Stev. 251.__
Izhaja vsak dan, tudi od nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: UUca Sv. Frančiška Asiškega šL 20. L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izda>*ielj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnin aznaša: Za celo leto.......K 24.—
2a pol leta ................. 12.—
xa tri mesece................ •
u nedeljsko Izdajo za celo leto....... 6.29
za pol leta.....................IfiO
V Trstu, v soboto, 9. septembra 1916.
Letnik XII.
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo pa G vinarje^«, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetri v Si rok os L1 ene kolone.
Cene: Oglnsi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vinv
Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogtasi denarnih zavodov ........7......m m po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.—•
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2.—
Mal; oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina fcn reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno Je upravi .Edinosti' — Plaća in toZi se v Trstu.
llpnva hi inseratni oddelek se nahajata v uiid Sv. Frančiški Asiikegs SL 20. — Poštnohranilničai račun Št 841.652.
MM nojnoveiiiii dogodkov.
italijanska bojišča. — Lahi so obstreljevali hrib sv. Gabrijela in dolsko sedlo, na Tirolskem pa naše postojanke južno traviniolske in fleimske doline.
Ruska bojišča. — Srditi boji v Karpatih in vzhodni Galiciji, zlasti med Zlato Lipo in Dnjestrom. Ruski napadi odbiti.
Romunska bojišča. — Boji ob cesti Pe-trosenv—Hatszeg (jugozapadna Sedmo-graška); zapadno Csik—Szerede (središče sedmograške fronte) so se naši pred premočjo umeknili na Hargitsko pogorje (okoli 50 km od meje). — Severno Dobri-Ča v Dbbrudži so bolgarsko-turške čete zavrnile močnejše rusko-romunske napade. (Turki se omenjajo prvikrat na tej fronti.)
Albansko-inacedonska bojišča. — Sla-
bejši, čez Vojušo prodrli laški oddelki
vrženi.
Zapadna bojišča. — Severno Soinnie artiljerijsko delovanje. Južno Somme sovražni pehotni napadi odbiti. Sovražnik je zavzel posamezne dele jarkov. Pred Ver-dunom so Nemci severovzhodno utrdbe Souville izgubili nekaj tal.
Turška bojišča. — Nič poročil.
DUNAJ. 8. (Kor.) Uradno se razglaša: 8. septembra 1916.
Italijansko bojišče. — Na primorski fronti je sovražnik trajno obstreljeval s topovi hrib sv. Gabrijela in dolsko sedlo, na tirolski fronti pa naše postojanke južno travinjolske in fleimske doline. Vzhodno Morbijske doline so naše čete pri posrečenem podjetju zajete 55 mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba:
5. septembra. — Na trentinski fronti običajno artiljerijsko delovanje. Sovražnik je naperjal svoj ogenj zlasti proti našim postojankam na Monte Civaronu v Su-ganski dolini in Cauriolu v fleimski dolini. Pri izviru Felizona (gornja bojtska dolina) so v noči na 3. t. m. pehotni oddelki in alpinci z drzno izvedenim iznenađenjem zasedli nekaj obvladujočih postojank na Punti del Forame. Sovražnik je izgubil okoli 20 ujetnikov. Močan sovražni protinapad smo gladko zavrnili. Eno sovražno stotnijo smo popolnoma uničili. V gornjih butskih in chiarških dolinah je sovražna artiljerija obstreljevala bivališča, kar je zahtevalo nekaj žrtev med prebivalstvom. Trije vojaki, ki so bili nameščeni v neki bolnišnici, so bili ubiti. Naša artiljerija je obstreljevala taborišča v Kotičah v Zilski dolini in je povzročila tam razsežne po-žarje. Ob srednji Soči in na kraški planoti prekinjevan topovski boj. Sovražni letalci so metali bombe na kraje v muran-ski laguni (3. t. m. zvečer), na Ločnik, Zdravščino in Gorico (4. t. m.). V Gorici je bila porušena streha cerkve sv. Ivana. Brodovje pomorskih letal je v noči na 5. t. m. vrglo 20 bomb na Benetke in je napravilo le malo stvarne škode.
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: 8. septembra 1916.
Rusko bojišče. — Prestolonaslednikoma fronta: V Karpatih in vzhodni Galiciji se nadaljujejo boji z nezmanjšano silovitostjo. Posebno vzhodno fialiča so bili zelo srditi. Tu je sovražnik trikrat ponovil svoje brezuspešne naskoke. Vse postojanke so v naši posesti. — Princa Leopolda Bav. fronta: Položaj je neiz-premenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: d1. Hofer. fml.
BEROLIN, 8. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 8. sept. 1916.
PODLISTEK
H
Prevedeno iz lirvasčiue .vsa ver j a Šandor^Gjalskega.
Dvanajst ur pozneje sem vedel, kaka važna službena stvar je bila to. V Najini vasi se je ljudstvo uprlo proti razdelitvi zemlje po novem segregacijskem in komasacijskem postopanju. — Grajščinske hlapce, ki so na poljih, pripadajočih doslej krneto.n, hoteli orati, so ubili. Komisije, ki naj bi bila zaprla staro pokopališče, ki je sedaj prišlo v meje grajščinskega območja. so razgnali. Končno so kmetje zaprli v vaško stražnico duhovnika, kneza (vaškega župana) in vaške starešine, ter so zajeli celo grajščinsko čredo, ker se je pasla na travnikih, ki so bili poprej njihova last. Prava vstaja je bila to; nikdo se ni u p u I v vas. Okrajni načelnik je brzoja-vil po vojaško pomoč, a mene je določil kot uradnega komisarja pri tej brahijalni eksekuciji. Bil sem v svojo nesrečo —ah.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Nič novega. — Fronta nadvojvode Karla: Ob Zlati Lipi jugovzhodno Brzezanov in ob Najarovki se je več ruskih napadov izjalovilo ob znatnih izgubah. V Karpatih so imela nemška podjetja uspeh jugozapadno Zjelone in zapadno Sipota. Močnejše ruske napade smo odbili jugozapadno Šipota.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Dogodki na morju.
BEROLIN, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. t. m. so naša mornariška letala pred Arensburgom (na otoku Oesel) z bombami napadla sovražne bojne sile. Sovražen letalec je bil pri Zerelu prisilien, da le pristal. V noči na 6. t. m. je eden naših mornariških zrakoplovov izdatno obrne tal z	mi rusko letasko postajo
Runoe v rigajskem zalivu. Dosegel je dober uspeh. — 7. t. m. je ruska topničarka brezuspešno obstreljevala severno kursko obal. Zasledovala so jo mornariška letala ter jo napadla z bombami. Isti dan so naše pomorske bojne sile Severnega morja zajele holandski parnik »Niobe«, ki je vozil prepovedano blago.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča. Poročilo ruskega generalnega štaba:
6. septembra. — Zapadna fronta: V Galiciji, v okolišu dolnje Horodenke, levega Dnjestrovega pritoka, so naše čete osvojile utrjeno sovražno postojanko in so vrgle sovražnika proti jugozapadu. Število doslej naštetih ujetnikov v tem okolišu je narastlo na 4500, med njimi 2000 Nemcev. V dolnjih Karpatih prodiramo dalje. Naše čete so zavzele več vrhov in so vrgle več ponovnih sovražnih protinapadov.
