Leto II.
PoStnina plaCana o gotouinl.
Ljubljana, sredo 7. aprila 1920
BSTEf BK58a8M«9e*f!
iscsrra*
Stev. 78.
Cane po pošti s
r čilo lito tl B — j psi leta . B tisa šBtrt leto .H Z/— za 1 ecsbd .. B 7'—
Za Ljubljane risszčoo V-
OrBdništvo in uprava: Hopitarjiva ulica it 8
Brado, telefon itn. 81
Posamezna številka 60 vin« - NEODVISEN O INI EV m	Posamezna številka 60 vin.
Veličastno zborovanje zastopnikov krščanskega ljudstva.
2500 zastopnikov iz vseh delov Slovenije.
^ Ljubljana, 7, aprila. Današnje zboro-nal* zaupnikov Ljudske stranke je bila tjnejša manifestacija krščanskega slo-
Ven tT ' mannestaciia Krscansuega sio-ljudstva. Dvorana in galerije so
zkjj na^>^<> Pol— Cenilo se je okrog 2500 zoorovalcev.
dr vI^rno pozdravljen otvori zborovanje v*1ljjzošec, ki pozdravlja zaupnike iz ... delov Slovenije, osobito Prekmurce, )e došlo na zborovanje 12, Gromovi-^obravanje je sledilo pozdravu Stjepa-lj ,ariča, predsednika seljačke demo-slo na Hrvatskem, Navzoči so bili vsi venski ministri, poverjeniki z deželnim bednikom na Čehi.
Za predsednika zbora je bil izvoljen dr. Korošec, za podpredsednika posl. Gostinčar in posl. Brodar,
Nato je tajnik Ljudske stranke dr, Kulovec podal poročilo tajništva, nakar je poročal dr, Korošec o položaju. Naznanil je, da se uvede davek na vojne dobičke in pa da se izvrše volitve najkasneje začetkom julija, Še prej se bo enkrat parlamentu nudila prilika, da dela.
Nato je poročal dr. Mohorič o resolucijah, ki so jih včeraj sklenili delegati.
Izmed resolucij navajamo resolucije socialno političnega odseka:
Splošne socialne politične zahteve.
}■ Popolna rešitev socialnega vprašana’ T umgoča le na temeljih krščanskih me,e.> ^to nobena socialna struja,, ki te-damv 04 P°diugi materialističnega svobo-J^sektva ne bo zmogla popolne rešitve lalnega vprašanja,
2 - 2- Socialna blaginja zahteva, da se v c. podaji bolj in bolj uveljavi veliki so-def zakon dela: splošna dolžnost de^’	P°šten zaslužek; kdor pa ne
a> naj tudi ne je.
^ 3. Na vse dohodke brez dela naj ^e<|e progresiven davek. Mesto dose-prv' ^direktnih davkov, ki zadevajo v 1 vrsti delovne produktivne sloje, naj !tia-;UVeie’° Pro£resivni dohodninski, pre-enjski in zapuščinski davki. Davčni nu-lfeuni.	davkov naj bo razmerno visok.
ref100 •*C’ da se čim preje modernizira in kovrmira davčni sistem neposrednih dav-~~ ker dotični davki ne odgovarjajo daleko
“brebam ta ____________________
Eksistenčni minimum zviša od 1600 K
i d daleko sedanjim dejanskim razmeram .	,	ebam	časa.	Predvsem	je	nujno	—	da
/^isteneni minimum zviša od louu n.
2.000	K in začetna obdačbena me;a ‘ P^čarino od 6400 K na 18.000 K, ker ki moral plačati že vsak delavec i hlapec etc. dohodnino in plačarino. naj bo za vse osebe — doklad
j,.^dmera davkov naj se ne vrši več na ^jaSi poročil tajnih zaupnikov, marveč ie °r?iTle volijo svoje zastopnike v komi-nai določajo odmero davkov. Isto ~Za prizivne komisije,
Zahtevamo, da se doslej za 1 .1919 od-in s silo iztirjani davki na novo ■g djo podlagi novih preiskav in za-ki naj bodo javna.
^^htevamo, da se davki v celi državi da ne bo le slovenski del države nositi ogromnih bremen dohodnin-davka.
ki/\ujnoi je, da se postavijo novi davčni ki v višji meri pritegnejo k obdač-
bi one osebe, ki si pridobe visoke dohodke brez dela, le potom špekulacije v škodo drugih produktivno delujočih slojev,
4, Država — ki pa bodi socialno pravično urejena — naj s pametnimi socialnimi zakoni preprečuje vsako izkoriščanje, Nad kapitalističnim gospodarstvom naj izvršuje strogo socialno kontrolo; skrbi naj ne le za varstvo delavcev in nastavljencev, temveč naj nadzoruje in ureja tudi proizvajanje in promet, plače in cene,
5, Načelno naj se prizna uslužbencem industrijskih podjetij pravica, da sodelujejo pri upravi ter so udeleženi na dohodkih.
