Jntraa|a tx*a|a. us. mm. V UnMJinl,«torek. ttne 13. dKniMi 1910. Cm* 4 vtaur|t. LetnikHJIL Jvtrufa Udala ¥ LfaMlult v«e leto...............K 12"— pol leta...............u 6*— ćetrt leta...............M 3-— na mesec...............» 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vrtnjo. Uredništvo: Koaflovi nlici št. 5. (v pritl!čjt levo). teleftft it S4. bhaja wsak dan 4ntrqJ. Pmmmbi itevllka 4 wlur|«. inseraU: 65 mm Široka petit vrsta 14 vln. Pri vetkntnl la*crdjl po dogovoru. Na pismena naročita trez istodobne vposUtve naro6iliic se ne odra. Jvtra{a Utaja po potU za A vstro-Ogrsko: vse leto............... K 18 — pol leta............... „ 9*— Žctrt leta............... „ 4 50 na raesec............... „ 1*60 Za inozemstvo ćelo leto.........„ 2S*— Oprifiištvo: Kultova ilict 5. (spadaj, dvori sće levo), telefon št.te. Najnovejie vestL — Brzojavna in telefonska poročlla „Slov. Narodu". Cesarjevo lastnoroeno pismo baronu Bicnerthu. S. — Dunaj, 13. decembra. Današnja »\Viener Zeitung« priobči na-sltulnjo cesarjevo lastnoroeno pismo: »Ljubi Bienerth! Tstrezaje Vaši podani prošnji inilostno sprejniem demisijo celotnega mojega lninistrstva. Do tedaj pa, da se sestavi nov kabinet, izvršnjte Vi in vsi elani kabineta provizoričiio nadalje svoje u radne posle. — Dunaj, 12. decembra 1910. Fran Josip 1. r.« Kriza. S. — I) u naj, 13. decembra. Mno-gokrat se je dvomilo nad vseini zmož-nostmi ministrskegra predscdnika ba-rona Bienertha, toda danes se mora reci, da si je baron Cienerth prav spretno izbral trenotek svojega odho-da in se pokazal v tein oziru pravega diplomata. Kakor hitro je bil ustanovljen enotni češki klub, je bilo gotovo, da je sedanja vlada obsojena na smrt in da je preosnova celega sistema neiz-ogibna. Morda bi se bila dala situacija čez praznike še vzdržati, va kar bi bil Bienerthov sistem izginil bre~ sledu in brez vsakega hrupa, toda v »Polj-skem klubu« je kanalsko vprašanje iz gospodarskih in deloma tuđi iz političnih vzrokov vedno bolj stopalo v ospredjc in tiho nasprotje proti fi-nančnemu ministru Bilinskemu v poljskih krogih se je razvilo v odkrit boj. Ni dvoma, da bi bil baron Bienerth pod drugimi okolnost mi eventualno žrtvoval tuđi finančnega. ministra Bilinskega, toda ker je bil prepričan, da tuđi njemu samemu ni uso-jeno dolgo življenje, je porabii ugodno priliko ter dramatično zapustil politični oder kot nekak zaščitnik ljudstva in ljudskih davkov proti požreš-nim milijonom neupogljivih Pol jako v. Priznati se mora, da si je baron Bienjerth s svojimi zvestimi priredil to, kar Nemci imenu je jo »ein schoner Abschied«, kakor je svoj čas storil to tuđi princ Hohenlohe. Še vedno nerazjašnjena situacija. Demisija kabineta pa vendar ni-kakor ni razjasnila situacije, llazvoj položaja je tak, da si stranke sploh danes še ne morejo dati pozitivnega odgovora: »Kaj pa sedaj?oudarja, da Bienerthovi vladi tuđi in statu de-missionis ni privoščiti lepšega pogleda kakor prej. V konsekventne ni nastupanju se jiiu pridruzujejo ćelo Slovenci, ki smatraju kompromis, ki so ga sklenili z Bienerthom glede obrav-navaaije italijansfocga fukultetnega vprašanja v proračunskem odseku, za neobvezen. Iiodoče ministrstvo. Bienerthovo provizoričiio mini-stvo bo trajalo najmanj do novega leta. Med tem časom se bo odigral za kulisami oni boj med strankami in pač tuđi