Dr. Franiek Raki.
(Spisal Janko Barle.)
M,
.al o nerad prijemam pero, da napiem nekaj o mou velikanu, o katerem bi se dala napisati cela knjiga, o mou, o katerem so mnogi pisali ob njegovi smrti, pa vendar e vse premalo za njegove velike vrline. Kaj novega povedati, je teko, a vendar ne bi bilo pravino, e mu ne bi tudi v naem listu postavili skromnega spomenika. Saj je bil mo, mo vzoren, kakornih rodi malo nae mehkuno stoletje. Plemenito srce in veliki um njegov so mu navduevale resnice sv. vere, in na tem temelju je sezidal z neumorno marljivostjo veliko poslopje znanstvenih del, katerih vrednost bode rasla od dne do dne. Umrl je pa, umrl; vendar ivi v svojih delih. Njegovemu spominu in slovenskemu narodu v posnemo so posveene te vrstice.
Zibelka je tekla pokojnemu Rakemu v Fuinah, prijaznem kraju v slikovitem gorskem okro- Dr. Fr. Raki, ju, upanije reke. Ondi se je namre od oeta Gregorja in matere Marjete Pa-davieve porodil dne 25. listop. 1. 1829. Praded Rakega, Jurij Raki, pa je bil Slovenec, ki se je porodil v Kostelu na Kranjskem 1. 1682. Ded pokojnikov, Bla, se je rodil v Fuinah, kakor tudi oe Jurij (r. 1. 1798., u. 1888.). Mati Marjeta Padavieva, tudi iz Fuin, umrla je pri svojem sinu v Zagrebu v 83. letu svoje dobe. Oe Gregor je bil najpoprej evljar. Z marljivostjo in varnostjo si je prihranil lep imetek, da je zael v Fuinah gostilno. S pomojo najstarejega sina Antona je prav sreno trgoval z lesom, da je DOM in SVET" 1894, t. 9.
Priznajte mu grobu na vratima, Da staleu uzor bjee svomu, Sjajan znanjem, sjajan kriepostima, Sjajna zviezda rodu hrvatskomu.
Joan Hranilovi.
zapustil ob smrti tiri hie v Fuinah. Od bratov Franikovih ivi samo Vekoslav, sedaj kr. vladni gozdni nadzornik v Zagrebu, od sester pa Alojzija, omoena Mance, v Vrbovskem, in Milka, omoena Senekovieva, vdova v Zagrebu.
Mali Raki je e v ljudski oli kazal bistro glavico, zato ga je vpisal oe 1. 1839. v gimnazijo na Reki. Vendar ni ostal tukaj ve nego dve leti; ostale razrede je dovril v Varadinu. Dasi je njegova tiha, krotka narava najbolj pri-stojala za duhovniki stan, vendar bi bil Raki najbr odel v Peto na vseuilie, ko bi prav takrat ne bilo nastopilo nemirno leto 1848. Raki ni el v veliko mesto, ampak v mirno senjsko semenie. To je bilo zanj kakor nala. Vnet za vzviene stvari nael je v semeniu miren kotiek, kjer se je mogel baviti prav po elji svojega srca z vedami, katere so mu e v mladosti bile prirasle srcu. Vendar mu ni bilo (Po fotografiji.) usojeno, da dolgo ostane ondi. Umni kof Oegovi je hitro opazil darove mladega bogoslovca, zato ga je poslal e 1. 1849. v Pazmanej na Dunaj, kjer je srea hotela, da je spoznal ravnatelja Avgu-stineja Strossmaverja, kateri je pa e ez nekoliko mesecev zasedel djakovski kofovski sede. To znanje je bila srea za ves hrvaki narod, pa tudi za nju sama. Teko je povedati, kateri izmed njiju je uspeneje deloval na drugega. A izvestno je to, da so iz obeh kakor iz skupne korenine izrasle prekrasne osnove.
Dovrivi ondi bogoslovne nauke povrnil se je Raki 1852. leta v Senj, kjer je bil dne
17
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si