Romunska bojišča.
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: S. sept. 1916.
Romunsko bojišče. — Na obeh straneh ceste Petroseny—Hatszeg se od včeraj popoldne vrše boji. Zapadno Czik— Szerede smo naše čete pred napadi sovražne premoči umeknili na Hargitsko pogorje.
Namestnik načelnika generalnega štaba-, pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 8. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 8. sept. 1916.
Balkansko bojišče. — Severno Dobriča so bolgarske in turške čete zopet zavrnile močnejše rusko-romunske sile.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA, 4. (Agence Tel. Bulg.) Glavni stan javlja:
Romunska fronta. — Naše prodiranje v Dobrudži napreduje uspešno. Od zapada in juga proti Tu t rak a nu prodirajoče kolone so napadle romunske čete in so jih vrgle pod utrdb^o črto te^a mesta, pri čem<*r so zajele sto mož. V smeri proti Silistri operirajoča armadna skupina je severno Haskeja porazila nasprotnika in je pretrgala brzojavno zvezo Tutra-kan—Silistra in Silistrar—Dcbrič. Ć€*te, ki so 2. t. m. osvojiie Kurt Bunar, so po šesturnem boju potolkle in razpršile močne sovražne oddeike. Sovražnik je pustil na bojišču nad 600 mrtvecev, veliko množino opremnih predmetov. Nad 700 mož smo ujeli. Oddelki čet, ki prodirajo v smeri proti Dobrlču, so nremagali sovražnika v okolici kraja Balidže in ga vrgli proti severovzhodu. V Balidži, ki je gorela, smo našli mrtva trupla petdesetih žen in otrok, ki so jih poklali umikajoči se romunski vojaki. Proti Balčiku korakajoče čete so včeraj zasedle kraj Teke Momčil.
SOFIJA, 5. (Zakasnelo. — Ag. Tel. Bulg.). Generalni štab javlja: Na mace-donski fronti se položaj ni izpremenil. Slabotno delovanje obojestranske artiljerije, in patruljni boji na vsej fronti. Na romunski fronti so se proti utrjenemu mestu Tutrakanu prodirajoče čete približale u-trdbam tega mesta in so zasedle gričevje
v svojo sramoto — na glasu nenavadno energičnega človeka«. Temu slovesu sem se imel zahvaliti, da so v takih resnih slučajih vedno mene pošiljali. Ne vem, da-ii sem bil res energičen, ali gotovo je, da sem znal zlomiti še tako trdovraten odpor, in to ne le med mirnim in mlahavim ljudstvom Slavonije, ampak tudi med Za-gorci, ki se jim v žilah pretaka še marši-kaka kaplja krvi kmečkega kralja Gubca. (Iz hrvatske kmečke vstaje leta 1573.) — Danes seveda — danes nisem več tak. — Tedaj pa sem bil mlad in nespameten;
O nesrečna nespametnost! In take nespametnosti se zavijajo v vsakovrstne visokodoneče formule. In na vse zadnje morajo to, ker se ne morejo - slično resnici — kazati v svoji nagoti. In taka neumna formula me je popolnoma nadvla-dovala ter sem menil, da sem na višku popolnosti, ko nisem nasproti upornemu ljudstvu. poznal nikakih ozirov.
zapadno vasi Starismlla (v okolišu severno Daidira) in zapadno vasi Viškeja. Sovražni izpad v smeri proti Daidirju smo zavrnili z lahkoto. Prednje straže proti Silistri prodirafočUi čet so dosegle črto Kabakli — Čataldža — Aflatar — Ali-bak. Na ta način smo izolirali obe pred-mostji Tutrakan in Silistro. Po srečnih bojih so naše čete zasedle mesta Dobri č, Halčik, Kavarno in Kaliakro, kjer jih je prebivalstvo sprejelo z nepopisnim navdušenjem. Na podonavski fronti mir: le v smeri proti Kladovemu je naša artiljerija obstreljevala železniško progo in kolodvor v Turu Severinu in ne dovoljuje sestavljanja vlakov. V smeri proti Tekiji obstreljuje naša artiljerija z boka strelske jarke in najzadnjejšo sovražnikovo črto, ki ima zasedeno Oršovo. Pri vasi Kruji je ogenj naše artiljerije potopil tri romunske ladje, dočim je poškodoval več drugih.
Častitka nemškega cesarja bolgarskemu carju.
BEROLIN, 7. (Kor.) Cesar je carju Ferdinandu povodom zavzetja Tutrakana poslal prisrčno brzojavno častitko.
Vest o zavzetju Tutrakana v Belgradu.
BELGRAD, 7. (Kor.) Vest o zavzetju Tutrakana in velikem plenu bolgarskih in nemških čet je med belgrajsko posadko pobudila najradostneje vzhičenje. Mesto je v zastavah.
Knez Hoheozollernski proti Romunom.
BEROLIN, 7. (Kor.) »Nordd. AUg. Ztg.« javlja: Knez Hohenzollernski se je zaradi vstopa Romunske v vojno ob strani sovražnikov Nemčije odrekel dednemu ime-jiteljstvu romunskega 3. pešpolka Dimbo-vitza št. 22.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba:
6. septembra. -- Balkanska fronta: Nemške in bolgarske čete so napadle romunske bojne sile v okolišu Tutrakana.
Romunska uradna poročila.
DUNAJ, 6. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila romunskega generalnega štaba:
28.	avgusta. (Zakasnelo.) — Splošna mobilizacija armade se je pričela v noči od 27. na 28. avgusta. Vojna napoved A-vstro-Ogrski se je izročila 27. ob 9 zvečer. V noči od' 27. na 28. avgusta so romunske čete napadle avstro-ogrsko mejo. — Zvezne cesarske ruske čete so pričele korakati skozi Dobrudžo; prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Enote ruskega brodovja so dospele v Costanzo. kjer sodelujejo pri obrambi crnomorske obali. Avstro-ogrska vojne ladje in baterije so obstreljevale mesta Verciorovo, Turu Severin in Gjurgjevo.
