- - V ..-C.« Fnbllahed and distributed imdef permit (Ho. 8K) *nthort led by the Act of QgtoUr 6, m7, ^ H. T. —By order of the President, JL 8. Burleson, Postmaster General. Največji slovens!-* dnevnik v Zedinjenih državah > Velja za vse leto ... $3.50 Za po! leta......$2.00 GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. telephone: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Telephone: 2876 CORTLANDT. NO. 249. — STEV. 249. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 23, 1918. — SREDA, 23. OKTOBRA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. Vavica narodnega somoodloce-| Belgijski kralj Iz Washingtona Bolgarska Odgovor vanja V Ostende Senator Lodge je izjavil, da je nemška poslanica nerodna past Rekei je nadalje, da je "brezpo je gojna predaja" edini možni odgo vor od strani Wilsona. I predaja Avstrije Hubsbtiivani in tijiliuvo cesarstvo, ki je bila nekoč največja Belgijska kraljevska dvojica last na svetu. so danes mrhovine. Velik je bil dan. ko je vladar bila sprejeta na naravnat ginlj»v |iajsihi» j.v- demokracije današnje ga Časa da! Avstriji odgovor, k i - način od prebivalstva v Ostende toršnega je zaslužila stara grešnica. A ko so ne tepa dne sestali v E liže ju Zrinjski, Starčevič. Kva-lernik iti Strosmajer. je bilo njihovo srce gotovo veselo. Izpolnilo London, Anglija. 21. oktobra, k i« ono, po ('cmiir so oni streiuili. za kar so se borili, za kar so tr- Možje, ženske in otroei mesta O- eli. Avstrija, večna, največja in najbolj nevarna sovražnica ju- stende so bil; fifko vzradoščer.i oslovanskepa naroda. je zadobila smrtni udarec. Skoro bo izginil vsi,-,J dohoda belgijske kralje-.- no past. postavljeno na bedast v.;i lii simbol krivice, ■> poslanico Nemčije "k««t uanml General Franchet d'Esperey je Avstrija pravi, da bo kmalu od- j bil zelo dalekoviden. — Zahteval govorila na poslanico Wilsona.__ je popolno vojaško kapitulacijo Hohenzollernci ne smejo biti ni. Bolgarske. mirovn, naj; za ■ J< nas za j »let t' [icniokratska Jugoslavija. ko prebivalcev osvobojenega in, - diskusije." Rekel je nadalje. Kn sv. t bu izginil in padel v grob. na mesto njega pa vstaja ne- sta {»oljuhilo i,a povsem domači e odgovori na T«» poslanico / ,aj novega, velikega, humanitarnega. način kralja in kraljico. htevo brezpogojne predaje. To j«- veliki pomen Wilsonovega čina. ki nisi vse, kar je st.ar.». Kralj Albtrt je dospel v Ost en- _ ZJi se mi nepojmljivo • o avstrijsko lopovščino in spletkarenje. vso avstrijanščino. orij":i de v spremstvu podadmirala K-- reke! senator l,od"e, _ da bi |aliz"m in omahovanje, da se more vzdigniti ponosna zgradba jugo- ves angleške mornarice ter se ga tuogla katerega zavesti v>le.l /ud ■u.^i' len. eij-. kat ku mu je % .liki dan ; nji vodja sve«. • .*- je poneslo v mestno hišo na rs- nje nemške poslanice. Poharviiu demokracije, ki pripravlja tam v Iieli hiši osnove nove družbe,' menih mož. dočini je velika ljud- je preko in preko z nekoliko na |>oljše zveze med ljudmi. *ka množiea nazdravljala kralju parnega laskanja. naslov jeneir Kakšen bo odmev njegovega govora na dunajskem cesarskem'111 kraljici. razlike stanu na predsednika in narod Združe llvoni ? Prikazal se boeljnih avtokraciji na svetu. Odgovor Wilsona stavlja v prvo vrsto neoporekljivo resnico, la so samo Cehi in Jugoslovani pravi rušilci Avstrije: Wilson jih posebno omenja, vcdoč, da se jim ima svet in Evropa zahvaliti, da bodo nekega dni izginili llabsburžani. Ta dan pomeni nov odnošaj Jugoslovanov napiam Ameriki in PrekosH» o"'1 v ^Ue. sle- amerikanski demokraciji. Dv lična sta po preteklosti, po___r______________ r._ _______________„ , . skupnega živi v duši Amerikanca in Jugoslovana: to je elementarno ,bll° dovoljeno od strani Nemcev »J« vojne. Nikake pozornosti s« Lremljenje po pravi, veliki, popolni demokraciji. -narodu, da hi sprejd poroS!« iz »e sme dajat, nj.h zanikanju g|, ' zunanjega sveta ali od prijateljev de nepostarmh m nečloveških ak v notranjosti nemških črt. dokler C'J- P^eJ par dnevi «o vzel l"i.000 žensk in dcKlic iz Lille 1. prasanja. /.Vezi je Ka mlada naroda si podajata roke. Raz-I^V t^h dveh mest. — posameznostih. Kar imenujejo or, tempe ramentu. po običajih, ali nekaj \™om ^a^danja mesta Bruges ni posameznosti, so bistvena %i>raša Jugoslovani, pozdravljajoč Wilsona, se klanjajo njegovemu lidcalizmA, ki bo rešil en svet. Ta njegov demokratski idealizem je • i - i i i- j , j - • -i -i i t., j - niso teh novie prikrojili nemški 1 J.WW žensk in deKlie iz Lille. ka n tiailepsih sadov ljudske duše m človeške morale. Sledeč njemu, 1 IM1IUJIM 4 ....... čatmki. Poročevalec lista 41T!ie f.c mesto so opustili. Ali je to vo Mail" piše: jaško dejanje, v soglasju z med m a * * i -i * c-* ....... . — Ko s«« ie povedalo edini a- nai*odnim pravr ? Uničenje naših r.ninc avstrijske hI e »mrtve. Sta n avstnjsk, duh je hotel ££ '» , rl žena in otrok > "Lusitamji" I,o v zadnjem trenutku stonti em najožje avstrijske podlost,. Sm-je- ,L»k,' kl ? os't.u Hru icjo prepustiti razsodbi nevtralne [sledimo mi velikemu apostolu. In slediti njemu, pomeni — vstaje |nje. življenje. trenutku storiti čin najnižje avstrijske podlosti. Sm^je- meriakt ^nskK ki jc jo se narodi, smeje se svet avtonomijam cesarja Karla. Naš narod ^ činov Amerikancev v , . ____A „ - . . , . »-, Franciii ie vzkliknila v«ui osr^č"- Koml,!',Je- Ameriški narod noče zrel za svobodo in hoče vso svojo svobodo — popolno, veliko, o J ranciJ*« J' UhllKIllia' ^^ na: O. da bi le vedela za to! i jc zrel /i\ svooofio m noče vso svojo svobodo — popolno, veliko, o I srečujoč o. Ta kajzerjeva igračka je hotela dati našim južnim d« l/eluin, Slovencem. nckak.Šno Ilirijo, seveda pod patronatom Dunn |ja, med trm ko bi imeli Hrvati ostati pod Budipešto. . ... , . Čas gre dalje in skoraj bo odbila ona ura, ko se bo psestol Hab- -^f seJ* ?z.n^a vse' sbjržanov zrušil v prah. Za celi u aš narod ni bilo nikdar srečnejše- ,ln1,° shcno kov,m' ?Iesto ^ rikrat preiskalo glede bakra, ki Mestu Hruges se je ob različnih prilikah naložilo velikanske svotc l»i se nahajalo v njem. Vse delavnice in tvoruice v Bruges se jo oropalo vseh strojev. Nemci niso plačali za nobeno imeti nobenega opravka ^ kak« komisijo, ki bi odločevala gledt takih stvari. Ameriški narod n* pozabil na navodilo nemškega po slanika v Buenos Aires, '"naj se potaplja brez vsakega sledu." "Glede povračila, — ki mora bi ti zelo veliko. — ni potrebno tz gubljati kako besedo. --Vse. kar pravijo glede izpre membe vlade, je seveda navadna j odposlanca samo vojaško kapi*;;- "Schwaebisehe Tag"wncht'; ni tlačijo, od kater* so bila odstra- pravi, da je v.'daj vsakdo prepri-! njena vsa kočljiva, politična • - ,'an- da ne bodo zavezniki dovo-ki morajo nastati v 'di Nemčiji cenenega miru. konečiio mir«»vno pog-d- — Ce pa je slava in moč cesar-bo z Bolgarsko. ske vlaile cena tega miru. jo je Zavezniški |K>veljnik je iir.cl nemški uarml pripravljen pla-pred očmi sledeče točke: čati. — Njegove čet- — in pred vseU,i i XetnŠki provincijalni in sm ija-»Slbi, imajo največji osebni inte- listični listi nadaljujejo s svojo res pri porazu Bolgarske, — so j kampanjo proti "glavnim krh-uapredovalc izvanredno naglo in j eein", ki so odgovorni za izbn»h neukročenim navdušenjem. Ako' vojne. "Fraenk. Tagespost " iz bi bil general d Esp-rev privolil. Norimberka. ki je bil prvi list > kakor so Bolgari želeli, v mirov- Nemčiji, ki je odkrito zahteval na pogajanja, in ako bi bila ta y>o odstop kajzerja. izjavlja, da j. gajanja, ki bi se bila pričela, zo- p0p0lnoma izven vprašanja napet prekinila, bi bilo zelo težk i stn'p kronprinca. pripraviti zavezniške armade do _ Nemiki naro<1 i^., kriv,0. __ takega navdušenja. Zaradi tega . list _ Pan?ormani iu jm,_ se je odloen, da ne vstavi prodi- i , i- -- i . _ , ' , , , kerji so danes molčeči, vendar t«» ranja, dokler ni mojrel dati de- . , . , _ . . . .. ® , .msmo pozabili, da so bili oni ve- finitLN-ne vesti svojim armadam. . . . ---- . „ . ... liki scuvalci na vojno v Nemčiji. Na Carigrad! Dočim se Turki obotavljajo, pripravlja d'Esperey udarec^na turško glavno mesto. Washington, I>. 22. nktoh;-;i. Dočini sknša Turčija dobiti n.-i dipioinatičen način najboljša }> ir»»j«* / o/iroin na otomaiisko ••« sarstvo ter je j«ripra\ij i a kapitulirati. če ImmIo ti ]>ogoji 1» kot splošni vojaški poraz, prip- -c Ija treneral Franchet d'T-p . vriiovni zavezniški poveljnik Balkanu, svoje sile na sst< m 'i-čen naval proti farigradu. Potem k<> so dospele iš . čete do D«>nave. je bil list;: skoro v--s promet nnd Tu-• ij ■ centralnimi zavezniki. n/.on majhnega prometa, ki \ Ki tom < "riu-ga morja. Turčija j.