prihodnje predsedniške volitve. Oba sta sporočila, da bosta volila za republikansko stranko. SMRTNA KOSA Čudna prošnja. — Mornar je prosil senatorja, da izposluje pri vladi, da sme pustiti rasti brado. Washington D. C., 20. jan. — iNekje na visokem morju se nahaja na ameriški bojni ladji mornar, ki pusti rasti brado navzlic 0l,41(5, ker so bili v le-4ih 1927. 1028 in 1929 njegovi dohodki previsoko cenjeni. ZNAL SI JE POMAGATI Chicago, 111., 20. januarja. — V Memorial Hospital v Ptica, N. V., je umrla dne 19. januarja Mrs. Julija (iorinšek iz Little Falls. Podlegla je Brightovi bolezni. Kojena je bila dne Iti. februarja leta 1S91. Njeno dekliško ime je bilo Jvvas. Leta 1914 se je poročila z Mr. Matijem tiorin-škom. Kazen njega zapušča pet otrok, mater, tri brate in štiri sestre. Njena sestra Mrs. Mihevc prebiva v >Ne\vville. Matiju, ki je izgubil dobro ženo. in otrokom, ki so izgubili skrbno mater, izrekamo svoje globoko sožalje. FARMER SE JE ZADAVIL Z MESOM Franklin, N. J., 20. januarja. — John L St ruble, 7G let star farmer v Monroe, iN. J., se je zadavil s kosom mesa. ki mu je obtičal v gj'lu- t Kitajska vlada je zapovedala are-j"»- v manjšem obsegu, po ! tirati bivšega mladega kitajske- načinu bazilike sv. Petra v Rimu. ga "cesarja" Pu-Yi. ki se nahaja Srt>opolnoma pripravljene za fdučaj, da bi začeli nezaposleni javno zahtevati delo in kruli. POSgUfiEN SAMOMOR DVEH SLOVENK V ZAGREBU. Te dni n! hotela k on rut i v Zagrebu življenje 67-latna hišnici iz dtofgaake Slatine Marija Gez-jnSč. Popila je manjšo količino lupa eo ji izprati želodec in jo — Zjutra je pa popila večjo količino oetove kisline 37-letna hišnica Marija Mar iz Maribora. Tud njo so prepeljali pravočasno v bolni eo in ji rešili življenje. Little Palls, N. Y. t'ital sera v Ula-s Naroda dopis oo ulieah v mestu. V tukajšnji okoliei mi vse ceste v dobem stanju, povečini z cementom tlakovane, zatoraj lahko vidiš prihajati ljudi z avti iz vseli držav 1'ni.je, kateri >i tudi povečini ogledajo tukajšnjo zatvomi-i-o (1'arge ('anale), katera je zelo zanimiva. Svetujem vsem. kateri bi kdaj to skozi potoval, da si jo natanko ogledajo. posebno v poletnem času. ko se prevaža skozi v malih parnikih raznovrstno bla- V tem mestu se tudi lahko dobi pnn-ej diamantov v nekaterih skalah; seveda nimajo vrednosti, ker jih je preveč, toda včasih se dobi kateri, ki je čisto podoben pravemu, kar je v veliko veselje mladini. Tovarn je tukaj raznovrstnih, toda. povečini stoje prazne, čakajo namreč, da se jih ho kdo ii-smilil, da jili podere ali pa prenovi v druga podjetja. Ker so pa tovarne zastale, smo pa tudi delavci zastali ter čakamo, kdaj se nas bodo zopet usmilili, da bomo lahko garali naprej, dokler ne opešamo. Cilje se nekaj, da bo tukajšnja usnjarna kmalu zopet pričela z delom, toda dosti tli za dati na take govorice, ker smo bili že dostikrat razočarani, da je namreč samo pri govoricah ostalo. I)a pa od dolgega časa konec ne vzamemo, si je pa tukajšnje društvo Marije Pomagaj, Jv. S. K. J. omislilo maškaradno veselico na pustno soboto, to je na večer (i. februarja. Začetek ob S. uri zvečer. Vstopnina za vse odrasle v maskah ali brez mask je 2"> centov. Igrala bo Slov. godba. T'ljudno ste vabljeni vsi Slovenci cul blizu in daleč, da se po dolgem času zopet udeležite veselice. katera vam bo gotovo v vsakem oziru v razvedrilo. Tudi za pustni večer, to je 0. januarja se nekaj pripravlja in sicer pod vodstvom Slovenskega Doma. Vršil se bo ples. igral pa bo tukajšnji dobroznani rojak Mr. J. Zorce. Vstopnica bo 2oc. za vse odrasle. Na prvi omenjni veselice se bo tudi razdelilo dve nagradi in sicer najlepši*in najgrši maski. Toraj rojaki, vsi na noge ter na omenjene veselice, kajti žal nr ho nikomur, kdor se jih bo udeležil. Kadi hi videli med nami tudi Petra Zgago, ker nam je že dolgčas po njem. Poročati moram tudi, da je ravno danes preminula soproga Mr. M. Gorinška. tukajšnjega dobro poznanega rojaka. Bila je operirana pred par tedni v neki bolnišnici. v rtiči, ter se od takrat ni počutila nič bolje. iMoje iskreno sožalje vsem ostalim v družini. K sklepu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in Canadi ter želim, da se nam boljši časi kmalu povrnejo. Frank Mas le. BRIDKA USODA DELAVSKIH'PROBLEM BREZPOSELNOSTI OTROK V JUGOSLAVIJI S pota. Prodno sem dospel v Arizono, sem imel s svojo karo velike težave. Cesta je bila tko zmrznjena in spolska. da skoro naprej nisem mogel. Mest«! Flagstaff leži zelo visoko, skoro osem tisoč čevljev nad morjem. Ima do osem tisoč prebivalcev, toda. naših ljudi tli tam. <*este so v gorovju zelo slabe, in kar oddahnil sem se. ko sem dospel na mejo držav Arizone in Californije. Mesto Ta po je zelo lepo. Vsepovsod je opaziti krasne palme. Pozimi kaže toplomer sedemdeset stopinj, po leti pa tiud 130. V poletnem času so ljudje večinoma po kleteh, ki jih imajo zgrajene pod zemljo. Lani je umrlo osemindvajset prebivalcev vsled solnčarice. Na poti proti Los Angeles sem se ustavil v San Bernardino, Ca L, kjer je v bližini mala slovenska naselbina — Fontana. Cal. V mestu je precej premoga rje v iz Illi-noisa. ki so vsi dobri in post rež-i I ji vi. toda rojaka Johna Krnžiča t iz Frontenac. Kans. v tem pogledu nihče ne bita. Rojak Kružič se : drži načela : — Dokler bom jaz živel, boš tudi ti, ko paz m ničesar imel, tudi tebi ne bom mogel pomagati. V Los Angeles so zelo slabe delavske razmere. Naši rojaki prebivajo na severni strani. Hrvatje pa na južni. Dolgo nisem ostal v Los Angeles, ampak sem se kmalu odpeljal nazoj v Fontano. Kot sem omenil, je zemlja v taniišnji okolici zelo rodovitna, toda to je hudo. ker ubogi farmer skoro nič ne dobi za svoj pridelek. Na državni meji uradniki vsak avtomobil in truk pregledajo ter zaplenijo vse. kar ne sme preko meje. Meni so naprimer pustili grapefruit in limone, dočim so mi olive obrali. V bližini Phoenix. Arizona, je dosti lepih kmetij, pa so večinoma vse v trgovskih rokah. 