Kupujtt 1 VOJNE BONDEI Najstarejši ilovenaki dnevnik ▼ Ohio HuS Oglati v tem listu S ~-5—'■ so uspešni XXVII.—LETO XXVII. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEi The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium XXVII.—LETO XXVII. CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY (SREDA). AUGUST 23, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 196 Ameriške sile so se izkrcale blizu Bordeauxa RUSI SO UDARIU V ROMUNIJI Rdeča vojska ' zavzela veliko ^Gs + o Jasi Rde London, 22. avgusta.— ca vojska je podvzela ^ogočno novo ofenzivo na počivajoči romunski Včeraj so ruske čete ^^vzele drugo največje ro-^^osko mesto in važno in-^strijsko središče Jasi in Pj'odrle od 38 do 44 milj 5. oko v romunski terito-ha 165 milj dolgi fronti. Moskva poroča, da je bilo na fronti v teku zadnjih »aH ubitih 25,000 Nemcev, b 12,000 Nemcev pa so Rusi ujeli. I^ve ofenzivi v teku ''^^vidno iz dnevnih po-TtiJ Stalina, sta na ro- go" fronti v teku dve mo-Rdeče vojske, o pp., ®o iz Berlina že več dni čila skrajno mrka poro- Ukr^ sta druga in tretja armada, katerima MaV generala Radion in Fedor Tolbuhin. * je ofenziva začela, so • ^ zavzeli več kot 350 trgov ^ Vasi. Cilj je Ploesti Of l5j . ^'^iva na romunski fronti, počivala od prošlega apri-oljnil °^^vidno naperjena proti TUNIKA NEMŠKEGA GENERALA it" ' Po^em v Ploestiju, kjer lejj, ^®^čija glavni vir petro- ^emčija glavni F'Iq vojno mašino. ja za leži okrog 160 milj iiiedt obstoječe bojne linije, ko se Rusi nahajajo O&Vi J kot 65 milj od reke Do Va sektorjev ruske fron-^ severa proti jugu, po ^no križišče zavzeto ^ Se sedaj razteza 1,400 milj je ^Ust o novih uspehih svo teijj ^I^P^rije, ki gre očitno ^ se odreže Varšavo Ko so Hitlerjeve kohorte spomladi 1940 str le Francijo kot hišo iz kart, se nacijem pač ni sanjalo, da bodo čez štiri leta bežali iz Francije pred četami "gnile" ameriške demoki-acije in da bodo celo arogantni pruski generali med ujetniki ameriške vojske. Slika predstavlja dva ameriška oficirja, ki ogledujeta tuniko nemškega generala, kateremu se je očividno tako mudil v Berlin, da ni imel niti časa "zapokati" svojih oblačil. Novi grobovi PRIMOŽ MODIC Po kratki bolezni je umrl Primož Modic, star 57 let, stanujoč na 5908 Bonna Ave. Doma je bil iz Velikih Blok pri Novi vasi, odkoder je i^-išel v Ameriko pred 30. leti. Bil je član društva'št. 23 Z. S. Z. in podru. št. 6 S. M. Z. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Oset, in štiri brate Josepha, Matijo, Johna in Louisa. Pogreb se vrši iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba še ni določen. ★ DANIEL ★ RAKIČ Bodoči mir mora biti podprt z vojaško silo Suverenost malih in velikih narodov mora biti zajamčena - predstavniki velike trojice so v tem edini WASHINGTON, 22. avgusta. — Predstavniki Zed. držav. Velike Britanije in Rusije so včeraj tu začeli delati načrte za organiziranje svetovne varnosti, o kateri so se vsi strinjali, da mora sloneti na "suvereni enakosti" velikih in malih narodov in biti podprta z vojaško silo, ki bo stalno na razpolago v zadostni jakosti. Zgodovinsko konferenco je o-* tvoril v Dumbarton Oaks dr- žavni tajnik Cordell Hull z u-darcem kladiva ob mizo v obliki konjske podkove, za katero sedijo predstavniki zastopanih narodov in člani njihovih misij. Hullu je sledil načelnik sovjetske delegacije, poslanik Andrej A. Gromiko, ki je enako Hullu poudarjal, da se bo nova svetovna vojna preprečila edino, ako bodo velike sile skrbele za organiziranje vojaške moči, ki bo vsak izbruh v stanu zatreti v kali. Medtem ko je Gromiko polagal važnost na odgovornost velikih sil, pa je izjavil, da mora biti temelj svetovne organizacije "princip suverene enakopravnosti vseh svobodoljubnih držav." Sovjetski poslanik je izrazil prepričanje, da edinstvo, ki jo je ustvarila vojna med Ameriko, Britanijo in Rusijo, jamči, da bo konferenca rodila pozitivne rezultate, nato pa je čestital Zed. državam jia podvzetju prvih korakov za formiranje mirovne organizacije. Sir Alexander Cogadon je kot načelnik britske delegacije istotako kot Hull in Gromiko poudaril, da je raba sile za zajamčen je miru v bodočnosti nujno potrebna. ^ Posvetovanje Poljakov v Londonu; izgled za dosego sporazuma z Moskvo je ugoden LONDON, (O.N.A.) — Več ločiti predpogoje in smernice, od kot verjetno je, da se bo odloči-} katerih bo odvisna bodočnost la poljska vlada v Londonu gle- Poljske. de usodepolnih vprašanj, pred Mikolajczyk se je vrnil baje katerimi se nahaja, že v teku iz Rusije popolnoma prepričan, sev( za in Poljsko od Prusije in da se po-konico sovjetske Pa (J ^®^ter Estonije, obenem drži nazaj ljute nemške v latvijski vrzeli ^^apade So to /arsavo in Bjalostokom včeraj zavzeli ^ križišče v mestu bt, OVyr. važno Zam- Po nekaj tednov trajajoči bolezni v Mestni bolnišnici je umrl Daniel Rakič, samski, star 52 let. Stanoval je na 3238 St. Clair Ave. Doma je bil iz Starega sela, pošta Otoča, Lika. Pogreb oskrbuje družina Vuke-vich, 1403 E. 33 St. Pogreb se vrši danes ob 1. uri popoldne iz A. Grdina in sinovi pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Save in nato na rusko pokopališče. Bodi pokojnikoma lahka a-meriška gruda, preostalim pa naše sožalje! južnovzhodno od Si je razvidno, da so Ru- obj^^?.'"®dovali 15 milj od prej j'^nih pozicij. Varšave so Rusi ne-Padjj udarili proti severoza Ija °_^istili Nemce iz ozem-bregu reke Bug ^ilj dolgi fronti med Olehni in Slopsk. . SLIKE tli , Se bo na Grdinovem vrbo prihodnjih par dni. štiri poljske stranke, iz katerih je sestavljena poljska vlada v izgnanstvu, razpravljajo o vprašanju, da li se bodo zedinile s Poljskim o-svobodilnim odborom v Chelmu ali ne. Poročila trde, da so največje težave nastale v socialistični stranki. Govore celo, da obstoji nevarnost razkola, ker namerava del stranke zahtevati posebna jamstva, katerih pa v sedanjem položaju brez dvoma ne bo'mogel dobiti. Dober izgled za sporazum z Rusijo O ministrskeiji predsedniku Stanislavu Mikolajczyku, ki se je ravnokar vrnil iz Moskve in Chelma, se trdi, da je trdno odločen, prevzeti vodstvo poskusa za pameten sporazum s Stalinom, in z največjo jasnostjo do- da je brez nadaljnega mogoče najti bazo za sporazum z Rusijo, dočim je Stalin povsem očividno sprejel Mikolajczyka kot nekakšnega poljskega dr. Be-neša. Stalinova obzirnost napram Mikolajczyku Na svoji drugi konferenci s predsednikom Mikolajczykom je nazival Stalin poljskega državnika "gospod ministrski predsednik", ter je pokazal izredno znanje vseh podrobnosti poljskega političnega življenja, kakor tudi posameznih poljskih osebnosti. Toda Stalin ni bil le osebno prijazen napram predsedniku poljske vlade v izgnanstvu, temveč je kazal tudi največje razumevanje in prijateljstvo do Poljske in izražal upanje, da bo kmalu zopet obnovljena. Rusiji se letos obeta izredno bogata žetev MOSKVA, 10. avgusta (O.N. A.) — Moskovska časniška poročila piavijo, da bo sedanja žetev izredno bogata, tako da bodo morali priskočiti na pomoč vsi starejši ljudje, ki še znajo vihteti kose in srpe. V širokih predelih Rusije od Orlovska pa do Gorkija in Tule zore tako ogromne količine žita, da jim razpoložljivi poljedelski stroj: ne bodo kos. Kljub vsem velikim težkoV čam, katere so morali premagati ruski poljedelci, je bilo letos posejanih 30 milijonov akrov več kot lani. že začetkom avgusta je bilo v Rusiji požetega polovico več žita kot ob istem času lani. V splošnem je letos več poljedelskih strojev na razpolago kot lani, toda kljub temu mora jo kmetje z največjo