29.	avgusta. (Zakasnelo.) — Na severni in zapadni fronti so romunske čete v nedeljo ponoči prekoračile avstro-ogrsko mejo in so po precej hudih bojih zasedle naslednje točke: vrli 1047 zapadno Gyor-gyotolgyesa in ToIgyeški prelaz, vrh 1398 jugozapadno Palanke. Kostelek. vrh 650 (?) jugozapadno Ojtoškega prelaza, Bereczk, Gelencze, Bozdafordulo, Boz-davam, vas Hosszufalu, Predealski prelaz in Toresvarski prelaz, Porcsesd severno Rotenturmskega prelaza, vrh Maguro 973 južno Lipazenyja in Jiulsko dolino. Naša artiljerija je iz Versiorove obstreljevala Oršovo in razdejala petrolijsko skladišče. Naš_4. armadni zbor je zajel 7 častniko\ in /.34 mož. Oborožen sovražni vlačilec je obstreljevalo Turn Severin, a se je v ognju naših baterij vrnil v Oršovo. — Avstro-ogrske topovke so obstreljevale Gjurgjevo, a jih je naša artiljerija prisilila, da so se vrnile.
30.	avgusta. (Zakasnelo.) Včeraj ponoči sta en zeppelinovec in eno tuje letalo metala bombe na Bukarešt, ne da bi bila napravila kaj škode. Artiljerija, ki je takoj začela delovati, ju je pregnala. Sovražna letala so brez škode metala bombe na Balčik, Piatro in Neamtu.
30. avgusta. (Zakasnelo.) — Na severni
in severozapadni fronti prodframo nadalje uspešno v vseh smereh. Zasedli smo tagranško dolfno pri Braševem, Hosszufalu in Deresztye (jugovzhodno Braševe-ga) ter znamenito industrijsko središče Petroseny. Naše izgube so majhne. Na južni fronti so avstro-ogrski Thonitorji bombardirali Zimnico in Turu Magurele. Srbske čete, ki so dospele na Romunsko v svrho kombinirane akcije z ruskimi in romunskimi silami, je prebivalstvo v kraljestvu pozdravljalo z navdušenjem. Srbskim četam poveljuje bivši načelnik srbskega generalnega štaba, Hadžič.
Albansko -sko
To pot mi ni delalo nikakih skrbi, ali bom mogel vzpostaviti mir. Smatral sem poročila za pretirana in mirne duše sem mislil na trenotek, ko vstopim z bataljonom vojakov v vas. Še več: veselil sem se snidenja z Na jo. Na oni razgovor žnjo o segregaciji sem pozabil. A moral bi bil misliti nanj! Toda, često je tako kakor da smo pod oblastjo višje sile, ki našo najna-vadnejo logiko potiska v ozadje, da odreja vse tako, kakor se zljublja njej. Kakor se nisem spominjal tistega razgovora, istotako nisem spravljal spora v kako zvezo z Najo, da-si so mi na mojem stanovanju povedali, da je za časa moje odsotnosti neko kmečko dekle večkrat zelo brižno povpraševalo i>o meni, ne da bi bilo hotelo povedati, čemu prihaja.
»Ali ni bila Naja?«
»Ne vem, kako jej je ime, ali pri moji veri — lepa je bila. Nu, mladi gospod, to boste vedeli sami najbolje, mi je rekla gospodinja. lokavo smehljajoč se, ter mi je zažugala s prstom.
»Ali nehajte vendar!« Že sem se je ho-
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: 8. sept. 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Sla-bejše sovražne oddelke, ki so prekoračili Vojušo, so naši varstveni oddelki zooet pregnali na južni breg. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
. SOFIJA, 4. (Agence Tet Bulg.) Glavni stan javlja:
Macedonska fronta. — Sovražni poizkus, da bi napadel naše postojanke severno Ostrovskega jezera, je razpadel že v našem ognju. V okolišu Čaja-zov so poizkušali sovražni oddelki prodirati v smeri proti Ćifliku. a smo jih vrgli s svojim ognjem in pustili so mrtvece na bojišču. V ostalih odsekih artiljerijsko delovanje.	____
Vesti iz Csršks,
Grška se pripravlja za vojno?
»Secolo« poroča iz Aten 4. t. m.: Vlada se še posvetuje o položaju. Doslej se še ni sklenilo nič končnoveljavnega o vprašanju vstopa Grške v vojno ob strani entente. Kot znak, da se pač sklene to, se smatra prepoved rezervnikom, da ne smejo zapustiti svojih bivališč, ter še nepotrjena vest o poklicu petih letnikov.
»Frankfurter Zeitung« javlja iz Aten 7. t. m.: O novi mobilizaciji se. sedaj govori popolnoma odkrito. Uradni znaki pa doslej obstoje edino le v dejstvu, da se rezervnikom odrekajo dopusti.
Kralj in Venizelos.
Iz Londona se brzojavlja: Angleški poročevalci v Atenah javljajo, da je kralj Konstantin na tem, da s spretno šahovsko potezo popolnoma izloči Venizelosa, in sicer s tem, da se sam prilagodi oni smeri zunanje politike, ki jo želi ententa. Pri tem pa kralj ne gre tako daleč, da bi se popolnoma odrekel vsej samoodločbi. Kralj je spreten šahovec, ki vedno zopet preseneča s kako novo potezo. Z izpolnitvijo zadnje angleško-francoske note je pravzaprav odlomljena ost težki krizi. Ententa bi se morda mogla zadovoljiti z dovoljnimi grškimi jamstvi o katerih je kralj natančno poučen.
»Secolo« javlja iz Aten 5. t. m.: Zaimis je sporočil, da kralj ne sprejme odposlanstva velikega venizelovskega zborovanja. Odposlanstvo je objavilo proglas in odložilo svoje mandate.
Iz Ženeve poročajo berolinski »Natio-nalzeitung«: Grški princ Andrej, ki se je skupno s princem Nikolajem predkratkim še mudil v Petrogradu, je dospel na Angleško in se mudi sedaj v Windsoru. Ta po-set je brez dvoma politično pomemben. Po pariških listih ima* princ Andrej nalogo, da prepriča angleško vlado o naslednjih stvareh: 1. da opozicija kralja Konstantina proti Venizelosu ne izhaja iz različnosti mnenja o grški zunanji politiki, temveč iz Venizelosovega postopanja napram kralju; 2. da bi ob nekoliko dobre volje ne bilo nič napoti skupnemu delovanju držav-pokroviteljic s kraljem Konstantinom. — Kakor poroča »Rječ«, je grški princ Nikolaj, ki se je predkratkim mudil v ruskem glavnem stanu, na podlagi iz Aten došle brzojavke svoje že določeno odpotovanje iz Rusije odgodil na določen čas.
Tzseljevanje iz Grške.
Fz Berna se poroča: Izseljevanje iz Grške ogromno narašča. 15.000 Grkov čaka sedaj dovoljenja za izselitev. Ministrstvo pa je prepovedalo vsem Grkom od 19 do 45 let, da ne smejo zapustiti grškega o-zemlja.
Ententni pritisk.
»Secolo. poroča 5. t. m. iz Aten: Vlada je sklenila prepovedati zborovanja rezer-vnikov, ker so včeraj povzročila proti angleško-francoskemu redarstvu naperjene nemire.