'Največ jih imajo v najemu trgovci z zemljišči. ki plačajo delavcem od petnajst do dvajset dolarjev na mesec. Obiralci bombaža zaslužijo k večjem po petdeset centov na dan. V Superior, Ariz., je samo en Slovenec, ki je preddelavec v bakrenem rudniku in ima Mehikanko za ženo. Hrvatov je pa tam pet družin. Baš na Novega leta dan so se v rudniku smrtno ponesrečili trije rudarji, med njimi tudi Hrvat Mike Svetec. Ponesrečil je u-daril s pikom na naboj, ki je eksplodiral. Pokojnik je bil zelo dober človek in pri vseh jako priljubljen. A' mestu .Jerome obratuje en bakreni rudnik vsak dan, toda plača ni posebna, ker tudi baker nima posebne cene. Tam sta dve slovenski družini in en slovenski pečlar. ki stanuje pri rojaku Fr. Zamanu. Zaman je bil dolgo časa rovski nadzornik, in vsi ga zelo čislajo. O njegovi postrežlji-vosti sem se tudi jaz prepričal. Hrvatskih družin je tam šestindvajset, in reči moram, da so vsi dobri ljudje. Pozdrav vsem rojakom iu čita-teljem tega lista. >8. Fabjan. V Nemčiji je obuboža nje sred njih in nižjih slojev vedno večje. Beda se čl t i (»osebno v Industrijskih krajih iu večjih mestih. Kako zelo je ljudstvo obubožano, priča najbolje žalostna usoda delavskih otrok, ki morajo delati in pomagati staršem preživljati rodbino. čeprav hodijo še v šolo. Po uradnih podatkih je zaposlenih samo v Berlinu JWXX) delavskih šoloobveznih otrok. Dobra polovica teh otrok je zaposlena po trgovinah in uradih kot raznašalci. o-krog 1000 otrok dela v poljedelstvu. drugi so pa zaposleni v industrijskih podjetjih, čeprav je to po zakonu prepovedano. Otroci delajo večinoma po tri ure dnevno, nekateri pa tudi po šest. ;Nad šest ur dela samo nekaj nad 200 otrok. Socijalne ustanove in policijski organi se zelo zanimajo za usodo nesrečnih otrok, ki jim ne morejo pomagati, kajti lakota v delavskih rodbinah je močnejša od vseh ozirov na otroška leta in določbe zakona, ki prepoveduj.' zaposlitev otrok. P1CCARD0VA GONDOLA POJDE V MUZEJ Ministrstvo za socijalno politiko je v zadnji dobi, ko se pojavljajo ustavitve obratov, posvetilo vprašanju brezposelnosti vso pozornost ter zbralo točne podatke o položaju na jugu. Iz teh podatkov.'ki jih v polnem obsegu potrjujejo tudi Delavske zbornice in ki so prišli do izraza na raznih delalvskih zborovanjih. ki so se vršila zadnje dni sirom države, je razvidno, da je položaj v pogledu še zelo povo-Ijen. dasiravno je imela gospodarska kriza za posledico delno ustavitev večjih industrijskih podjetij. Poslabšanja položaja industrijskega delavstva je neugodno vplivalo tudi na položaj poljskih delil vee v. »Ministrst vo za socijalno politiko posveča temu problemu vso pozornost in proučuje predloge. ki jih je sprejelo tako s strani delodajalcev kakor s strani delojemalcev. Vsi ti predlogi gredo za tem, da bi se podvzeli nujni u-ki •epi za omiljen je brezposelnosti, da bi se na ta način kar najbolj preprečilo razširjanje tega največjega sodobnega soeijalnega zla. V glavnem se skladajo vsi predlogi v tem. da bi bilo treba čimprej osnovati v ustavi predvideni anskem. -I c7.n i torn bodo zaplenili premoženje v znesku dvajsetih milijo-delovnein tr-! nov dolarjev. Vatikan je v kratkem čiimi izgubil dva velika vira dohodkov: Mehiko in Špansko. Pobotal se je sicer z italijansko vlado. kar pa nikakor ni zadosten nadomestek. * \ prestopnem letu imajo ženske pravico snubiti moške. Pa tudi v navadnih letih niso moški varni pred njimi. Kojalcu ki je imel zelo hudo ženo. je prišel prijatelj z ">lo čudno novico: — Pojdi, pomagat, takoj pojdi pomagat! — Kaj pa je .' — Tvoja žena je nekaj jeziku-la. zdaj so jo pa tri sosede zgrabile za besedo. Nekaj časa so se prepirale ž njo. slednjič so jo pa napadle. Tako jo sij jejo in tepejo da je že vsa krvava. Pojdi pomagat. -— Na k, ne bom šel. — je odvrnil rojak po kratkem premisleku. — (V so res tri. kot praviš, jo bodo že same zdelale. (V bi moja žena videla, da sem šel onim trem pomagat, bi mi nikdar ne odpustila. . * Neko modno poročilo pravi, da bodo moški nosili letošnjo zimo rjave obleke. Ne vem. če je poročilo točno. Po mojem mnenju je stvar ta-| ka : — Tisti, ki je nosil lansko /i- osiiovale ljudske kuhinje in delavski azili, kjer bi našli brezposelni delavci vlačna sila za turiste. Seveda jih i vsaj začasno streho in preskrbo, je vodila pri tem v prvi vrsti ali i ______ SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO ** Gre*ter New York in okolico, ink. Pratodnlk: FRANK HOTKO S07 E. 73rd St.. New York City Podpredsednik: MICHAEL. UREK, 1716 Gates Avenue, Brooklyn. N. T. Tajnik In arhivar: JOSEPH POGACHNIK, 680 Liberty Avenue. Willlston Park. L. I _ Blagajnik: PETER RODE, 121 Alpha Plaea. Glend»>e. L. I. Zapisnikar: RADO VAVPOTICIf. 22-16 — 28th St.. Astoria. L. IsL Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIRNIK. 1*121 - Utii Rd.. Richmond Hill. I*. 1st FRANK L.UPSHA, 411 Morris Annua, Rockvllle Center. L. 1st. ANTON C VET KOVIC H ms Seneca Ave Brooklyn. N. Y. Kdor izmed rojakov ali rojakinj še nI član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter v blagajni skoro *17,0M.M. Oruitvo zboruje vsako Četrto soboto v svojih društvenih prostorih v American Slovenian Auditorium. 853 Irving Ave.. Brooklyn. N Y. pa tudi izključno misel, da bodo na račun gondole dobro slu/.ili. Spor *e je ilolgo vlekel, zdaj je pa rešen tako. da bodo gondolo vendarle prepeljali v lSruselj in spravili v muzej. Zdaj je zopet vsa zasnežena in močno se ji poznajo sledovi vremenskih izpre-mciiib. Kako bodo zadovoljni s tem sklepom prebivalci CJnrgia. je pa seveda še drugo vprašanje. >\i izključeno, da bodo skušali prevoz gondoli* v Bruselj v zad-iijem hipu preprečiti. PODGANA RAZGRIZLA CLEMENCEAUJEVO STANO VANJE - MUZEJ Stanovanj«' (»eorgrsa Clemen-ceana spreminjajo pravkar v mu-zej, ki bo. vedno dostopen občinstvu. Vsi stanovanjski prostori, kjer je živel veliki pokojnik, >o ostali takšni, kakor so bili ob njegovi smrti. V državnikov! delovni sobi stoji še vedno pisalna miza v obliki podkve in na njej le-žnjo gosja peresa ter posoda s sipo. ki je v prejšnji dobi nadomeščala. pivnik. Ta sipa je inora- OTROiflf ROKO 1 ,a ve^no 