6, Premogovniki, rudniki, plavži in, kjer kaže socialna korist, tudi druga podjetja, naj se podružabijo. Njih uprava naj se pa izroči upravnim odborom, sestavljenim iz zastopnikov javnih oblasti ter iz zastopnikov delavcev, uradnikov in kon-sumentov. Zastopniki naj se volijo po proporcu. Če je podjetje primerno za zadružen obrat, naj se pozadruži, Zasebne zavarovalnice naj se podržavijo.
7, Uvede naj se splošno socialno zavarovanje, ki bo združevalo vse vrste socialnega zavarovanja (bolniško, nezgodno, starostno, onemogilostno, brezposelno ter zavarovanje nepreskrbljenih svojcev) in ki bi veljalo na splošno za vse državljane, ki jim iz kakega posebnega razloga ni že vnaprej zagotovljena dosmrtna popolna oskrba v kakem javnem zavodu (biralci, reveži etc.),
8, S posebnim okvirnim zakonom naj se ustvari podlaga, da bodo pokrajinske oblasti uspešno mogle delovati na to, kolikor možno vsaki družini omogočiti, da si ustanovi lasten dom. V tem smislu naj se izvaja tudi agrarna reforma. Da bo razdelitev veleposestev celoti ljudstva res socialno koristila, je potrebno, da se onemogoči špekulacija z zemljišču
Nekaj nujnih delavskih zahtev.
*ka
■ Ustanovi naj se čimprej d e 1 a v -zbornica, ki imej nalogo, pro-p^. a^i in nadzirati delavske odnošaje v ,hh, Itj naj izreka svoje mnenje o hai načrtih za delavske postave in ki
pjLj.i^stavodajalnim zborom tudi sama ‘aga načrte za delavsko postavodajo. se S sodelovanjem vladnih organov naj iji^ .^uvve posebne paritetne ko-obl*1)*, obstoječe iz zastopnikov javne jajc Eh, delavskih organizacij ter deloda-j>0.ev, ki naj proučuje cene življenjskim tfj ■ ebščinam ter temu primemo določa n i m a 1 n e plače za delavstvo. — 1v^°doben način naj se ustanove d e -i$j0 5 k a razsodišča, ki naj razso-' ®Pore med delavstvom in delodajalci.
3.	Varstvo žensk in otrok v obrtnih in
industrijskih podjetjih ter v domači industriji oziroma obrti naj se nasplošno razširi in ojači, V industrijskih in obrtnih strokah, kjer delo mater izključuje, da bi mogle v polni meri izvrševati svoje materinske in gospodinjske dolžnosti naj se jim delo načelno prepove. Začasne izjeme naj se dovolijo samo za slučaje, kjer bi vsled dejanskih razmer taka prepoved ogrožala preživljanje delavskih rodbin.
4, Za celo državo naj se določijo glavne smernice enotne, vsem modernim zahtevam odgovarjajoče socialne zakonodaje. Pri tem naj se skuša doseči, da čimprej dobimo enotno delavsko pravo, ki naj vsebuje vso zakonodajo, ki se tiče delavskih zadev.
V, T'»t
Velika stavka v Trstu.
u^ci k' aPr*^a- Tržaški mestni usluž-i eVe I0- ?.? ?.re^ meseci stavili svoje za-• di „• 1 P, P?1 )e mestna upravna oblast v? seda*n- .' CK^a. z izvršitvijo so odlašali °ris t * 'e izredni mestni komisar contc e zahteve naravnost odklona. Nato
so mestni uslužbenci 4. t. m. dopoldne sklicali v gledališču Fenice shod, kjer so soglasno sklenili generalno stavko, katero so začeli izvrševati na mestu: elektrarna, plinarna in druga podjetja so ustavila obrat, tramvajski vozovi so obstali sredi Dro-
ge, po hišah je odrekel vodovod in plin za kuhanje, Noben mestni uslužbenec se ni vmil na delo. Stavka je popolna in stavkajo uslužbenci vodovoda, plinarne, elektrarne, vseh mestnih uradov, tramvaja, otroških zavetišč, zastavljalnice, bolnišnic, sirotišnic, šol; stavkajo policijski stražniki, gasilci in celo grobokopi, V mestnih klavnicah koljejo samo za bolnišnice, a v bolnišnicah dela samo kuhinjsko osobje. Ponoči vlada v mesiu popolna tema. Javni lokali se morajo zapirati ob 9. uri zvečer,
LDU Trst, 6. aprila. Izredni komisar za Trst in okolico je izdal proglas na meščanstvo, v katerem opravičuje svoje stališče napram zahtevam stavkujočih, ki bi značile za občino breme 21 milijonov lir. Naglaša, da je bil pripravljen kolikor mogoče zadostiti zahtevam občinskih usluž-bncev le z malimi gmotnimi okrajšavami ter sprejeti vse zahtevane reforme moralnega značaja. Obžaluje, da so se občinski uslužbenci spozabili do tako dalekosežne-ga koraka, ki bo velike škode za vse prebivalstvo. Izraža upanje, da bo stavka le kratka.