»Times« javljajo iz Aten, da sta francoski in angleški poslanik predložila grški vladi seznam 60 Nemcev, Avstrijcev in Ogrov in prosila za njih izgon. Minister notranjih stvari je ukazal, da morajo v seznamu imenovane osebe, ki stanujejo v Atenah, še isto noč, one pa, ki bivajo na deželi, pa pred soboto zapustiti grško ozemlje. — Baron Schenk, ki se je bil zabarikadira! v svojem stanovanju, se je vdal angleškemu poslaniku Elliotu, ki ga je izpustil na moško besedo za toliko časa, da dobi navodila iz Londona.
Po vesteh iz Aten so dva francoska častnika in osem podčastnikov prevzeli nadzorstvo poštne in brzojavne službe v Pireju. — Postaji za brezžični brzojav na Thasu in Verezi so zasedli zavezniki.
Iz Londona poroča milanski »Secolo : Ententue vlasti so trdno sklenile, da pojasnijo položaj na Grškem. V ta namen bodo takoj po izvedbi grški vladi stavljenih zahtev stavili grški vladi nove zahteve. V tem pa se trdovratno vzdržuje govorica, da grška vlada skrivaj mobilizira iu da je brez javnega razglasa poklicala pod orožje pet letnikov.
Lahi nočejo sodelovanja Grške.
»Idea Nazionale« označa vest londonskih »Times« in drugih listov, da je kralj Konstantin izjavil, da privoljuje v sodelovanje grške armade ob strani entente, za absurdno in dostavlja: Ali naj kralj hoče ali noče. naj je on ali Venizelos gos-podar položaja, naslednje je gotovo: prvič je grška intervencija nemogoča z ozirom na popoln moralni, vojaški, politični in gospodarski polom; drugič bi vojaški ne koristila nič četverozavezi; tretjič bi bila v političnem pogledu neprilična in je zato četrtič ni niti pričakovati niti želeti in bi jo bilo celo treba zavrniti.
Odprava denunciranih tujcev.
MILAN, 8. (Kor.) »Secolo« javlja iz Aten, da je grška policija rok za odpoto-vanje tujcev, ki jih je denuncirala četve-rozaveza, določila na 8. septembra zvečer, drugače jih odpravi posililo.
Grška v največji stiski.
BERN, 7. (Kor.) »Temps« piše o položaju na Grškem, ua je dežela brez poskr-be živil in brez kredita sedaj odvisna edino le od dobre volje zaveznikov. V tem se ne more izpremeniti nič. ako morda Nemci in Bolgarii ne vržejo Sarrailove armade v morje.
Zapadla !b@lil?aa
BEROLIN, 8. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni ^tan, 8. sept. 1916.
Zapadno bojišče. — Ob Sommi, severno reke, irajno znatno artiljerijsko delovanje. .južno reke se ie popoldne iznova unel pehoini boj. Napadalec je cčbit z največjimi izgubami. Zapadno Bem.vja »o ostali posamezni deli jarkov v njegovih rokah. Na desni Moze smo, kakor se poroča naknadno, v predvčerajšnjih bojih severovzhodno utrdbe SotiviHe izgubili nekaj tal. Siloviti obojestranski artiljerijski ogenj se nadaljuje.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Turški minister zunanjih v Berolinu.
stvari
BEROLIN, 8.'(Kor.) Turški minister zunanjih stvari, Hali! bej, je snoči z balkanskim vlakom prispel semkaj v posete k vodilnim nemškim državnikom.
tel otresti, toda zaklicala je: »Počakajte še, počakajte, milostljivi gospod! Je tudi nekaj prinesla za vas. Takoj, takoj! Neko pisano pregrinjalo je prinesla.«
»Zakaj ji niste rekli, kie da sem?«
»Čemu neki? Ha, ha, ha! Bili ste vendar predaleč. In potem sem si mislila — ne jezite se nikdar! — da, mislila sem, da bi vam morda ne bilo ljubo. Vedi ga Bog, kaka so dekleta dandanes! To nima več nikakega sramu, in če vas morda išče zato, ker se jej je dogodila kaka neprijetnost! Nu, saj me razumete! In tako sem si mislila, da saj itak še prehitro izveste za to.«
»Ne govorite vendar tja v en dan!« sem segel biebetalki v besedo, in sem hitel, da kupim še za Najo svileno ruto in fine volne za vezanje. Kar nestrpen sem bil, da se sntdem žnjo. Med vožnjo v vas sem več razmišljal o tem kako naj uredim ta sestanek, nego pa, kako u d tišini upor.
Kaj naj rečem o uporu? Takoj izpočet-ka sem izpoznal, da poročila niso preti-
ravala. Za las da nismo prišli prepozno za duhovnika in vaške starešine. Stražnica je že gorela v enem kotu. Sicer pa smo imeli v vasi lahko igro, ker je bilo tam le malo ljudij. Tudi na poljih ni bilo mnogo težavneje. Par kmetov se je pač vrglo podolgoma na tla. da bi preprečili oranje. :er so se obešali na kolesa grajščinskih oral; bilo je mnogo krika, da je grajščak podkupil sod ni jo in starešine. Ali ko so se približali vojaki z bodali in pritisnili dva, tri k zidu, se je množica razšla. Resneje je bilo v gozdu in na pašnikih. Tu je trebalo rabiti puške. Ali prava težava se je pokazala šele pri pokopališču. Tam se je nabrala .skoro vsa vas. Mlado in staro, možje in ženske, vsak, tudi najmanji iu najšibkeji, je imel vsaj kratko puško v roki. Razun teh je bilo videti tudi flint, kos in sekir. Neki mali razdrapani zaro-bljenec je kakor zbesnel nabijal na vaški boben. Ta mu je bil prava igrača. Dokler nas niso zagledali, je bil silen spektakelj: rjoveli so, kleli, vmes pa se tudi smejali in uganjali razne neumnosti.
Stran II.
„EDINOST- štev. 231.
V Trstu, dne 9. septembra 1916.
aue^Ha in RcmunsKa. .
V »Miincliener Neueste Nachrichten« čitamo naslednji zanimiv dopis iz Stockliol-ma, datiran !. septembra:
Bili so politiki, ki so Švedsko in Romunsko radi imenovaJi v zvezi med seboj. — Pripadal je knjim tudi sam stari Carp, ki je nekikrat izrekel misel, da bi od Severnega rta pa do Sueškega prokopa preko Bukarešta moral segati osrednji blok. Tudi na švedski strani je marsikdo takoime-novanih >.aktivistov«, izrekel misel, da bi Roni unska in Švedska morali kot krilni vlasti obočevati novo četverozvezo okoli Nemčije. Sedaj pa so \sled dogodkov 27. avgusta te lepe sanje splavale po vodi. Carpova dežela se je upognila pritisku ruske vdorne armade. Švedska pa je o-stala med vedno se inanjšajočo peščico nevtralcev.