1X Vendeje. Na noč- lU/IiV nj omarjcj poloor postelji* pa leži 'Zgodovina papežev', ki je odprta na strani, katero je prečit al državnik zadnjo pred smrtjo. Postrežniea Slava /urman v Zagrebu ima pet mesecev Stare* dete. ki ga je pustila na stanovanju. sama je pa odšla na delo. Ko se je njena gospodinja vrnila, je našla v zibelki veliko podgano, ki je baš grizla otročičku levo ročico, a na rami je že zijala globoka rana. Vsa zibelka je bila krvava. Prestrašena gospodinja je prepodila podgano, vzela otročič-ka iz zibelke in ga odnesla k zdravniku, ki ga je poslal v Pa-steurjev zavod. NENAVADNO USMILJENJE Pri nedavni dražbi konj iz hlevov španskega kralja Alfonza xrir. so pokupili živali večinoma španski plemiči, ki so nato dali konje usmrtiti. Pravijo, da so aristokrati storili to zato, ker niso hoteli dopustiti, da bi nekdanje kraljeve konje porabljale druge osebe. VLJUDNO VABIMO VSE ROJAKE NA L JUGOSLOVANSKI VEČER KI SE VRSIV NEDELJO 24. t. m. v SLOV. DVORANI NA 8. CESTI. 62 St. Marks PL. V NEW YORKU SPORED: % Narodne pesmi — .... izvaja Slovenski orkester "Sodobna Jugoslavija" — predava Marian Pfeifer A nt. Medved: "Naša zvezda." — poje pevsko društvo "Bled" Slovenski motivi — . . izvaja Slovenski orkester K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor VSTOPNINA PROSTA ZAČETEK TOČNO OB ?. ZVEČER nio rjavo obleko, jo no^i tudi letošnjo zimo; tisti, ki je nosil lani erno obleko, jo tudi letos nosi: j one. ki »i jih videl lani v Mvih o-i blekali, imajo tudi letos sivi- tt;i j sebi. ' To velja predvsem za družinske očete. * Novi gospodar je prevzel ir^it-vino. Ker je bil dob«*r. je sklenil obdržati vse stare uslužbence. je od enega do drugega t<-r jih vpraševal o tem in onem. — Xo>.kaj pa vi? — je rekel staremu blagajniku. Stari blagajnik je ponosno odvrnil: — Štirideset let sem že v službi, pa sem se v vsem tem <"a-su samo enkrat zmotil, toda samo za pet centov. — Čestitam vam. — je odvrnil gospod. — toda glejte, da ho."» litrov vina na leto. < V računamo liter vina po 10 Din. vidimo, da so Ljubljančani zapili nad 33 milijonov samo na vinu. To je res ogromna vsota in obenem najžalostnejše poglavje našega mesta. Pa ne samo vina. tudi piva no popili več. Konzumiranega je bilo 1,449,345 litrov piva. lani ],4]. 1'oleg te«a >o popili ">730 litrov vina v steklcnieab. lani 4')3-*», dalje 7149 litrov sadnega mošta, lani 27.702 litra. Po tudi šampanjca smo si privoščili nekoliko več kot lani. kajti v mesto je bilo uvoženih 2229 steklenic šampanjca in penečih se vin. lani pa samo Mi3; Ruma in raznih esenc, likerjev in oslajenih opojnih pijač je bilo v mesto uvoženih 14.268 litrov, lani 17,479; stalno narašea konzum špirita in žganja vseli vrst. Letos je bilo konzumirano 76.162 litrov špirita in žganja, lani pa 72,992. Konzum špirita zato narašča, ker je zelo poceni in nizki ceni. Zato Ljubljančani doma fabricirajo razne likerje. Pole« teka je bilo v mesto uvoženih 99,424 kp. dena- t ur i ranega ipirita. * To so precej visoke številke za razmeroma malo Ljubljano. Številke bi bile pa najmanj dvakrat ali trikrat tako velike, če bi bila v Jugoslaviji proliibicija. G L A £ NEW YORK, TBVMMDAY, JAMBA&Y 21, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. H. V. MORTON: LONDONSKA MEGLA Meg-la v Londonu. Ljudje so podobni stlačenim postavam, izstriženim iz črnega papirja. Vse stvari postajajo dvoraz- merne. Vez:vi, avtomobili, omni-busi so sence, ki tavajo svojo pot bolestno liki slepe živali. Megla ima svoj poseben ckus. Pri Marble Arch ima fin okus po meloni, pri Ludgate Hill pa po koksu. Povsod megla stiska grlo in izvablja s:lze v oči. Izteza sluzaste prste, ki se dotikajo ušes in strašno stiskajo roke. Samo otroci jo imajo radi. Pritiskajo svoje nežne obrazke na ckna in opazujejo luči, podobne drobnim, nezrelim pomarančam, premikajočim se v temi. Taksi postane nekakšno strašilo; parni voz je zmaj, bruhajoč iz sebe ogenj in rohneč na svojo slabo pot. Ljudje, ki prodajaj? po ulicah, postajajo bolj kakr kadarkoli razkošno grozni in krvoločni; odražajo se v daljavi, prikažejo se, radostno puste zastati kri in kriče ponujajo svojo robo liki zapuščeni volk v poslikani knjigi. Zaletim se v meglo in vstopim v neverjetni p:dsvct. M°gla je iz-prcmenila London v svet strahov. Hipoma se pojavi mož z rdečim nosom in brado, podobno ščetki za natiranje parketa. Biti mora na milijone takih mož z docela enakimi bradami, toda ta je ločen ;d črede. Zdi se edinstven v svoji osamljenosti. Pripravljen sem verjeti, da je edini tip na svetu. Rad bi ga proučil, kakor prouči učenjak hrošča na igli. Rad bi zaklicali Stoj! Dovoli, da te ocenim! Tcda to ne gre; v svitu odhaja, izgublja se, izginja. Prihaja dekle, bledo in lepo, mnogo lepše, kakor bi bilo, če bi bil najkrasnejši dan, kajti oči so u-prte samo v njo. Ima čar sanj ali dekleta v ,>esmi. POZIV! i i ! Vei naročniki katerim j je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so, naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —! > Uprava "G. N." Kaj je pa tam na Oxfcrd Streetu? Dva avtomobila sta trčila skupaj. Petdeset mračnih, zavitih strašil stoji okrog polomljenih av- _ •tomobilov, vse zija in se usekuje.' Če bi ne bilo megle, bi se n'hee ne, zmenil za prometno nezgodo; po-j vod za redarja, da oslini svinčnik in začne zapisovati nekaj v notez. Danes je to borba predhistoričnih prikazni v smrtnem oklepu. Tako sta se morali boriti dve okorni, neplodni živali ledene dobe, uklenje-nj v svojih luskinastih cklepih. — Hej, dregnite malo v to ... No, stara — — dihaj! Globoki, srtjiti glasovi se razlegajo iz sive ničevosti. Dekliška prikazen pravi: — O, ali ni to grozno? Oči me bole, da je jo j. Dvoje velikih, žoltih oči se bliža. Človeške prikazni skačejo po cesti. Kriče in mahaje z rdečo lucji se pošast z žarečimi očmi ogne in prikaže: se prikazen moža rdečega obraza s špičasto čepico, držeče-ga roke v rokavicah na balanci: — Ali bi ne mogli prižgati luči tudi zadaj? Na pokopališče spadate.... tja spadate in tam bi lahko mežikali do