med osebami, katerega rezultat obeta biti parlamentarni kabinet« (lani bodočega ministrstva. Kolportira se sieer vost, da se baron Bienerth definitivno poslovi od ministrskega predsedstva, toda od innogih strani se zopet zatrjuje, da doživimo še kabinet Bienerth št. 3. Opozoriti je tuđi na dejstvo, da je d r. Kramar v nedeljo na volil-nem shodu v Jičinu poudarjal, da Će-hi nimajo nioesar proti baronu Bie-nerthu kot osebi, temveč le kot šefu sedanjega sistema. Kot drugi mogoči ministrski predsednik se imenuje baron Gautsch, imenujejo se sicer tuđi še drugi, kakor dr. Koerber, grof Thun, princ Hohenlohe, toda to so pač le prazne kombinacije. Od sedanjih članov kabineta pri-dejo trije tuđi v novo ministrstvo. Grof Stiirkgh postane v novem mini-strstvu zopet naučni minister, Geor-gi ostane se nadalje domobranski minister in dr. Weisskirchner prevza-me najbrže ministrstvo javnih del. Poljaki nameravajo kandidirati prof. Gorskoga kot poljskoga ministra - kraja i! a in prof. Glombinskega kot železnišk^ga ministra. Oehi dol>e g-otovo dva strokovna portfelja, med katerima bo gotovo finančno ministrstvo. Kot češki kandidati se ini»*niijejo danes bivši mini-ster dr. Fiedler, Braf in Žaček. Skoraj gotovo je tnđi, da bodeta zasedeni mesti nemškega in češkega ministra - krajana in da bodete te dve mesti zasedeni po dveh strokov-njakih v češko - neninkem spravnem vprašanju, torej po (^ehn iz Cežke ga in Nemcu istotako iz Češke^a. Slovenski klerikalci za razpast parlamenta. S. — Dunaj, 13. decembra. Po-slanec dr. Korošec se je izrazil na-pram nekemu nrednikn, da slovenski klerikalci ne stavijo v sedanji kabinet nikaikh nad več ter da so mnenja, da je sedanjo krizo mogoce resiti le z razpustom državnega zbora. (Op. uredništva: Ni težko uganiti, kam kuža taco moli.) li seje prora^onskeK« oda***. — Blamaža slovenskih klerikmlreT. S.__Donajf 13. decembra. Vsled intervencije socijalnih demokratov se je kljub odpovedi vendarle vršila popoldne ob 5. pod predsedstvom pod-načelnika posla»ca Mastalke seja proračunskega odseka z edinim dnevnim redom: Volitev načelnika. Slovenski klerikalci so takoj začeli veliko agitacijo za nazor, da se danes, ko je politična situacija tako ii'-razja^iiena, ni kakor ne srne izvršiti volitev načelnika. Povdarjali so, da bi bila nedopustiia izv kandidirali Nemci za to mesto in katerega stranka je že jutri lahko v oj>oziciji. Pr«4d sejo je bila konferenca siovanskih članov proračunskega cniseka, v ka-teTi se je slovenskim klerikaićem posrećilo pridobiti tuđi ostale slovanske opozicijonalce deloina za svoj nazor in tako se je razvila \ začetku seje proračunske*ra odseka živahna de-bata t> pripiistitvi \-r^litve in dr. Korošec* je v imenu »Slovenskegra kluba« izjavi], da slovenski klerikalci tega nikakor in pod nobenim jK)g-»-jem ne pripuste. Poslanec Stanek je končno stavil preclloer na konce seje, kateri predlogr pa je bil pri arlasoAa-nju z 32 proti 13 glasovom odklo-njeji. Za je glasovalo d Jugoslovti-nov, Čehi, Rusini in češki socijalni demokrati. Xato je stavi! dvorili svet-nik dr. Ploj pred log, naj se seja vsaj ])rekine, da se poslanci morejo vsaj posvetovati. Ta predlog je bil spre-jet. Seja je bila za 20 minut preki-njena. Po slovanski konferenci pa je bil končni rezultat ta, ko se je seja zoi>et začela, da je bil baron Chiari gladko izvoljen