LDU Trst, 6. aprila. Policijska oblast je odredila, da se morajo gostilne in kavarne zapirati najkasneje ob enaindvajsetih, in sicer dotlej, dokler ne bo mogoče preskrbeti za dovoljno razsvetljavo.
LDU Trst, 6. aprila. »Lavoratore« piše k stavki občinskih nameščencev: Stavka je popolna. Vsi mestni uradi in munici-palizirana podjetja so zapuščeni. Vse stavka, od skromnega podrejenega delavca do načelnika oddelka. Ta kompaktnost je izredna, ako se pomisli, da zveza občinskih nameščencev obsega približno 20 kategorij delavcev različne naobrazbe in socialnega stališča. Stavka pravnik, inženir, profesor, učitelj, upravni uradnik, mehanik, kvalificiran in nekvalificiran delavec, tlakar, nameščenec oddelka za javno snago itd. Vse to dokazuje, da vsi občinski nameščenci razumejo, za kaj gre in da splošno obsojajo način, kako je mestna uprava doslej z njimi postopala.
LDU Trst, 6. aprila. Kakor poroča »Lavoratore«, je več nameščencev mestne plinarne in mestnega vodovoda prejelo tale dopis: »Ker ste ustavili delo, ki je z« prebivalstvo, za njegovo zdravje in za nje* govo življenje neobhodno potrebno, Vam ukazujem, da se takoj povrnete na svoje mesto, ker bi drugače moral postopati proti Vam v zmislu zakona. — Generalni cv vilni komsiar: Mosconi.«
LDU Trst, 6, aprila. »Lavoratore« po-! roča, da med 7000 mestnimi nastavljen« i ni niti deset stavkokazov.
Reka umira obupa.
Strašen položaj prebivalstva. — Arditi vladajo.
nov pohod.
Ponesrečeni
LDU Trst. 5. aprila. »Lavoratore« poroča iz Rima o položaju na Reki: Reško poveljništvo je pred par dnevi hotelo zasesti črto Št, Peter—Učka, Kakor vse kaže, so prostovoljci dobili natančna navodila v tem zmislu, toda ne malo se jih je uprlo in so pobegnili v Trst, Ta nameravan pohod je na vsak način v zvezi s položajem na Reki, ki je vsak dan slabši, ter z namerami, ki jih pripisujejo reškemu vrhovnemu poveljništvu, naj se namreč na noben način ne pristane na rešitev, ki jo bo vrhovni svet določil v jadranskem vprašanju, ako ta rešitev ne bi spoštovala dozdevne volje reškega mesta. S povečanjem zasedenega ozemlja pa je reško poveljni-štvo tudi hotelo rešiti gospodarsko in prehranjevalno krizo mesta. Tudi finančno vprašanje je zelo težavno za poveljništvo, ki nima lastnih sredstev za izplačevanje pristojbin moštvu in častnikom. Vsled tega je tukajšnji hranilnici moralo zapleniti vsoto poldrugega milijona kron, kar je zbudilo veliko nezadovljmost. — Medtem se nadaljujejo spopadi med monarhističnimi in republikanskimi dobrovoljci. Položaj se je še bolj poslabšal, ker se spor med poveljništvom in Narodnim svetom po-ostruje.
LDU Trst, 5. aprila. »Lavoratore« poroča iz Rima: Z ozirom na težavni položaj, v katerem se nahaja Reka in z ozirom na vest, da d' Amnunzio pripravlja nov pohod, je vlada odredila, naj se na meji pri Opatiji zbirajo močne čete.
LDU Trst, 5, aprila. »Lavoratore« prinaša nastopno poročilo o položaju na Reki:
Položaj na Reki se vedno bolj poostru-je. D' Annunzianci uporabljajo vsako sredstvo, da zatrejo v prebivalstvu uporni duh. Prebivalstvo mora molčati in trpeti naj-hujša nasilja, najžalostnejša preganjanja. Le d' Annunzievi pristaši smejo govoriti in živeti. Oni uživajo vse predpravice, vse protekcije. Joj onemu, ki si drzne obsojati dejanja d' Annunzijevih pristašev! Takoj jih žigosajo, da so Jugosloveni. jih opazujejo in prisilijo, da stradajo. Celo poštene meščane ovajajo, da dosežejo njih odgon in da potem prisilijo poštene žene, da zadoščajo njihovi pohotnosti. D' Annunzio razsiplje denar, meče tisočake skozi okno in kupuje dragocene obleke svojim prijateljicam, gospem »dobre družbe«. Reka še ni videla take korupcije. V mestu vlada strašna beda, obup, lakota. Vandalizem slavi orgije. Vse se razbija in pokvarja. Agrarna komisija ie morala zatveriti ljudski vrt, ker so ga arditi pokončevali. Vrtnarit so DrotestiralL toda grogili &o jim s
smrtjo. Zelo dosti je arditov, ki imajo svoje ljubice v bolnicah. Nekaj časa so zdrav* niki to trpeli. Lepega dne pa so protestirali, ker tega niso mogli več trpeti. Da bi tega nikoli ne storili! Arditi so z bombami v rokah pretili, da poženejo bolnico v, zrak, ako jim prepovejo vstop v bolnico.