pazljivostjo gledati na to, da nobena kom-bina ne počiva. In preko tega je bilo potrebno še poklicati nazaj kosce, ki so bili že pred leti skoro popolnoma izginili, ker so žetev pobirali le še stroji. TRETJA INVAZIJA FRANCOSKE CELINE; AMERIKANCI SAMO 165 MILJ OD MEJE NEMČIJE Francoski vojaški viii poročajo, da se je snoči začelo tretje veliko izkrcanje zavezniških čet na francoski celini. Tretja invazija Francije glasom teh poročil je v teku v bližini velikega pristanišča Bordeaux, ki leži ob Atlantskem oceanu severno od francoskošpanske meje. , 4- Zavezniški vrh. gl. stan isto- bombniki, nakar je sledil napad časno poroča, da so ameriške o- bojnih ladij. klopne sile v severozapadni: Franciji v svojem zmagovitem • prodiranju pustile za seboj več kot pol poti do Nemčije; ameriške sile se glasom zadnjih po- NEMŠKI UJETNIKI VIDIJO KONEC VOJNE JUŽNA FRANCIJA, 22. avgusta. — Nemški ujetniki odprto priznavajo, da je Nemčija izgubila vojno in pričakujejo konca sovražnosti v teku 5 ali 6 tednov. Neki ujeti nemški poročnik je rekel: "V enem dnevu sem videl več ameriškega vojnega materijala kot sem videl nemškega v teku zadnjih šestih mesecev. V Ameriki i-mam nekega sorodnika, in danes bi bil tudi jaz tam, ako bi bil imel daner za potovanje." Ameriške oklopne kolone, ki so prodrle daleč preko Pariza, so snoči pustile za seboj mesto Sens, ki leži 58 milj južaoza- , . . v padno od francoske prestolice. rocil nahajajo samo se 165 milj % v., . , . „ Poročilo s fronte javlja, da so od meje nemškega rajha. že prej je bilo poročano, da; je bil Bordeaux pod napadom od strani francoskih patrijotov in ameriške oklopne kolone, kij je prodirala proti jugu reke i Loire, ki se nahaja 170 milj severno od mesta. Amerikanci zfdnjih 65 milj napredovali skoro brez opozicija od strani nemških čet. Na pol poti do Nemčije Gl. stan nima komentarja Vrh. gl. stan je danes zgodaj zjutraj poročilo francoskih oblasti v Hendayu, da so se zavezniške sile izkrcale v BordeauJtu, označil kot "izven našega območja," drugače pa glede tega ni bilo podanega nikakega komentarja. Informacijski urad vojnega i Sens leži polnih 180 zračnih milj od invazijskih mostišč v Normandiji, in samo 165 milj od nemškega obmejnega mesta Neunkirchen v dolini reke Saar. V ravni črti proti vzhodu je enmška meja vzdolž reke Rene oddaljena 200 mil. Nova past ob Seni Zapadno od Pariza so oklqp-jne in infanterijske sile gen. O- AMERIŠKA ZASTAVA PLAPOLA NAD GVAMOM dspartmenta v Washingtonu pravi, da o izkrcanju nima ni-kakih poročil. Bombardiranje se je culo do španske meje Ampak iz Hendaya je prišlo poročilo o eno uro trajajočem bombardiranju Bordeauxa, katerega se je čulo pt-av do španske meje. Poročilo pravi, da so z napadom pričeli zavezniški I marja Bradleyja podvzele nov udar proti severozapadu ob re-, ki Seni, v prizadevanju, da zajamejo v pasti nadaljne tisoče nemških čet, ki so zajete na južni strani reke, preko katere ni skoro nobenih mostov. Na skrajnem levem zavezniškem krilu prodirajo britske, kanadske, belgijske in holansks čete, ki pritiskajo na Nemce v obkoljevalni operaciji od zapad-ne strani. tudi slike, med katerimi POROKA V soboto, dne 26. avgusta se bosta poročila Miss Esther Marie Martič, hčerka Mr. in Mrs. Bernard Martič, 6614 St. Clair Ave., in Mr. James H. Zipple. Poroka se bo vršila ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se poročnih obredov udeležijo. — Novoporočencema naše čestitke! ' slika iz Carey, O. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sreta % nakupom I vojnih bondov in vojno-varčevalnih I linamkl Naši fantje-vojaki Na dopust za 12 dni je prijel iz Camp Maxey, Texas, Frank Ivančič, sin Mrš. Rose Ivančič, 854 E. 207 St., Euclid, Ohio. Mrs. Ivančič ima poleg njega še tri druge sinove, ki služijo Strica Sama. Sin Joe se nahaja v Južnem Pacifiku, Eddie v Mt. Pleasant, Mich., in Rudolph v Jacksonville, Fla. DEM. KLUB 32. VARDE Članstvo Slovenskega demokratskega kluba 32. varde se o-pozarja, da se bo vršila v petek, ob 8. uri zvečer zelo važna seja. Prosi se članstvo, da se seje udeleži polnoštevilno, in vabi se, da pripeljete tudi svoje prijatelje. KRATKE VESTI Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary's se nahaja že dalj časa Matt Balas, rojen na Ely- ju. jakom William Wapotich, edini sin poznane družine Mr. in Mrs. Anton Wapotich, 892 E. 73 St. Nahaja se v taborišču v Har-Pretekli četrtek je odšel k vo- rison, Ind. Nad Guamom, ki se je nahajal več kot dve leti in pol v japonskih rokah, zopet plapola zvezdnata zastava ameriške republike. Izolacijski člani kongresa Zed. držav so preprečili utrditev Guama, dokler se je nahajal v ameriških rokah, ampak ko so ga dobili Japonci, so na njem zgradili močne utrdbe; predno se jim ga je iztrgalo iz rok, je bilo prelite mnogo ameriške krvi. V bodočnosti bo Guam utrjen in minilo bo mnogo let, predno bodo Amerikanci zopet imeli kako zaupanje v Japonsko. AMERIKANCI SE BLIŽAJO REKI RONI RIM, sreda, 23. avgusta. —; Ameriške in francoske čete soj včeraj udarile zapadno od ob-i koljenega Toulona in so se sno-| či nahajale ^amo tri milje od j Marseilla, medtem ko se druga! ameriška oklopna kolona bliža i dolini reke Rone. Gen. Patch,! poveljnik zavezniške armade v j južni Franciji, je včeraj izjavil, j da se Nemci umikajo, "kakor; da so omamljeni." BOLGARIJA ODPRTO APELIRA ZA MIR / L O N D O N , 22. avgusta. — Bolgarski zunanji minister Par-van Draganov je Sobranju v Sofiji rekel, da je bila bolgarska vojna napoved Ameriki in Angliji "napaka", in da njegova vlada sedaj išče "pota in sredstva" za sklenitev miru. Njegov govor v sobranju je bil oddajan po bolgarskem radiju. PROTI - VATIKANSKI KARTUN V ANGLIJI LONDON, 22 avgusta. — Časopis "Evening Standard" je objavil *rizbo mednarodno poznanega kartunista Low-a. ki je povzročila veliko senzacijo v javnosti, ker je odprto kritična napram politiki Vatikana. Kar- tun, ki nosi naslov "Nevtralnost v Vatikanu", predstavlja dva debela kardinala na stopnicah Vatikana. Eden drži v rokah pismo z označbo: "Čestitke Hitlerju, ker je srečno utekel smrti." Drugi drži v rokah časopis z naslovom: "Novo netenje nesoglasja med Rusijo in zavezniki." Spodaj stoje trije zavezniški vojaki, z označbo: "Borci za svobodo, med drugim svobodo vesti." PROTESTIRAJO PROTI "NEDOSTOJNIM OBLEKAM" ST. PAUL, 22. avgusta. — I Konvencija Narodne zveze ka-[toliških žena je danes sprejela i resolucijo, v kateri se obsoja i "rastočo tendenco napram ne-I spodobnosti ženskih oblačil," in [obsojalo se je zlasti mlajše že' ne, o katerih je bilo rečeno, di i se oblačijo na način, "ki žali čut ; dostojnosti in sramežljivosti." V BOLNIŠNICI Poznani rojak John Levstik, ki z Mr. Anton Kavčnikčm, vodi gostilno na 1144 E. 71 St., je bil preteklo nedeljo odpeljan v Woman's bolnišnico. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo, da bi se mu ljubo zdravje čim preje vrnilo! .S illAN 2 EMAKOPRAVNOST 23. avgusta, 19^^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ENAKOPRAVNOST'* , RADOLJUB CALAKOVIČ; Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) B> Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (i'o raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ________________________________________________$6.50 For Half Year — (Za pol Uta)________________________________________________3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece)............................................................ 