z 31 proti 12 praznim oddanim glasovnicam za načelnika j)roračunskega odseka, na kar je baron Chiari sejo zaključil. Ćela akcija naših kleri ka lcev se je torej razvila v prav eklatantno parlamentarno blamažo. Zakaj je bilo to trebat to uganiti je težko. Bienerthov program* S. — Dunaj, 13. decembra. Baron Bienerth je včeraj po|>oldne skli-eal k sebi načelnike parlamentarnih strank ter je vsakegra obvestil o osle do novega leta. Baron Bienerth je prosil načelnike, da naj mu j>oma-gajo spraviti pod streho do novega leta vsaj proračunski provizorij, po-slovniški provizorij in pa trgovinsko pogodbo med Srbijo ui Avstrijo. Načelniki velikih parlamentarnih kluboT pri cesarju. G. — Praira, 13. decembra. »Prager Tagblatt« javlja, da pokliče cesar k sebi načelnike velikih parlamentarnih klubov in sieer poslanee barona Chiarija, dr. Gessmanna, p«rof. Glombinskega in prof. dr. Fiedlerja. Poljaki hofejo vstrmjati pri svojih ■ahtevah. G. — Kr«kovf 13. decembra. Tu-kaj se je vrsil velik ljudski shod poljake demokratične stranke, na kate-rem je govoril poslanec baron Ba~ taglio o političjii situaciji ter se ii-rasil o stali£cn Poljakov, da ne le Dunaj, temveč tndi Berolin in Petro-jprad «ledajo na akcijo Poljakov. Treba je torej, da jo do ekrajnooti in zmagovito izvedejo, sicer izgube tuđi na Neinškeni in Ruskem glas, na kateremsodosedaj bili glede svoje av-strijske politike kot otrijska |x>li-tika. Dopolnilne volitve \ Bukovini. B. — Cernovice, 1**. decembra. Pri včerajšnji ožji volitvi v državni zlx>r v volilnem okruju Himpolnu je bil izvoljen pristaš rumuiihke narodne stranke Serbu 8 4117 od 6773 od-danih glajsov. Itančni statut prc*d offrskim flnane-nim odjekom. B. — Budimpešta, 13. decembra. Finančni odsek ogrskega državnega zbora se je včeraj jMČal z generalno debato o bančnem statutu ter nato prešel v specijalno debato, v kateri je že rešil prve štiri § bančile predlože.. Hrvaški ban in i>odban \ Budimpešti. B. — Budimpešta, 13. decembra. Hrvački ban dr. Tomašič in pod ban Chavrak sta prišla včeraj v Budim-pešto. Ban dr. Tomašić je imel konfe-renco z ogrsikim ministrskim pred-sednikom grofom Khueii - Hederva-rvjeni glede sklicanja hrvaškega sabora. Podržavljenje zadrške policije. T. — Zader, 13. decembra. Tu-kajšnja policija bo z 1. 1911 podržavljena. V italijanskih krogih vlada radi tega veliko razburjenje. Govori se ćelo, da so zaprosili zadrški Italijani italijansko vlado za intervencijo v ćeli zađe vi in da je posegla v to res italijanska diplomacija ter da je ita-lijanski poslanik na Dunaju že toza-devno intervenira! pri avstrijskl vladi, da bi se ta akcija v zadnjem tre-notku onemogočila. Dijaške demonstracije \ Zagrebu. T. — Zagreb, 13. decembra. Pred-snočnim in včeraj so se tukaj uprizorile od dijaštva velike demonHtra-cije v prilog reciprocitete zagrebške univerze. Đijaki so kričali: »Abzng Bienerth! Zivela reciprociteta za-^rebške univerze!« ter demonstrirali tuđi pred banovo palačo s klici: »Ab-zug Tomašić! Abzug Khuen - Hedar-varv!« Snoči so se zbrale velike grace dijaštva na Vseučiliskeni trgu in znova šle po mestu ter demonstrirale med drugim tuđi proti Madžarom ter proti železniški pragmatiki in i* zedinjenje Hr\Taške z Dalmacijo. — Ulične napise, ki nosijo ime biviega hrvaškega bana in sedanjega ogr«ke-gtk ministrskega predsednika grofa Khuena - Hedervmryja ao studenti potrgali in razbili. 