Toda popolnoma brez pomena za Švedsko pa korak Romunske vendar ni ostal in bo še tem inanje v bodoče. Nekoliko se stvar že čuti v švedskem časopisju. Izberimo si poljubno izjavo in videli bomo takoj, kaj mislim. 28. avgusta je pisal > Ahonbladeu: *V naši deželi že tople in močne simpatije za osrednji vlasti se morejo le še ojačiti in poglobiti, čim bolj neenak bo boj. Obkoljevalna politika, ki se je diplomatski vadila že celo desetletje pred izbruhom vojne in je delovala politično in vojaški proti vlastima, s katerih bodočnostjo so neločljivo zvezane naše nacijonalne koristi, je zmagala vnovič. Veriga je sklenjena kroginkrog; manjka samo en člen — na severu. Ta člen smo mi. Na nas bodo sedaj gotovo pritiskali močneje, kot pa doslej. Priti more trenutek, ko bomo prisiljeni, da izberemo ono, česar bi prostovoljno ne izbraii.«
Prepričanje, ki je izrečeno tu, je tisti dan, ko se je izvedelo za romunsko vojno napoved, zaplulo kot val po vsej Švedski. Hipoma je od dogodka na Balkanu posvetila rezka luč na dogodke zadnjih tednov v nordijski državi. Ti dogodki so nam znani: vedno naraščajoči angleški pritisk. vedno predrznejša ruska samovolj-stva. Hipoma smo spoznali, da to niso slučajni objestni dogodki, temveč zavestni, dosledni členi velikega, dobro-zainiš-ljenega sistema, katerega končni smoter je, da se tudi Švedska podvrže volji en-tente.
Zadnja ruska kršitev švedske nevtralnosti je jasen dokaz za to, ravno tako jasen, kot ošabne angleške časopisne izjave povodom pogajanj med Londonom in Stockholmom o poštnih zaplembah. Razkrila se je vohunska mreža, ki je nemške rudninske parnike v švedskih vodah spravljala v ruske roke in tako potihoma pripravljala en preposeg za drugim. — Londonski listi izjavljajo neprikrito, da je čas, da sc uporni Švedski začno odmerjati odmerki. Neko amerikansko poročilo o povečanem uvozu iz Zedinjenih držav v Skandinavsko le še povečuje blokadno stražo angleške vlade. Položaj se pričenja polagoma priostrevati, zato pa tem gotoveje.
Poleg »Aitonbladeta« so si tudi drugi listi, kot »Allehanda« in »Svenska Dag-bladet« na jasnem, da se Švedski bližajo težki časi. V očigled načina, kako je bila Romunska pegnana v vojno, so izginile vse iluzije o namenih Angleške in Rusije. Celo ententi prijazen list, kot je »Dagens Nyheter«, odkrito izreka svojo nejevoljo proti taki »realni politiki«. Zaman poizkuša t-oten: Branting prepričavati svoje rojake, da je edini lek popustljivost napram Angleški. Saj se ve, da popustljivost še daleč ni dovolj; ententa zahteva podvrženje.
Senca, ki že leta sem pada z Balkana po vsej Evropi, se opaža sedaj neopovr-gljivo tudi na najvišjem severu. Stock-holmska vlada je na krepak način poizkušala ohraniti svojo deželo svobodno. Pritisk z obeh strani bo rastel od tedna do tedna, kajti v Londonu in Petrogradu so se namenili zastaviti vse, da končno popolnoma obkolijo osrednji vlasti. Koliko časa bo še trajalo, da bo sklenjen tudi »zadnji člen verige«? Tako se vprašuje danes vsak misleči Šved.
Pripomba uredništva: Zgoraj imenovani švedski list »Aftenbladet«, »Alle-handa« in »Svenska Dagbladet« so znani kot Nemcem, oziroma osrednjima vlastima prijazni.	_
Mm poiitičfig m\i
Kralj Konstantin XII. je postal — kakor pričajo vse vesti o postopanju žnjim od strani entente — žrtev sedanje svetovne vojne. Hotel je, da Grška, zvesta dani besedi, ostane nevtralna. Upiral se je vsem pritisko entente odslovil Venizelosa in potom volitev hotel apelirati na narod. Na to so prišli težki dnevi zanj in pretrpeti je moral nasilja in poniževanja. Med tem je ententa razvila silno agitacijo, ki je dobila svoj višek v romunski napovedi vojne. Ko se ni mogel več upirati, je popustil. Ali ni se hotel pokoriti ententi in se je pokazal, da je pravi kralj. Venizelosa enostavno ni hotel sprejeti. To je biio pred nekoliko dni, ko je ententa s svojimi ladjami v Pireju in se svojimi četami na kopnem popolnoma zagospodovala na Grškem. Kralj ni mogel več. Najprej se je raznesel glas, da je odstopil na korist svojemu sinu, pozneje pa so javili iz tabora entente, da ne zahteva te žrtve, pač pa — kompromisa med kraljem in Veni-zelosom. Kaj pomenja to, ne treba Šele razlagati. Kralj Konstantin je zasedel prestol 1. 1913. po svojem očetu Juriju, ki so ga ubili povodom obiska v Solunu po zavzetju tega mesta. Rojen je bil leta 1868.. a oženjen je s Sofijo Prusko, sestro cesarja Viljelma. Ima pet otrok. Najsta-reji je Jurij, sedanji prestolonaslednik.
Krali Konstantin ima še 4 brate. Grška dinastija izhaja iz rodbine Schleswig-Holstein-Sonderburg-GIiicksburg.
Ltebknechtov proces. »Berliner Tage-blattu« pišejo: V procesu proti poslancu odvetniku dr. Karlu Liebknechtu sta sedaj v zadnjem trenutku i sodni gospod i obtoženec vložila revizijo proti razsodbi višjega vojnega sodišča, izrečeni 23. avgusta. Sodni gospod je, kakor se čuje s poučene strani, uporabil pravno sredstvo revizije, ker bi se v slučaju, če bi državno vojaško sodišče vrnilo stvar v ponovno razpravo in razsodbo, moglo ugoditi predlogu zastopnika obtožbe na višjo kazen. Obtoženec pa zanika slej ko prej, da bi bil zakrivil vojno izdajstvo.