—	Težki in krvavi spopadi so na dnevnem redu. D' Annunzio ni več gospodar na Reki; suženj je, jetnik svojih arditov. Ni več on, ki poveljuje; pesnik mora poslih šati. On podpisuje, drugi poveljujejo. D’ Annunzio je žrtev razmer, ki jih je bil zakrivil sam. Oboževani pesnik je sluga privržencev, ki bi morali služiti njemu. Tod* on se zabava in uprizarja najhujše orgije, dočim se njegove čete na ulici prepirajo in grabijo za orožje. D' Annunzijeve vojske ni več. Njegova armada razbija, Sedaj je le še kaotična masa, zmešana, deljena na skupine, ki se pobijajo in sovražijo. Delijo se na takozvane republikance in kraljeve karabinjerje; potem so še arditi, pre-varjeni v svojih upih, ker se niso izpolnile dane jim obljube. D' Annunzijevi listi ne vedo, katero pot naj bi ubrali. Z najhujšega nacionalizma so presedlali na d' Annunzi-jev boljševizem. Da, d' Annunzio bi zelo rad podal roko Ljeninu, ako bi ga prišel rešit iz zadrege. Vse gre z gorostasno naglico rakovo pot. Denar se ne more več ponarejati, tuja last ne več prisvajati. Mesto je prazno in nudi sliko naj večje bede, — Pred par dnevi so vojaki hoteli uprizoriti demonstrativen pohod na Kras do Trsta. Toda dobrovoljci so se uprli in host-Ven-turi se je moral osramočen umakniti. Na seji, kjer so se posvetovali o pohodu, je karabinjer zahteval, naj se svira kraljeva koračnica. Oglušujoči žvižgi. General Cec-cherini se je moral ukloniti karabinjerjem. Nepopisen hrup, žvižgi. Po seji so takozva-ni republikanski vojaki pretepli karabinjerja. Ti republikanci nočejo več slišati kraljeve koračnice, odkar Barzilai ni več minister. Ne pretiravamo, ako pravimo, da se bodo začeli pobijati vojaki, pripadajoči raznim strujam, ako gre tako dalje. Razmerje je skrajno napeto in vsakdo goji vročo željo priti na površje. — Kaj dela italijanska vlada? Sploh se nič ne briga. Častniki in arditi hodijo na Sušak, ozemlje, ki so ga zasedle takozvane Nittijeve čete in razvijajo svobodno propagando med vojaki. Celo reški policijski agenti zasledujejo preko Kantride d’ Annunzijeve nasprotnike. — Reka umira. Obupano prebivalstvo ne ve več, kam naj se obrne in kofia nai naprosi za pomoč.
Stran 2
»Večerni lisf«, 3ne 7, aprila 1920,
§tev. 78.
Nova pola.
Danes so se zbrali v veliki dvorani Uniona zaupniki krčanskega ljudstva, da dajo smer in pravec bodočemu delu ljudskih organizacij. Včeraj ves dan so zborovali delegati v posameznih odsekih. Za delavsko stvar najvažnejši je bil pač socialno politični odsek, ki je sprejel načelno važne resolucije, ki izražajo najodloč-nejšo napoved boja vsemu kapitalistične mu gospodarstvu. Celotna stranka, katere zaupniki so danes odobrili te resolucije, se je postavila na stališče socialne države, k naj izvaja nad kapitalističnim gospodarstvom najstrožjo socialno kontrolo.
Celotna ljudska stranka je sprejela kot eno svojih najvažnejših zahtev:	So-
cializacijo, pcdružabljenje industrijskih podjetij. Pri tej priliki se je z največjim povdarkom izrekla misel enotne frcate vseh delavnih slojev v boju proti izkoriščevalcem dela, V to enotno bojno vrsto spadajo prav tako duševni delavci, kakor kmetje in obrtniki, kakor spadajo v to pro-tikapitalistično vojsko industrijski in drugi delavci.
Razume se, da bodo gotove razlike med temi stanovi še dalje obstojale. Zato bo stvar vsakega teh stanov, da s svojo lastno stanovsko, strokovno in politično organizacijo udejstvuje svoje posebne težnje. Vendar sta današnji in včerajšnji dan pokazala, da življenjska potreba vseh teh delov delovnih slojev zahteva skupnega nastopa, skupne odločnosti in skupnih žr tev do zmage.
Mali človek, naj se že nazivlje kmet ali obrtnik, se proletarizira. Tega ni treba, da bi še povdarjali. Življenje nam je dovolj jasno kliče, da v sedanjih razmerah padata samostojni in obrtnik vedno boli na položaj proletarca. Med tem pa se dviga moč kapitala z orjaško silo. Ta velekapital, ki pije kri vseh delovnih slojev brez razlike, pomeni danes tisto skupno nevarnost, pic-4 katero se morajo združiti vsi pošteni in delavni stanovi. To smo mi vedno poudarjali. Toda potreba je danes postala očitnej-jiejša ko je bila kdaj poprej.