0 resnem delu za narod. Profesor dr. Skerlić je imel te dni v Zagrebu predavanje, ki je vredno, da ž njim seznanimo vsaj v izvlečku tuđi naše čitatelje, to tem-bolj, ker se to predavanje tiče tako Hrvatov in Srbov, kakor tuđi Slo-vencev. Preda vatelj je razpravljal o hi-bah in napaikah v našoin javnem življenju in o sredstvih, ki bi jamčile uspesen narodni razvoj. Govornik je rekel med drugim: Jugoslovani smo imeli vsikdar v obilici velikih nacrtov ter krasnih in bogatih progTamov. Vselej smo bili pijani fraz ter ži-veli kot narodi toploga juga od last-nih besed, od slovanoi'ilske, naeijo-nalne in socijalne retorike. Pol stoletja smo vodili romantično politiko ter verovali v to, da bo brez žrtev, brez muk in dela napočil oni »veliki ča**«, ko bo nastupila kataklizma velikih sil in naših sovraž-nikov ter nam pri nos hi uresiiičenje naših idealov. A nakrat smo stali pred groznim bankerotom in splošua malodušnost se je nas lotila. Nikdar nismo mislili na to, da bi v prvi vrsti dolova li na preporod sa-mega sebe in da bi ustvarili v sebi popolne, izkle&ane značaje. Programov smo imeli več kakor dovolj, da bi lahko iz njih sestavili lepo zbirko, toda zbirk«1 niočnih. po-polnih ljudi nismo imeli. Vse smo zai>oče!i s krikom in velikim naviliišenjem. Zbrale so se skupine mladih ide-ologov, ki si> bili mnenja, da ima be-seda že sama na sebi dovolj ustvar-jajoče sile. Nato pa se je pričelo de\o-vanje za narod pri čašah rujmga vina. Cesto je vplival alkohol in z alkoholom je raslo navilušenje in traže. A to navdušenje je prenehalo, čim je izpuhtel alkohol. In množile so se velike gomile z velikim! programi. Vzpričo tega je že zadnji čas, da nastane med naiui preporod. Treba je nam vzgojiti voljo, zakaj to je prva dolžnost kulturnoga človeka. Moderni človek mora biti gospodar svoje volje. Ta problem vzgoje-vanja človeške volje je velike važnosti za vsak kulturen narod, j)osebno za Slovane, pred vsem pa za Jugo-slovane. Naše slovausko pleme ima v sebi niBkaj mehkega, neodpornega in žen-skega, a l>oleha vrhu tega še na mrtvilu volje. Naše slabe la»tnosti so neodpor-no&t, slabost volje in orientalski fata-lizem. Zapiramo oči taru, kjer bi bilo potreba, da bi jih imeli pazuo odprte, držimo roke križem tam, kjer l>i bilo potreba, da napnemo vse svoje mišice, vso energijo. Mi čakamo. To je naša najvecja hiba, Vse naše življenje: javno, kulturno in književno kaže našo brezmočnost. Delali smo samo semtertja, in kar smo ustvarili, je bilo večinoma plod neke eksplozije gneva in obupnoeti. Vzgojitev volje, to je izhodna točka za preporod nas samih. V našem narodu se nahajajo in sicer zelo često najgrši tipi — tipi takozvanih »razočaranih ljudi«. To so ljudje, ki so na prvem koraku v življenju naieteli na zapreke, ki nišo umeli vztrajati v življenski borbi, ki so v boju sramotno kapitulirali in zagovarjajo svoje dezerterstvo z neumnim izgovorom: »Razočaran sem«. Toda kdor zahteva od življenja neko očaranje, uživanje, ta vara sa-niega sebe. Življenje ni niti poetična, niti sama na sebi lepa stvar. Življenje je ustvarjanje in neprestana borba. Mi smo svojo vzgojo započeli s knjigami, a ne z življenjem. Od tod izvira tale splošni žalost-ni pojav: Vsaka generacija ljudi, ki hoče nekaj ustvariti, je razočarana, ker so, ne veni s kaksno