- v sled tega iia\e/a : izključno na svoje lastne * >e e-se nahaja v naravnost ohoT:tv i položaju. vsb»mo kot je bilo pred voj siepiti ameriški narotl ter sgušajc tero boš dokazal, da si zaslužil svobodo. Eden največjih bo dan, ko se i^zemsi porušene mostove. — Jol)iti pwt0iu p0gajaJ1j to. kar s< bodo zbrali v ustavodajni skupščini, ki bo odredila vsa vprašanj* Xcm!ske miuc.lso d*J®'i izgubUi na bojnem bol ju. Preded državnega življenja, odposlanci sjedinjenega naroda, to bo pravi dan .katero so izvrsili : llikov odgovorna avstrijsko pos'a našega zjedinjenja, v katerem bo padlo vse, kar nas [je delilo. Suveren bo naš narod v izvrševanju pravic svojega sajnoodlo -čevanja. I/, rok Amerike, od naslednik«! Washingtona. Jeffersona iu Ha-miltona sprejema nas narod zinagoslaviio misel samoodločevanja. I »a živi popolno demokratsko samoodločevanje, pr\-i predpogoj jugoslovanske sreče in velikosti! Dr. Bogumil Vošnjak. Iz zanesljivega vira se je izve- t-.-v .... . . . . , politične reakcije m da predstav- delo. da Amerika, katere kona.,^ nevarnost ,a bodoči razvoj lami zastop.uk na Bolgarskem JclncmSkeffa cesarstva. Pangennan-mnogo pripomogel k temu, da jej^ litika je til1a bailkerot Bolgare prepričal, da je za nje najbolj pametno, svoj poraz, ne bi nasprotovala; _ Na vislir0 g kriveL in naj mirovni konferenci v Rimu, da pa ___ ,, bodo ti ali oni! je predlog Francije, da se v pr-. ^ . .. . . lt ■ v, ,____1 Soe. * Arbeiter /eitung na l>u vi vrsti zahteva vojaška kapitu . .na, a je žalibog zavedla da Pnznajo narod y nesrečo. nemsk; Pariz, Francija. 22. <>k' hm — Tekom prvih dni nemške nkup !■•*-]<■ Bnisetja leta 1011 je bil sprožen načrt, da s«' pod*Ti ur.ilj'i Albertu pri pftvratku v mest > Časten meč. Model j • bil narej> t> in umetnik ^a j«' nesel e/.- mejo na Nizozemsko in o»| tam v Piriz. Meč j.* bil narejen v P„ri>.n. Koča j je i/ zlata in platin- te-posejan z dragimi kamni. Prelista vi j a btljnjskega leva. ki in premagal tevtonskega orla. Me" ho poslan v Bruselj in bo tam o'» času kraljevega vkorakanja v j^r-sto. Imena članov «>dbora. remu bo poverjena izročitev, se drže tajno, dokler s«- Ncmei ne umaknejo iz »ležele. lacija, v celoti zmagal pri zavez- naju poživlja nemške socijaliste. nikih. Nato ni bila dovoljena ni- naJ kaznujejo "glavne krive. neusmiljeno ter dostavlja: — Ko se bodo nemški vojaki najprej v četrtek 26. vrni1i \z ^opov domov, po šn »slali v angleško er-,nh letlh brezprimernega trpi je- kako razprava o predajnih ]>o gojih. Bolgari so septembra poslali to svojega parlamentarca. ::a. DEPORTACIJE BELGIJCEV. Nemci poročajo, da se bodo de portirani Belgijci vrnili domov \ pondeljek. Proglašenje neodvisnosti Potop ladij v Ostende. Z zavezniškimi armadami v Be! giji, 21. oktobra. — Predno Nemci zapustili Ostende. so potopili poletr angleške bojne T:i 'i * "Vindictive", katero sn Angleži v maju potopili, velik poštni pur-nik. S tem .i<* .gotovo, da !»o pri stanišče za l«ro časa za blok1 • rano. Ogledovanje mesta je »Tokazalo. _ — • ------» * " ........ i•-— šno odobrilo. Po mojem mnenju I n armadni zbor in gTavm stan j ^ ^ last"p rok' ^ 1 , m tiTba nobenega odgovora na to L fraucoski Plavni stan v Sola- Sviea" ,oTitu1,r;' nemško poslanico. Ce pa bo kak- *—*--- ------— šen. naj bo t», da zahtevamo iste' nn. Sijal BiH so trije, katere je sprem- Avstrijski propagandni urad je ameriški konzul v Zofiji. ?os al 7" Du,li,la Rim, Italija. 2:1. oktobra. Baron von der Lanckman. načel rega se je vsililo Rusiji in ie i-, - » i - minister Andre Liapčev. ki je - -* v Jt. Ja ^oNore zavojevalci Belgije, ... - ^ f hi .na vprašanje. tikajo<'c se po-ojrv ter očetje nesramnega miru, kate jP^dstaMjal civilno Maao. tresli-----_ i 4 , . t ......... v SVOBODA AVSTRIJSKIH NARODOV BO RAZGLA- nik teniškega političnega depart ski. o pravici in časti. menta v Bruselju, je si>orocil kar- --- SENA V DVORANI NEODVISNOSTI V dinalu Mereier. da se go oprostilo Zmaga čehoslovakov. PHILADELPHIJI. ter poslalo domov vse departiranc - ___Belgijce ter politične jetnike. Ta ^»nghai. Kitajska, 23. okt. ko poroča *'Osseri'atore Romano". Ccško-slovaške in sibirske čete ' llohn F. Smulski za noliski od P^ofieijelni list Vatikana. _ porazile boljševiške čete, ki so pro !pa je bil Radev. kot veš<' svetova- vspneo katerih numnn m.. ______iu.i: nurovna pog.ijanja 1»I bila mo«oča lec. Njega smatrajo za najbf»lj ------moža na Bolsrar- Waghington, I>. t'.. 2^. «»kt. — Profesor T. ti. Masarvk. ministrski predsednik nove če4ko-«!ova-škc republike in predstavitelj K5 miljouskega naroda v Srednji Ev ropi. je danes odpotoval iz Wasii ingtona v PJiilade I pilijo, kjer sc bo vršila v dvorani neodvisnosti (v kateri je bila razglašena tudi I-.j. j 0j poloficijelni list Vatikana, bor; dr. John Szlupas T lit vinski Kardinalu se je reklo, da se bo- dirale proti Ekaterinburgu. Bolj narodni svet; stotnik Vazil Stoic« do Belgijci, katere se je deporti- Seviki so izgubili samo na ubitih 11. llinkovič za jugoslovanski na rodni odbor: Charles J. Tomazolli za italjanske irreilentiste: M. Si -inski za nkrajinr:iv n • p zadet. Begunci se vračajo. Dezertacija boljševikov. rodi svet 1'liro-Rusinov. V gotovem slučaju bodo mogo- neodvisnost Zdr. držav), konfe- Gregor I. Zatkovič za ameriški na renca, na kateri se bo sesta li načrt za skupno razglasitev neodvis nosti narodov pod Avstrijo in Nemčijo. Na konferenco, ki se bo vršila 25. in 2ti. oktobra v Indenpedence Ha!l. je i»ovabil župan Philadcl-phi je zastopnike vseli zatiranih narodov. Na konferenci bodo zastopani Čehi, Jugoslovani, Poljaki, avstrij ski Italjani, Ukrajinci is Galicije. Litvin i, Rusini. Prrdiio je profesor Masarvk od potoval iz Washington«, je rekel Naslednje organizacije in za stopniki ho pooblaščeni, da jwrna gajo s«».staviti deklaracijo neodvis nosli za svoje narodnoati v K v London, Anglija, 22. oktobra. Washington, D. C., 21. oktobra. Popisujoč razmere, katere je dc-Danes se iz Rusije poroča, da pisnik lista Daily News Perry ■e izbrani še drugi iastop^ki da dan dezert4ra mnogo boljšo- Robinson, našel v Bruges, piše:' podpišejo svojo ime na listino, ki! v<>i»kov m m*' ~ Nemški civilni namestnik bo. kakor upam, zaznamovana v di kaznovani sorodniki de-j mesta governor von Schlen je zgodovini zatiranih narodov zerterjev. Trocki je vkazal po- stanoval v krasni privatni hiši. rope. Morebiti bosta zastopana šr' veljnikom. da mu naj pošljejo i- katerega so slednjič odpeljali bol-dva naroda. Ako se to zgodi, sečezerterjev z vsemi podatki bo to pozneje objavilo. i o njihovih sorodnikih. Smatram za čas in posebni pri- Moskovska "Pravda" naznanja vilcgij, da se bo naša konferenca.119. oktobra, da je bil Kazan iz-ki sloni na principu samoodločeva- pra zn jen. To pomeni, da so ga za-nja in na sodelovanju med vsemi pustil«1 boljševiške čete, ker je skupinami proti tevtonski nasilno pred kratkim boljseviški pove"j-sti, vršila pod streho, kjer je bila nik brzojavil, da izganja bnržua-sestavljena in razglašena ameriška zijo iz njenih stanovanj in da mc deklaracija neodvisnosti. i rajo stanovati po kleteh, medtem 8voje delo bomo izvršili v senci ko je na njihove mesta naselil de-velike tradicije." lavce. nega. P redno so častniki njegovega štaba zapustili hišo, so jo Ropali in vzeli s seboj vse. kar so mogli odnesti. Pri tem delu so v veliki meri pomagale tndi nemške žene, ki so zadnjih sest mesecev bile večinoma imenovane na mesto vojakov ; premetcHejra : skem. ,skim tovarišem, ni hotel o tem | Odposlanci so bili nastanjeni v slišati. hiš poleg palače srbskega presto- Nevednost o resničnem vojnem lonaslednika. Tu niso prav nič položaju se razvidi iz trditev bol-prikrivali brezupnega položaja carskih ujetnikov, ki pravijo, da svoje dežele. ! so nahaja Pariz v nemških rokah. — Poglejte na to suknjo. — .i«*.in pogoji, razširili so jih pa na 7. — podivjali. j Francije in Belgije vrnil«. *.«-'• Bili so objavljeni. * Ne sme se pozabiti, koliko jC|kot poldrug mil j on os-b: samo - Bolgarom je bilo povedano, da pripomogla prevozna služba k ta-Jgp.^j,, s#. vrnilo na.l ti imajo pogoje sprejeti do večera, ko naglemu napredovanju zavez- j osob. Odposlance so pustili s pogoji sn- viških armad na Balkanu. Ta del j ___________ me: ob petih popoldne so zo*. vojaške službe še zdaj nepr^sta-j pet sestali z zavezniškim vrhov- jno deluje, da imajo naglo pro H-j Princi se bo]e za premoženje. niin poveljnikom Nato je bila ko-.rajoče armade vedno dovolj vseh | - nečna seja ob pol enajstih zvečer potrebščin. Ženeva, Švica. 22. oktobra.__ in malo pred ponočjo 29. septem- Bolgari so na svojem umikanju j Xek švicarski bankir je rekel. df. porušili vse mostove in zavezni-jso švicarske banke preplavljen^ z bra je bila pogodba podpisana Bolgari so se naslednje popoi- jfcj so navezani na ceste, ki se na-dne odpeljali. Značilno pa je. da, Lajajo v strašnem položaju. So-Radev. ki je bila poznana oseb- j vražnik pa ima za seboj nedotak-za tajnie** in slična mesta. Rliša 1 jnost v revolnejonarnem osvobo- j njen železniški sistem, katerega! skemu denarju 58. na nemškem sem od vee strani da so bile te'dilnem gibanju izpod turškega jar | w poslužuje pri umikanju. pri|pa 47 ^istotkov. ženske v obnašanju in tatvini — ma. ko so ga vprašali, ako bi se tem pa nnienje vse. kar bi mn»i^| hujše kot pa vojaki. I hotel sestati s svojim starim srb- zaveznikom koristiti. vrednostnimi papirji in denarjem iz Nemčije in Avstrije, navzlic t^-nui. da znaša izguba rta avstrij- jxL ........ > _ii__ Meri vlagatelji je največ pr:n-cev, ki vlagajo pod tujimi imeni. __ii, OLAS X A Ti ODA. 23. OKT. 1018. « * glas naroda ao?iivi J»UBLIfHIIQ »S ■■HMllMj, _ IODD BHNHDIK, flan of BuIdm .iip£nje za "etrio poso- menjeno za zaveznike, in to pretvezo bo predsednik Wilson prav go- (ilu. tovo tudi do golega razkrinkal. i." . D opisi ana podpl— In aaj ob blagovoli poUjatl pa — kraja naroCnlko* prodno, da m warn tal da hitreje najdemo naaiovnlka. "i L A 8 I A I O D A* M cSjTtnuft frt. : 28TB Oortlandt. V imenu samodoločevanja Politični vodja zaveznikov, predsednik Wilson je slišal klice na-zastižnenega naroda in jih vpošteval. To so bili klici za pomoč. Prispeli so na uho največjega zagovornika pravice in največjega sovražnika krivh-c, in on je mož ko razsodil, kot bi ne mogel razsoditi boljše noben čiovek lia svetu. Predsednik Wilson nam je dal več kot če bi rekel: — Slovenci. Hrvati in Srbi naj dobe republiko. Več nam je dal, kot če bi odločil: — Slovenci in Hrvati naj se pridružijo Srbiji in naj jim vlada >rbska kraljeva dinastija. Z besedami: -- imejte vse, kar sami hočete! — nam je dal vse, kar mofre dati človeku oziroma narodu. Pred*.ediiiku \Yi!sonu se zdi avstrijska vlada preverolomna. prezločin>ka, da bi se pogajal žujo. Ln tudi toga noč.', da bi žujo mešetarili njeni tlačeni narodi. Narodi naj »ami odločijo, kar &e jim zdi najboljše. In predsed oik Wilson sam najboljše ve, da si bo" narod, preiskušen v sužnosti, krvi in ognju izbral najboljše. Slovenci in Hrvati v starem kraju gotovo niso pričakovali takega plačila. (jotovo niso slurli. da bodo njihove brezmejne žrtve tako bogato nagradene. ln če niso nikoli prej mislili, da zamore vojna prinesti kakšen dobiček, so zdaj potrjeni v prepričanju, da ni padlo zastonj na tisoče naših fantov in da je iz suznotsi, ki je prikipela v zadnjih štirin letih do strašnega viška, vseeno le rešitev. Predsednik Wilson je okrepil naš narod v starem kraju na poti, na kateri je zaeei že omahovati. S par odločnimi besedami mu je odstranil največjo oviro, pretrgal temen plašč, ki mu je zagrinjai svobodo, odvzel je avstrijski vladi oblast odločevati nad narodi, katere je smatrala z svoje pod-ložnike. In upajmo, da so predsednikove besede združile tudi Jugoslovane v svobodni Ameriki, ki smo uničili toliko moči v praznem medsebojnem boju. Ameriški Jugoslovani smo malo previsoko zaklatili v zvezde Tio smo hoteli takorekoe l»rez tuje pomoči rešiti naš narod v domovini. — Vse naše načrte, pa če so bili dobri ali napačni je nadkrilila beseda največjega moža sedanjega veka. Sedaj ni treba več delati načrtov. Predsednik Wilson ga je napravil in narod v stari domovini ga bo izvršil. Naša dolžnost je edino le. podpirati ga pri izvršitvi in mu kve-čjem svetovati. Sedaj je konec točnosti. Slede naj dnevi resnega dela in proslavljanja velikega moža, ki r.as je odrešil. še-le v petek ujh>1-se ni čuditi, da nas je bilo malo. kajti po obširnem iuest;i. ■t U-sti še. ker so naši rojaki t ik« zelo raztreseni n; nioyroe«' vseh tako naglo obvestiti. Po našem mnenju je 1h>!j«>. da se take prireditve ne obratujejo.!* vui-LiSrjajo. ako in >i-ej«» arirana leta 1900 Glavni urad v *X.Yf MINN.j Sbnenslva pripravi, naselbina ,;r«vti šteje oktui ^o ju-vk tn Vw JMV- New York, N. Y. pnalo. o/.irouia nič Xa "zadnji seji društva Ilirija št.'*foa*»ee i»i kateri mislil, da se ne ta!;o k«.t "»i s.- u;* -M SNZ. v New Yorku dne 2«». t. dela, pa to ni; dela je več kot pre- k,'t jdi zia«ti mi Slovet ei lahk»» iz Jfi. se je razpravljalo o nekaterih vet*, ampak tukaj groxiio razsaja. = v«-de;iio. *J4 ni dovolj st^artsh. ! i so važne /a celo slo-J kakor ji pravijo. španska nu lum- vse objavi in veiuiko-ameiisko javnost. ki je ahtevala že mnogo žr- V naslednjem navajamo sledeče ie>v. polovi«-a ljudi je bolnih, važne točke sejnega zapisnika: j lr«»gi j>a h«Hiij«» okoli žalostni, da 'pripadajo štirim društvom **...Hr.it Štrukelj je v daljšem ie kar gre*w. /a delo jim še na govora naglašal, da so nekatereSnisel ne oride. stvari pri Jugoslovanskem Narod- Kdiiii, ?;i so vedno zaj>o-!«-m. so nem Svetu v Washiinrtoiiu pre- pogrebni k i. Mi drugi, kar je nas malo pojasnjene narodu in se baje š«- zdravih, moramo pa spremljati tam dela ?.u ki-alja. Sliš;d je. da so] naše brate na pokopališče. vs!ed tega vrgli iz J. O. profesorja' H*. t. m. smo spremili br. Fran- \li ne hi bilo veličastno, ako bi a* p.:Iovi, a teh — in toliko bi jih' povečala kratkem • ;» mogoče zbrati dan - kako pesuuj« a>u pa j;ii ni bilo mogoče d« uiti Pnpina. Ka .«eri ": na pokojialiV-f. < Mnenje- Avstrija na razsula Odkar je napovedala Amerika vojno Avstro-Ogrski v decembru lanskega le* a je Avrtrija skušala doseči mir, seveda brezuspešno, ker je predsednik Wilson odločno zavrnil njene nakane. Po vzgledu Nemčije je sedaj zopet poslala mirovno ponudbo, sprejemajoč Wilse nove pogoje, nadejajoč se da se jo bo s tem posrečilo, rešiti se po polnega razpada. A!i od napovedi vojne Avstriji od stran; Amerike sc je pripetilo toliko važnih dogodkov, ki ne govore njej v prid, tako da jo bo tudi upanje varalo. Najvažnejši med temi dogodki so: Priznanje čeho-siova.ške začasne via-i? :u i jei>e voj-ue kot sobo-"'•ea na strani zaveznikov; priznanje jui.osL»vanskU;« na otlnih aspi-• aeij po neodvisnosti; avstrijski poraz na Psavi; bres+-liio-.ski in bakareitni mirovni dogovor; umikanje Nentccv na /npp.dni fronti in sedanja zavezniška ofenriva na Balkanu. Tudi notranja vprašanja v o rednjin v a-teh so zelo važen irt odločujoč faktor. Oir so, li silijo NaiaČijo. A^ jo in Turčijo, da se prizadevajo za mir. in ona bodo tudi prisilita sovražnika, kadar bodo dozorela do katastrofe, da sprejmejo in se podvržejo volji zaveznikov. To katastrofo predvidevajo tudi sovražniki sami. in v ni je bil doma \/. vasi Tihaboj. i"a-sh-er bili nekateri odborniki pri ra Sv. Kri/, pri Litiji na I>olenj-lugoslov. Odboru za veliko Srbi sk-ou Pripadal je k društvu Slo-P-. toda takoj, ko se je to izvede-: venski Pratje -t. 2:! SL)PZ. to- j*m je dala nezaupnica "ui 14. t. n». smo pokopali br. .\n-nan-esto teh so se izvolili člani, ki tona ^ajn. Star je bil 25 !eT. doma so p»-oti Srbiji kot kralj*-vini. Ju- iz a>š. tara Kaeiak na Noiranj-goslov. Odbor je za sv«»bodo ju^o- skčm. fiil član društva Sloveti-slovanskil n&rodov in smo za to.'^ki Branje ;t. SDPZ. da si naj narod sam odloči, kako; 13. t. m. je umrl Frank llona-vlado želi imeti. Ce se bodo doma tin ^iar let. doma iz vasi Ska-v starem kraju izrekli za Kj*alja 'danščina, tara Slivje na Primor-rai tega itak ne bomo mogli zabra-j >kem. Omenjeni je bival v Zdraniti, če se ]ia odloči za republiko, ženih di/.avah ."i i4-t. preti tremi smo pa z dušo in srcem zanjo, leti >.e je tu oženil in zapušča se-Washingtonski odbor je poslal daj mlado vdovo ter dva mala o-predsedniku Jugoslov. Odbora v tri-čiča. < hi ten jeni je bil član dru-Loadon brzojav. \ katerem hoče štva l^er.noviua št. SNPJ. in dr. natančno vedeti stališče London- Sh^enski ii^.ije št. :>:{ SDPZ.. ka-skega Odb<»n< napram srb-ki tera diu^tva so mu priredila do-vladi. | sto jen pogreb. Ur;'t .Možina iz Washiugtona je' iN. t. je umrla povedal, da ie Wa«hingtonski Od-:ilartinčič, omožena bor dobil od dr. Trti in bi-'a brzo- t Krančišlva Kozlevčar, lai-a let. doma iz vasi .Ježem, javko. ki se gia&i. da je londonski; i'ar:: CLrknn a na Xi.ttan jskem. Jugoslovanski Odbor proti kmlje-j Tukaj zapušča 4 male ot ročice '.a dostejeii nastop. Navzlic kratkemu času objave -«* je vendar /brah> kakih 4il s!..-eneev, i>- U-g p«»l du.-at.i Hrvatov i S hov. Polr/aliti moramo zlasti na^a r!a dekleta, ki so prišle v naroil-ii!i nošah. S;>;«»h jjj.i »nora j»;i-nati. da so nad vse delavne, kajti »rez t:ji!; ni bilo menda sp nobciie loven>ke aH pa jagrslovan-ke prireditve. čast Vam in :ie zin.jte s«- na to. ako Vam 'iaše bei?!«.tvo ne te »• vedno ! m j več j>ripomog!e k ve-*k-n:.i uspehu katerekoli prhe-j iitv»*. tako tudi jugoslovanski dan »r.'7 Vas ne bi bil vr« obrniti na glavnega tajnika. : i i! lil f ovenee IKiziumi pod irlija in Fran.-i '2 do 7 let -stare iii soproga, ki ni- *f"?osIr»va"š. d;« moremo z »Irugi-i. (Burno plo-jusa ne rok, ne oči. .Moža je zadela svobodnimi iji naprefl-iurnl na-Nuvzoči. msi-reča pred enim letom, da je iz- 1»riti s in piv | ohar svobode Thomas, W. Va. Tudi jaz se moram malo oglasiti id te naše naselbine. Mestece Thomas in oko&iea, mislim, šteje približno 5000 prebival-j gubi! pri nzstrrlhi \"žigaimh ka- Iti ve poulonimo idealom naroda. otnerii pravieo. letnico ih SV:ib"r. "::• •■S -irok škornji-.ji roki kh na cin. «b> a - cev. Zaposleni smo večinoma \m še drugi pot kaj oglasil, v premogovnikih, kateri pa sedaj Poročevalec. Vesti iz stare domovine J»1C obe roki in oba očesa. Torej il rešiI demokracijo sveta in ki ed-fua podpora v družini je bila ^ v ,WMio,'<1' vikIU svet k napretl- hav/.,( i Juir žena, oziroma mati. pa sedaj so še ni" svo^°di. bratski ljubezni in _2 to izgubila. "iiakosti. 3-1: Jugoslovani smo d«»!- Xaj za sedaj zadostuje; se bom tl1Vt>ii l»od isto silo in krutostjo fvaiijt« j - skujtčam /. merici-:o himno katero ,»<11 ; premljevanjt -n mornariške- -^ikIIm s.?»»