Čisto dobro razumemo, da to zbiran:e delovne fronte proti organiziranemu velekapitalu ni vsem po volji. Razumemo srd kapitalističnih priganjačev in plačancev, ki nam očitajo, češ, da smo boljševiki. 1 a gospoda meni, da bo oplašila koga poštenih pred korakom, ki meri na nova pota naše organizacije. In vendar je iasno za ilas, da današnji in včerajšnji sklepi naših delegatov in zaupnikov ne pomenijo drugega ko dosleden korak dalje, korak na poti, na kateri smo stopili najprvo pod dr. Krekom s svojim zadružništvom in s svojim bojem proti oderuštvu in izkoriščeva-nju. Tudi takrat so nas ovajali navzgor in navzdol, a mi smo rasli. Tudi sedaj rastemo in se jačimo kot stranka krščanskega ljudstva, kot stranka socialnih idej in dela.
Slovensko ljudstvo je po svojih tisočerih zaupnikih danes sklenilo, da na poti, započeti po dr. Kreku gremo dalje, da si utiramo nove poti v metežu socialnih zapletkov in bojev. Naše delavske in kmetske množice prešinja zavest, da bo krščanska organizacija s širokim socialnim obzorjem kljubovala vsem viharjem socialnih bojev, ki nas čakajo. Naš program in naša disciplina in organizirana armada delavnih slojev nam je porok, da bomo ostali, ko bodo drugi ležali strti in zmleti na tleh,
Mi gremo naprej, mi korakamo po novih potih v boj za ljudstvo in njegove pravice.
PoUtižne rsovSce.
+ Lepo priznanje. Obrekovanje srednjega kot najbolj krčanskega veka je bi;o vedno zelo priljubljeno orožje v rokah političnih svobodomiselcev vseh barv. Zato je vredno zabeležbe, ako najdemo kje med njimi objektivnejšo sodbo o temnem srednjem veku«. V »Arbeiterztg.« dne 4. t. m, čitamo članek nekega K. L,, ki dokazuje, da je danes prva zapoved in pogoj za vsako kulturo: trdo delo. Tu čitamo med drugim: »Naplepša duševna kultura v časih Lessinga in romantike se je širokih slojev ljudstva seveda le malo dotikala. Vendar pa kmetje in poljedelci v Nemčiji kljub temu niso živeli v surov, barbarstvu, marveč pod poznejšimi učinki prejšnjega, srednjeveškega kulturnega reda, katerega slabotna luč je razsvetljevala njihovo skromno urejeno življenje. Mase modernih velemest pa nimajo nobene preteklosti, ne poznajo nobenih urejajočih ocetnih šeg. Ako jim draginja odreče vsa kulturna sredstva, potem se bo razprostrla nad njimi duševna tema kakor strupena megla,« Ali niso v tem priznanju obsežena kolikor toliko obtožba socialne demokracije? Toliko desetletij si že prisvaja edino pravico zastopstva teh mas, mnogo je delala med njimi, na stotisoče jih pridobila za svoje ideje. Kako da se ji ni bolj posrečila njih vzgoja, da ni mogla med njimi vpeljati dobrih, trdnih šeg, ki bi bile sposobne vzdržati velike viharje, katerim jih je ravno ona vodila nasproti, kako da jim ni mogla prižgati vsai »slabotne luč«.« ki bi vim svetila tudi
v najglobokejšo temo? Ali je krivda v načelih ali v delu socialne demokracije? Mi krščanski socialci vsekakor vemo, da naša načela in naše delo, da naše množice tudi v najhujših urah ne bodo odrekle in da bodo v morebitnem splošnem metežu živelj dela in reda.
+ Nemška Avstrija danes in jutri.