pravico, za-htevali v svoji romantični vzgoji, da mora biti življenje tako, kakrsno bi oni želeli. In razočarani so s svrojim ci nizinom in podlostjo kvarili in za-strupljevali se druge. Zato je dolžnost naše generacije, da se osvobodi teh >> razočaran ih«, to se pravi, nesposobnih ljudi. A tuđi sicer je treba, da nastane med nami splošen preokret. Treba je nam osebne in narodne inicijative. Rešitev naša je v realnem delu, v silovanju zadrug, v gospodarski okrepitvi trgovskih in kmečkiii slo-jev i u v širjenju prosvete. To je prozaičen in filistrski program, toda edin program, ki nam jamči naroden obstanek. Narodna ideja ni teorija, nego dejstvo, volja naroda, da živi za sebe. Narodno delo je treba uravna-ti tako, da se bodo materijalno ojačili nižji sloji. Predvsem pa je naša dolžnost, da pomlajujemo više sloje z jačanjem nižjih. To je prava demokracija: ustvarjanje enakih pogojev za vse življenje. Dalee smo prišli! Predsedništvo e. kr. deželnega sodišča v Celovcu je razpisalo z raz-pisom z dne 5. decembra 1910, št. pr. 3391/4/10 mesto okrajnega sodnika v Velikovcu, odnosno za drugo mesto, ki bode postalo prosto. V tem raz-pisu se pa od prosilcev za to mesto niti ne zahteva znanje slovenskega jezika, četudi je velikovški okraj po ogromni većini svojega prebivalstva slovenski. Iz tega razpisa sklepamo, da smatra vlada Korosko za j>opolno-ma nemško pokrajino, ker ne zahteva niti od sodnika v Velikovcu znanja slovenščine. Radovedni smo, kaj poreče k temu naš poslanec Grafen-auerf Morebiti je tuđi on prepričan, da je ie popolnoma dovolj storil v na-rodnem osiru, ako sedi v narodno-brezbarvnem Šusteršičevem klubu, ki se za vse mogoče težnje briga, samo za narodne ne! Ali se naši poslan-ci v očigled temu postupanju še ved-no ne bodo ganili in povedali resnico vladi, ki se upa trditi, da je vsem narodom pravična I Slovenski umetnikl In preatolona-slednlk. Od zaupne, a popolnoma poučene strani se nam poroča z Dunaja: Vaša vest, da je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand ouklonil prošnjo, da bi prevzel protektorat jubilejske razstave slovenskih uinet-uikov, je ix)vsem resnična, netočna je samo v toliko, da prestolonaslednik odiklonitve ni inotiviral, kakor se trdi v vašem poročilu. N-e bom izdal nobene tajnosti, ako povem, da je na odlučite v prestolonaslednika vplivala deželna vlada kranjska. Takorekoč iz prvega vira veni, da je deželni pred-sednik baron Selnvarz v posebnem pofočilu proglasil jubilejsko umel-niško razstavo kot priredi te v brez vsakega posebnega pomena. Posletli-ca tega poročila je bila — odklonitev. Vrazova slavnost pod policijskim nadzorstvom. Prireditve »Slovenska Matice« ni majo in ne morejo imeti politične-ga značaja, to ve vsakdo, ki pozna ne samo nalogo, ampak tuđi delo van je tega našega kulturnega društva. Će je priredila »Slovenska Matica« slav-nostno akademijo v proslavo stolet-nice rojstva slovenskega rojaka Stanka Vraza, ki je vse svoje življenje po-svetil veliki ideji slovensko - hrvaške vzaj-emiiosti, je storila s tem samo svojo kulturno dolžnost, zakaj ideje, ki jih je z ognjevitostjo pravega apostola oznanjeval Stanko Vraz, so nosile in še nosijo izključno kulturno ohiležje brez vsake politične primesi. Toda gospodje pri naši deželni vladi slišijo prav često rasti ćelo travo, zato so bili prepričani, da bo