\ tj n I iii drugi. Smit rojaka. \ st.-.-; l-ljo -' krojač If-ms. sta e špansk « « n<> m Vt': s. S., Little Falls, N. Y. — Vi Sor-.iča v fjice in pike ni- C mrl i LISTNICA UREDNIŠTVA. 7.-i zem n .la m. !';:.. .•<• unir! v ur tobra tanujš'! ? «» !:'' bleke Uud. ' mni :i> ht. PniU.-^ influem-i. /< 1 otrok. Doma ji* Bellk rajini. je bil brat zTian.tfa ui i»ii j: Zakaj primanjkuje papirja? Skoraj vsi — iu posebno slovanski — listi tožijo o ]K»manjkanju papirja. Pa v istini ni papirja manj. ali premnogo se ga j»ontbi Zii razne druge namene, kakor za krušne karte, sladkorne karte in kar je še drugih takih kart, potem za izdelovanje papirnatega demarja ter za tiskovine, ki se rabijo za potrebne statistike in izkaze. Poleg tega potrebuje vojaški erar ppemaiogo papirja zn armado. Kakor izpričuje zadnji izkaz. je porabil avstrijski vojaški erar doslej 17 miljonov S00 tisoč kilogramov papirnatih snovi, m Hire«-. ltf.OOO štirjaških metrov za aeroplane, 6 miljonov metrov za Cbleko vojnim ujetnikom. 100.0CK1 metrov za delavno obleko deiav-f*e;n. 4 mi'jone metrov za obleko hi uniformo v zaledju, 20(»,00C »arniftur za prevleko slamnjakov, 6 miljonov metrov za nadomestilo Avstro-Ogrske in Nemčije, proti kateri se j - dvignila ta velika dežela in ki je bila z njeno slavno torej pravi*. : trma d o znišena. Trpeli smo mno- potrebne. I.e p-udejte. kako se .^tovinega"miaka g' Jos "ll-n •ro stoletij m ako se oprostimo te 'ri-isi naprimer ta-le vt-ivek. v ka- t.-.l n;t:0 i<| . ,/alie m M llsona. To vemo, to čutimo in----------1_ ljubljanska podružnica Zavoda za promet z žitom. V to svrho je tre- draies Shajamo tu-sen,. da „ po- predi''izit-i potrdilo okrajnega ]:!onin«o velikanu duhu ameriške- I glavarstva, odkoder želi kdo izpo- ga naroda, v katere ie vidimo iu liati sv.g pridelek. Na potrdilu še rešitelje. Polni te~a ču>tv.-mera niti navedeno: 1. da je pro- sme storili vse za uspeh četrt.- a silec v resnici miel njivo v najemu, posojila svob.xie in s i>.m.jsom m od koga; 2. s Čem je imel po- lahko rečemo, da smo storili vse. sejano njno; 3. koliko je posejal,'kar smo r.iogll Mnoiri naši bratje oziroma koliko pridelal. Ing.^ovani se bore pod ameriško •astavo. zastavo svobode za nas it? Narodni darovi ; meriške ideale, in mi. ki smo "Slovenske Straže'* so se spo- "stali tukaj, delamo in bomo p<-minjali: Podružnica :'Slovenske skušali storiti vse. kar je v naši Straže'' v I. igo j ni pri Vrhniki .moči. da pomagamo velikemu (narodni davek) 12 K: J. Pavlin,! predsedniku v Washingtonu. da katehet. St. A'id nad Ljubljano., dovede svoje veliko podjKje do 20 K: p.vimžniea Slov. Straže. St. zmagoviteira Icom-a t- .'ast ameri-Uup. rt pri Velikoveu (dar g A. ^k.-ga im.-ua v dobrobit zatiranih Rinpl podoniiiee Plešar « 20 K; .7o-| '»a'-wlov in nas konečno zei Kodrit'. kaplan. Šmartin, 4». Slov. Giade.% zbirka. 30 K; Anton Modic. vojna pošta 606, 17 K; Fr. Sinko, žapnik. Sv. Martin ua Po-horj»*. 50 K: }M> i; Milošu Ferku, platiKiiega blaga, 120,000 metrov »^goslovcii, Slov Gradec, nabra-papirnatm si.om za bisage. 70:000 metrov za mrtvaške srajce, .jU.oOO no po c. u. provizorju na novi ma-:i ir. A!. Kuharja v Kotljali na metrov ia prevleko zabojem z mu-, Koroškem 102 K. Posnema jt" * nieijo, 4 miljoue 1H30 tisoč papir ) Častni meščan. Stvarni? je imenovala za čast 11 e- natih vreč za oves. tiMH- vreč za sadje. 4 milj one vrft uapir-1 mil joti 2 tisoč štiri jaških metrov papirnate snovi za nepreioočljive plahte, ki se ra bij*» za vozove in vagone. Sc dalje gredo v papirni indu-air-ji X.niK-i v rajlm. Vsled ministrskega odloka na Bavarskem je zaukatmno mestnim in kmet-išfiim občinam, da skrbe 2a to da se mrtveci oblačijo samo v papirnata krila. Omivalkam mrtveecv je na-da bi tam. kjer imajo mr-tvcea obleči z volneno obleko, odnesle to na občinski urad. kjer dobo zanjo papirnato obleko. % Prevoz lastnega pridelka. Marsikatera begunska družina ?e ime1 a v najemu njivo 11a Kranjskem in želi sedaj prepeljati nte ali krompir na Goriško. Potrebna traus|>ertna dovolila daje '.!a meščana generalnega majorja Trieba za zasluge, ki si jih je pri-dobil z zgradbo velikega kraškega vodovoda. Hrvatska na\rtiena šola. Iz Lovinja poročajo, da je dobilo ravnateljstvo tamošiijo nav-tične šole, ki je bila doslej iudjan-ska, uradno sporočilo, da bodo na tem zavodu tudi hrvatske para-MeJke. in sicer se v šolskem ^etu 1918—19 o t ven i prvi razred. V kislem l»Šinju je dovolj lepili stanovanj za dijake in letos ustanove t»idi dijaško kuhinjo. Hrvatski li-«ii opozarjajo Slovence, naj se kolikor mogoče v velikem številu vpišejo na to navtično šolo. Rojaki, naročajte ae na "GLAS KAKOD*"^ največji ▼ Ali ste bolni? Ako tmmtm kako bolesen, ne jrtede na to, tako dol*o ln ne omlrm)* ae na to, kateri sdravnlk vaa ni mogel ozdraviti, pridite k mtaL Vnil vam bo mše »dravje. r~ ""1 Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj ▼aa ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate la revne. Jaz s^m v Plttsbtirglm najhvlj^l Spedjallst za moške ln aciu Da^tanjeD že mttozo let. Imam najl>oJj«» opremljen urad. tudi »troj za X-žarke, a katerimi morem rMetl ak^rz! ras, kakor Bkoit Rteklo. Imam rvnfo lastno lekarno, ▼ kateri m nahajajo r«e vrste doma<'lb ln Imortlranlb zdravlL Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v va^em jezika. En oblek vas bo prepričal, kaj morem za vaa stori ti . Imam Erli.-bov sloviti C00 ra krvne bolezni la ozdravim boieznl t nekaj dneh. Ojdravll sem tl-•oCe aJnčaJef oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, telodCna la Jetrne bolezni, srbenje, asocole in rse kronične bolesti Prof. Dr.TKa BAER,i ■H 8MITUFIE|J> 8T, PITTSBURGH, PA. nasproti peSte. TAEXO.—OdreH to ln prinest s seboj. Boljše zdravljenje za manj denarja-. \ Profesor Doktor B. F. MuliinS ^ Slovenski zdravnik-špecijAlist \ 411-4th Avenue, fl t mt--- ■• _j__________. . INnfvtitUnmfiU. C«tr1» p—Inj« SmftUimU ŽC Pittsburgh, Pa. Ž t. Puilc am mmpia i m*im immb. ) S Jaa sem nastareja zdravnlk tpe- j cljalist za Hiovence v PitUbnrgba. K ZuJo. Rabim sa- J mo najboljša ftlravila. Imam najb» K ij^I električni »troj za prelskavsnje, g potom katerega se vidi celo vaSs g telo kot na dlani. K meni prihajajo ljudje od bliža in dale«, da Jih adra- K vim. Zdravim razne bolezni uspe* j no >ji naglo. Goioržm «iato Maje —— ; t t> .....^ 1 -.-awt- g jmm preiskava bmMiJ. Pridite k aMai kot k prijatelj*. i ■MSTMBB r iir • "T—n ■ ' ' • lifiSB' j .i.jiiSiflsc/a; iitrr. M OTL\R N USODA. 23. OKT. 191«. Slike iz zadnje ruske-poljske revolucije > (N adal jevan j e.) ' ^ * ' • - --- - ■ Pilo je vfce kar najskrbneje pri-' V pondeljek greni zjutraj Jtst pravljeno ?n Gospodični sta ulico. Tu »ne sreča zopet moj jjo- takoj r sobi vrgli 11a.se drugo oble- Ik-aj iu pristopi k meni. liil je ja-ko, deli na glavo lasulje, vzeli ko resen, darasarvno .se mu je >-druce pot 1 ie potem pa lzgi-jzualo, da in; ne dela rad sitnos.i. nih 4 kozi kuhinjo in j.o kuhinjskih j "Kaj >c- niste odpotovali i'' me stopuicah na dvorišče ter od tam' nagovori. v stransko ulico, kjer jih je že ča-1 "Saj vidite da >«iii še tukaj/" kal voz in jih odpeljal kdove kam. "Zakaj pa niste že odpotovali!'* V Varšavi je stop-la vs.i polici-[ "Ker se »ai >e ne mudi." , }:•. javna n tajna, na ni.««.- in vo-| "^aj *eni vam rekel, da morate . ;»šivo ji j,; pomavralo. Vršile so s«! odpotovati do nedelje. Vi ste že neprenehoma r vizij- po hišah, lo- dva dni predolgo tukaj. Imeli bo-viii so ponotnike po ulieah, lovili d.'.- lahko velike sitnosti/*' tu in lovili tam. toda ujeli niso ni- "Saj imam od vašega general-eesar, niti odkrili najiuaiij.-egw | nega evhcroatorja dovoljenje, da »•b-tlu. smem biti v Varšavi.*" liospodični F.Ieonora m Janina Ktenievska ter gospodična Kako-i'zy so izginile, kakor bi se pogrez-jiiJe v zeutljo. Tudi biotičnega £»>-sp da, ki je bil nemškem konzulu. i:i gosruKlov, ki so obiskovali go-sp«Klične. ui bilo mogoče izslediti. Niti najmanjše niti ni bilo mogoče na-ti, ki bi vodilu v to skrivnostno zadevo. Vse je bilo v resnaei prirejeno lajvestiiejc in na jskrbneje. < ..sniki s„ seveda obširno in.ro- jdasiravno sem vam naročil, da modi o vsej z.devi. pisalo ^ je in rute odpotovati do nedelje. Pojdi-"jvorilo. policija jc iskala in iska- te kar z menoj! .,. /vedel pa ui nih e ni. esar. kdo ",\ko vam je moja druščina pri m, bili skrivnostni napadovalei in jel::a pa pojdiv iam s° "Sinili. Tako »ne je pobral policaj s »Generalnemu gubematorju ni ste ter me gnal na policijski komi bilo mogoče prirediti zadciMčeiija i Zapadna Slovanska SLOVENSKO-KRANJSKI REKORDI. USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 1NK0RP0R1RANA 27. OKTOBRA 1906 "Ttda nam se je od oberpolie-mojstra nar. "ilo. da imate odpotovati do nedelje."