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (i" 1 pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): F' r One Year — (Za celo leto)________________ t r Half Year — (Za pol leta)_______________________________ Eur 3 Month! — (Za S mesece)_________________________________ i Slovenski narod v borbi za svobodo -,17.50 _ 4.00 _ 2.25 I (Nadaljevanje in konec.) I I 2. Ta akcija je izhodna točka za osvobojen je in zedinjenje vseh Slovencev. kot organi oblasti, niso obstojali v začetku narodno - osvobodilne borbe v Sloveniji. Obstojali so samo vaški, okrajni in okrožni odbori Osvobodilne Fronte, ki so istočasn'0 bili fo-1 runai vsenarodnega političnega gibanja in oblastni organi. E- roži nfekoliko brigad in parti-, motnost njihove akcije — bodi- *ur Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Jutno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto)_______________________$8.00 Fcr Half Year — (Za pol leta) ...................................................4.50 zanskih oddelkov, ki danes vr šijo operacije v okolici samega i Trsta, Gorice in Idrije. Pred kratkim je nekoliko smelih slovenskih partizanov izvr- j 3. Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti južnih slo- j šilo v tem kraju eno od največ- filtered u Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. VPLIV POLJSKE USTAVE NA SEDANJI POLOŽAJ Poljska ima dvoje ustav, ki obe igrata važno vlogo v diamatični igri, v kateri gre za to, kdo bo dobil v roke kontrolo v povojnem času in vladal na Poljskem. Splošno je priznano, da je ustava iz leta 1935 v primeri s konstitucijo iz leta 1921 reakcijonarno usmerjena, kajti oblast Sejma je v njej precej porezana, a pol-nomoč predsednika republike zelo povečana. Vse to je bilo v prid predsedniku iz leta 1935, maršalu Pilsudske-mu — ustav» pravi v svojem uvodu, da je predsednik odgovoren le "pred Bogom in pred zgodovino." Unija poljskih patriotov v Moskvi in komitej za osvoboditev Poljske se zdaj poslužujeta tega dejstva v svoje politične svrhe. Londonska vlada je bila prisiljena, da brani to reakcijonai-no ustavo, akoravno nekateri izmed članov londonske vlade odkrito priznavajo, da jim ni po godu. Stvar je namreč ta, da je konstitucija iz leta 1939 edini temelj, na katerem je mogoče vsaj kolikor toliko bazirati legalnost londonske vlade — ki bi sicer ne bila nič drugega kot m^a skupina beguncev v inozemstvu. . *' Tako so torej prisiljeni, da zagovarjajo dokument, ki je reakcijonaren, a je obenem edina podlaga njihovega stališča, da so legalna in prava vlada Poljske. Ko je bila ustava iz leta 1935 po dolgih težavah priznana in sprejeta, se je to zgodilo pod vrhovnim vodstvom Stanislava Car-ja, katerega so imenovali na Poljskem velikega mojstra "zavijanja." O priliki glasovanja v januarju leta 1935 je odšla vsa opozicija iz Sejma v znak protesta proti pravilniku, katerega je hotel »uvesti blok vlade. In ravno ta protest je zlorabila vladna stranka, da izvede sprejem nove konstitucije. Car je takrat enostavno odloč'1, da se nanaša ustavna zahteva tri-petin-ske večine na navzoče člane Sejma, mesto- na celokupno Članstvo Sejma. Člani opozicije so bili sicer poklicani nazaj, a so prišli prepozno na glasovanje. Tako je bila torej konstitucija iz leta 1935 sprejeta na podlagi juristične zvijače, in je postal atemelj političnega življenja na Poljskem. Toda narod je ni priznal rade volje, odpor v vsej Poljski je bil velik, in še danes se naslanja poljsko osvobodilno gibanje na dejstvo, da namerava odpraviti to konstitucijo. V bistvu so si v&i Poljaki na jasnem, da je treba to konstitucijo odpraviti, in da mora biti to prva skrb vsake nove vlade na Poljskem. Pi:sudskijev "vladni blok," ki je bil to ustavo podpiral, je bil politična mešanica veleposestnikov, reakcijonarjev, industrijalcev, monarhistov, itd., katere je vezaJa le udanist do maršala Pilsudskega. Splošno prevladuje mnenje, da londonska skupina ne bo dosegla ničesar s tem, da se opira na to reakcijonarno ustavo. Na koncu koncev bo prišlo do koalicijske vlade, v katero bodo vstopili vsi oni člani londonske vlade, katerim bo to mogoče — ako ne kot člani zame j ne vlade, bodo storili to kot posamezniki, t. j. zasebniki. Jasno je namreč, da se nahajajo v londonski vladi nekatere osebnosti, katerih ne bo sprejela niti Moskva, niti Unija poljskih patriotov, niti Osvobodilni odbor v Che.l-mu. Povsem jasno je tudi, da te osebnosti nimajo nobenih izgledov na to, da bi mogle najti mesto v kakršnikoli poljski vladi po vojni. vanskih narodov ne priznava O-svobodilna fronta razkosanje Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enoAost svojih narodov, pod vodstvom velikega ruskega naroda, na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe. 4. V zvezi s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in sovjetske vlade, bo slovenski narod, po svoji narodnostni o-svoboditvi, sam odločal o notranji ureditvi Slovenije in njenih zunanjih odnosih. Osvobodilna fronta bo zadržala in z vsemi sredstvi branila te temeljne pravice slovenskega naroda. Temu patriotizmu, širokemu in demokratskemu programu O-svobodilne fronte, ki je združil slovenski narod, v borbi za obstoj in svobodo nasproti, so vstali petokolonisti kot Natlačen in Erlich, a njima so sledili reakcijonarji vseh barv. jih in najznačajnejših divizij v Jugoslaviji. Oni so se prikradli j grajale so nove zahteve, za ka si kot političnih forumov, ali pa organov oblasti — je bila zajamčena z enotnostnim vodstvom Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte. Z razvojem narodno •- osvobodilne borbe in njenimi vse večjimi uspehi na v znani rudiiik živega srebra v Idriji ter z minami uničili instalacije in naprave za črpanje vode. Rudnik je poplaven, a za njegovo popravilo je treba najmanj leto dni. Težak je ta u-darec nemški vojni mašini, ker Idrija je po velikosti drugi rudnik živega srebra v Evropi. Od posebnega značaja so o-peracije N. O. V. Slovenije v o-nih slovenskih pokrajinah, katere so spadale pod "veliki Reich" in na katere nemški o-kupator najbolestnejše reagira, kar je popolnoma razumljivo. To ni več balkanska periferija terih izpolnitev so bili potrebni novi organi. Oni se razvijajo pod okriljem Osvobodilne fronte (Upravna komisija s svojimi raznimi oddelki), ki se formalno še niso razdelili od sploš-no-političnega gibanja slovenskega naroda. Formalno razdvajanje organov državne oblasti od foruma Osvobodilne fronte je izvršeno šele z odlokom Prvega zborovanja Slovenskega narodno - o-svobodilnega sveta, ki se je vršilo 19. in 20. februarja tega leta. Plenum Osvobodilne fron-"evropske trdnjave" v katerih;te, se je že na zboru poslancev se morajo lahkoverni publiki, | slovenskega naroda, ki se je vr-akcije partizanov prikazati kot j šil v Kočevju od 1. do 3. okto-delo roparskih tolp. Partizani so | bra 1943 leta konstituiral kot vstopili — in to kot organizira-j vrhovno zakonodajno in izvr-na in dobro oborožena vojska i šilno oblast slovenskega naroda — v samo "trdnjavo", izza me- j pod imenom: Slovenski narod-ja Reicha, da s svojimi puška-i no - osvobodilni svet. Z odloki Od začetka so se oni t^rili dokaž<|o HUlarju, da atajw-. Prvega zborovanja SNOS-a so proti Osvobodilni fronti na ta s k a ni nikdar ne bo postala j realizirani odloki drugega zbo-način, cla su) škili rniikxiiisnost "eniSk:!' rovaiij* o l:gT,ijenj,i in razdeljevali vrste slovenskega naroda. Ali, ko vse to ni moglo odvrniti slovenskega naroda od oboroženega boja proti okupatorjem, tedaj so se prijeli o-rožja in — skupaj z okupatorji, Silen odmev je imel nedavni i Jugoslavije kot demokratske, pohod