konca! Odpelje se s svojim poslanstvom. Na Finsbury Square opazuje množica prikazni deset hudičev. Delavci asfaltirajo cesto. Danes niso ljudje; šo peklenščki, mešajoči razbeljene kotle. Tramvajska proga je magnet majhnih, klejastih, oranžno pobarvanih plamenčkov. Peklenščki pograbijo dolge železne burklje in plamenčkj ooskaku-jejo in padajo med vilicami bur-kelj kot tekočina. Rdeče vozičke s šviga j očimi plamenčki vlačijo pod njimi sem in tja po progi, segrevajo jih, prilepljajo se na nje in buče kakor peči. Veter nagitrtje plamene zdaj sem zdaj tja, razsvetljuje obraze delavcev in izpreminja njihova gola ramena v barvo ognja. Prikazni stoje in gledajo z belimi obrazi. Prihaja več prikazni. Ena majhna prikazen ima špičasto čepico in nujno poročilo v lakiranem tulcu. Pom udi se zelo dolgo. Blizu Banke naletim na največjega optimista našega ali kateregakoli veka. To je v meglo popolnoma zagrnjeni mož; stoji na kamnu in dteg-a majčkeno opico na koščku motvoza. Razmišljajte o tem. Če ste žalostni ali potrti ali če vam delo ne gre gladko od rok. spomnite se na tega človeka, ki prodaja majčkene opice v gosti megli. — Koliko ste jih prodali? — ga vprašujejo. — Štiri, — odgovarja. Štiri majčkene opice je prodal v gosti megli. Čudovito^ Neverjetno! BREZPOSELNOST IN VOJAŠKA SLUŽBA Iz Francije poročajo, da so postali prezposelni iznajdljivi in da si hočejo pomagati brez privatne in javne dobrodelnosti. Množi tj so se namreč začele prošnje vojakov, naj jih obdrže v vojaški službi. — Prosilci večinoma ne taje, da jih čaka doma beda in da bi si radi pomagali z vejaško službo, ki si jo hočejo izbrati za poklic. Seveda pa ne pomislijo, da s tem vprašanje brezposelnosti še davni ni rešeno. Poedincem je začasno res pomaga-no, družba kot laka pa s tem ničesar ne pridobi, kvečjemu še izgubi. V Franciji traja obvezna vojaška služba 12 mesecev, toda poleg redne vojske, ki v nji služijo vojaki na .temelju splošne vojaške dolžnosti, je bila ustanovljena ob prihodu na skrajšan vojaški rak, še posebna armada poklicnih in dalje služečih vojakov, ki so v številčnim razrrerju do vojakov v redne vejske približno 2:3. Francoska vojaška publicistika opozarja vojaške kroge, naj pri velikem dotoku dobro izbiraj c, ker vsak človek ni za vojaški poklic. Posebno med brezposelnimi je mnogo takih ki bi zanesli v vejsko samo nered in nediscipliniranost. Vse torej kaže, da si brezposelni v Franciji tu-z vojaško suknjo ne bodo pomagali. vsaj v tolikem številu ne. da bi se prezposelnost zmanjšala. ADVERTISE in "GLAS NARODA" LUCKIES ne povzročajo draženja grla "Seveda kadim LUCKIES. Kadim jih že izza letd 1917. V leh 14 lecih sem poskušal druge vrste, toda LUCKIES so edine, katere ljubim. V mojem poklieu pa moram ludi vpoštevati moje grlo, iu LUCKIES ne povzročajo draženja grla.' It's toasted Zožžlta Vašega Grla—proti dražljajem—proti kailju In Mokrotno-varen Cellophane Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svel NARAVNAJTE \A T.VCKY STRIKE—60 minut z uajMjUmi plesnim- o.keOri „j svetu. iu VTaltcr Winchell, kojegj Janah,',4 nsfim rJoi amjs postanejo jnfrišnje notice, i %ak torek, četrtek in soboto tcicr l", ho K.B.C. omrii'ta. UMOR AMERIŠKEGA LAHKOZIVCA V PARIZU Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI zlllRK % SLOVENSKIH POVESTI I Ljudski oder (Nadaljevani«.) ' I, iT. Vojnomir ali poganstvo .........33 M- 7r- Tihotapec, 5. dejanj ....... 0-15. XV. Po 12 letih. 4. dejanja 2. ev. Huito brezdno ...........................35 j Volk spokornik in druge povesti....].— 3. Vesele povetiti ...........................33 1 nlo vmno ................................1.?."» Povesti in slike .........................33 VKnjtfa repatira. roman, 2 knjgi 1.30 1 3. z v. Študent naj bo. — Naš vsak- Vojni, mir ali pagMMtv* 1- z*......33 j danji kruh ...............................—35' V prati v je šla, 111. zv......................35 Valentin Vodnika izhrani spisi .....30 j SPISI ZA MLADINO \ o«lntL svojemu narodu ....................25 1 Vodnikova pratika I. 1927 .................50 j (GANGI.) Vodnikova pratika I. 1928 .............50 Vodniki in preroki .......................M Zmiftel smrti ......................................IJO 3. zr. trdo vezano. Vsebuje 12 pores« i ...................................................50 4. zr. trtln vezano. Vsebuje S. jk>- vewti ................................................JJ0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......00 Za kruhom, i*>ve*t .............................35 /udnja kmeeka vojska ....................."5 j 5. zv. Ir,t0 vezan«. Vinski brat ........JiŠ Zadnja pravda, ve*.............0.............70 fl. zr. trdo rewftro. Vsebuje 10 i>o- ZtfodMina o nevidnem človeku ........-35 j vesti .................................................ji® Zmaj iz Rosne .....................................70 i 1 Življenje slov. trpina« izbrani spisi 'IGRE AMotm", 3. xy. skupaj ............1JJO [ Zlatokopi ...............................................20 /mini naše Koprnele ......................—45 /moto ln k ante gdt. Pavle.................45 Zlata vm............................................-Si Zhifka narodnih I. del II. del ________ M Znanrnje Mirih < Doyle) ...................50 Zgodovinake anekdoto .......................30 .......US ja________a Zlo#in in luuem: ' I. In 11. zveaek______ * ve rana ________________ Vezana Bro*&ki tfsovee, Isrokfiz r 5. dejanj .C0 Vyrsui de Bergerae. Ilerl^a kotne. dljA v prtih dejanjih. Trdo vezano ....................................„........... Rdela, drama v 4. dej. . ttoap« z morja, s. dej. . ..60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sr. Neža, Sanje ................................. 13. sEupie. Vestaika. Smrt Marije Deviee, Marijin otrok .................. 14. snopi«". Sv. Boštjan, Junaška deklioa. Materin blagoslov .......... 15. snopi«:. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža............................ 20. snopi«". Sv. Just; Ljubezen Marijinega o* rok a ........................ PESMI in POEZIJE Akropolig in Piramide .................. broširano .................................... Azazel, trilo vez............................... Italade in romance, tnla vez_____ Kol) za mladi zob, trda vez KruniJjfki uma) ............................ trdo vezano ................................ MoJe obzorje, (Cangt) .................... Narcis (Oruden). broS.__________ PrUnorske prsmi (Gruden), rez.. ..eo .60 M .301 .50 ..30 i^i^j .................-%|Slutne ( Alftreht). bnoč. ............... Lokalna irteznlea, n. dej................M. Paharske p^ u.ia»ier>. br»»s_______ Marta. Semenj v Riehmondu. 4. Oton ZnpanCIP: . dejanja ...............................................30 Sto ugank................................... t Vijolica. l'esn«i za mladost ...—.. Ob vojski. Igrotai v Štirih slikah.....30 Zven4kL Zbirka r>eRnlj M sloTeB_ Tončkove sajne na MiklaHev ve- | mladino. Trdo rezano . «er, Mladinska Igra s petjem v i Zfatfarac. P 3. dejanJ«b ......................................«0 1 R. IT. R. Drama v 3. dejanjih a predigro, (Čapek). ..........:—.43 ....80 .1— .1.25 „.40 ...65 ...80 .1.35 ...Ji* ....35 .30 ...50 ...60 Revij r, H. dejani, trtla rezana ______.75 trdo ve«_______Lftt irarljioe, trd« vez — PESMI Z NOTAMI .38 .60 note z.\ klavir; j crarfKJ) Slovenska koračnica: t lO zredtor. VAtk zrezek po _____ ¥ ovoMa, Ur<*** v 5. • M mtor +mmS -lb » wiaoin««ii pesmi CJWwnlC) 1M \r Parizu se je primeril umor. ki postaja navlit* številnim podobnim zloeiiiom v tem velemestu sen-zaeija za vos Pariz in v>o Frane i jo. Žrtev umora j«' postal mlad .Vineriean. Kiehard Wall, mlade-iii«"*. ki j«- prišel iz Amerike s jn>l-niuii žepi denarja. \* Parizu je živel potratno življenje in je trosil denar z obema rokama. J»i I je tako razsipen, da ni štedil niti zlatom, kaj šele z hanknvei. K;i-dar se je pojavil v kakšnem h;i-ru na -Montmarti-eu. je hilo vs.-njegovo. Plaeeval j*1 za pijaeo in jrodbn vsem. ki bili slueajno navzoči. iXa ta način .so se okori--- . . ' scali z njegovo razsipnostjo eelo natakarji, ki .so pili šampanjee in ! whisky, da jim je ]>i.ia<"a kar te-1 kla od brade . Toda denar je okrogel in AVal-j lov mošnjieek. ki je bil izprva močno rej en, m* je začel kn"-it i in sušiti. Imoviti Američan je naposled tako propadel, da se je moral vreči na špekulacije .če je J hotel živeti po starem. Toda spe-i kulacije mu niso zadoščalo. Za-J čel je ljudi vrtati za posojila in , je slednjič ''-a še I v tako dvomljivo družbo, da si je moral pomagati nepoštenim prekupčevanjem z mamili. Kmalu nato pa je ne-n a tri n izginil. Kaj se je zgodilo? ■Nekega dne so prinesli časopisi vest, da je Wall umorjen. V Vmeenneakem gaju je našla po-lieijii zapuščen avtomobil, ves o-krvavlj en. Xa neki gozdni poti pa je skoraj ob istem času našel neki delayec poreče kose moške obleke. liila je zatlačna v grtnov-ju. Najprej so mislili, da se je odigrala v bližini najdenih predmetov krvava drama ljubosumja. Toda košček podloge telovnika in moški prumb sta poved I a kriminalno policijo na cisto drugo pot. Tako se je najprej ugotovilo, kdo je umorjene« in iele potem so za- «'-i»li iskati niorilea. 1'nnd'jenee j ]>h je hit Richard Wall, ki j.' ta-J ko nenadoma i/.jriiiii i/, pariško • družbe. Kriminalni organi so začeli zdaj j iskati morilca. Postali s«; pozorni j najprej n;> nek epa lJarbala. ki je | bil ob času zlečina z doma. Kmalu je pokazalo, da Ta sum ni pravilen. V družbi pokojnega Walla so namre«"- tik pred n i*"_ro-v«> smrtjo vuleii dva drujza mla-t deniča. nekega Rogerja Izoarta in Alberta Davina. Pri zaslisaiju s<- ( je pokazalo, da je prvi nedolžen, zato pa je sum tem močneje obremenil drugega. Ta človek. Albert Davin. je šele 21 let star. Pravcati tip moške elegance, amater v vseh .športnih panogah, oženjen /. neko Rusinji), željan življenja, zagrizen sovražnik v-eh starih iu preživelih nazorov. Družina ga j<- zavrgla, potem ko je videla, da ga tudi ženi-tev z neko rusko emigrant ko ne bo nikoli spreobrnila. Že pred časom je bil ta človek obsojen zaradi tatvine avtomobila. I\o ga je policija prijela, zaradi Walla, se j«* delal nevednega, na koncu pa ja dobil živčni šok in je joka je priznal, da je morilec. Wall, ki je bil zadnje ča-se skoraj brez denarja, je poslal Davina. ki ran je popolnoma zaupal, s čekom za W0 dolarjev v neko banko. Davin je vnovčil znesek in med potom um je šinil.* v glavo. da bi bilo lepo in prav, če bi si znesek popolnoma prisvojil. Toda kako priti do denarja. Povabil je 'Walla na izlet z avtomobilom, sedel k volanu in ko mu je med vožuujo pripovedoval mastne šale iz pariškega življenja. je kar mimogrede sprožil revolver. ki ga je bil kupil na poti tz banke k Wallu za 35 frankov, ter pogodil svojega, ameriškega prijatelja s svinčenko do smrti. Wall se je zgrudil mrtev na sedež in njegove zadnje besede so bile "All right". Davin sn je' nato pri? svojil celo Wallovo obleko. ji» ' polil z bencinom iu jo zažgal. j Wallovo rruplo je vrgel v Seino, sam pa j«» šel zapravljat denar, ki j s: ga je bil prisvojil krvavimi! rokami. SLIKE IZ MADŽARSKE KREMATORIJI V EVROPI O statističnih podatkih, nanašajočih se na 14 evropskih držav, je v Evropi 205 kremat:rijev. Od teh odpade na Anglijo 20. p jih je v samem Londonu in sicer Go!d-ers. Green. Hendon Park. Iiford. N:r\vood in Waking: na Češkoslovaškem jih je 9 in sicer v Brnu. Čeških Budjevovicah. Libercu. Moravski Ostravi. Mostu. Nymbur-' gu. Pardubicah. Plzni in Pragi; na Danskem 5. v Koaanju samem 2: po 1 na Finskem. Holandskem, Ru-muniji in Sovjetski Rusiji: 7 v Franciji. 22 v Italiji. 