* "STe pa menda zopet naredili kako pomoto, kakor zadnfi!'' "^Mogoče, toda to morate pojasnili našemu komisarju/" Bom že -stnpij ob jiriiiki k njemu t-r bom zahteval od njega izjasnila." "Toda iti morate takoj. Vi >te že dva dni prt lolgo v Varšavi. Narodne balade. - Komični spevi. - Godba za ples. 10 palcev 85 centov. tla bi obesili dr'.ni n^'ntdalki na ijeirovo življenje. V s\ jem strahu iti v svojih bolečinah se je m- Karakteristični del: Proizvajanje gosp. Danila; p. d. ljubljanski Oirasdi. t 1 sts i Xa5e tatmiee- ( Oj Prešeren, kje je poezija tv.jrg »rasa. Tu so rekordi 11a jbolj zanimive slovenske godbe vsake vrste. Nekatere so resne, znane stare pesmi, katere vsakdo pozna; druge so živahna in polne šale; zopet druge so za ples — Slovenska kmečka godba, Ljubljana. E 605« \ Pastirska. Mazurka. Maškera. Polka. z živahnim taktom in ritmično melodijo. Pojdite k prodajalcu Columbia plošč in mu recite, da naj igra nekatere tefh rekordov in veselite Be dobre godbe. Tukaj so nekateri, katere morate slišati. sanjat, (ii -jHMia koin'sarja šr r.i bilo v Morala *.v?» itj skozi doltro vrsto prostorov. kjer so sedeli pri mi/ah razni pisa* ji t-r i>o- K G96? Žaae iz Ljubljane. .Mastne pripmrrdkf, 1. Mastne pripovedke. m-iM tolažiti -am,, s tem. da jejpi«aV|.n d' Ig- [*»le paoirja. Vsi so prisil tako poeeni ii nevarnosti. ji,:,j;t debelo gledali, ko sv;i kora-pa potihiulo tudi j kala m.Iv. .laz sem šel moške Pob oiajrouia j« ►rj» nje in pisanje po časnikih naprej. kakor in policija je odjen;ala od svoje goreču»is.ti. prišla jt> menda do prepričanja, da je vsak trud zaman iu da bo tndi ta napad, kakorl toliko tU poj.lslljcil J ii* rib. ostal prik 'bani. iu n namen ostati v« bil it* Sora voda je šumela. t Po polju ie roire rvetej«. «Narodna» ( Sijaj, sijaj solnre. Kvartet slovenskih | eev. Ponora! pozdrav. Jerala. "frajtar" postal. ( Na shodu Ijubljsnsklh. WB8TBRN SLAVONIC A8S0CIATI0K Glavni sadež: Denver, Colorado/ LTNIODBOB; Predsednik: JOSEPH PRUATEL, 8233 Wash. Street, Denver. Colorado. Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Poeblo, Colorado. I. tajnik: FRANK SKRABEC, K. f. D., Box 17. Stock Yard 8tatloe, Deever. Colorado. n. tajnik obenem xaplsalkar: J. CANJAB, 4422 Grant St, Denver, Gole, Blagajnik: JOB VIDETICH, 4485 Logan Street, Denver, Goto. JOHN PBCDOVIČ. 48S7 Waahkiston St, Denver, OelsL NADZORNI ODBOR: JOHN GERM, 316 Palm Street, Pueblo, Colorado. L nadsornlk: FRANK HEXIGSMAX, 1230 Berwlnd Ave, Paeblo, Cola. L nadsornlk: MIHA1J KAPSCH, COS N. Spruce, Cola Sprtofs. POROTNI ODBOR t 1 porotnik: PETEK MEDOS. Route 8, Box 108, Plttntrargh, Kansas. S. porotnik : JOHN HOCKVAR, 814 West Chestnut SL, LeadrUle, OoM. k porotnik r JOHN JAK&A, Baz 272, Iionlsvlll, Colorado. TRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. 8. BtJRKET, 4487 Wssblnston St., Denver, Colo. URADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortland t Street, New Tor£ N. T. VOS denarne nakaailce ln vae uradne stvari ae peMljajo na gl. taj-nlka, prttnAena predsednika gL nadzornega odbora, prepime sadove pa na psedsednlka javnega porotnega odbora. IZ URADA GLAVNSGA TAJNIKA. E 3192 E Slovensko Pevsko Društvo. i Zsjmrska. "Pa bom šu na planine^. ( Kako I Kini ljubila. * Le semkaj k meni sedi. ' Odpiraj (It kle kamriro. m. kti Znkl 11 iiUit e i m v nas •■n iji<-s.-<- ;ili največ| nr:, iueiti >em hotel -v»>je vr;.l ea»ni- %a |ir«»ti ve«eru lite moj stari nnsni'c in uvi. »me iis-t^iv: ter kitkor s» iu Nek.-«- pet siiM-a na ee*ti prijatelj revii i;;'ti »vori: "Vi e uradno naznanja, da bodeui prihodnji mesec ra/ poslal na v>a krajevnr društva posebne pole tajnikom, kateri so pro šei. da iste izpišejo; Ime <"laiia (ie), leto rojstva, dan in mesec in ke-tiaj je pristopil v društvo in zvezo, tla potem primerjam z gL knjigami. ako se strinja. Kakor hitro pa bodeni pregledal jih hudem za eno vrnil tajnikom ;: vsemi premembami, ako jih kaj najdem, kakor [tudi l>om ozuaeii novo lestvico N. F. C. po kateri bomo poslovali, i Dosedanja ie bila nekoliko nižja, sedaj botlemu imeli j»a pravo Nu 11ioiud Fraternal of Congres Lestvico, katero moramo imeti po ctr-iamih zakonih. Toraj vas že sedaj ulj ud no prosim, da mi pošljete i imenike članov njaknsneje do novembra t. !. Dalje vam tudi priporočam malo več agitacije mej rojaki za i pridobitev novih članov. Zadnje dve leti smo prejeli lepo število ela [Kov(ie) to pa le potoni pridne ajritaeije. X. S. Z. je na trdni podla ijfi in tudi razne ugodnosti deli zveza, posebno pa po 1. januarju le-ia 101!». Vsak elan bo imel priliko zavarovati se za .s»(M). .^J(KK) in $lo00 |»o>mrtiiine in z;i -^l.UO in >2.U0 na dan potlpore. V slučaju, tla član zboli in .»e bolan neprenehoma, iuia tudi pmlporo «nl u.-lf-š<- organizacij.'. t'e je bolan že leto dni. ima potem na inesee .-š^O.OO in to. eeprav je l>t>la.i 10 let. Vse te in še vee dru »lelila Zveza, ko pridejo nova pravila v poino mor. to je 1. januarja 191U. lifjaki. poselmo jn> Zapadli, vam Z. S. Z. toplo prijKiročam. V kateri naselbini še nimate ilruštva. -pojt-netra z Z. S. Z.. «a takoj vstanovite; litkar ne odlašajte, kajti ne bode vam ^.al. ker pristopili boste k zanesljivi in dobri organizacijo. Ona je popolnoma na trgovskem stališču, se ne ozira na nobeno politično ali versko prepričanje. Njeno geslo je pomagati vdovam in sirotam ter bolnikom v slučajih njih bolezni. Toraj je vsak dobrodošel }>od prapor Z. S. Z. Pri tej organizaciji t-e ne bo kratilo nobenemu prepričanja, kajti to . . i«* vsakega posameznika zadeva, lie pa bratske organizacije kot je Jo trcmiipl.e! Zivio! Zmaga je tovne^i hoja, iz prezirane Avstri-j Ali ni tt. velikanski uspeh: -To ravno Z. S. Z. j je. In ii j n< ž je so se zdnižili v Ju-j je vse prekrasni sad — Jugofrlo- Kako vstanovili uov.i ilrnštvo. pišite za pojasnila, katera vam ! Prsi sr t«»slovanski Odbor, si postavili ve-j vanskega Odbora v Evropi! 1'oni dal ilrage volje, kakor vam tudi poslal vse potrebne tiskovine, odpotovati. Menda hoM jaz veti- I,i,m d\*itrajo v srčni radosti, vrli- likansko nalogo — izvojevati na j Da. ponosno lahko gletiajo ti Vsak. kateri vstanovi novo društvo, dobi nagratlc od Zveze, dar l.olj vejel za -Vttjc jKitrebe. ^ansk« je mit- navdušenje! j r«»t.Iu «vo'oodo in si zasnovali na- ^ jn-voibojeMtik i nazaj na svoje uspe- Polagam vain na srce. dragi ipi soli rat je iu s« »sestre, potrudite se kakor r>a om." kako bi ne! Jugoslovanska <*iu. kako bodt» tt» dosegli. j he teli kratkih pet let. In lui jim agitirajte med rojaki in Slovani za pridobitev novih moči v orga- • Morda j.- res zop.-t kakšna ideja je zmagala! Naš narod je' KaT o j»redrzno! Kaj naj dose-jče^-itamo in smo jiin hvaležni. nizaeijo. kajri čim ve - nas je tem lažje bomo premagali vsake ovire. cn/iae. pvizgeini eigareto ter •in mi U nriti. noge pa t Imeni na-r ž. Pciit-aj je -.tal čas t u sueiie jmi vttjaiko. Sk«lnjič de Utti'Usar iu jwnfleila široko. iPoiieaj tn i zcčiie jm rusko prijjo-j vctlt»vali. a j -e jc zgodih,. Jaz ; it.u j-a pecs-kcni l>es»edo in vpra-|s.ini ! otu.sarja krepko t».r nar&v-I (iost.*kaj to |>omeni. Vsak prodajalec Columbia plošč bo vesel, aico sme. za vas brezplačno igrati kateregakoli izmed teh rekordov. Vprašaj ga. Zahtevaj tudi cenik mnogih drugih Columbia rekordov v raznih jezikih. Kadar kupuješ rekorde, vprašaj vedno za Columbia, rekorde in imenuj številko. Pazi na varstveno znamko na vsakem rekordu-COLUMBIA GKAPHOPHONE COMPANY Kupujte varčevalne munt* Združenih držav. "Od i»eii*»ralneua i»uliernatorja imam d voljenje". pravim mu. "tla sine i prebivati v Varšfivi. Sai ste o i vi |K.^lali pt> ravno teni Naša zmaga! poieaju ti.»ti-no dovoljenje. Zdaj na"a ' pa p:-.vi ta č; »vek. Ja mi že treba ^ '*e veselja! haVo predrzno! Kaj naj dose . mota". «»-1«. v.jf i mi ko nLsiir, re-. zi»ia«al' Največji mož svetovne žejo ti be«iinei. ti neznani možje'I Pusebno s ponosom pa glecla Ju- katere bi morebiti včasih nastale na kakršenkoli način. V«i na delo jen n »lobrodušeii človek **toda z$«doviiie. predsednik Wilson, jc 'n verdar' Pet let je tesra, s,uno'iroslovanski Odbor na svoje nsne-' Tn P»'««-*vit in napredek naše odlične organizacije Z. S. Z. morate pojasniti v pis:irni ire- Pr^znal svoiwxio avstrijskim Jugo. P-t le: — in uspeh? Kako neralnega gu'ieruatorja. Najbolje s'ovauoin. V zatlnji noti avstrijski kanski! ■■P...:n /e ttdpotoval. katlar b^e;je (i;| „n sl(. ra'Koj Z)>1H.t ter priznava jasno in doiwenoj Ali sle čitaii tnlgovor pretLsed uredil svoje r*čf\ lWeni. pustim • njir!li pokorite. Toda sto- narod kot samostojen narod.!uil:a Wilsona Avstriji' Jugoslova- poheaja na t. r hit m dalje. |r;ti tl( morattl lns-0j, ^er vi ste že Avstrija, prosi Ameriko za mir j ni so »triznaui kakor Čeho-Slova- Pri tem se je držal moj polieaj 2atlllldili tc.r bi momJi že v T«»da pn-dsedmk Wilson ji je od-'ki, kot uaroii kot suveren narod. .»