ene naše divizije v šta-! federativne državne enote. Na- ša borba v celi Jugoslaviji se približuje svojemu zmagoslav- jersko, izvršen pod najtežjimi o-koliščinami — globoki sneg in neprestani^ boji z Nemci, ki so: nemu koncu — a da moremo nad našo divizijo poslali 20,000 dejstvovati pri nujni zaoštritvi i kot njihovi hlapci — šli v boj • svojih vojakov s tanki in arti- te borbe m zajamoiti narodom i proti svojemu lastnemu naro-1 lerijo. Ali vseeno niso uspeli, i nje sad, nujno je da pristopimo I du. Pod geslom "borbe proti ko- da jo vržejo iz štajerske. Ona'k izgraditvi nove državne obla-munizmu" zedinili so se odpad- je ostala na svojem ozemlju, a,sti z vec sistemi, z javnim smo- .i .0....? _____? _ J______• f r»r»m c r>o Sa. niki slovenskega naroda, ki so stoteri novi bojevniki so pristo- trom, s popolno zavestjo, ne sa-pili v njene vrste. ; "lo o zahtevah sedanjosti, kj Treba je povdariti skrb, kate-letalno rastejo, ampak tudi o ro glavni štab N O V Slovenije I ^htevah bodočnosti. S tega posveča vzgoji vojaških kadrov.letališča je Prvo zborovanje _______________V ta namen je organizirana o-1 SNOS-a izdalo odlok, da se iz- Lea Rupnika in izpremenili v ficirska šola glavnega štaba z volijonamdno-osvobodilniod. navadno bando roparjev, nasil- več oddelki za razne vrste o-' ° ° ° rozni , o nikov, požigalcev in ubijalcev^rožja. V šoli predavajo oficirji'dr^^": — popolnoma izolirano od naro-, bivše jugoslovanske vojske, ka-! Slovenije v sestavu federa iv-da. ' ! terih število v vrstah NOV ne Jugoslavije. Odbori Osvo- se klicali z raznimi imeni: "bela garda", "plava garda", "redna jugoslovanska vojska domo-j vine", ter se tekom vojne znašli pod "domobransko" zastavo 2. Partizanska borba v Slo-I veniji se je že od samega začetka naslanjala na formirano po-! litično gibanje, katero je zajemalo večino slovenskega naroda. S tem se lahko pojasni, ka- Slovenije se je posebno po kapitulaciji Italije dosti povečalo, ko so se mnogi od njih rešili u-jetništva in prišli, da se bojujejo za čast in svobodo svojega bodilne fronte ostanejo še dalje forumi političnega gibanja, ki izražajo moralno - politično edinost slovenskega naroda. Naša nova demokracija, katera omogoča najširšim narod- naroda. Te oficirje ni mogel pri-ko so se partizanske enote mo-, dobiti za službo Hitlerju agent, gioje'm resnično udejstvo gle obdržati na tako malem; Draze Mihajlovič Drago No", y^nje v upravljanju, v reševa prostoru, prepredenem z gosto; vak, ki je skupaj z Dobrosavo vprašanj narodnega železniško mrežo in cestami in Jevdjevičeb in Gestapo organi- življenja _ je globoko Vkore- pcsejanem z mnogoštevilnimi ^ ziral v Sloveniji takozvano "red-sovražnimi postojankami. One no Jugoslovansko vojsko v do- so se vzlic temu vzdržale, jpre-brodile vse krize, izdržale vse sovražnikove ofenzive in pre-rastle v pravo vojsko, dobro ninjena v slovenskem narodu. Niti enega količkaj važnega političnega, ekononiskega ali kateregakoli vprašanja ni, o katerem se ne razpravlja na konferencah in sestankih na osvobojenem ozemlju, to celo tudi na ozemlju katero kontrolira sovražnik. J^utf S^a/ts čt mmframiBi movmi. Politično in kulturno delo v NOV Slovenije je zelo živo. Vsaka brigada tiska svoj me-organizirano, disciplinirano in sečnik, poleg žepnih in zidnih Icboroženo. ; časopisov, ki izhajajo po četah Narodno - osvobodilna voj- in bataljonih. Februarja tega ska Slovenije, kot sestavni del leta je izšlo 28 brigadnih in di-N O V Jugoslavije, je organizi- vizijskih časopisov. "Partizan-rana v dveh korpusih in nekoli- ski dnevnik", katerega izdaja; zborovanja AVNOJ-a so pretre-ko partizanskih oddelkov, a svo-' glavni štab NOV Slovenije, iz-1 seni na zborovanjih, konferen-je glavne akcije izvaja na zelo | haja dnevno v 2,000 izvodih. cah in sestankih, pri katerih je važnih železniških progah, kot j Vez med vojsko in narodom so: Zidani most — Ljubljana — je zelo pristna. Slovenski narod Rakek, Ljubljana — Trst. Polni nikdar imel vojske. Vstvarilj solucije AVNOJ-u, Nacionalne-teh železniških progah Nemci | jo je danes, pod najtežjimi po-1 mu komititu in iviaršalu Titu. V oskrbi je jo svoje vojske v Italiji,: goji, in je na to upravičeno po-1 teh resolucijah je izraženo po-po njih se vrši prevažanje nem- nosen. Gledal sem, kako je na j polno zaupanje naši narodni jških trup v Jugoslavijo, na velikem narodnem zborovanju v|vladi. To in pa mnogoštevilne i vzhodno fronto in obratno. Črnomlju, ljudstvo pozdravljalo izdaje referata maršala Tita, ki i N. O. V. Slovenije jc prenc- j vojsko, ki jc dcfilirala pred go- ga jc podal na Drugem zboro-s'u, še pred kapitulacijo Italije, Ivorniško tribuno. "Naša vojska" vanju AVNOJ-a, katere so iz Na primer, odloki drugega sodelovalo čez 300,000 ljudi, a z njih so poslane neštevilne re- dale razne organizacije Osvobodilne fronte od Koroške do Bvoj oboroženi boj čez meje Ju- j—- so govorili ljudje medseboj. gosiavije v Avstrijo in Italijo.;V teh priprostih besedah se je Ta borba je postala še bolj zna-' izražala ljubezen, navdušenje in I beneške Slovenije, potrjujejo čajna po kapitulaciji Italije. Ob'nada. j kako širok, vseljudski karakter kapitulaciji so slovenski borci, | 3. Slovenski narod je prehi-ije imela ta politična kampanja, s pomočjo naroda, razorožili tel vse druge narode Jugoslavi-1 Vključen je ljudstva v oblast, šest italijanskih divizij, kar jet je v graditvi naše nove držav-1 zmožnost da samo rešuje vpra-omogočilo, da se v slovenskem ne oblasti, in v tem nam morelšanja, katera življenje prinaša delu Istre, v slovenskem Pri- vsem služiti za vzgled. : na dnevni red, ho najboljša uiurju takoj oisaui-siru ip obo- Narodno -^uvubodilui odbori,' zdravilu proli birukratkmu, ko- likor se on tu pa'tam, poizkuša vriniti v naše vrste. 4. Ko bodo bodoči kulturni zgodovinarji proučevali našo veliko dobo, jih bo navdušil veh-ki trud, ki ga je narodno - o-svobodilno gibanje vložilo za kulturni podvig ljudstva. Ta trud bo zelo visoko ocenjen, ker je izvajan pod zelo težkimi o-koliščinami, ko so morali bojevati se za najbitnejše stvari; za list papirja, za svinčnik, za knjigo in za količkaj primeren prostor, — ko so naši kulturni delavci stradali in prenašali vse vojne težave, ali delali in ustvarjali, pri zavesti, da ne delajo samo za junaško ljudstvo, ampak tudi za ljudstvo željno in žejno vsega kar je lepo in plemenito. O naporih Osvobodilne fronte na kblturnem polju mogla bi se napisati cela knjiga. Omejil se bom samo na najvažnejše in najkarakterističnejše kolikor mi dovoljuje okvir tega članka. Izvršilni odbor Osvobodilne fronte obrača veliko skrb o-snovnemu šolstvu in brž, ko je ustvarjeno prvo svobodno ozemlje v Sloveniji (maja 1942) odprte so tudi prve osnovne šole. P r i Izvršilnem odboru je u-stanovljen Progresivni oddelek, ki je imel svoje referente po o: krožjih. Njegova naloga je bila, da organizira pouk, da pripravi učne knjige in da se briga za vzgojo prosvetnih delavcev. Danes je na osvobojenem ozemlju 318 osnovnih in ena meščanska šola. Pouk v osnovnih šolah vrše 2—3 krat na teden potujoči u-čitelji, kar z ozirom na primanjkljaj obleke in obutve omogoča večjemu številu otrok, da obiskujejo šolo. Ker ni zadosti u-čiteljev in učiteljic, ki imajo strokovno izobrazbo, v mnogih šolah poučujejo srednješolci in celo izobraženejši vaški fantje in dekleta. Vprašanje strokovno izobraženega učiteljstva je posebno težko v Istri in Primor-ju, kjer je italijanski fašizem izvajal piolitiko prisilnega poitali-jančevanja in onemogočil šolanje slovenskega