107 v Nemčiji: na Norveškem 5; 4 v Avstriji: 7 na Švedskem in 20 v Švici, i Glede krematorijev je torej v Evropi na prvem mestu Nemčija. Poleg tega grade zdaj krema-torij v Olomucu tako. da jih bo imela Čekoslovaška 10, na Danskem grade še dva. na Švedskem še 3, v Avstriji pa petega in sicer v Gradcu. Ideja sežiganja mrličev torej zmaguje, čeprav počasi, ker naleti povsod na energičen odpor! cerkvenih krogov, ki iz razumljivega razloga sežiganju niso naklonjeni. Na kongres socialnih demokratov v Budimpešti so prišli ljudje iz Mezoctura 150 km daleč peš, ker niso imeli denarja za železnico. Delegat Szendrey je izjavil, da je-a; ljudje v tem kraju toplo hrano komaj enkrat na mesec. Člani kongresa so zbrali za siromašne delegate toliko denarja, da so se lahko odpeljali n azaj z železnico. Mnogi delegati so zahtevali takojšnjo in radikalno agrarno reformo. Pcslanec Szeder je izjavil: Fidejkomisi so zdaj nedotaknjeni in zavzemajo 25 odstotkov vseh posestev. Knez Esterhazy sam ima 220.000 oralov zemlje, stotisoči kmetov so pa brez nje. Na Madžarskem je cel milijon nepismenih. toda za ljudsko prosveto se nihče ne briga. Treba je odstraniti ta fevdalni sistem, razlastiti cerkveno pesestva, odpraviti tudi fidejkomise. razdeliti zemljo med kmete in poskrbeti za smotreno notranjo kolonizacijo. VseučLliški profesor dr. E. Neu-ber je izdal zanimivo knjigo o zdravniški negi Ijudskošclskih ©-trok. Avtorju so pomagali mnogi zdravniki in pedagogi. Rezultat proučevanja razmer je naravnost gre-zen. Izmed 1478 otrok jih ima lastno posteljico samo 514 in še med temi 97 tuberkuloznih. Otroci so po pretežni večini bolni. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TE PA 8TORILI ZA 8YOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrti t Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu dr uit tu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi orgs niMcijami v Ameriki Imovina mala nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva ae lahko fitaMfijd v Združenih državah x 8. člani. Pristopnina proata.—Btrif* najboljši Oovenski tednih "Novo Dobo", glasilo J SEJ. POite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton ZbaSniK, Ely, Minn. "O L 4 8 NARODA" NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 21, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. VSE SE PREBOLI KOMAH IZ &TUZSJA. n =g Za Gba Naroda priredil L H. RAZVOJ TUBERKULOZE PLJUČ IN MODERNO ZDRAVLJENJE 9 (Nadaljevanje.) — PritoiujeŠ se. da sem len s pisanjem. Saj sam veš, da se težko pripravim k pisanju. — In vendar isem pred ttožičejn bral mnogo tvojih pisem: tvojo potovalna pisma iz .Madejre, nato severna Afrika! | — Ali si bil zadovoljen, .loško? — vpraša, baron z lahnim na-»mehom. .loško prikima. — Zelo, Tli. Skoro nikdo ne more napraviti kot ti. Zavidam te za tvojo opazovalno zmožnost. — Kes. .loško? 'Na zanimivem, nekoliko bledem 1'lijevem o-hrazu je bilo prav lahko videti, da so ga besede njegovega prijatelja. eegar sodbo je vedno upošteval .zelo veselile. — Moraš mi mnogo povedati. Uli. Takoj sedaj, .loško J 1'lrih se zadovoljno smeje nad živahnim obnašanjem svojega prijatelja. — S«j si moreš misliti, da sem bil zelo radoveden glede poteka tvojega potovanja. Že čez eno leto se nisva videla in približno toliko časa nisem o tebi slišal ničesar. In vendar si se vrnil prej, kot pa sem pričakoval. Saj si hotel potovati še v Kapstadt. Iz pogleda Plriha Kamnikarja na Margareto je .loško razumel, zakaj je njegov prijatelj izpremenil načrt svojega potovanja. Ni hilo prvikrat, da je kaka ženska za nekaj časa stopila v življenje 1'lriha. Nikdar pa to ni trajalo dolgo. Nobena ga še ni mo gla držati dolgo. . . Margareta je slišala Joška. ko je omenil potne spise Ulrihove, ki jih je brala v nekem ilustriranem časopisu. Sploh pa ji Virih Kamnikar ni bil nikak tujec. Pogosto ji je .Toako pripovedoval o njem. ki jc bil bogat na duševnih in gmotnih darovih, ki je živel, kakor se mu je poljubilo in ki ni imel nikakih dolžnosti in obveznosti. 1'lrih je bil tri leta starejši kot Joško, eegar oče je bil pravdni svetovalec starega Kamnikarja in njegov prijatelj. 1'lrih je nekaj časa študiral niodroslovlje. Potem, koje napravil doktorat, jc šel na potovanje. IJil je zelo pesniško nadarjen in njegove povesti so kazale veliko duha in sposobnosti. Za kako večje delo pa ni imel potrpljenja in zbranega duha. Marsikaj je pričel. pa zopet opustil. Njegovo potovanje po svetu ga je zadrževalo od resnega tlela, tako da je bila nevarnost, da bo povsem propadel. V naslednjem bom skušal poljudno opisati razvoj in zdravljenje žlezne in plučne tuberkuloze pri otrok ill in pljučne tuberkuloze pri odraslih. V odpornem organizmu se tuberkuloza razvija veliko težje ali pa le v lažji formi ter se v tem hitreje zopet ozdravi. Krepki ljudje, ki prihajajo iz zdravih krajev v mesta m niso preboleli otroške tuberkuloze, se hitro okužijo in največkrat pod-ležejo. dočim kažejo drujji, ki ž* več rotit)v žive v istih razmerah, veliko odporno moč ter le redko resneje ohole . Moderna veda je zelo napredovala v pogledu ugotovitve začetno tuberkuloze, to posebno pri o-trokih. Z modernimi pripomočki se danes ne samo lažji primeri popolnoma in hitro ozdravijo, ampak tudi težji, pri katerih prej zdravljenje ni bilo uspešno; celo izmed najtežjih obolenj, kjer se more pravočasno izvršiti operacija. jih mnogo zopet okreva. Kdor je imel priliko bivati dalj časa v sanatoriju za pljučne bolezni. se je lahko prepričal, kako odlični so uspehi z modernim oporatirvnim zdravljenjem pljučne tuberkuloze pri težkih bolnikih. Ugotovitev prvega počet k a tuberkuloze je danes zelo važna, saj spada v glavnem že v otroško dobo. Otrok ob rojstvu nima tuberkuloze. ker se direktno ne podeduje. Vendar je otrok že po naravi bolj sprejemljiv za njo. O-troei se lahko okužijo v neposredni okolici bolnikov z odprto tuberkulozo. pa tudi z mlekom je-' tičnih krav, V nezdravih atanova- Oče mu je prezgodaj umrl in četudi je svojo mater iskreno 1 ju-1 bil, vendar ni imela nanj nikakega upliva in so njegove želj hodile] posebno v industrijskih kra- vetlno njej nasproti. Živel je. kot se je njemu ljubilo. Znal je biti nad vso mero prijazen. Njegova sreča pri ženskah je bila čudovita. Kamorkoli je prišel, je bil 1'lrih glavna oseba, okoli katere se je vse drugo vrtijo. Seveda je to še povečalo njegovo samoljubje in ponos. Joško .ie preveč držal na svojega prijatelja, ki ga je v otroških in šolskih letih vedno izkoriščal. 