•>ot,. o,!, otovati l<'č»o odgovoril, da cm rie mote ž s katerim mora Avstrija liajprrj poznadi ne bomo. Koliko truda je Mi d tem po-rovomu s. :„ .sedel nj° skle^iati nikakega miru, d >- mir skleniti, potem šele bo Ame | bilo treba, da jc iruncoska jav- ves --a- na komisarjevem s«-de- -a ne sklene s t eho-Siovaki ; ;ka dalje govorila. Xaš narod nost sprejela jugoslovansko idejo zn j.i i nir-ovi n.izi ter sem kadil in -lugoslovani Kar bodo ti na-,ima svobodo — si more svojo pi-i- ko!ikt». da so navdušili zanjo frau-eL-ar t... komisar je pa stal pred odločili, to !h> pa Wilson po-^ hounjost sam odločiti. Velikanska eosko vlad«) bi x»oziieje, da so prv-menoi Nato sem pa stopil na silno klavemo in nerotlno. Izgledal je, kot da mi je hotel nekaj rc-ei, a u i u« »vrel z lK'*edo na dan. Pozneje stm mislil, da je morda oi^J mene hotel imeti kakšen mbelj. Drup dsin, bi la je sobt»ta. s-m nK,noi 0 °brnH ^lnoma ko- To velikanska zmaga! Da. to! Da. vzemite katerikoli ameriški tleljo >t m pa nar. d.1 zpif ,; izlet misarju in ^j^h!: je vse. za kar smo delali in po če-kt al: m,aaein. ni ga ki bi ne / neko hi ' •» i, .eni se vr nI sele. - Knkret sem že hodil po vaSih mu smo hrepeneli. ji.,^1 (K| rasa do r.asa Vsai kak(> pozno zv-eer l^mas« m, pove- llradih svoje« potne« lista, Ko se pa vselimo te zmage, p J kratko notro tudi o Jujoslova- WrfiT^r^r^r^^ );i! ne smemo pozabiti na one moze.'mh ki >5 ne priznaval naših ora 1S al „ ,,, p«-lieaj ter J,ko resno , .m tako liaMonjcn ^ovati ki st» to zma«^, d^i _ na Ju-'vi- 1 Kd- J-' preje, to mi.c^-.nsM on bor v Londonu in i K, mi.i ntuinnos, je pn .oretU žr v^nti. Tu imate potni list:^!irosj()Vatrski Nadini " - u ^'Na, a „,. podpišite tni ga. da od- Washinptoitu. Ti možje d.: pt-Tujt-m -. Avstrijo. s ]>ont»yoiii in zadoščen!je --------oje uspe- veli- he. ako >e -poiisni. koliko težav je oioi*al pres-tati. kolikti zaitieevanja ■prenesti, koliko zaprek premostiti: Mi Amerikami vseli teh težav tiiti ne poznamo in morda nikdar K sklepu pozdravljam vse sob rate in fiosestre Z. Z. Frank Škrabec. stein »lal je. Saj m imel od sanie«»;> fftmemlti« trn jndM^rnatt^rja dovi«- Ijer.je. «la smem <»stati v Varšavi I (Pride ie.) Premembe pri krajevnih društvih Z. S. Z. za mesec september; • K štv. 1: Pristoipil John Plut. rojen lltOO. e^rt. 2110 za $1000. Prestopil od štv. IG k dr. .št. 1 : Joseph Lesar. eert. 10>;*J. Pristopil k tir. 51 v. Frank Prevar, roj. eert. 2111 za ¥"»00: Jfie Anzieh, roj 1902. eert. 2112 za >=100<) K štv. 4: Pristopil Ijoni«* Arko. roj. l^sT. eert. 2101 za >1000 K štv. .1: Pristopil Jaeob M ožin a. roj. 1877. eert. 2105 za .$."»< 10. K štv. 7: Pristopila Lillian Prcdovieh. rt»). 1902, eert. 2106 za 11000. K štv. 12: Zopet sprejeta Andrej in Joseph Fijačko. K štv. 13: Zopet sprejet Anton Jenko. eetr. lir»6. K št. 14; Zopet sprejet Anton Vukšinieh. eert. 1 .>;"»."». K št. lt;: Pristopila Kranees Hribar, roj. 11Mj2 eert "103 za , -MOOO. \mer.kanea. ki bi ne po- "»cftali tudi Mo.enei. Misbmo na .ro!m Kvbar. errt. Marv Miheiish, t.ert. ^ < arri; Velc ^ ,mr0da Ur ^ "al7drS rV* ReiMrb,,kansk^a t626; Jos. Pele. eert. 2048: ar! V krutih5hlti ~ >r»>sko vlado. Kdo bi Babieh (?): Stephanie Babieh. eert. 2066; Marv Babieh. eert. 2065: magali v Londonu madžarski vjiliv. ki ni bil majhen, da so pridobili list •, javnost tn vlado. Kako velikanske zapreke je bilo treba premostiti v Kiuiu iti pozneje v Washington n. Dr. LGRENZ KOIHZ SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK 644'Peim Krn Bouson Pittsbui^h, Pa I dajo na sv«»je težkt» m požrl no delo. lajti r.»tlil,» je krasni kleščah avstrijske avtokraeije srbskemu kralju zameriti. Frank <"Uzak. eert 1966- Li sati — »vubotl« naroda. Mogočna in iia j ]t slavtm zgodovino. Pai>esh. eert. 1602; Jakob Princ, eert. 1994; John Rezak, eert' 1858 Tudi tukaj kolike previdnost! Marv Rezak. eert 115Sr John Sknbc. eert. 1841; Frank Toinsiek. loseph Vidmar, eert. 1920; Anton Zu- hovskega iu »vetneara stanu, so bili|ie ,)ilt> Potreba, da so ti voditelji eert. 1168; Marv Težak < r » za* nt i. Ve! i ko so jih pobili! Cvetj1"0?1' na -'ti s to Srinjo, paneiefa (?). večjt- zadoščenje, ako pomislimo.' ia:red petimi ietil V tem se je pa porodda krfskai*:zl ^ /.a |»t*i>o!no svobodo Ju»roslovynov Pristopil k tir. štv. 23 Slovenec 7 Kdo je čul kaj o Ji*?o-jdeklaracija. Sk-er tlanes nesmisel, slovanih t Preglejte vse ameriške, tod n '.a oni Čas velikan skegn. po- >500. — lii vse te težave so danes pre- Prestopil od magane! V>e je izvojevano, vse je] 1^58. — «lr. štv. 21 Nick Brozovieh, roj. 1892. eert. 2107 Louis Podržaj. roj. 1890. eert. 2108 za k tir. štv. 23: Ignac Železnikar. eert. velike dnevnike an re\-ije, aH naj-.uiea^I Avstrija jo j<- morala »rs-{doseženo» Pridobili so za. Jugosla- Zopet sprejeti; Anton Kobačič. eert 174G; Joseph Vidmar, eert dete kje le notico o na« ? lobčPi. Toda to je bilo kakor hom-Jvijo >Vilsoua in s tem je vse pri- (?); ^rank Kosten, eert. 2072. Kdo nas je poznal v Londonu.' ha v smodnišnico. Narod je /aču j dobljeno! Narod doma je dobil Suspendirani: Frank T'rbas, eert. 1773; Anton Vidmar, eert. 1947; kdo v Pas-fcu? til. da je zunaj ječe reditelj—Ju- odločevanje svoje lastne prihod- Matija Mihelieh, eert. (?); Louis Kovaeieh, eert. 2071. Bili siuo ničla. !ro slovanski odbor. Nt»\a nada muUosti v lastne roke! Zopet sprejet k dr. št. 24: iliklicli Frank. je zasijala * Novo upanje na rešiSlovenski narod se srčno veseli Pristopilk dr št. 25: Frank Slack, roj. IsTC. eeit. 2109 za $1000. Toda Sflin v Paineu so se %ešl! pred stirmi leti becuiKi. slovemkijtev. In nov pogum je prekinit eel'to zmage in se klanja velikemu rodoljubi, nekateri naravnost po-i narod iu začeli so misliti na reši rsvojemu rešitelju__Wilson u! S »lani t>d naroda iz domovine. Kdo lev. Prišla je potem majska de-j hvaležnostjo »e pa spominja-tudi ve je zmenil zanje ?! BHi so to pač klaraeija. prišel je Škof Jeglič.; mož. ki so mu to zmago prikorili. begune i. brez sredstev, brez ve- prišel nadškof lSauer in u&zada^jeimož Jugoslovauske^ta Odbora! ljave. brez imena, udje naroda, žkof Ala h nič. Narod se je zedinill Ameriški Slovenci, sedaj je pa katerega svet niti ne poma, vrhu in danesf — Hura! Slovenski na-!naš čas' Sedaj je nastopila. nr» i tega se ie države, ki je vzrok sve- rod je pred vrata svoje rešitve! 'nagega dela — zbiranje denarja, Z bratskim pozdravom Frank Škrabec. nabiranje sredstev, da, ko bo na- Slaveroka Narodna Zveza mrdeh-rod prost, ko ne bo ne pod Avstri-]mf vlado, ko publikmko Zdrožetijc mKd svo-bo prost, da ne bo laeen. Dajmo.ljimi» Vsi, na delo! \V. bratje, dajmo! Lotimo se delaI noje! , - ,3 . - »n GLAS NARODA, 23. OKT. 1918. Kako je v Nemčiji ("Glas Naroda" je začel priobčati serijo člankov, katere je napisal ameriški časnikarski poročevalec Alfred G. Anderson. Zadnje dni se je mudil v Nemčiji in je s tem tvegal svoje življenje. Za časa svojega bivanja v glavnem mestu Nemčije je natančno spoznal vojaške, gospodarske in industrijske razmere. Po natančnem opazovanju vsega tega je prišel do zaključka, da je Nemčija izgubila vse upanje, da bi uspešno izvojevala sedanjo vojno.) V V Piše Alfred G. Anderson. (Nadaljevanje.) Najboljše turške cigarete je mogoče kupiti v Berlinu ceneje kot ui krajevni komisiji v Trbovljah pritožbo, ker se ne sme brez za pa najboljše ameriške "coffin nails" v New Yorku ali San Fran- častnih vzrokov, zlasti hudega zanemarjenja v službi, nikdar vpokli eiseu. Z škatljo, v kateri je bilo deset najizvrtnejših cigaret, sem cati. Sploh Molek ne reflektira več na mesto v Trbovljah, marveč plačal eno marko. Kdor kadi nadomestne "smodke", dobi vnetje grla. ima pa tako kajenje še kake hujše posledice. (Dalje prihodnjič.) Politična preganjanje na Jugu (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) prosi za mesto pri c. in kr. vojaškem rudarskem uradu v Lubiji pri Ponavadi Prijedoru v Bosni. Molek ni zagrešil ničesar drugega, kakor da je nastopal kot zaupnik poduradništva. To je nov nezaslišan slučaj terorističnega sistema, ki se ga poslužuje podpolkovnik Fasching v Trbovljah, da prepreči vsako stremljenje delavstva in poduradništva po izboljšanja njih mateiijalnega položaja in da označi njih tozadevno delo kot upor. } Vprašamo c. kr. vlado, ali je pripravljena storiti potrebno, da se takoj popravi krnica, ki se je zgodila kancelistu Moleku pri premogovni družbi v Trbovljah! PREGANJANJA SLOVENSKIH TRGOVSKIH AKADEMIKOV V GRADCU. Današnje življenjske razmere v Nemčiji .se da najboljše označiti z be*>e«io "Krzat/."' — nadomestilo. One dni. ko sem bi! v JJerlinn sem imel neprestano opravka z nadomestili. Povzročila in zakrivil!! ji je zavezniška blokada. Ko sem se v neki *,Bier>tube" pogovarjal z neko žensko, ki mi je prerokovala, da mora vsak čas izbruhnit i v Nemčiji revolucija, sla vstopila dva delavca, ki sta imela obleko iz papirja. .laz bi te ga nadomestila najbrže ne opazil, če bi slučajno ne zadel ob en--ga delavcev. Obleka je bila trda, 7. ostro začrtanimi «xu butni. Oblaka j«' bila debela eno osmino inče. Natančno sem opazil, kako s»- je na kotnob :lt. ne trgala, pač pa lomila. Oba delavca sta mi zatem povedala, da so take obleke zelo nepripravne. Pozneje >ein govoril še z raznimi drugimi delavci, ki s«> nosili j upirnnte obleke. Pritoževali .