učiteljstva. — Ljudstvo je tam, takoj po kapitulaciji Italije začelo odpirati svoje osnovne šole in postavljati za učitelje izobraženejšo mladino. Za čitanke si pomagajo z mladinskimi listi "Slovenski pionir" in "Mladi naraščaj". V začetku tega leta je #vr-šilni odbor O. F. ustanovil znanstveni institut, v katerem za sedaj dela 15 znanstvenikov. Institut je osnovan s smotrom, da s svojim znanstvenim delom danes pomaga narodno - osvobodilno borbo in da pripravi načrte za obnovitev dežele po o-svoboditvi. V njem delajo zgodovinarji, pravniki, ekonomisti, elektro - inženirji in rudarski inženirji. Oni se bavijo s problemi novejše politične zgodo-. vine slovenskega naroda, zbira-j jo gradivo za zgodovino narod-I no - osvobodilne borbe v Sloveniji, preiskujejo škodo, ki jo je vojna nanesla gospodarstvu Slovenije, kot tudi vprašanje gospodarske obnove, zbirajo podatke o režimu okupatorjev z ozirom na mednarodno pravo, preučujejo vprašanje vojne škode, izdelujejo načrte o raznih tehniških vprašanjih itd. NaTuadniško delovanje v Sloveniji, ki je — kot po drugih ■ naših pokrajinah — pričelo z I šapirografiranimi zvezki in žepnimi časopisi, je zelo živahno in I raznovrstno. Najbolj razširjen list v Sloveniji jc organ Osvobodilne fronte "Slovenski poro-|čevalec", ki izhaja že peto leto kot tednik v nakladi od 20 do 30 tisoč izvodih. Izza njega je , "Kmečki glas" podeželski list, ki izhaja vsakih 14 dni v i.akla-di od 20,000 izvodov, pa "Ljud-pravica", organ Komuni- stične stranke Slovenije, žena", "Mladina", "Mlada pest "Pionir", "Slovenska revoluci' ja" (revija Slovenskih krščanskih socijalistov), "Zdravstven' vestnik", in še mnogo drugih' po vseh krajih osvobojene in neosvobojene Slovenije. To, kar omogoča široko, sko in premočrtno kulturno de* 10 v Sloveniji, je povrh vseS®-obilno sodelovanje slovenske ^ teligence v narodno - oivobc dilnem gibanju. Več sto slov® skih intelektualcev - profes"'; jev, zdravnikov, inžinirjev, teljev, odvetnikov pisatelje*' skladateljev, slikarjev, kip^ jev, itd. je pristopilo v b<"". skupaj s svojim narodom skupaj ž njim prenaša vse tez^ ve osvobodilne vojne. sem docenta ljubljanske unive^ ze, ki je za časa nemške ofe" žive jeseni leta 1943 nosil ^ njene partizane. Slovenska teligenca je v teh težkih ča^ dokazala, da je zvesta svoje® narodu. , 5. V borbi za svoj srečnejšo bodočnost, sloven= narod je pokazal svojo no življensko silo. Ona se ^ ža v bojih njegove vojske, graditvi države, v kulturni lavnosti in vseh drugih ma'' ^ stacijah narodnega življenja- ^ 11 ona se najsilnejše sk% formiranju novega sloven^ človeka. Nekdaj se je eden največjih sinov slovenskega roda, pisatelj Ivan Cankar, !žil na hlapčevski duh, ki J® strupil dušo njegovega /<-»T 1,1 .. ■ imen® I "Narod - hlapec" je Slovence, trpko in razžaU®" ker je hotel, da bi njegov rod bil narod - bojevnik. ko se je nad tem narodom ^ grnila smrtna nevarnost, ^ I malo - dušnikim izgledalo-1 vse izgubljeno — on je ^ I našel moči, da se dvigne ^ j proti ogromni tujčevi sili. k' je prinašala pogin. ^ Slovenski narod je mi leti odločil, da je boljše ^ ^ no umreti, kot bojevnik, K" j sprejeti suženjski jarem tem jarmom bedno hirati. v usodnem trenotku svoje dovine, poslušal zaobljubo ^ jega velikega sina, Fra" Prešerna: "Manj strašna noč je v zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnevi." črii^ Novi slovenski človek J® vere v sebe, ponosa, sa: sti, ali ni narodnostno on.# 16 J Po svojih koncepcijah on do'_ ^ I goslovanski, slovenski sV" j mislec, kateremu so j najnaprednejše težnje i Novi jugoslovanski patr'° ni nikjer tako močan i vseljudski k o t v Slovei^'j^ ^ prav posebno v krajih, ki li pod jarmom fašistične j, je. Slovenci vedo, da mokratični in federativni slaviji še močnejši in si^ i y ši, da se nikoli več nc lostno leto 1941. . ^ Okupator in odpadnil^' venskega naroda, razno garde, agenti Draže -it' ča in kairske "vlade" Ki vi švabebranci in o s t a * vredneži morejo vršit' gnusne zločine, morejo P j,j If ti in ubijati, ali ni je sile-mogla zlomiti borbeni "'''.j.iti' venskega naroda, ga zap® poti, po kateri on, v pon''® )ei' slovanskih narodov, ze ncomajano stopa. tn WHERE THE FUEL'' of It tfikes. 12,500 gallons ' line to train one pilot. 23. avgusta, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Marta Ostenso STRASTNI BEG Odvažanje ranjencev (Nadaljevanje) IV v dan, ko je bilo ozračje se sveže in hladno, je Kaleb od-iinil v Yellow Post. S ven je Skrivoma oprezoval ter ga videl, ] Vif Mahoma je osed- ^ konja in odjezdil proti južni ® t'ani okoli Kalebovih njiv ter ospel do neiztrebljenega goz- vf °^istran izsušenega jezeri-sca. južni njivi v doslišni od-^ Jenosti od ograje je zagle-^ Judi to. Ko je sprevidel, da J® opazila, je skočil s konja, egel v visoko travo in uprl oči Pfoti oblakom. ^ Judita je zapeljala stroj k konja in se ^zila skozi gladko žično inrežje. Vedela je, da se Sven f Je skriva. Preden se je uteg-^ a ozreti, jo je zgrabil za glež-da se je prekucnila nanj. a sta se spričo te burčice asno zasmejala. Toda hipoma se Juditi udrle solze. Sven jo jgv k sebi, kjer se je, kal mu v naročju, bridko jo-da bi bila mogla izpre Sovoriti. či draga Judita, ne po- ji je prigovarjal prijaz-? ^ JO ujčkal v naročju kakor '. -j' za Boga, je z mo-jjje. Pridirjal sem k J) čim sem dobil prvo prili-j, kuja in joče nad me- J. Je 11 to hvaležnost? Slu-di'aga Judita, ljubim te in J, kmalu odvedem odtod, ka^' K^^^ kmalu. Kaj mi je mar, bo pozneje z nama. Kaj me-s, dušica?" je sedla in si obrisala 1 Sven je pokleknil in jo rol Nat(yjo je objel z obema ama okoli pasu, jo tipal,po ' ®cih, rokah in prsih. "Drobna Judita!" je vzkliknil. Cel več te ni od majhne dekli-je s teboj ?" Svi "Ne morem prenašati več, tal^^ bom," je zašepe- s tresočimi se ustnicami. šla kar sedaj z menoj, se je ozrla po senožeti. je poskakovalo ob misli, Pobegne s Svenoni v tisti Srce da Bolniške ambulance so se razvrstile na obrežju v Norfolk, Va., kjer se je izkrcalo prve mornariške žrtve p^i invaziji Evrope. Ranjence se je pripeljalo na bolniški ladji "Refuge." Čim bo stanje ranjenih mornarjev dovoljevalo, se jih bo premestilo v bolnišnice v bližini njih domov. Pričakuje se, da se bo večina teh fantov lahko povrnilo v boj. Bombing With Half a Tail ljubki, prijetni svet, odkoder je prišla Linda, in kjer bo njegova na veke. Zdelo se ji je, da bo zblaznela, če bo ostala le en dan še v nemi oblasti Kaleba Gara. Razen tega se je bližalo še nekaj, za kar Sven ni vedel. Morala bj mu bila povedati. Vprav zdaj bi mu bila morala razodeti. In če bi mu odkrila, bi jo prisilil mahoma pobegniti z doma. Morda bi bilo bolje počakati do konca žetve. Tedaj bo Kaleb nemara že pozabil sekiro. Prištedila mu bo vsaj stroške za najemnika. Judita je sklenila, da zdaj še ne pove Svenu svoje skrivnosti. "Počakaj, Sven, da požanjemo," je odvrnila. "Oh ta žetev! Hudič vzemi žetev!" je vzkliknil nestrpno. "Najprej košnja, a zdaj žetev! Meniš li, da bi bil prišel domov, če ne bi bilo tebe? Lahko bi jim bil poslal denarja, da bi! si bili najeli delavca." i "Toda prestregel naju bo, Sven, in me vtaknil v ječo," je ugovarjala. ,"Ječa — glupost! Prej bodo njega vtaknili v luknjo!" Judita si ni dala izgnati strahu, zato sta sklenila počakati do konca mlatve. še enkrat se je privila nanj ter mu ležala tiho v naročju z občutkom razkošnega počitka in udobja. Nato se je splazila skozi ograjo in sedla na stroj. Sven je skočil na sedlo in ji mahal s klobukom v slovo, dokler ni izginila v daljavi. Gladko