Vrazova akademija politična prireditev, ali pa da bo prišlo na tej slavnosti vsaj do političnih manifestacij. Zato je poslala g. Finka, da prisostvuje akademiji ter pazi na to, kaj se bo govorilo na tej prireditvi. G. Fink .ie lahko zelo brihten mož in prav spreten kanelist policijskega oddelka na deželni vladi, o tem pa resno dvomimo, da bi mogel izreci pametno sodbo o znanstvenem predavanju, ki se je ti-kal problema o maloštevilnih naro-dih. Fink je lahko prav dober rodoljub, vendar pa ne verjamemo, da bi bil kot rodoljub tako navdusen, da bi iz lastne inicijative šel }>oslušat dr. Ilešičevo duhovito razpravo o problemu malostevilnih narodov. Zato se ne moremo uhraniti prepričanja, da je prižel imenovanec na Vrazovo akademijo kot nekak polici jaki nadzornik, In če je vlada smatrala za potrebno, da mora imeti prireditev pod svojim nadzorstvom, zakaj ni poslala na lice me&ta inoža, ki bi bil v položaju to, kar je govoril dr. Ileaič, tuđi ražu meti. Ako je stvar smatrala že za politično, po tem bi uaj poslala na akademijo uradnika, ki ga sicer po-šilja na jmlitične prireditve, to se pravi osebo, ki bi lahko v poročilu navctlla vnaj suho vsebino predavanja. Visoko sicer ccniino sposobnosti Fin kove, tega pa Ie ne verjamemo, da bi njegovo poročilo o dr. llešiče-vem govoru moglo imeti noge in glavo. Vse za denar! Z Gline nam pišejo: Te dni je šel neki vdovec v župnišče, da bi pla-čal sedmino za svojo ženo. Ker ni imel sabo denarja, ga je dotični duhovnik kratkomalo ;>dpravil, češ, da ima že itak oddane vse dneve in da vsled tega tuđi sedniine ne more opraviti. Koučno pa je še pripomnil, da je masa za ]K>kojnico sploh nepotrebna. Vdovec je cdšel. Skoro na to pa se je vrnil, in sieer z — denarjem. In glejte čudo! Božji namestnik je bil ves izpreinenjen: V tednu še ni imel oddanih vseh maš in je zatrjeval s sveto vnemo, da bi kazalo poleg maše prirediti za pokojnieo še »bilje«. — Da, da, vse v večjo čast božjo in — maniona! Praktična jugoslovanska ^zajem- nost. Poleti nameravajo slovenski učitelji pod vodstvom ravnatelja dr. Schreinerja, predsednika »Solske Matice« prirediti naučno putovanje po slovanskem jugu. Proputovati liočejo Dalmacijo, Hercegovino, liosuo, Hr-vaško in si ogledali tuđi Zemun in Belgrad. Dr. Schreiner je o tem nacrtu obvestil v nedeJjo hrvaške in srbske udeležence Vrazove slavnosti ter izrazil željo, da bi ?e tega nauč-nega potovanja udeležili tuđi hrvaški in srbski učitelji. Za ta slučaj je ob-ljubil, da se bo poskrbelo za to, da se boo-ložaj gledališkega ravnateljstva, zla-sti letošnje leto, zato nam tuđi ne priđe na misel, izrekati kritike (» posain- LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.} IX. Stari Sancin je bil pokliran kot priča k obravnavi proti njegovemu zetu. Prijetno mu to ni bilo in dr. Grebene je moral priti vsak dan na večerjo, da je staremu gospodu razlagal postave določbe o priče van ju borodnikov. Na dan obravnave je bil stari Sancin jako namiren. Vstal je zgodaj in se dosti pred določeno uro pripravi i za odhod na sodišče, ko je prišla Lizika v njegovo sobo. Kaj — ti si že vstala in hočes z domaf se je začudil stari gospod, vi-deč, da je njegova hčerka popolnoma opra vijena. Kam si pa narnenjena? 