Pomanjkanje živil na Danskem. »Ber-liner Tageblatt« piše: V Berolin dospelo skandinavsko časopisje poroča o resni stiski glede živil v Kodanju, ki je že nekaj dni popolnoma odrezano od vsakega dovoza mesa in rib. Ravno tako kritičen je položaj na seelandskem mlečnem trgu. Mleka sploh ni mogoče dobiti. Bolnišnice so bile prisiljene, da so se nujno pritožile pri vladi, da bi mogle pokrivati najnujnejše potrebe. Nemcem sovražni kodanjski list »Kjobenhavn« poizkuša na-prčati odgovornost za te neprilike vladi in piše: »Ce se kar najhitreje ne napravi red, bomo imeli prizor, da bo.prebivalstvo Kodanja, glavnega mesta nevtralne, rodovitne dežele, ki proizvaja živil v preobilici, moralo trpeti enako usodo, kot prebivalstvo kake vojujoče se, blokirane dežele.« Danski hujskaški list pozablja povedati svojim čitateljem, kako je nastalo hipoma pomanjkanje živil v Kodanju. Kriv tega pomankanja namreč ni izvoz v Nemčijo, ki je zelo popustil, temveč izsiljevalni ukrepi Angleške, ki je posebno zadnje tedne stavila Danski izredne zahteve in med njimi tudi to, da se velika množina danskih živil izvozi na Angleško.
Rimsko vprašanje. »Stimmen der Zeit« so priobčile iz peresa P. Ehrlea članek pod naslovom: »Benedikt XV. in rešitev rimskega vprašanja«. V tem odličnem časopisju nemških katolikov predlaga p. Lhrle, ki je bil skoro dvajset let (1895. do 1914.) čuvar papežke knjižnice v Vatikanu: Trebalo bi zaokrožiti tisto posest v Vatikanu, ki jo papež itak že ima. Črta od pročelja bazilike sv. Petra vse do Porta Cavalleggieri, a z druge strani od švicarske vojašnice pa do Porta Aiigelica. Ta prostor bi bil obkrožen od vseh drugili strani z zidovi Leona IV, Nikolaja III. in Pija IV. Tako bi se s tem okroženjem povečal prostor na črti od pročelja sv. Petra do Porta Cavalleggieri samo za neznaten del od onega, ki je bilo določeno leta 1870., namreč za tisti mali prostor, ki se ra«prostira na tej črti in griču proti zidovom vatikanskega vrta in proti prejšnji papežki kovalnici denarja: Vse to tu je — ne glede na nekoliko malih hišic — že pod upravo palače ali drugih duhovnih zajednic. Potem bi se odpravile skoro vse potežkoče.ki so spojene s posvetno posestjo: javna varnost, policijsko nadzorstvo, kazenska oblast, carina itd. in bi bili potem s sosednjo italijansko posestjo dovolj dobri odnošaji. Ta posest bi bila nova cerkvena država. P. Ehrle misli, da bi bil tak nov dogovor, ki bi se sklenil med Benediktom XV. in italijansko vlado, brez dvoma priobčen po dosedanjem diplomatskem običaju tudi drugim vladam. S tem bi papežev položaj postal mednaroden.
Premestitve krušnih komisij.
Krušne komisije št. 19., 20., 21., 22. in 23. se premeste iz ulice S. Marco št. 5 v ulico del Pozzo št. 14., krušna komisija št. 25. pa iz Sv. Marije Magdalene Zg. št. 382. v Čar bol o Zg. št. 321.
Aprs'jizacljsKe stvari.
TELEČJE MESO.
Majhna partija telečjega mesa, ki je došia včeraj na račun občine, se bo prodajala danes dopoldne v sledečih mesnicah: Benedettich ul. S. Sebastiano 9, Bruna ul. delle Beccherie 1, Cirilli ul. del Pane 4, D* Ettore ul. delle Beccherie 27, Dapretto ul. Giovanni Boccaccio, Fabbro ul. Maria Teresa 43, Kustan Lesni trg št. 8, Illicher ul. della Barriera vecchia 8, Pasqualini ul. Maria Teresa 41, Polacco ul. del Torrente 30, Polacco ul. Settefon-tane 44, Polacco ul. S. Giacomo 4, Polli ul. deli' Istituto 38, Paronito Vojašniški trg št. 6, Periatti ul. Barriera vecchia 4, Perlatti ul. della Sanita 9, Ouintavalle ui. delle Poste 3, Ruinetz Largo Santorio 2, Rodella ul. Beccherie 11, Rochelli ul. Maria Teresa 51, Rodella ui. Giulia 74. Si-monetta ul. delle Legna 4, Viezzoli ul. Barriera vecchia 15, Visintini ul. di Ca-vana 22, Vattovatz *ul. Giulia 17.
Cene:
K 5'20 kg za prednje dele s priklado
K 6'80 kg za zadnje dele s priklado. ♦ * *
Razdeljevanje izkaznic za kruh moko in sladkor.
V pondeljek, 11. t. m., se prično razdeljevati izkaznice za kruh in moko za tedne 50.—51. in 52.—53. in sladkorne izkaznice št. 7., veljavne od 18. septembra do vštetega 15. oktobra t. 1. Obenem se bodo razdelile tudi izkaznice za kavo, veljavne od 18. septembra do vštetega 12. novembra t. I.
Izkaznice se bodo dobivale v prostorih krušnih komisij tekom uradnih ur najkasneje do vštete sobote 16. t. m., in sicer proti izkaznici za živila.
Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne čaka do zadnjega trenutka, da pride temveč vsakdo čim prej po svoio izkaznico, da zadnje dni ne bo prevelikega navala. Ravnotako naj se pri prejemu izkaznice vsakdo sam prepriča, če jeli dobil zadostno število izkaznic in je-li izkaznica opremljena z uradnim pečatom; izkaznice brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo.
CiKale sesti.
»EDINOST« izide jutri, v nedeljo, na štirih straneh z raznovrstno vsebino, najnovejšimi poročili, političnimi m drugimi aktualnimi in splošno važnimi članki in vestmi.