1'lrih ni bil odkrit. Joško pa ga je v svoji poštenosti sprejel kot polnovrednega prijatelja; dal mu je zaupanje in prijateljstvo, kar je 1'lrih velikodušno sprejel. — In ti Jožko? Zdaj bi te vprašal — študiraš v Ljubljani? — P ganil si. Občudujem tvoj bistri razum. — Drugače bi ne bil tukaj. To sem si moral misliti. In zdaj si tukaj na weekend? Veseli smeh na Joškovem obrazu je izginil. — Ne weekend! Zakaj ta nepotrebna tuja beseda? Ali ni ravno tako dobro, ako rečeš koncem tedna? Gospiča Ilomčeva in j.iz *va napravila nedeljski izlet najprej na Blejsko jezero in nato v gore. Stanujem pri njeni materi, ki je izročila svojo hčer v moje varstvo — — In je v dobri oskrbi. O kdor te pozna. Nad tem nepotrebnim izrazom se jc Margareta tiho jezila. — Da, ker moja mati to ve, me jc pustila iti ž njim, — pravi Margareta. S prijaznim pogledom zre 1'lrih Kamnikar mlado damo, pri 1etn pa si misli: — Zakaj se tako razvnameš, mala deklica? — (Nato se obrne k Jošku: — Stavil hi predlog. Joško in mislim, da se mu ne boš upiral: Jedli bomo skupaj v •hotelu "Triglav", — tam namreč stanujem. Na vsak način moramo obhajati naše nepričakovano svidenje. Predno pa Joško obljubi, pogleda Margareto, ki je odkimala. Kakor bi bil še rad govoril s svojim prijateljem ----- - »• • tem mora biti vsakdo prepričan. jih. je možnost okužitve zelo velika. Začetek pljučne tuberkuloze se pri otroku navadno javlia kot majhno ocmjišče v velikosti graha v pljučih. Na mestu kjer so se naselili bat-ili. ret-imo pri precej odpornem otroku, nastane malo vnetje, začne se boj celega organizma proti sovražniku. Po krvi in mezgovnih žilicah organizem jm»šIje na napadeno mesto obrambna sredstva zoper tuberku-lozie bacile. Napadeno mesto se obda z gostim vezivom, bacili ne morejo dobiti hrane, na dotičnem mestu nastane maki brazgotina, časih mesto ovapni. Prvi napad jc organizem s svojimi odpornimi močmi gladko odbil in «ra uničil. Ce se napad tuberkuloznih klic neprestano ponavlja. odporna moč telesa peša, klice se počasi začno razvijati v okolico in pridejo po mezgovnih žilicah najprej do mezgovnih žlez. Žleze so kakor nekaka cedila : kar je škod ljivega zadrže v sebi. Tako tudi tuberkulozne bacile; žleza se'vna-nie in boj se začne ponovno. Ako ima telo še zadosti rezervnih moči na razpolago ter naval bacilov ni premočen in prepogost, je tu sovražnik kmalu uničen. Pri otro-kih ohole v glavnem žleze ob straneh sapnika, pod pazduho in straneh vratu. Ako se na vratu ognoje in otlpro. imamo škrofulo-zo. t'im močnejši in večkratni o-kužbi je otrok izpostavljen, tem bolj reagira organizem, ki ni dosti odporen na take napade. O. t rok ima slab apetit. slabokrven je. lahko suho kašlja. hitro raste in je večkrat duševno zelo razvit. <*trok. ki jo skoro brez posledic prestal žlezno tuberkulozo, razpolaga v poznejših letih še vedno z zadostno rezervo odpornih moči. tako tla so eventuelno pri ponovnih okužit vab tuberkuloza ne moro razviti ali pa le v majhnem obsegu, izmed otroških bolezni so najbolj nevarne ošpice in oslovski kašelj ; obe bolezni povzročata vnetje v dihalih; o-troei po teh boleznih precej osla-be in vneta dihala so za ponovno | Mali Oglasi j | imajo velik uspeh j je z mnogimi njena želja je izgovori odklonil pri- iiiorala obveljati. Zaradi tega jateljevo povabilo. Kamnikar je bil ves začuden. — Zakaj, Josko? Tvojega izgovora no morem potrditi. — Ravno sva se hotela odpeljati, kajti gospa Ilomčeva naju pričakuje. — Saj so lahko odpeljeta s prihodnjim vlakom in tudi ne bo He prepozno. Tega vzroka ne .s-rejniem. Milosti ji va gospica, — se o-brno k Margareti. — ali je moj predlog tako zelo neprijeten? Pomagajte mi pregovoriti trdoglavega Joška. Margareta pa še vedno odkima z glavo. — Gospod Ah čin ima prav. Prvič sva obljubila moji materi, da prideva domov ob pravem času, drugič pa nisva niti gospod Ali-čm niti jaz v potniški obleki tako oblečena, da bi mogla jesti v elegantnem hotelu. — pravi Margareta in pri tem pogleda na svojo priprosto obleko. — Preveč bi nas gledali. — O. milostijiva gospica, kar se tega tiče, vas bodo ljudje vedno gledali. 1'lrih se smeje skloni k njej, toda njene oči se zableste v jezi in njen obraz je kazal ledeno zoprnost do njega. Videl je. da se je svojimi besedami nekoliko zaletel. Da bi ublažil svoje beaede, se obrne k Jošku, rekoč: — Ali nisi tudi ti tega mnenja? Njegove beseda pa niso samo slabo vplivale na Margareto, tem več tudi na njegovo spremljevalko. z IVedno je mogel Joško odgovoriti, pripomni gospa Pirčeva s trdim poudarkom: — Dama ima prav .Tudi jaz se ne počutim posebmno dobro, ako nisem oblečena tako, kot je primerno priložnosti in kraju. Tudi jaz ne maram sedeti v hotelu v tej tenis-obleki. Toda ririha še niso omajale Margaretine besede. — Tako natančno ne smete vzeti. Vidva ne bi bila edina nepričakovana goftta. Izletov človek ne dela v navadni obleki in lakiranih Čevljih .Milost I ji v« foapiea. pomislite moje veselje, ko sem a# zopet po dolgem čawu nestal s svojim prijateljem — Tedaj pa n»*lo poseže vmeft Joiko . — Saj gotovo oatanei še dalje časa tukaj. Dogovorimo se za jutri, katerikoli čas, ko se moreva videti. • % * ' # (Dalje prihodnjič.) ■ ■ Si Prepričajte se! Illl IIIIIIIIIIIIIIIIIBIMlill hHIMIIII I lllll II lllllllllllllllllllillllllllBIMII WIIIIBIIIIIillllllllllHII "W III " ( okužitev zelo dovzetna. Stara og- j lijišča v žlezah lahlyo zaradi ugod-} nib prilik začno jumovaio delo-1 vati. Zelo je treba pri takih o- j trokih po navedenih boleznih skr-... . j beti. tla si zopot opomorejo. Zelo važno je izprcincniti zrak in poslati otroka v kako okrevališče ali počitniško kolonijo, kjer so zopet utrdi. Zti katere otroke je morski in katere planinski zrak koristnejši. o tem odloča zdravnik. Pri nadaljneni razvoju tuber-, kuloze 7>a prihajamo že na poja-1 ve. ki pri otrokih niso tako pogo- j sti, ampak se javljajo kot lieka-ha počet na obolenja pri odraslih. Nastopijo manjše ali večje spremembe tuberkuloznega značaja v pljučnih vršičkih. Tuberkulozna ognjlšT-a v pljučnih vršičkih se posebno rada vgnezdijo, ker