8 teboj bi rada šla, papa, je s prosečim pogledom rekla Lizika. Vzemi me seboj, papa. A jaz moram na sodiŠce, je vzkliknil Sancin. Ali si mar že poza-bila, da je danes ta strašna obrav-nava. Saj vendar ve«, da sem klican za pričo! Vzemi ine seboj, papa, je prosila Lizika. Meni ni obetanki* doma. Jas moram biti pri ti obravnavi. Dr. Gre- bene mi je že vse povedal. kako je pri porotnih obravnavah. Prav v zadnji kot se bom stisnila in čisto mirna bom in nihče me ne bo spoznal. Stari gospod je bil resnično nevoljen. Ali ne pojmiš, da se to nikakor ne spodobi? Jzoren in ljabezniv napram svoji ženi in da je zanjo »krbt^l z največjo vnemo in nežnnstjo. Dalje je trajalo zaslišanje hisne Marijanice in stare Valjavke. Obe sta povedali jasno in določno, da jima je gospa Olga sama priznala, da sta jo Svetlin in Elvira zastrupila. Stara Valjavka je pod prisego vse povedala, kar je bila vprašana, a nobene l>esedioe več in se ni niti najmanj izdala, da ima v svoji shrambi skrivnostuo šatuljo. Zaslišani so bili zdravniki in za-slišan je bil tuđi stari Sancin, ki je izpovedal, kaj ga je napotilo, da je dal truplo svoje umrle ličen* izko-pati in zdravniško preiskati. S temi zaslišanji je bila obrav-nava končana in že je hotel predsed-nik zaključiti dokazno postopanje, ko je Svetlinov zagovTornik z ozirom na različna protislovja v izpovedbah za-slišanih prič predlagal, naj se zaglibi tuđi obtoženčeva žena Elvira Svet-linova. Med odvetnikom in med državnim pravdnikom se je vnela kratka, a živahna debata, na kar je sodi* sce sklenilo zaslisati tuđi Elviro, Nadaljevanje razpravd je bilo na-fllednji dan. Zopet in morda se bolj kakor prejsnji dan, je bila dvor»»a natlačena obcinstva. nih predstavah in o kakovosti predstavljanih iger. Je pa nedo&tatek, ki ni v prav nobeni zvezi s teikim položajem glcHlalisea in ki ga je prav lahko odpraviti. Znano je, da fiino abonenti za gledališke predstave na par in nepar. Vsi plaćamo enako, to-rej hi morala gledališka uprava tuđi enako skrbeti za vse, to je, da bi vsi abonenti na par in nepar imeli enaiko število premijer, repriz itd. V tem oziru pa snio bili došlej abonenti na nepar doikaj prikraj&ani, zakaj edina premijera, ki je padla na naš dan, je bila opereta »Gro! Luksemburški«. Priporočamo ravnateljstvu, naj v hodoče uredi vrstu predstav taka, da se ne bodo im**li vzroka prito-ževati niti ti, niti drugi abonenti. Stavka delaveev v Šentjanžu. Iz Št. Janža na Dolenjskem uaiii poroča: V ponedeljek so stopili de-lavci v tukajšnjem preinogovniku v stavko. Delavci zahtevajo povišanje ])lač in zboljšanje službenih razmer. Delavci se drže polinoma mirno. PremogDkopna družba se haje ne na-nierava z delavei spuščati v nohena pokajanja. Neznosne razmeiv v šent-jaiiškeni premogokopu je svojeeasno opisai »Slovenski Dom«, in će so res talce, putem se čisto nie ne čudimo, ako su se delavci koneno odloeili za stavko. Zanimivo predavanje v Ljubljani. V Ljubljani se mudi uevjorški odvetnik dr. Mirko P e e a r, ki je znan kot izvrsten poznavale«* ameriš-kih razmer. Izobraževalnemu društvu »Akademiji« se je posrećilo pridobiti dr. Pečarja, da bo predaval pod okriljem »Akademije« v Ljubljani in si-cer »0 ameriških razmerah s posebnim ozirom na priseljene slovanske narode.