-«• se. <'a te obleke nišo dobre. Stanejo približno pa -to mark raztrgajo si- pa v par tednih. Le si hoče delauc nabaviti obit ko, mora »lati zanjo \-^e, kar v enem celem mesecu kaluži. Nekoč sem stopil v Adamovo trgovino na L*-i p/, iger lStra>se in rekel, na., mi jmkaže^o pc.r volnenih obb-k. Volem* obleke bile od '<00 do S00 mark ena. Na llroadwayu v New Worku bi lahko kupil vsako tako obleko /.a dolarjev. Ker pa nisem imel takozvanega " be/ug»che.na" >em se lepo priklonil in oe -trokovn jaki zelo l avijo 7. novimi po*kuamo to, ker bi ><• človek v taki obleki ne em obleke, srajco, ovratnike, kravate, spodnje perilo in S' na ducate drugih potrebščin. Nadomestki s,» bili tako popolni, da jih nisem ločil na prvi pogled, ampak šele tedaj, ko sem jih potipal. V>c je nekako raskavo in trdo. V nekem oddelku razstave s.o bile vrvi. mreže in vreče napravljene iz papirja Nek vojak je imel na razstavi konja. Ko sem si se dlo ogledal iz bližine sem spoznal, da je i/ papirja. Na tleh sem dob i košček "usnja ", iz katerega delajo preproge Prižgal s. m ca in p0 boljše oprala. Papirata srajca se je kmaio izpmin nila v gosto maso. Ko je prišel mož z tlela domov, se je raz veselil obilne večerje. Misleč, da j«- v loncu močnik, je /a."-el jesti in je kmalo zatem umrl. Zj resničnost lega dogodka ne bom garanti ral, *oda povem samo to, kar sem slišal. Žena dansega in/inirja mi je nadalje povedala, da je mogoče papirnato srajco trikrat oprati, ne d 1 bi izgubila svoje oblike. Tak* srajce so mi ponuja'i po/ueje \ j »ar trgovinah po pet ali šest mark t no. — Inžinirjeva žena j«- tudi kupila nekoč za l!5 mark papirnate 110 gavice. Toda naletela je na *dabo»Žc po enem dnevu nošnje so se ji popolnoma raztrgale. V Kaiserjcvi trgovini na Taueusien Strass«- sVm videl čevlje / lesenimi podpla'i iu papirnatim gorenjim delom. t'evlji so bili 2"» mark par. Vprašal >em za prav-- usnjate čevlje. Prodajalka mi j«' rekla. •'«. stanejo T-"« mark. tod bili -o iz tako siabc in tanke teletine. da bi jih t.obcn Amerikanec ne nosil. Ceno 7."» mark je določila vlada. Levljev pa ni s«-tu kupiL. niti papirnatih, niti usnjenih. Za t«. sem imel dva dobra vzroka: prvič, ker čevljev nisem hotel, drugič pa :a to, l.er nisem imel izkaznice za čevlje. Nemška vij*d*» nainrei »c dovusti svojim podanikom, da l»i \ali potrebščine m-i bi s,- komu izljubilo. Vsak mora imeti za *•* dovoljenj« o/iromi: kert««. K.i^l-- pa ne «|obi pr« j. dokler da s«» njegovi čevlji oziroma star*- obleke j»»poliioma ra/' Ljubljanski Slovenec poroča v številki od 1. avgusta t. L; (primerjaj interpelacijo dr. Kavniharja v cenzurnem uradu) : Poslanci dr. Korošec in tovariši so vložili na celokupno vlado naslednjo interpelacijo: j Poslanci dr. Korošec in dr. Verstovšek in tovariši so vložili na mi Od aprila 1918 sem so se preganjanja na jugu znatno poostrila, r istrskega predsednika in trgovinskega ministra naslednjo interpe-Vse oblasti tekmujejo, da bi s težkimi udarci ali s šivankinimi lacijo: .bodi naš narod neprestano spominjale na njegovo neodvisnost, ga Dvajsetorica slovenskih trgovskih akademikov, ki so v šolskem \edno znova žalile In razburjale. l^tu lf)14—1915 obiskovali e. kr. trgovsko akademijo v Gradcu, niso Glavni pritisk je naperjen proti jugoslovanskim listom. Vsi cen bili izpostavljeni !e nagajanju svojih tovarišev, marveč tudi ravna-;orji _ sodni, politični in vojaški — delajo po dogovoru, da odre- telja ,vladnega svetnika tir. K. Hassacka. Smatral je za prav. s!o-/.cjo listom vsako svobodno beselo. V tem postopajo naravnost na- venske trgovske akademike ovaditi državnemu pravdništvu kot vele-ijajivo. Kar je 11a primer v Gradcu dovoljeno, v Ljubljani ne sme izdajalce, vsled česar so imeli veliko neprilik. iziti, čeprav so g.aški listi v Ljubljani močno razširjeni. Proti te-, Ko pa je vlLlel ,la s U) pvudbo ni dosej?c Nova moč, novo zdravje nova čista kri, za tri cente. um nagajanju ni dovoljena nobena ]M>lemika. Celo objektivno obveščanje občinstva je »lemogoče. O važnih politi nih dogodkih na primer o avdijenci renegatov •n i cesarju se j>- sjik lo poročati le tisto, kar eaeni urad. Ka^Iičn:* "mešat * Še vedno vsiljujejo tenJenčne notice I. s|. Ki navede. oiik>.di .je notiee ilobil, se ustavi to s-- zgodilo ua 1 »iunr Hrvatskemu Listu v Pulju). 1 Mariborski Stru/ .je vrhovno ariiiadno poveljstvo prejiovedalo :a/pošiljanje r.a froiMo. Katera postava daje vrhovnemu poveljstvu take pravieeZ drugimi jugoslovanskimi in mnogimi Reškimi ter i.eiuško-sicijalističiiin.? li>ti postopaji» enostavnejše: mornariškemu 11 glavnim vojnopoštnim uradom <0 dali ukaz, naj vse U liste pre-s» rt žejo :n sežgo. Na glavnem vojnopoštnem uradu v Trstu vsak dan i/iurknejo vojuopošlium naročnikom velik kuj> naših listov. Na mest-1 domačih listov vsiljujejo vojakom ostudni renegatski ''Stajere". ki poizkuša s ."< jemu narjtlu. V 1 nobenega posebnega uspeha, je začetkom junija 191"» izdal razglas, s katerim je Slovencem prepovedal posl iževati se materinskega jezika, češ. da s tem iz-. j z > vaj o nemške tovariše. Ravnatelj je pozabil na držami značaj zavti-jnd vaiu lH>mo z obrano ixwto povsem je raz|>osial iorespon- j.j jt> raVnotako namenjen slovenskim deželam kakor nemškemu j zastauj in brez vsake obveznosti od t elu Štajerske in Koroške. Ako imate slabe živce, imate bolečine v želotleu in v ledicali. ako ste slabi, izcrijuui. lie morete spati, ako se tudi [zapira, nimate dobrega teka. ako trpite zaradi neprebave, ako imate bolečine v križu, ako vas pogosto boli va. ako je vašu kri t^okvarjena. ue^lsta, nikar ne trt>sjte denarja za zdravila, kateri ue poznate, teinvet? pošljite nam znamko za eente v pismu, naslov iu 1»' posebn dokaže gi.oe — Uerlinčani bl-ko bre/. kart ra plačati čl Sp'kulanti - > m iu »Vek tri » na mre Ita -ije tudi povedali, ta je uiogoče dolii'i . i«-.-; «»d špekulantov. Toda za tako obleko u.«j .ral več iu mora biti dober špekulantov znar>e» v vtliketu strahu, da bi ne seilli na lini k.*k n.u bo.i ovau ličil si hodili \.i ».1 i. bos.-, brez nogavic • tirane ženske, ki bi \ ose. s;imo da \ zbu j Prvič sem se se pr b. m Y«*:IK<* , gologlave. lahko kupilt .'o večjo jM»zornost. naiiil z nadomestno hrano iRthu. da bi dnitve j. .l' ii na ta nači i •« šiii, rasnih mladih deklet, k: s » Ji . nn J • Hrvatski spisal Ksaver Š. Gjalski. Poslovenil P. Maričin. f»d tega dne je ravnala popol-j malomaren proti zdravnikovim noma po svojem sklepu. Vsako predpisom ter jemal zdravila sa- vaše strani jM>slall naV popolno Iz listih. zdravilnih trav sestavljeno j»ri-r **Štajerca sph.žbeno. torej nemško-radikalen strankarski list. \ ojaški duhovniki s., dobili od vojaškega poveljstva v Gradcu ukaz. •«ij delajo za hujskajoči list, čeprav je pospeševal pročodrimsko gibanje. Zagrebškemu "(i'iisu Slovenea. Hrvata in Srba" so brez }»ovinia odvzeli poštni debit, ta list. kakor tudi Hrvatska Država so v Bosni | . rt povedani. Poleg civilnih oblasti uganjajo — kakor v vseh propadajočih dr/avli — vojaške oblasti politiko na lastno pest. Vsak mestni poveljnik je obenem |>olicist, ki mora podajati taj-na poročila o političnih dogodkih, osebnostih in listih. O11 mora 01-vanizirati ogleduško službo, 011 nadzoruje tudi civilne uradnike. Voj-iio-nadzorstveni urad nadaljuje svojo zlonosno delo. vendar je težišče na vrhovnem armadnem poveljstvu in v vojnem tiskovnem uradu. M rotiti poveljnik ljubljanski daje poročila o mišljenju mestne ga župana in zahteva njegovo odstranitev, trboveljski mestni povelj nik preprečuje shode, daje tajna naročila s predlogi, naj se oproš-« Tie i iz političnih razlogov vpokliče jo. uradniki prestavijo. Deželni preoSednik na Kranjskem daje vrho\nim oblastim v političnih stvari h poročila neposredno in nr preko notranjega ministrstva. Keptil-~!xi 'isti dobivajo papir brez omejitve, vojni tiskovni stan komandira uradnike, vojaška poveljstva pa stavce. Vojni tiskovni . tan se je razvil v postransko vlado. Tukaj vse l^te še enkrat prevohajo in plavajo v tajnih poročilih. Tu se organizira rept ilstvo in »gleduštvo. Poročila se nc sestavljajo objektivno, marveč tako. kakor zeli referent. Drugi objetkt p rganjanj so shodi: zadnje tri mesece se prepo-■ :n.it jo vsi javni shod!, čeprav ni zato najmanjšega povoda. Kot raz-!'.g navajajo vedno kaj drugega: enkrat strah pred * nemiri', drugič razburjenje nemških sodržavljanov in podobno. V ravno tem času j.a se vrše nemški shodi v slovenskem jezikovnem ozemlju, kakor na primer v .diko-e-. <\liu. .Mariboru, Ljubljani, Rogaški Slatini, slovenski Bistriei Na Srednjem Štajerskem thtvoljujejo shode, ker v zaključenem jezikovnem ozemlju ni nikake nevarnosti, shod vo lilcev v čisto f 1 o venske in jezikoslovnem ozemlju, na primer na Vrhniki. pa prepovedo, f Kri vid 110 hočejo preprečiti vsak izraz narrnlnega mnenja. Oprt»ščonce iz poetičnih razlogov vpoklicujejo. uradnikov iz slu-zbenih t»zir..v pr»nu '. ajo. Nadzornika južne železnice Vrečka so na i rieer na ukaz že!e/.niške«a ministrstva brzojavno prestavili iz Ma-i bora v litomost. samo vs!e,l predloga nemškega narodnega sveta. i »1» s« id i«- umlj'vo. da s,- z vsemi temi preganjanji ogorčenje • a r.». j a ! pospešuje, dočim ima država od tega samo škodo. Vprašamo e. kr. vlado in posebno e. kr. ministrskega pred>edni ^ra. notranjega in domobranskega ministra: Ali s , pripravlj ni, proganjaiija na jugu takoj ustaviti iu po s*bim -hodni zakon pošteno in stvarno uporabljati ter opustiti pre sanjanja časnikov? Ali pripravljeni, odpraviti vtikanje vojaških Ali hočejo nastopiti, da se m in šel v svoj naslanjač, je prišla sam najskrbnejše paziti, tla stori oblasti v ecnz.