rumeno žito je padalo za njo v dolgi lehi. DVAJSETO POGLAVJE I Mark Jordan je bil že v Jo-hannesonovi trgovini, ko se je Kaleb pripeljal. i Klovaczevi konji so bili privezani med vitkimi brezami ob ce-1 sti za cerkvijo in na vozu je le-i žala dolga krsta iz sirovih, pre-' cepljenih topolovih brun in! obita z deščicami. V krsti je le-! žalo truplo Antona Klovacza. !Rad bom storil vse, kar mi bo gami, razumete? Izginite, da ne Mark je kadil pipo in se na-' mogoče, toda sami vidite, ka-: povem vsemu svetu, kaj ste, vi slanjal s komolci na prodajalno i ko je." Ponovno je privzdignil pavliha. Vi in tista lepa šol-mizo, ko je Kaleb vstopil. Ka-i obrvi in zamahnil z obema ro- j maštrica — eh —" jkama, kakor da bi bil hotel iz-1 ANTI-AIRORAFT SHOT AWAY half the tail- of the big Halifax bomber shown in this picture taken at the moment when the ^ilot, in spite of this damage, is carrying on with the job of unloading his bonEibs on enemy concentrations in France. This was during one of the R.A.F.'s heaviest bombings in support of the advancing Canadian and British ground troops. The damaged plane completed its assigned operation and managed to return to bus«. %%:IA C SPOMIN I>.'^Ej°®^'ETNICE smrti našega t-O^r^'^-'ENEGA IN NIKDAR 'Ljenega soproga IN OČETA leb ga je ošinil z naglim pogle-j""""j",*", j Mark je iztegnil roko. Stisnil dom in stopil h gručici moža-, precej brezupen položaj ^ deanico Kaleba za v,-at, ga karjev, ki so pričakovali tam | G za e\e. | privzdignil s tal in ga držal ne- ostalih udov cerkvenega zbora, i Mark je vkljub premakova- kaj časa bingljajočega v zraku. Nepričakovano in tiho je pu-, j-jjy stisnil zobe. Možakarjeva Nato ga je zgrabil za okrajke drsal k Marku in obstal pred njim, zataknivši levi palec v žep telovnika, in je drgnil ključ od pisarniške omare ob svojo srebrno žepno uro. Z drugo roko si je zamišljeno gladil brado. uglajena predrznost ga je raz- suknje in ga treščil v gručo str-burila malone do besnosti. "Pre-' mečih kmetov, da se je opotekel mislite dobro, kar govorite o padel. veri Antona Klovacza, Kaleb i Gare," je dejal mirno. "Odloči-; ^led od jeze je stal Mark nad ., te se in se držite svojega sklepa.' nJim. "Prekliči svoje besede, "No, tudi s tem se torej i ^oda zapomnite si, da tudi An-k«i? se ie nasmeh-Klovacz ne berači pri vas. Za nič, niti za grob." hudič, sicer ti zavijem vrat!" je zakričal. Kmetje so napravili prostor in Kaleb se je počasi spravil na noge. Skrbno si je otresel prah z obleke in izravnal škrice in okrajke svoje drage salonske suknje, ki jo je bil oblekel za to priliko. "Ne vem, da bi bil rekel kaj takega, kar bi moral preklicati," je dejal Kaleb in se sladko nasmehljal. "Pp mojih mislih je mala učiteljica predobra za kateregakoli moškega. Hi, hil" Ko je stal Mark s stisnjenimi ustnicami pred Kalebom, je ta potegnil iz' žepa srebrno uro. "čas je, da pričnemo sejo, gospoda," je izpregovoril. Ste li vsi pripravljeni? Ako ste, potem odidimo v cerkev!" Kmetje so se presenečeno spogledali. Mark je z mrkim pogledom stopil proti vratom. Na pragu se je ozrl. "Prihranite si sejo, Anton Klovacz ne bi imel počitka v zemlji, v katero bi ga stlačil Kaleb Gare," je dejal in odšel. Kaleb je gledal za njim in oči so mu plamtele pod težkimi obrvmi. "Hi, hi! Obžaloval boš to, dečko! Obžaloval boš to," Je mrmral sam pri sebi. Vsi kmetje brez izjeme so bili v mučni zadregi. Mark je opazil, da Klovaczev fant še sedi na vozu. "Poženi k misijonarski postaji, sinko," mu je dejal prijazno. "Tam imajo več prostora." Tako sta se odpeljala k nad dvajset milj oddaljeni postaji katoliških misijonarjev na jugu. Pot tjakaj je bila dolga in grapava. Le redkokdaj so jo rabili in je bila potemtakem zanemarjena. Precejšen kos poti je držal skozi gozd, kjer je ozračje dišalo sladko po sušečem se listju. Rdeči slapovi brusničev-ja so viseli čez cesto in kristav-ci ao bili obloženi s šopi voščenega sadja, ki je že pričelo rdeti. Dan je bil pokojen, le kdaj pa kdaj je nenaden piš zvrtin-čil suho listje na poti pred vozom. Fant je sedel poleg njega vso pot tiho ko smrt in se ozrl kdaj pa kdaj proti krsti na vozu. Sirove deske krste so enolično ropotale pod platnenim po-grinjalom, odskakovaje od voza, ki je drdral brez konca in kraja proti postaji. Solnce se je že dvigalo proti poldnevu, vročina je pritiskala ter iztisnila konjema iz črnih bokov blesteče se kapljice znoja. Mark in mladi voznik sta sprevidela, da se bosta morala ustaviti pri kakem naseljencu ter nakrmiti in napojiti konja. (Nadaljevanje) ukvarjate, kaj?" se je nasmeh Ijal Marku in dvignil obrvi. Mark je ostal miren. "Kolikor je v moji moči," je odvrnil in osorno pogledal. Vesel je bil, da je Klovaczev fant ostal zunaj pri vozu. "No,* dobro, čemu pa ne, čemu pa ne," je dejal Kaleb s preudarkom. Globoko je vzdih-nil in nadaljeval: "Seveda, nedvomno razumete, kako težko nam je cerkvenim udom s taki- Kalebu so se oči zožile do zastrtih zenic. "To se vam bo, utepalo, mladec, to se vam bo utepalo. Pokažem vam vkljub vaši mestni oliki, da bi Anton Klovacz le še mogel beračiti pri meni. Njegovo zemljišče ni tako daleč od mojega, da ju ne bi mogel spojiti." Mark je pobesnel. Zdajci mu Joseph Dolenc ki jc * v Hcpu zaspal večno spanje "hc 23. aveusta 1943. *^0 lot kftf 1c žc minulo, si dom. kcr 5J0 težko je pri srcu, mi zadevami. Odgovorni smo za upravo in se ne moremo iz-1 je privrela jeza na dan. "Po ogniti tem«. Veseli me, da bom tem vas je torej skominalo? prvi, ki bom storil za nejever-i No, kar vzemite ga. Niti ene nika vse, kar mi bo mogoče. I KlovaczeVe njive ne dobite, do- mora-! kler bo vlada pravica v Ame- Ker ste prišli iz mesta, te^ kajpada vedeti, da moramo čuvati v prvi vrsti svetost cerkve in cerkvenega zemljišča. Dr, aaloslnl spomini za nas. Dr 'Sfii ill ljubljeni oče iti Tv, no '®' odšel si od nas, Uri v grobu počivaj ■oji -• uiauiio V glUUU MUUiVi "Ogu večno srečo vživaj. *^''aRi žalujoči ostali: ^Sh;pj,^ONIa DOLENC, soproga. • Mary uoročena Mozek. b, BBtW- JUSTINE, HELEN In ' ''čere. JOSEPH, sin, zet,,geraldine vnukinja. ir TO OUR FIGHTERS !3. av(j We'll ■ protect your families from run-r awaypi'ices. ^ TO OUR CUSTOMERS y/e ^uai^antec our prices are Ceiling Prices or Lower. riki!" Gruča V kotu trgovine se ,ie ozrla proti njima. Bili so večidel lahkomiselni kmetje, ki se I ne bi bili dosti pomišljali, ali I sinejo pokopati Klovaczcvo truplo na svojem pokopališču ali ne. Toda prešlo jim je v navado, da so smatrali v vsaki zadevi, bodisi veliki,ali majhni, Kaleba za voditelju. Markov očit-I ni odpor proti Kalebu je bil I večini od njih zabaven in po-1 všeči, I Kaleb je buljil v Marka in i je preteče nagnil glavo proti i njemu. Dvignil je roko in tleak-jiiil s prsti Marku pod nos. j "Glejte, da se poberete od-I tod, sicer vam zakurim pod nt*- JUŽNI SLOVANU Dolžnost je naša, da moralno in ma+erl-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN yOšLJITE SPODNJI KUPON: The United Committee of South-Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. F. Ime .................................................................................................. Naslov.............................................................................................. prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot "Contributing Member" istega. Vse čeke in moiiey-ordcre izdajte na ime: United Coininittce of South-Slavic Americans tt-" i . 