Avstrijski državni kancelar dr, Renner priobčuje v »Arbeiterzeitung« uvodnik, v katerem govori o delu, ki ga je do danes izvršila sedanja koalicijska vlada in njenih bodočih končnih nalogah. Predvsem naglasa, da je sedanja koalicija krščanskih socialcev in socialnih demokratov, ki jih loči zgodovina in načela, le začasna, vsiljena od zunanjih razmer; vendar pa jo druži in krepi skupna želja in volja za dobrobit prebivalstva in države. Zato je tudi
v	tem usodepolnem poldrugem letu s sodelovanjem narodne skupščine in svojih strank zmogla delo, ki ga mora priznati in spoštovati tudi najhujši nasprotnik. Zunanji svet to tudi brez pridržka priznava, v notranjosti pa kali javno mnenje takoime-novani »nepristranski« tisk, ki je užaljen in ne more pojmiti, da se vlada zanj ne zmeni in vlada mimo njega. Nato navaja Renner dosedanja glavna dela koalicije: Dala je državi porabno zasilno ustavo, ustanovila ter izpopolnila republikanske uredbe; sklenila je zunanji mir, o katerem še ni nihče dokazal, da bi bil mogel ob danih razmerah skleniti boljšega; z dobro premišljenimi odredbami je ohranila notranji mir in preprečila državljansko vojno, dasi so bile razmere slabše in razoraneje nego
v	katerikoli drugi državi; kljub vsem tež-kočam je ohranila v teku in celo pospešila gospodarsko življenje ter ga z novim socialnim pravom postavila na čisto druge temelje in zmagala brezposelnost; vzdr-žavala je neštete vojne žrtve in pripravila pot za njihovo trajno preskrbo; zadovoljila je najnujnejše zahteve državnih naslav-Ijencev in vpokojencev; napravila vojno armado in sklenila novo brambno ustavo in dovršila je končno pravi $udež, da je kljub zaprtiji in osamljenosti države prehranila prebivalstvo do današnjega dne in upa to storiti do nove letine. Sedaj čakata koalicijo še dve veliki nalogi: skleniti se morata trajna politična in finančna uprava; preje pa se mora razjasniti in določiti razmerje Dunaja in zapadne Ogrske, katere priklopitev se izvrši v najkrajšem času. S tem bo današnja koalicija dovršila in končala svoje poslanstvo. Vršile se bodo volitve, v katerih bo ljudstvo izvolilo nov parlament in s tem novo vlado. Dr. Renner zaključuje svoj članek s temi-le pomembnimi besedami, ki veljajo tudi nam: »Naj bo bodoča usoda republike kakršnakoli, naj se republika pridruži Nemški državi ali pa naj jo više moči potisnejo v gospodarsko zbližanje z donavskimi državami ali pa naj najde varnost svojega obstanka kot član više skupnosti v Zvezi narodov — vedno bo za nas najboljše, da stopimo v novo okolico kolikor mogoče urejeni, opomogljeni, kolikor mogoče krepki in samozavestni. Velika razlika je, ako dospemo na breg nove dežele v varnem čolnu z deloma rešenim imetjem ali pa kot potopljenci nagi in goli. Razumnemu in delavnemu tudi največja nesreča ne daje pretveze, da obupa sam nad seboj. Koncem koncev bo vedno naše lastno ustvarjajoče delo, ki nas bo rešilo,«
-f- Deveta komunistična konferenca se je 29, marca otvorila v Moskvi. Ljenin je naglašal, da je moč Rusije v centralizaciji njene discipline in njenih neizmernih žrtvah. Za vodstvo industrijskih podjetij se more vlada zaenkrat posluževati samo ljudi iz buržuazije, ki imajo potrebno tehnično izobrazbo; v bodoče pa se mora doseči, da bodo mogli tudi delavci prevzemati vodilna mesta, — Trockij je povda-ril, da se je mogla industrija obnoviti le potom mobilizacije.
Dnevi?« novke.
— Delavski zaupniki naj se danes ob
4.	uri popoldne zb ero v mali dvorani Ljudskega doina, da se porazgovorinio o važni zadevi. Pridite gotovo vsi!
-— Kako se vračajo naši Ameriltanci. Včeraj se je pripeljalo v Ljubljano par Sto naših izseljencev, ki se vračajo iz Amerike domov. V Švici pa, kjer so nastopili pot skozi Nemško Avstrijo, je bila sicer pripravljena lokomotiva, toda brez premoga. Če so hoteli popotniki domov, morali so kupiti premoga. In vsak Amerikanec je naštel tri dolarje, pa je bilo premoga takoj dovolj. Blažena Nemška Avstrija!
— Sestanek jugoslovanskih škofov se na poziv zagrebškega nadškofa dr, Bauerja vrši 11, t. m. v Zagrebu; tako poročajo hrvalski listi.
— živež za brezposelne delavce« Ministrstvo za socialno politiko je zahtevalo od centralne uprave gotovo količino živil za brezposelne delavce.
— Delo na drugi velikonočni praznik. Hrvatska deželna vlada je razglasila, da se sme na velikonočni poncdcljcl- ki ne spada me:' w.:.\-:vedane	raznike,
povsod vršiti delo, posebno pa tam, kjer delavstvo to samo zahteva.
— Sedemurni delavni čas v uradih so ob enem z zvišanimi plačami uvedli v Avstriji, Uradni čas traja od !/2 9. ure zjutraj do J/A. ure popoldne.
— Umrl je bivši pravosodni minister v zadnjih treh avstrijskih vladah (Clam, Seidler, Hussarek) dr, Schauer, star 58 let,
— »Sta pač dva huda petelina!« pra-
vi	nadsvetnik Vedernjak, ko razpravlja o tožbi proti Lovrencu Hribarju, kateri je v Sv, Križu pri Kamniku 22. septembra 1. 1, pri Ocepkovih osuval z nožem Janeza Grintala. Priči Grintalu pravi g. prvomest-nik: »Če ste imeli takrat korajžo, da ste se tepli, morate imeti tudi korajžo, da vse poveste!« — V bolnišnici je bil Grintal nekaj čez 20 dni. Sodišče je obsodilo Hribarja na 4 mesece ječe in mora plačati Grintalu 952 kron.
— Smrt za steklino. Meseca januarja je stekel pes v Osjeku ogrizel 6 oseb, ki pa nikakor niso hotele v Pasteurjev zavod v Zagrebu. Sedaj sta dve osebi izmed ogrizenih umrli za steklino v najstrašnejših mukah.