so zaradi slabe ventilacije pljuč tla zelo ugodna. Ako je bolnik dosti odporen in ni izpostavljen prepogosti in močnejši okužit vi. so ta ognjišča razvijajo zelo počasi, preraste jih tkivo ovapnene. in tako se ves proces popolnoma u-miri. Ako je prizadeti manj odporen in v stalni nevarnosti ponovno okužitve. so pri njem ognjišča laže razvijajo dalje. Nekatera tudi začno razpadati in jetičnik iz-kašljuje tuberkulozne klico. Tu imamo že počet no odprto tuberkulozo: bolnik jo za okolico nevaren. če pri izkašljevanju no pazi in izmečka primerno ne uniči. •Ni pa vsak kašelj, četudi bolnik izkašljuje, v zvezi s tuberkulozo. Zelo pogost jo posebno suh kašelj pri kroničnem vnetju žrela in sapnika : delavci, ki morajo vdihavati pri delu različen prah. bolehajo na vnetju pljučnih 1 cevk ; izmeček jim jo ponvadi čr-no-sivkast in sluzast, brez po tn-hucrkuloznih klic. Ti tlela ve i pa so bolj podvrženi tuberkulozi. kei s v takih pljučih lažje razvija. Nenadno krvavenje iz pljuč pri navidezno skoro zdravem človeku lahko nastane, ako v bližini ognjišča. ki razpada, tuberkulozni proces slučajno nagrize krvno ži lico. Kri začne pronicati v razpadlo ognjišče in so izkašljuje skozi pljučne cevke. Vendar sc te vrste krvavitev kmalu ustavi, i liolnik se navadno zelo prestraši. | zave se bolezni in se začne temeljito zdraviti. Ti ljudje so najbolj poslušni paeijenti in tudi kmalu ozdravijo. Pljuča so pokrita na povečini s tako svetlo kožico, pljučno mreno. enako so rebra pokrita znotraj s tanko reberno mreno. Ako se v bližini površine pljuč počasi razvije tuberkulozno ognjišče in če pride do površine, so pljučna mrena vname. Dolnik čuti zbatla-nje. vročino. Meti rebri in pljuči se časih začne nabirati vod*.. Takega bolnika muči neznosna žeja. Nima apetita in zelo oslabi.. Ko pa to bolezen preboli, so zelo hitro popravlja in odpornost se po-veea. Ob sebi pa je umevno, tla vso tri bolezni zahtevajo zdravni-šo pomoč in nadzorstva. Pri ljudeh, ki se pravočasno niso začeli zdraviti in so manj od- 6 DNI PREKO OCEANA NajKrajia In najbolj ugodna pot sa potovanj« na onramnih oarnikih: ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb. < 12.05A M.h 12.05A.M.) I PARIS 14. maja; 11. junija 112.05 A. M.) . Najkrajte pot po fcel«zirtcL Vsakdo > j v |K»H«bitl kabini s vsemi modernim udobnostmi. — i'Oafa m slavna tno coska kuhinja, izredno nizke Ane. Vprafciji« Icateregakol pooblaftCenega agent* ali FRENCH LINE 1» STATE STKEET NEW YORK. N. V. NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova Jadranska orjaka SATURN1A in VULCANIA .slit cdlii'tui mtd največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. 1'zor-na sOužba vas čaka! L'ljudni. pozorni uslužbenci. ki govore slovensko, sj vain na ra.X|>olagi>, in hr:t.-na je taka Uot v najboljših hotelih. In samo {»omislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vlzej. ODIjOCITB i-K za Potovanj« VNAIMIEJ! NARAVNOST V DUBROVNIK in TRST SATURNIA 19. FEBRUARJA »4 IV M.) 24. MARCA »4. I'. M. I AUGUSTUS (N.G.I.)--mar^a Katerikoli agent vam l»> rezerviral kabino C O S U L I C II LINE 17 Battery Place New York NEWS Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" U 216 W. 18th Street New York* N. Y. Telephone: CHELSEA 3S7S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN porni. proees v pljučnih vršičkih tia preti n ji* in prrhaja na »»stale tlele pljuč. Xastanejo težja obolenja. Odpornost in ozdravljenje se doseže z zdravili, dobro hrano, ležaujem. čistim zrakom, različnimi injekcijami. Kazen tega se uporabljajo v gotovih primerih še naslednje operaeije, ki se po navadi izvedejo na eni strani pljuč: 1. vbrizgavanje zraka meti rebra in pljuča (pneumothorax'. 2. prerez živea. ki inervira trebušno prepono. električno prežijranje zarastlin med plučno in rebrno mrena. 4. skrajšanje vseli reber za nekaj eentiinetrov. .">. vlajranje parafinske plombe meti rebra in pljuči. Pri tuberkulozi je zelo velikejja pomena, kakor pri nekaterih drugih boleznih, naklonjenost, tlispe-zieija. Tuberkuloza, ki se pravočasno začne zdraviti, j«' danes o-zdralvjiva tudi v najtežjih primerili. liodi ponovno podarjeno: kašelj ni tuberkulozen. Ako pa začneš bolehati, stopi čimprej k zdravniku. Dr. Valentin Vari. 28. Januarja: Sl Louis., Cherbourg. Ilaml.iirg 30. januarja: lie «1.- Fiance. Havre 4. februarja: Hamburg, llaml.urg, Cherbourg Bremen. Cherbourg. Hremen 11- februarla: I►eutx hlainl. Hamburg. Cherbourg Kuro pa. I'lierbourg. Hrem^i, 15. februarja: Oreng .ria. Cherbourg 17. februarj.i; lie cl. Frtnee. Havre 18. februarja: New York. Hamburg. CherlM.urg- 19. februarj.i; Sainrnia. Huhrovnik. Trst 20. februarji: Brmien, i herbourjr. Hremen 25. februarja: Albert I Tallin. Hamburg. Cherbourg Amni-r.Utin. ............. SUi ,\l,r. Ill tte'iiam 26. februarja: .\1 litre la nia, Cherbourg 27. februarja: Kuro p. i. t'lierlvnirg. Hremen 3. marca: 11 a in burg. I!;, mbiirg. fherbouig 4. marca: le d- Krn«*, Havre is^religari.i, I'hetboii'g 9. marca: Brem-ii. t'lu-i Ifiirg. Hremen 10. marca: IN-Uts. hlan.l. llamUirg . Clietln.utg 14. marca: Avgustu«. > •uhrovnik in Ti-t 17. marca: New York, Hamburg. Cherbourg Kur.. I««. • *herb».urg. Ureuten 22. marca: II- rte Krati.--. Havre 23. marca: Stit.-Ii.la:u. I Boulogne Siir M-r. R.»t-terxla tu 24. marca: Albert I Ratlin Ilamfmrg, Cherts.urg 25. mnrca: llr-ni-n. t "hei b..urg, I'.renien 2? marca: Ma ur-tania, t 'lierlw.u r^r 29. marca: New Am -'errtam, Uoult»i;iie Mir Mer l:..tler.lam 31. marca: llamburK. Hamburg, tMi-tIm.in K NEPISMENI SENATORJI "A^enzia d'ltalia" poroča, da je kasacijsko sodišče tlveina ne-pismeniiua senatorjema dalo na razptihipro tri mesece časa. da se naučita čitati in pisati. Pri skušnji pa sta oba padla, nakar so njuno izvolitev razveljavili. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. I8th St. New York Koledar Cena 50c za L 1932... VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpostevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. SloVenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y.