Pred začetkom šolskega leta so v rodbinah velike skrbi. Delajo se računi: koliko bo treba za knjige in razne druge šolske potrebščine ob začetku in tekom šolskega leta. Posebna važna postavka je v teh proračunih tudi šolnina. Koliko večje skrbi za te šole, kdo naj preskrblja sred-družbe sv. Cirila in Metoda. Za deželne.in državne šole skrbe deželne uprave, oziroma državna učna uprava in vedo, kje bodo jemali sredstva. Pri zasebnih šolah — kakršnje so one naše družbe — pa je stvar drugačna. Tu vemo pač* kdo naj skrbi ja te šole, kdo naj preskrblja sredstva za njih vzdrževanje. Ali ta činitelj je v mučnem položaju, posebno ob sedanjih razmerah, spričo usodnega vprašanja: od kod pridejo sredstva, ali sploh pridejo? Kako se bodo pokrivali troški za plačevanje učiteljev, za prostore, za nadomeščanje učiteljev, ki so pod orožjem, za davke, najemnine, zavarovanja? Skrb je bila velika že v normalnih časih, ko so precej redno dohajale članarine, dobrovoljni prispevki, tu pa tam tudi volila, izredne podpore itd. Sedaj pa so se vsi ti dohodki skrčili na najmanjo mero, ali pa so celo popolnoma izostali! Vprašanje je tu — veliko, mučno vprašanje: kaj bo iz našega privatnega šolstva na periferijah! Ali je bomo mogli ohraniti ob takih razmerah, se bo-li mogel nadaljevati redni šolski obrat? Ali ne pride morda celo đo skrajnega, da bomo morali te šole zapreti! To bi bila za nas, na izpostavljenih točkah katastrofalna nesreča. Tisoče naših otrok so zavodi naše šolske družbe pošteno vzgajali in ohranjali svojemu narodu!! Ali naj bo vsa naša mladina prepuščena ulici, ali izročena zavodom, ki jih bodo odtujali narodu?! Odgovor vsakega poštenega Slovenca se glasi gotovo: do tega ne sme priti ! Ali — kako naj preprečimo tako nesrečo? Le ena pot je — pot, ki je tudi doslej dovajala družbi potrebna sredstva. Ta pot je samopomoč. Težko je, vemo, danes stokrat težko. V normalnih časih jih ie bilo mnogo, ki so dajali in še so bile težave. Tisočev teh pa danes ni doma — na bojnem polju so, a one, ki so ostali, tarejo težke skrbi. In vendar mora biti! Mora! Ker sicer bi našo stvar na nevarnih postojankah zadel udarec, ki bi ga dolgo ne mogli popraviti. Ne preostaja dragega, nego da napnemo sile do meje možnosti. Kolikor le more, naj daruje vsakdo na žrtvenik slovenske izobrazbe, narodne kulture, zavedajoč se, da je v nevarnosti najvišji narodni interes. Pomagajmo družbi, da prebije to težko, najkritičnejo dobo! Ce se bodo vsi zavedali resnosti položaja, v katerem se nahaja sedaj naše privatno narodno šolstvo, pojde vendar-le. Tudi mali prispevki, če jih je mnogo, se združujejo v izdatne svote. Svoje šolstvo moramo rešiti! To bodi geslo vsem Slovencem, ker sicer bi nam odmaknila podlaga narodne vzgoje. Težka dolžnost je to, ali je dolžnost — do sebe!
Dr. Laginja med evakuiranci. Kakor javljajo puljskemu »Hrv. listu« iz Stein-klamma, je dr. Lagmja dne 29. avgusta obiskal tamkaj nahajajoče se istrske eva-kuirance, da se osebno prepriča o njihovem stanju. Nadejati se je, da ta obisk prinese dobrega sadu za evakuirance.
Obletnica umorit ve cesarice Elizabete. Prejeli smo: Po inicijativi nekega mladega skavta so dečki tega zbora napravili zbirko med seboj, da lahko položijo venec na vznožje spomenika naše nepozabne cesarice Elizabete. To se zgodi v nedeljo. Venec je izložen na ogled občinstvu v cvetličarni German, ulica Ponterosso. Svilnati trak je izvezla gospodična Štefanija Raičević po načrtu gospodične Gusti Roich; obe dami ste napravili to delo brezplačno.
Mestni otroški vrtci. Cesarski komisar razglaša: V soboto, 16. t. m., se otvori vseh devet že obstoječih mestnih otroških vrtcev, kakor tudi novoustanovljeni mestni otroški vrtec na Vrdeli, nahajajoč se v poslopju št. 630 tega kraja. V te zavode se sprejemajo otroci obeh spolov, ki so dokončali tretje in niso prestopili šestega leta, v katerem začne splošna dolžnost obiskovanja šole. Vpisovanje se vršilo tudi prve tri dni vsakega od 16. do 30. tekočega meseca, od 9 zjutraj do 12. Pokazati je treba krstni list, izpričevalo o cepljenju kožic in zdravniško izpričevalo, da imajo otroci zdrave oči t. j. brez vnetja. Pripominja se, da se bo v svrho olajšanja sprejema tistih otrok, kateri radi nezadostne starosti ali iz drugih vzrokov ne bi bili vpisani v goriomenjenem roku, vpisovanje se bo vršilo tudi prve tri dni vsakega meseca od 9 zjutraj do 12 pri vodstvu vsakega zavoda. Mestni magistrat toplo priporoča ljudstvu, naj se oprijema teh toliko blagodejnih otroških zavodov, kjer se otroci izobrazijo in uče, dobe brezplačno hrano iai jih pregleda vsak teden šolski zdravnik.
Kmetovalci iz spodnje okolice, ki bi bili pripravljeni sprejeti prašiče na rejo ali v nakup proti temu, da se jim zagotovi krma, naj se oglasijo pri zaupnikih tržaške kmetijske družbe ki so: Za Skedenj g. Anton Sancin »Drejač«; za Sv. M. Magd. Zgornjo in Spodnjo: g. Antosi
Miklavec »Kačun«; za Rojan in Greto: g. Ferdo Ferluga, Rojan-Pišeanci štev. 800: za Vrdelo in Kolonjo: g. Vinko Trobec, učitelj na Verdeli; za Barkovlje g. Ferdinand Starec, učitelj; za Rocol gosp. Juri Klun; za Lonjer g. Dragotin Cok; za Carbolo g. Josip Šorn št. 85. Tudi kmetijska družba je pripravljena za pojasnila.
Pozdrave pošiljajo: Milan Negode, Fran Prosen, Dragotin Lavrika, Marij Pahor, Andrej Jurkič, Viktor Kjuder, Josip Gus-tinčič, vsi od Sv. Ivana pri Trstu, Rudolf Reja iz Kolonje in Julij Hrvatin z Opčin. (Vojna pošta št. 63.)
Kdo ve kaj? Rodbina, oziroma Ivan Borštnik, sedaj begunec v Brucku ob Litvi, v taborišču za begunce, baraka 1—10, želi izvedeti, kje se nahajata sina Alojzij Borštnik, ki je meseca malega travna 1916 odšel pod orožje kot črnovoj-nik k c. kr. domobranskemu polku št. 19, 6 stol, in Josip Borštnik, ki je odšel pod orožje meseca svečana 1916 k lovskemu bataljonu št. 20. Kdor ve kaj, naj dobrotno sporoči na gornji naslov.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosžkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v utfci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.



i

:: NALI 0OLASB s:
□□ □□
te računajo po 4 stot. besedo, hlastno tiskane besede se računajo enkrat reS. — Najmanjša : pristojbina znaia 40 stati nk. :
□□ □□

IIlimitam rabljen bombaž po 5.50 in nov bom IHipUjSIll baž poHoJ kg. Jaroff Anton Skla_-
dičče Via Belvedere 19.