'i ■■ I.. V- i. ..................' i "i ;i I II III Opomini glede raci-joniranja SLADKOR Znamke št. 30, 31 in 32 so sedaj veljavne vsaka za pet funtov sladkorja, do preklica. Znamka št. 40 je veljavna za pet funtov sladkorja za vkuha-vanje konzen, in sicer do 28. februarja 1945. MESO, MAŠČOBE Rdeče znamke A 8 do Z 8 so veljavne do preklica. PROCESIRANO SADJE IN ZELENJAVA Modre znamke A 8 do Z 8 in A 5 so veljavne do preklica. GASOLIN V 17 državah na vzhodu, je kupon A-12 veljaven do 8. avgusta. V drugih državah je v veljavi kupon A-12, in sicer do 21. septembra. ČEVLJI Znamki št. 1 in 2 z aeropla-nom v knjižici št. 3 ste veljavni do preklica. i! 8UYMOR(THANBEFOR{ 3 " ■\/' " " Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! French Give Americans Rousing Welcome # U.S. signal Corps Radiop/iolo REf{NES, FRANCE—Soundphoto—The entire population of Ren-iies turned out, to pive the Yankees a real flag wavinir celebration as they passed through the town. suuttlf U.S. M« liUSSIAN AIRMEN MET ONA HUSSIftN AIRFIELD STOP OF THE 3-WAY SHUTTIE BOMBmS ROUTE FROM HN5LANI>,Tn>SSlA AND honoffeo ijsn/tno^s/ Lieut. BRONISLAW aODLEW^KI, AN AMERICAN Of POLISH DESCtUrr, WHO JOINEP THE Polish aiR >0HCf WHEN HE n YEARS OLD, HAS BEEN decorated By "POLAND, Hit UNITED ilATtS AND GREAT BRITAIJ^,/ 0^£:R LOCUSr plague/ ■>-' BRITISH, AMERICAN, "RUSSIAN AND INDIAN TRooPi AND SCIENTISTS,WITH THE CO-OPERATIOI* OF THE BRITISH MIDDLE EAST 5UPPLY'cfNTVK,P£STRoY locust 5WARMS IN middle EAST TlHRlTORlES,/ UNITED NATIONS INFORMATION OFFICB • 610 FIFTH AVENUl. NEW YOIIK 20. N. Y JOS. ŽELE IN SINOVI « POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE, ENdicott 0583 Avtomobili In bolniški voz reduo In ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSK1 URAD: 452 East 152nd Street Tel.; KEnmore 3118 NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vasi hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 23. avgusta, 1944 ČRNA ŽENA Zgodovinska povest Priredil Javoran a 0 a a (Nadaljevanje ) "Štefan, ti nekaj veš, kar mi zakrivaš", je ves vznemirjen kriknil vojak; "tvoje poteze na obrazu razodevajo nesrečo. Vendar — lepo te prosim — nič mi ne zakrivaj! Povej mi vse, naj bo karkoli hoče, na vse sem pripravljen." "Res vem nekaj novega", je sedaj pristavil možek bolj mirno, "toda tako hudo pa zopet ni." "Povej, prosim te, povej mi vse!" ga je nestrpno priganjal vojak; "če mi kaj zakrivaš, bom še bolj nemiran in nesrečen." "Nigana je ušla pri trgovcu Štroblju", je povedal možek resno, pa mirno. "Sem si mislil, da bo kaj takega. Povej kako je ušla!" Možek je začel pripovedovati mirno in premišljeno: "Odkar si zapustil Krško in več nisi mogel obiskati Nigane, je zopet postala vsa drugačna; kar naenkrat se je popolnoma izpremenila. Štrobelj je pravil, kako je včasih jokala cele dneve, a potem se je nenadoma zopet začela smehljati, kakor bi ji bilo srce kipelo največjega veselja. Prigovarjali so ji in jo tolažili, a za vse take besede je ostala gluha. Na vse mogoče načine so jo poskušali prepričati, da ti ne moreš zapustiti svoje službe; a vse zaman. Kdor le hoče, je odgovarjala, lahko stori vse. Zadnji teden je postala- še prav posebno čudna; polastila se jo je neka čudna naglica in nepokoj, če jo je kdo nagovoril, je divjfe krožila očima, nemirno tekala od okna do okna/ včasih pri oknu nekoliko postala, se zamišljeno ozrla skozi okno na prosto, a kakor obstreljena zver zopet bliskoma odskočila in tekala dalje po sobi od kota do kota. Ko je pa izvedela, da si ti s svojimi tovariši zapustil mesto, tedaj jo je obšla neka velika strast in razburjenost, kakor še nikoli prej. Zagotavljali so jo, da se kmalu vrnete in da nisi šel dalje kakor kvečjemu do Ljubljane. Pa vse to je le povečalo njeno blaznost in neprestano je kričala: "V Ljubljano, v Ljubljano in na Gorenjsko!" — — Slednjič se je pa nekega dne nenadoma čudovito pomirila in ostala do večera v svoji sobi. Ko se je pa zve-čerilo in gospodarja in gospodinje slučajno ni bilo doma, je podarila najmlajšima Štroblje-vima otrokoma bisere in drage kamne — in potem je izginila." "Jezus, Marija!" je zakričal Bregar, "torej namerava nekaj strašnega, gotovo je že tu v o-bližju! — Ali še kaj veš, Štefan? Povej! Govori!" "Na Kamnjeku in v okolici zopet straši črna žena," je pristavil možek kolikor mogoče mirno; "toda ne boj se! Zalka in otrok sta na varnem, nič se jima ne more pripetiti. — Predvčerajšnjim so jo prepodili od tvoje hiše Gorjanci in Anželj; in včeraj je zopet zasledovala nekaj vojakov." "Katere?" je burno vprašal France. "Bilo je šest tvojih tovarišev, ki so s teboj vred prišli iz Krškega. Šli so na Brda in tedaj so opazili za seboj črno ženo." "Vse se vjema," je bridko vzdihoval Bregar; "Nigana gotovo misli, da sem med onimi vojaki tudi jaz in da sem zopet šel k Zalki ... Na Brda moram iti — takoj — takoj, da zabra-nim najhujše zlo, največjo nesrečo, če ne bo že prepozno." Pri teh besedah je France nemo zrl v tla kakor okamenel in sapa mu je zastajala v prsih. - "France, bodi pameten, pomi- ri se!" ga je pomirjevalno nagovarjal krošnjar; "vsa tvoja skrb je nepotrebna! Zalka in otrok sta strogo zavarovana. Poslal sem Pušavca iz Bodešič in Grahka s Sela nalašč zato na Brda in jima zapovedal, naj pazita na Zalko in otroka, naj ju varujeta, ker sta v nevarnosti pred črno ženo. — Zalko straži-jo krepki možje, ki jo niti ^a trenotek ne bodo izpustili izpred oči." "Hvala ti tisočera za tvojo skrb in previdnost, Štefan," mu je odgovoril France s tresočim glasom še vedno razburjen; "pa vendar moram tjakaj, na Brda, in sicer nemudoma, takoj! Dokler se Nigana ne bo sama prepričala, da je vsa njena ljubosumnost brez podlage, bo za Zalko še vedno obstajala nevarnost. Štefan, ne poznaš 'še popolnoma ciganov. Njihova strast je strašna, nedopovedljiva, zviti so in iznajdljivi, da bi si ne mogel misliti, in v svojih maščevalnih naklepih so tako drzni in odločni, da premagajo vse zapreke. Sredi iz utrdbe, iz zidovja, da, iz srede urejene čete si poiščejo in vzemejo svoj plen. — Niti za trenotek se ne smem več obotavljati, marveč takoj moram na Brda, takoj!" "Če je tako, grem s teboj, France; sam ne smeš iti, brezpogojno ne." "Hvaležen ti bom za spremstvo. Gotovo bom potreboval tvojega sveta in tvoje pomoči." Bregar je bil mrzlično razburjen in je neprestano silil, da morata takoj oditi. To pa kroš-njarju ni bilo povsem všeč. Najprej se je treba z jedjo pokrep-čati, takoj je določil Štefuljček, potepi bodeta lahko toliko hitreje korakala. France je le s težavo brzdal svojo nepotrpežljivost in nestrpnost ; ker je pa uvidel, da je nazadnje vendar še najbolje, da se ukloni modrosti in previdnosti Kroparskega možka, se je pokoril njegovim odredbam. Ker se je možek še vedno o-botavljal, ga je France še sil-neje priganjal, rekoč: "Štefan, hitiva; skoro obupujem, da bi se vse srečno izteklo. Kac noče mi iz glave misel, da se pripravlja strašna nesreča — in midva bova prišla prepozno, ah, prepozno — in moje slutnje me ne varajo." "Tvoje slutnje so samo izrod-ki strahu in prevelike skrbi . . . Počasi in gotoro je vsepovsod boljše, kakor nepremišljeno in slepo; če namreč človek v važnih rečeh ravna neprevidno in prehitro, se lahko vjame v zanj-ke, iz katerih ga živ krst več ne more rešiti." Med takim razmotrivanjem sta korakala precej hitro proti cilju. Ravno sta dospela na o-bronke gozda pod Kamnjekom, ko zaslišita raz skalnih špiko-vih sten precej močan krik, ki je odmeval močneje. Možek je nekaj časa napeto poslušal, na to je splezal na bližnji mecesen, prisluškoval nekaj časa in ko je spoznal glasove, je bil zopet hitro kakor veverica