-.im in shotlm» svobodo .' Ali hočejo nastopiti, da vrhovnem armadnem poveljstvu iu v vojnem tiskovnem uradu ustanovljena ne«kdgovori a postranska vlada odpravi, tako da bodo celo-1'oznejt sem izvedel, da to afek- »'upiio politično upravo izvrševali islinole civilne oblasti pod izključ-papiruate čevlje, pa rajše hodijojno odgovornostjo br. notranjega ministrstva? Ali so pripravljeni, pri vojaških oblasti!, organizirano rept ilstvo in o gleduštvo odstra-kti sem zajtrkoval vji.iit tako da ostane tem oblastem zgolj vojaška delavnost? Ali so pripravljeni iz politične samovolje strahovanim uradnikom, posebno železničarjem dati pi.ino zadoščenje? Dne 1. julija lin S. hotelu ono jutro po prihodu v Berlin. Najprej mi je prinesla natakarica papirnat prtič. Ko sem j«.-tprašal, kako to, mi je [K»vedala, da je vlada pobrala v se platnene I rtiče 'a bolniške »oveze. Zatem mi je prinesla -kodelo vrele čor !h nadom stne kave - tt-r par koščkov nadomestnega sladkorja. Linolej na tleh je bil papirnat. Natakarica je imela papirnato obleko in jwipirnate čevlje. •laz -em pa tudi ^vnj ne ravno mali račun plačal s papirnatim denarjem Po da I jeni |Migo*ora je pri]M»unila natakarica smeje. Pri nas je a -r ponarejeno. Za vsako *tvar imamo nadomestilo. Samo rakev iu grob sta pristni stvar', katerih je človeke deležen. PREGANJANJE ZAUPNKA RUDARSKIH PAZNIKOV V TRBOVLJU. (Interpelacija poslanca Benkoviča in tovarišev, vložena dne 22. julija do domobranskega, ministra in ministra za javna dela.), Pritožbo rudarskih paznikov in poduradnikov trboveljske pre-Ti.ogokopne dru/dw je zastopal m»l drugimi tudi kaneelist Josip Mo takoj Saša k njemu in ostajala po celi dan. Dajala mu j? zdravila. mu pomagala pri inlialaciji, ga vodila po sobi. da se spreho- vse. kar je zdravnik rekel. Saj je prvič jemal sedaj zdravila večinoma iz Saš in e roke, a drugič je želel sedaj živeti, živeti, živeti.. di, ljubko ga sileča na to. da sejSaj se je nadejal Sašine ljubezni, bolj na njo nasloni, ker se je je in da vendar doseže ono srečo, po komaj dotikal. Č i tal a mu je iz j kateri je od mladosti toll željno najljubših knjig, a ker je izva 11-(hrepenel. Ono blagodejno delova nje Sašine bližine je storilo, da se tudi sestra in doktor nista temu upirala. Zdravnik je pač opozoril Sašo. naj se čuva, ker so tu-berkuli nalezljivi, in jej naštel vse, na kas ima paziti. Ali — ona se je le nasmejala. V resnici se ni bala pogibelji v svoji mladi brezbrižnosti, a ra-zun tega je zavladal v njej neki entuzijazem milosrčnosti in dobrih del — in končno jej je bolnik sam z vsakim dnevom milejši ip dražji. — Nekega dne je prišel zdravnik baš ob času. ko je Lazar obedoval. Saša je bila pri njem in bolj iz medsebojno šale ga hranila. Da poskusu, ni-li julia prevroča, je vzela ona prvo žlico, tako tudi prt drugih jedeh — je vzela celo pozneje tudi bolnikove vilice v usta in se potem obrisala z isto servi-jeto. » «9 — Kaj delate za Roga? — je vzkliknil zdravnik in bil je ves bled v licu ter skočil s svojega mesta. Dekle zarudi in pogleda začudeno doktorja. — P akaj? Tako midva ved no delava, — odgovori potem, ko jej ni bilo več mogoče zakrivati svoje razburjenosti. redno ljubil glasbo, je dala v njegovo sobo prenesti gl a so vir in tu mu je ure in ure izvajala najmi-lejše komade. Da ne bi bil za časa obeda sam. nagovori sestro, da je odslej odredila, da se obeduje in večerja v njegovi sobi. Lazar je bil zategadelj popolnoma srečen. Saj je ljubil Sašo od prvega dne. Njena mila prikazen ga je popolnoma očarala. Vse one slike, katere mu je željna domišljij* vstvarjala o ženski lepoti, vsi spomini na ono, kar je nekdaj lepega videl, so se oživljali nekako ob pogledu na njo v njegovi duši. — Njena slika je plavala jednako pr«Hl njegovim duhom, in v sreu mu je jednako gorela želja, da jo poljubi, da se je dotakne, — ah. da jo imenuje svojo. Bilo je tako že od prve noči. Vide, kako je ž njim ljubezniva in dobra kakor še ni bila nijedna žena ž njim, je čutil skoro nekaj kakor liado. Ko je potem premišljal svojo ljubezen, se ga je polastil obup in je pripoznal sam sebi. kak oje nemogoče, da se zaljubi dekle v njega. Ko 11a to Saša ui tako pogosto prihajala k njemu, kakor je želel, je še bolj dvomil o svoji sreči. In tako je bil jednako v dvomili. Neprestano se je tresel med svojim hrepenenjem, slepo liado iu med obupom in šepetom razuma, kateri mu je svetoval, da mu vse odreče. To stanje ga je delalo Had bi izvedel za naslov ntojesa brata dOIINA ZORE. pnd dvt-nui letoma sva bila skupaj v Oliasouton. Pa., iu od tistega časa mi ni znan njegov inislov. 1'rosini cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, iK«,j mi ira L'.airovi li naznaniti al! nuj se pa sam. 02'asi. Obenem l»i tudi rad izvedel za naslov JOŽI CA SLAK. Doma je i.: fare št. Rupert na Dolenjskem. t"c kdo izmed rojakov ve za njegov naslov. naj mi SP«1 j® prenašal roditelj liberalcev v državnem zboru, dr. Mueller " " * * " f—*--— ~ --- "tobak*' bolj škoduje vojakom kot pa vsi sov plini. Isti poslanee je tudi ugotovil, da kupujejo tovarnarji posušeno'ravnate!j istem šefu očital, zakaj Molka ne spravi stran. I Ko je trajal ta eaS dalje, jo I stje po deset centov funt in prodajajo vladi tobak, napravljen iz I Te persekucije so trajale tako dolgo, da so imele končno zaže- postajalo bolniku nekako bolje, ta kepa listja po pet mark funt. Ijeni uspeh. Ko je bila nedavno zopet v Trbovljah perlustraeijska ko- Navidezno se je popravil. Mrzii- Ta debata v državnem zboru*se je končala z izjavo generala misija, je inžinir Holik zopet označil Moleka stacijskemu poveljniku ca je zvečer skoro izginila, nrači-Ovona. da od sedaj zanaprej ne bodo več morili vojakov v trenčih s Fashingn kot onesra. ki ga je treba spraviti iz rudnika. Podpolkovnik la g* j« le zjntraj. Prav tako se takim ' tobakrm ". Fasehing se je takoj oziral na to željo ter je skrbel zato, da je bil ni P<> no® toliko potS. Ker je Nemčija zvezana s Turčijo, ni bilo dosedaj potrebno de Molek vpokiican. Molek je sposoben samo za ernovojniško službo V njem ausem je začela »vita-j nadomestkov za cigarete. brez orožja, in sicer ko tpisar. Vsled tega je poslal Molek pritoževal-ti nad«. In kakor je bE poprej ■i _ ■ L H ftM l^S^IHIHa^ii'JsalHB' ^KHsHk ilHDi JhHh Bal laHBfcsHH' ■ • . "ft. Pomožite svoje ziaije v naravoslovju. Narava nam d/ije mnogo rastlin, v . . takega da ie zdravnik tako z«o!kiterimt ^ ^ ° P°staneJ° SIVl ,asJe P°Po1- _J. ^ j kzni. Jaz Imam - zitosl ter razpoSl- '»»nia na t umi, kakorŠne ste imeli i ljhra raznovrstne suhe rastline, cvetja, v mladosti: steklenica 1 dolar iu jag. de ln korenine, like, KI izvirajo la 75 (.entov. Ako iinate EHEUMA- r»b delov| sveta. Pišite 10 TIZfiM, potem rabite WACHClC, plahni cenik. Knjiga Mah domall __ TT__ ... . 1 zdravnik", ki Btane samo 25 centov. Kateri odstrani najstareJ-J obširno opisuje veliko Število rastlin ši rheumatizem popolnoma v 8J ln daje nasvet, za katere bolezni ln ka- dneh : steklenica 'J dolarja 50 cen-ko se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite tov «*«, t. po= KDTiJE OCI na nogah in BRA- P. O. Box 772, Otj Hall Ste, DAVICE na rokah v 3 dneh po-Nitw Yark. N. I pol noma odstranim za 75 ccntov. —----!- POTNE NOGE:—Ako vam se Naročil sem smo. ko, pa je rekla, da je ne morem dobiti, ker 111- U-k pri pritoževalni komisij v Gradcu meseca majnika 1918. Od tega mam karte. Ko sem ;; dal par mark napitnine, mi je kmalo prinesla časa zasleduje obrambno ravnateljstvo lega poduradnika. ker je po Mnodko seveda tudi ponarejeno.H^M^&, njegovem mnenju -p.ritus agens pritožb poduradnikov. Že koncem Prav rad bi seznn!, kje se sedaj noge potijo, potem rabite Knaj-nahaja moja žena MATILDApov prašek, pije pot, odstrani 3I0LEK, rojena Kobal v vasi slabi duh in nogo ostanejo čisto Dolenje pri Ajdovščini na Pri-in zdrave, škatlja 75c. in traja morskem. V Ameriki biva že Tcelo leto. VIOLET MILO (žajfa) let, in sicer v Lorainu, O., štiri krasno lepo diši kakor vijolice, leta. V letu 1916 sva se poročila naj boljša za umivanje lica, 3 kosi v Clevelandu in sva šla v Saint za 75c. Za vse drugo pišite po ce-tloud, Minn., kjer sva živel a nik, katerega pošiljam zastonj, nekaj časa, potem pa mi je po-Kedor bi rabil moja zdravila brez brala #275 in nekaj moje oblekeUSpeha, mu plačam fco.OO. Pri na-ter je neznano kani odpotovala.^bj Be priloži denar, papirnati Minilo je že 12 mesecev, da n'čd(?naP ^ lahko v pismu pošlje; ne vem o njej. Mrs. Sibi me je manj ^ d0iarja pa v anamkah po tožila tov sem moral plačati za 3 cente, njo dolgova Zato izjavljam. da( od sedaj naprej ne plačani za njo niti centa več. Kdor kaj ve o njej, naj mi poroča, za kar mi bom hvaležen, ali naj se mi zt sama javi. — S. R- Molek, 1045—1(147 First V ve., M innea poli*! Minn. (22-24—101