Buffst Dekleua, bo od jutri dalja ob nedeljah in praznikih zopet odprt tudi popoldne in
zvečer.
glasovir za K 100, primeren za učenca. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. (606
Hlrn
uradniška družina z 1 otrokom išče stanovanje obstoječe iz kuhinje, 2 sob In pritiklln za 15. septembra t, 1 Ako je meblirano tem ljubše.— Ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „M P F P 16".	492
se takoj velika meblirana soba. Naslov via Giulia 66. Villa Jamar.	£96
^Dišali za m°ške, najboljše vrste, št. 39—45 se USviJl prodajo po najnižji ceni. Perojevič, ul. Tor S. Lorenzo 10, vr. 13 (S. Michele).	591
Kupujem
vsakovrstne fcakije. Zaloga žakljev G. Stebel, ulica Torrente 36. 604
Kupujem
bombaž cunje in vreče. V. Madonnina
20. Rudolf SusiČ.
o03
I111111 jAm volno, železo, lito železo, bomb ž IlUi'Rj&ISl in žaklje vsake vrste. A. Pezzetta, Trst, u! ca Barrie-a vecchia 27. -- Prihajam tudi na dom.	467
tla debelo samo m preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, •lektričae svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponko, prstani rdečega križa, krema za brado, ilice, razna rezila, robci, mrežice za brkt, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledalu, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe ' in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. ilujolo *tev. 13	62
i
Jffaifff trgovina, Trst, ul. Molin pic-• jlUllUt colo 11». Na drobno in debelo.
Razglednice: krajinske, vojno, ljubi niske, glave, mornarske, cvetlične itd. od 3.— naprej za 1(K) kosov. — Tržaške po K 2.50 naprej za i4X> kosov.
mapali po 20 vin. in naprej, v kasetah
Pisemski papir z
po Iv 1.50 nanrei nairazlič
po K 1.50 naprej najrazličnejših oblik in barv.
Hrifn^i za civiliste in vojake, od najvad-ilUiC&il nejših do najfinejših v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah.
Uojne dopisnice St S™^
lenkaste : dobre po K 2.60, boljše po K 3.— fine po K 3.50 najfinejše po K 7.50 za tisoč kosov.
navadni od 26 vin. naprej ducet, kopirni tintni K 1.50 ducet, „Mephisto" K 2. - ducet, ..Penkala", „Hardtmut", ,.Koh i Nohr" po K 4.50 uucet in sicer vseh mogočih kakovosti in barv.
Svinčniki:
Črnilo
Tiskovna dela:
še vrste vseh barv in veli-Steklenir, za preprodajo ducet steklenic po K 2. Črnilo za stampilije vseh barv.
Pisarniške potrebščine:
matov, najra/.lićnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vosek, niti, tintniki, kuverti itd. itd.
Trgovske Knjige, S^rt1
likosti, mehko i a trdo vezane.
vizitke, račune, trgovske tiskovine, knjigy, kuverte, eeniko itd. izvršuje točno po naročilu.
* Slovarje, slovnice, slovenske in Etlljl^«* • tujejezične, leposlovne, znanstvene in šolske ter knjige za mladino.
v/- kavčuka in kovine, za občine, rMfcU&trf urade, pisarne, privatnike itd. Izvršuje točno v vseh oklikah.
TffffrnO* ^esai=ke narodne v vseh velikosti ima v zalogi in jih izvršuje po naročilu.
igralne karte nemške in ogrske. Šah
in domino v raznih velikosti.
za vsakovrstne slike.
papirčki vseh vrst: škatijc po USiliKiUl Iv 2 89 naPreJ' stročnice Akat-lje po 32 vin. naprej
-otrefcščšne: ^
in izvršuje pismena naročila točno in naglo.
ZDRAVNIK
mt Dr. M $m\i\i
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne in otroik« bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
£aBBSsaaBE33BBa3&s£aHBaaBSHBasBga
| Trst - Uia Stadion 10 - Trst s
) Odprt od S'i2 zuečer naprej i
i Cena: i. vrste K 2. H. vrste Kl. i
b	»
aSaBBSBHHH99CHeSSBBBBBBB98£BSa
ZOBOZDRAVNIK
DnJ.Čermak
se le preselil in ordinira ssSnj
v Trstu. ui. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izfeje zeSsmz Me M PlmMm

Je §15 prsdaj
pri tvrdili K, Pfgifer I Sinoui
Ulica CsciSia šfe/u 7.
hI zna pisoti na stro], sprejme
Dr. Matej Pretner, odvetnik o Trstu
ulica deS Fornfi št. 15, I. nedstr.
Novi d(M m sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Marto Confortl, Trst V. Campunlle 21



Čistilo 20 čeyijes pode in Me
Pavlaka, Plntneni ni-
reK, Me, psdpetnie in leKlene podplate Mmr
na dabe o
GA2ULU & C.0 -
________________[ 11 Ti"----TgBTl
Perite perilo — Umikajte si
s higšjeničnšm razkuževatoim patentnim
p
I .Pralnim praškom' (,Patent CMpuloer')
i b
tovarn« kcmiCnlh proizvotfo t w Hrastniku. Edini nadomestek navad-
naga mila« Biago velikega aktualnega in gospodarskega pomena. Uporabljanje tega praška je jako enostavno ; nizka cena ; v zavitkih od Vt kg do */« kg, kakor tndi v zabojih od tO, 100 in 300 kg. Analizno spričevalo na zahtevo Ces. in kr. vojno ministrstvo je naročilo pri tovarni G vagonov. Preprodajalcem veliki popusti. Dobi sa na prodal pri: Cooperativa Cittadina di Cocsumo Via S. Francesco 10 Cooperativa di Consumo degli I. R. Impiegati dello Stato. Vii? Coroneo 3. Llovdov oddelek zaloge jestvin Via Lazzaretto št. 40 in v sledečih prodajalnah jestvin" Gregor Zidar (Rocol) Mulino a Vento 48 P, Jakob Kosmerlj V. S Mar tiri št. 11, Anton Mac-cari Via Cavana 13, Berik Gortan Via delle Poste 6, Leopold Strekelj, Piazza Bar iera 6, Ivan Ivancich, Via Huffineria 5, Ivan Kosmerlj, Via Belvedere 12 in v slede^h mi-rodilnicah: Imdovik Nagelschmied Via S. Sebastiano 5. Ivan Camauli. Sv. Ivan iVrde'a) 703, Viljem Bra=hetti, Via Sette Fontane 20, Josip Pettorich, Via Actiuedotto 19, V a Lazzaretto vecchio 32, Via Apiari 4 P, Via Montorsino 11, Ida Lavagaa Via Barriera vecchia 38, Ivan Wilhrer Via Maria Teresa 31, Franc Glinscheg Via Fontanone 27, Marcello CJociancich Via Foscolo 15, Silvio Schussnig Via S. Lazzaro 10. Izključna zaloga za Trsf, Istro in Dalmac jo
ALESSANDRO MARANGONI - Trst, ul. Chiozza 30.
ličnim M ni i m m 11 n ■ BIIM mi Mu ii mmii	m ii