— Če se zapre pot, Valentin Kralj iz Gameljnov je zagradil pot, po kateri se je hodilo čez njegovo posestvo; njegovemu sosedu Ignaciju Bizilju to ni ugajalo in je polomil ključavnico, s katero je zapiral vrata, s katerimi je zapiral omeneno pot. Okrajno sodišče je obsodilo zato Bizilja na 48 ur zapora, katero kazen je znižalo vzklicno sodišče na 20 kron globe,
— Počitniški domovi za vajince. Dunajski urad za ljudsko zdravje je že lani ustanovil več počitniških domov za vajence, v katerih je lani našlo sprejem nad 4000 oddiha potrebnih moških vajencev. Letos je navedeni urad ustanovil še moderno urejen počitniški dom za vajenke v Wieselbugu (5 ur od Dunaja), kamor je za Velikonoč poslal 80 vajenk,
— Dunajski velikonočni trg. Za Veli-kenoč so prodaja’! na Dunaju meso povprečno po 150 K kg, celo konjsko meso je stalo 100 K kg, mesni izvleček 300—500 kron kg, a en zajec 300 K. Ako vpošie-varoo razliko v valuti, moramo priznati, da je pri nas le še nekaj boljše, moralo bi pa biti seveda mnogo boljše,
— Zagrebški komunistični proces,
6.	t. m. so na razpravi prečitali komunistično korespondenco, posebno Diamand-šteinova poročila v Budimnešto o komunističnem delu v Jugoslaviji, Nato sta govorila vojaški državni pravdnik dr. Antič, ki je zahteval obsodbo Diamandsteina, Kopanoviča in Čopiča in branitelj dr. Stefanovič. Razsodba danes,
—- Hrvatski psvei n?ed Srbi, Zagrebško akademično pevsko društvo »Mladost« prire.a ped vodstvom svojega pevovodje Debro niča turnejo po Srbiji in Vojvodini. 2. t, m, je društvo dospelo v Bel-grad in bilo bratsko sprejeto.
— k a prearaao	se je osnovala de.mšira družba s kapitalom 1 milijon dinarjev, ki bo nabavila najnujnejše potrebščine.
— »Mogoče Je n skaj ljudi umrlo, ker -o 122S0 cr-ins^e^a pre&ča jeili.il« pravi nau*vetnik Vedernjak Ivanu Mlinar,u iz Stare Vasi, kateri je napravil iz mesa pre-šiča, ki je crknil na rdečici, klobase, ka-icre je zamenjal z drugim blagom v zasedenem ozemlju. Sedišče je Mlinarja obsodilo na dva dni zapora.
— Ker sta kradla smreke in jesene, je prisodilo deželno sodišče v Ljubljani bratom Janezu 3 in Jakobu Premožeju s Toš-keča Čela 2 tedna ječe.
— »Ni treba scagat, glave Vam ne bomo odrezali;« pravi po končani razpra-
vi	nadsvetnik Vedernjak Neži Železnik z Lok, katera je ob neki »vohceti« »žendar-ja« krepko ozmerjala. »Bom ja!« odgovori ženica. Čez »pravico« se je takrat kregala, 24 ur so ji priredili: »toda, mati, odzdaj naprej pamet, ker Vam lahko tiskano pokažemo, da zaslužijo taki grešniki tudi lahko 2 leti.
— Valute dne 6. aprila na zagrebški borzi: dolarji (100) 15.200 K; avstrijske krone (100) 65 K; bolgarski levi (100) 210 kron; carski rublji (100) 216 K; češkoslovaške krone (100) 193 K; angleški funti (1) 620 K; francoski franki (100) 1100 K; na-poleondori (1) 630 K; nemške marke (100) 246 K; rumunski leji (100) 264 K; italijanske lire (100) 840 K.
titiblianske novice«
lj Išče se starejša ženska k otrokom
ter da bi pomagala pri gospodinjstvu. Več se poizve v pisarni, Jugoslovanska tiskarna II, nadstropje.
lj Hvaležnost tihotapcev. Odvetnik dr. Kobal se je peljal te dni k sv, Joštu pri Vrhniki na lov, kjer je spravil konja v hlev. Drugo jutro pa ni bilo več kobile v hlevu: tihotapci so jo ukradli odvetniku-zagovor-niku in jo iztihotapili preko demarkacijske črte. Kobila je bila vredna 20,000 kron.
li Ukradeni sod natron kamna. Stanislav Štrus, Gabrijel Krušnik in Janez Maček, kateri stanujejo v Mostah, so ukradli leta 1918 sod natron kamna in g.a pjrodali.