na tleh, zapovedal Francetu, naj ga počaka nekaj minut in potem je odšel proti smeri, odkoder so prihajali glasovi. Tako je ostal France nekaj časa sam; srepo je zrl v daljavo, po glavi so se mu podile strašne misli in slutnje, domišljija mu je slikala v najrazlič-1 nejših podobah nesrečo, ki ga utegne zadeti. Takq je stal nemo, v strašnih dušnih bolestih; sapa mu je zastajala v grlu, srce se mu je krčilo in trgalo. Štefuljček se je kmalu vrnil in predramil vsega bledega in prepadenega Franceta. Ko ga je ta opazil, ni mogel več premagati svoje nestrpnosti. "Lepo te prosim, Štefan; za božjo voljo te prosim," je zakričal, da se je močno razleglo, "hiti, hitiva, sicer bo vse zamujeno!" V naslednjem trenotku je možek že stal tik ob Francetu in hitrih korakov sta šla naprej. — Iz Bohinja sem so se nad Triglavom podili v grozotnih podobah črni oblaki. Trigla-vovi ledeniki so se kadili od megle, kakor bi goreli; snežniki so se zdaj pa zdaj še pokazali v strašnem žveplenem ognju, kadar je kak solnčni žarek mogel prodreti goste oblake; po planinah so se preganjale težke, debele meglene pošasti, katere je podil močan veter, dokler j i h ni ob kaki skali razcepil in razdrobil na tisoče koscev, ki so se The Lovett Shooting pa kmalu zopet združili, se podili dalje in zelenim livadam pod seboj dajali strahovito bledo barvo. "France, navsezadnje naju še doleti nevihta, preden bova na Brdih," je prekinil molk možek. "Strašno mi je tesno pri srcu," je pristavil France, ne meneč se za vremenske pojave; "vedno bolj slutim, da bova prišla prepozno; — v vratu me hoče kar zadušiti. Le naprej! hitiva! naprej!" (Dalje prihodnjič) Mali oglasi B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Zgubilo se je takozvano "lapel" broško, med Norwood Rd. in E. 61 St. Pošten najditelj je prošen, da pokliče HE. 7014. Mali oglasi CARMEL, CAL. — Mrs. Franccs And»ews, Carmel Valley, California socialite who has been before the Monterey Grand Jury but refused to testify on the advice of her attorney, in the fatal shooting of 19-ycar-old J@y Lovett. Young Lovett was found, shot dead, on. a spot across from the Andrews' Ranch gateway. He is claimed to have been shot by a 25 calibre bullet from the German made automatic pistol yhich it is alleged Mrs. Andrews customarily kept in her kd-room. KID VICTORY M-97 LjdČLt.:. ____^_ SWrnMlSiGT wiTH MFLES'above "water/uTs. Coast Guardsmen in Seattle demonstrate one of many combat swimming techniques which they will teach to members of their respective units after completion of a Red CroM water safety course for inatructgrg. Mike's Electric Service Ekspertno popravilo na vseh izdelkih pralnih strojev in vacuum čistilcev. Delo jamčeno — cene zmerne. 11706 Union Ave., WA. 1895 BONDEX WAT E R PROOF CEMENT PAINT R to. U.S. PAT. OFF. STENSKI PAPIR tisoče vzorcev Linolej, barva, itd. J. BERGER 6919 Superior Ave. EN 3659 852 E. 185 St. IV 6250 Želi se Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 R 61 St. HE 2730 Gostilno z D-5 licenco dober biznes in zidano poslopje s 8 stanovanji ter 2 trgovinami. Dobri dohodki. Lastnik ima dvoje prostorov in mora enega prodati. Cena $36,000. Zglasite se na 404 E. 156 St., blizu Waterloo Rd., IV. 5110. 31 STADIUM, 4 DNI prične četr- AVG. tek zvečer Pop. nedeljo, 3. septembra INTERNATIONAL THRILL CIRKUS SVETOVNA NAJVEČJA PREDSTAVA * NA PROSTEM OSEBNO Terrill Jacobs in njegova svetovno znana predstava z živalmi DOLLY JACOBS Leopardi—sloni Poleg 1000 drugih igralcev 50c, $1, $1.50 poleg davka Rez. sedeži za otroke po % ceni . . . R-nrt.. P«Wic Hali Vstopnice pri s «9 Euclid kupiti bicikel za dekleta. Mora biti dobro ohranjen. Kdor ima naprodaj, , naj sporoči naslov V uradu tega lista. HE. 5311. V najem se odda stanovanje s 6 čednimi sobami in kopalnico. Najemnina zmerna. Nahaja se v okolici Norwood Rd. in St. Clair Ave. Pokličite KEnmore 0377. CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofingi Service 1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767 OHIJSKO VINO (Najboljše vrste) S2.50 GALONA EMERY'S BAR 961 Addison Road Odprto do 2.30 zj. Popravljamo radio aparate, pralne stroje, vacuum čistilce ter prodajamo nove dele za popravila na pralnih strojih. Pridemo iskati in pripeljemo nazaj ST. CLAIR APPLIANCE AND REPAIR SHOP 7502 ST. CLAIR AVE, Varna in solidna investicija V vojnem ali mirnem času Prvovrstno zidano apartment poslopje z letnim dohodkom $3,-250.00. Idealno, da v enem stanovanju živi lastnik. V t!fej okolici se čim več Slovencev naseljuje. Severno od St. Clair Ave., blizu Gordon parka. Jezero, hot house in vrti. Zmerna cena. Pokličite lastnika tekom dneva CH. 4050, ali po 5. uri popoldne: PO. 0049. Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov In "draperies." PABKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih F. J. MARTIN CO. Ekspertna popravila na radio aparatih, ledenicah in pralnih strojih. Poskusite nas. 7207 Wade Park Ave., EN. 4690 ZA PRIHRANEK — PRIMERJAJTE NASE CENE Pohištvo, preproge, peči, električni pralni stroji, ledenice, radio aparati in godbeni inštrumenti. SMERDA'S S8W Broadway Preko 30 let zanesljivosti PLAČAM najvišjo ceno za vaš RABLJEN AVTO Ni treba vam čalcati P. R. Ward Co. 870 E. 152 St., MU. 7600 Prodajalec Chrysler in Plymouth avtov Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Popravljamo vsakovrstne RADIO APARATE Imamo slovenske plošče Beachland Radio Electric 744 E. 185th St. — KEn. 7123 Pospešite dan zmage! Izvrstna prilika za delo pri 100% izdelovanju kritičnih vojnih predmetov. Potrebuje se moške Shear operatorje in pomočniki, punch press operatorje in pomočnike, line inšpektorje, packe*"' je in nakladalce ter metal stamping inšpektorje. Geometric Stamping Co. VOJNA TOVARNA 1111 E. 200 ST. IV. 3800 STALNA DELA s povojno sekuriteto Vedno rastoča organizacija potrebuje takoj Engine Lathe Turret Lathe Milling Machine Planers Horizontal & Vertical Boring Mills operatorje Electric Arc Welders Assemblers Bivši vojaki so dobrodošli Visoka plača od ure Prilično nadurno delo Broden Construction Co. (Podružnica Wean Engineering Co., Inc.) Pokličite Mr. Radu, IV. 5770 22800 Lakeland Blvd. od E. 222 St. za splošno tovarniško delo na našem "shell line" Visoka plača od ure in overtime Izborne delovne razmere Stalno delo sedaj in po vojni Lempco Products DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS IŠCE SE Ženske za snaženje šolskih poslopij v collinwoodski naselbini. Kratke ure in dobra pla^a Pokličite CHerry 6991 WHERE THE FUEL GOES A PLANT mantXfacturing air« planes in New England burns 800,000 gallons of fuel oil a month. moške in ženske 86 potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela ha teden Plača za ZAČETE^ Moški 77 %c na uro Ženske 62 na uro Morate imeti izkazilo Ijanstva. Nobene starostne omejit^®' ^ ste fizično sposobni za del"' ga imamo za ras. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFlC® 1256 W. 74 St. National Carbofl Co., Inc. Žensko za snozeM^ Dnevno delo Stalno delo Tedenska plača Zglasite se na 5. nadstropji EMPLOYMENT 0FFI<^ Wm. Taylor Son Dovoljeno nam je uposli^i P vhodu potrebujem^ PRESS assembler EXTERNAL GRlND^^ ENGINE LATHE operatorje TURRET LATHE operatorje g RADIAL DRILL operatorje VOZNIKA ELEKTRlčI^^ VOZIČKA TEŽAKE , Stalna dela sedaj in P" Visoka plača od ure in oV^ LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS , Poslovodja ^ p/ za trgovino na Waterloo išče Slov. zad. zveza. ^ vešč mesar. Dobra pl&^^ f podrobnosti se je Louis Ižancu, 667 E. 152 P '