• gostilnič .rja Janezu Kraši ču za 3200 K. I Pred kazenskim senatom ljubljanske c® želne sodnije obtoženci priznavajo dejMif' le Krušič pravi, da ni vedel, da ie blago ukradeno. Sodišče je obsodilo S;ru sa na 6, Krušnika na 6, Mačka na 5Va noc* secev težke ječe, Krušiča pa na 500 kros denarne globe, oziroma na 50 dni zap-ra' Krušiča je zagovarjal dr. Ravnikar.
lj Gosti z Via Tigor v Trstu na Ijanskem policijskem ravnateljstvu- Na veliko nedeljo popoldne je drž, varnosin3 straža na Viču aretirala Gerniniaseja Angelo in Biazola Antona, katera sta P^ive dena na policijsko ravnateljstvo poslu)® čemu permanentnemu uradniku Ž°SP* a junktu Finku izpovedala, da sta prišla Jugoslavijo iskat dela, ker v zasedene ozemlju ni mogoče živeti. Popotnih^ h* nista imela nobenih; imela sta denarja kron in sta rekla, da je to njun skup® denar. Ko je g. adjunkt Fink Pre*l njune stvari, je našel razglednico Germ-niasija, na kateri je bil njegov nasl° označen Via Tigor, kjer so zapori v Trs ^ Obenem je imel tudi izrezek iz »Piccoh)a‘ z dne 11. septembra 1919, v katerem s opisuje, kako so italijanski financarji cel voz moke ukradli v prostem pristan' šču in so jih detektivi aretirali. Gerfl^ niasi in Brrzol sta bila tudi med tistina* nancar,i in sta sedela v zaporu v Trs < odtam sta pa 2. aprila t, 1. pobegnil3 Jugoslavijo. V smislu § 39. k. zak, je P0*1' cija navedena pobegla italijanska fi°a®' carja izročila državnemu pravdništvu( ju izroči sodišču v Trstu.
ftasne ne¥l€@.
r Pomanjkanje dela na Dunaja, pu'
najski župan je pred kratkim sprejel ča® nikarje in se je izrazil, da gleda s strah® ^ v bodočnost. Edino glede pomanjkanja la so na boljšem. Pred časom je bilo t*‘
140.000	brezposelnih, zdaj se je znižaiO število na 54.000. V industriji se opaža ^ splošnem neko nazadovanje, posebno v ** delovanju pohištva, kjer so delali za ki pa se ne more redno vršiti, č® }^c, morali nekateri teh obratov prekiniti
lo,	se bo brezposelnost zopet poveča-®* Danes gre v prvi vrsti zato, kako bi z'! šali produkcijo na Dunaju in tako zap°s li kolikor mogoče veliko število delavce/
r Koliko stane dnevno soba v dun*l' skem hotelu? Uprava hotela v HamjPf ranau na Dunaju je poslala tujcu, k* ^ imel tam doslej sobo za 25 kron dnevn0’ obvestilo, da mu poviša zaradi ved0 večjih režij, najemnino na 82 kron 50 v ' narjev dnevno. V slučaju, da bi v hote* ne imel tudi hrane, se k 'temu prišteje,5 c/o doklade, torej 123 kron 75 vinaflf
50
dnevno! — lo je res že pravo hote zločinstvo.	%
r Fotografiran govor. Prof, Randi^ je predaval v londonskem znanstven^ dri štvu o svojih poizkusih porabiti sve, lobo v uprodukcijo govora. Za poizkuse I potreboval »fotofon«, ki ga je sestay“ Graham Bell. Posrečilo se mu je iotoff* firati govor na kretni film in ga kasne) ponoviti. Fotofon je torej posebna vfS „ gramofona. Pri zvoku človeškega glas« trese svetlobni žarek in tresljaji se šajo na desko iz selenija, na katero jako močno vplivajo. Prof. Randino j® V pravil poizkus pred poslušalci. FotograP rani glas je bilo popolnoma jasno
slišati- ^
r Bivši častniki. Stanje bivših avst^j' skih častnikov v Nemški Avstriji ni danja vredno. Nekaj jih je pristopilo v armade, toda teh je le malo. Drugi se
—	služiti kruh. Pohajajo razne trgojj^' poljedelske, bančne in druge tečaje. N*■ teri so se posvetili mizarstvu, rezbar^J celo čevljarstvu. Mnogo jih je v keitu^ tovarnah, celo drvarji so med njimi. hiti v siužbo, ki se mu ravno ponuja. , jjJu je, da so ostali delavci proti tem J°lV Jo častnikom radi njih prejšnjega staleža z ^ nezaupljivi in jih ne gledajo radi, za n'ih stanje tem neugodnejše.
Narodno g£©dišc@'
0pcra'	-	rci*
7.	aprila sreda:	»Ksenija-Paglja
Abonement izven urad. pred.
8.	aprila četrtek: »Žongler« ment E.
9. aprila petek: »Faust«. Abonenti*
10. aprila sobota: »Prodana nev®s Abonement izven.	.	j<,
11. aprila nedelja: »Ksenija-Pf>P^1ftC Abonement izven.
Drama,
sreda:	»Golgota«.
Abon
cme
n*
7. aprila ment A.
8. aprila četrtek: »Vrag« izven urad. pred.
9. aprila petek: zaprto.
10. aprila sobota: »Salome« ment izven.
11. aprila nedelja popoldne: čica«. Abonement izven.
Odgovorni urednik Jože Rutar* Izdajatelj konzorcij »Večernega liska »Jugoslovanska tiskarna« v 1
AbP*c'
»Tn11'1'