« To j>redavanje se vrši v sre-do 14. t. m. v veliki dvorani »Mest-nega doma« ob 8. zvečer. Opozarjamo slovensko obeinstvo na to zanimivo predavanje z željo, da hi se ga udele-žilo v čim najveejeiu številu. Slovensko deželno gledališee. Danes zvečer opera Rik. Wag-nerja »Tannliauser« edicije so se udeležili pred 14 leti haron Norbeck, čast-nik Dudi k, mornariški kadet de B e a u f o r t in devet mornarjev. * Ahdul Hamidovi depoti. Državno sodišee je potrdilo razsodbo prvoga sodišča, s katero se obsoja državna banka, da mora izročiti sultanove depote. Zaradi stroškov se je iztožilo le za 49.000 mark. Ilgrovar-jalo se je, da je hotel dvigniti sultan svoje depote le vsled nekega pritiska, kar pa ni obveljalo. * Izkušenost. Mati: >Ta neznosni grlarobolJ Ali ne ves zdravila, saj »tudiraš že šest let medicino. Kaj pa pomaga tebi, 6e te glava bolit« — Sin: »Samo slamnik!« ♦ Dober vzgled. V neko kaznil-nico in poboljgevalnioo na Nemfckem je prišel elan »Druitva za moralično ix>vzdigo kaznjencev«, da su pouči o razmerah v kaznilnici. »Zakaj ste bili obeojeni?« vpraša enaga izmed jetnikov. — »Ker aem prodajal po-narejeno blago.« — »Upam, da se bo-ste poprijeli, kadar priđete iz kazail-niee, zopet poĆtenega dela. Kakšno delo pa imate tat« je vpra&al Član društva. — »Za državo delam usnja-te podplate iz papirja!« je bil odgovor. * Kriminalna atatistika. Nauk o kriminalnosti je prišel do zaključka* da ima moški spol več zaštopnikov med zločinci, kaikor ženski. Ženska pa, ki je zašla na pot hudodelstev, zagazi mnogo globlje in stori mnogo gnusnejše zločine. Naj več zločinov store ljudje v starosti med 20. in 30. letom. Kar se tiče fizičnih vzrokov zloeinov, se zgodi v toplem letnem času več zločinov zoper osebe, v hladnih in mrzlih mesecih pa vec zloeinov zoper posest. Interesantno je, da je med zločinci manjši procent ože-njencev in takih, ki žive v družinski zve-zi, k te ni u pa prihaja še to, da se izgube težje oni, ki i majo otroke, ka-kor pa oni, ki nimajo otrok. Tuđi teritorijalno so zločini različni. * Milijon Hr je za prav il v Messi-ni nek 251etni Friletti s taraošnjo operno pevko Esmeraldo Hamilton. Pred eniin letom jo je videl prvič v gledališču. Pevka jt1 bila izvanredno lepo dekle i 11 Friletti se je strastno zaljubi 1 vanjo. Živela sta ćelo leto ze-lo razkošno. A ko je lepa pevka opazila, da sta s Frilettijem zapravila ćelo njegovo premoženje v znesku milijon lir, ga je pustila in si izhra-la drugega častilca. To je Frilettija tako razjezilo, da je ustrelil njo in samega sebe. Seja trgovske in obrtne zbornice. Včeraj se je vršila v magistratni dvorani zadnja letošnja seja trgovske in obrtne zbornice. Sejo otvori podpredsednik zbornice g". Ivan Kre-grar. konstatuje sklepčnost ker je na-vzočih 17 članov in imenuje overova-teljem zapisnika zbor. svetnika g. Iv. Kneza. Tajni kovo porocilo se hrez debate odobri. Svojo odsotnost so opravičili zbcfrn. svetniki gg. Pavš-lar, Šubl, Hribar in Majdič. Drž. ]K>slanec Ivan Hribar pa priđe, kljnb temu, da je opravičil svojo odsotnost, tekom seje v zbornico. Xato nazna-nja jK>dpredsednik, g\ Ivan Kregar, da se lx> nakladišče in skladišče v Škofji Ix>ki na prošnjo zbornice raz-širilo, da je zbornica priredila dne 21., 22. in 23. novembra poučni tečaj po določenem programu, in omenja zhornična priziideva.nja glede uvedbe tarif na južni železnici ter glede uvoza arg^entinske^a mesa. Zboru, svetnik Hafner utemo-l.iujc pred log ghnlo razširjenja nakla-dišča v Škftfji Loki in stavi prediog, naj se obrne predsedstvo zbornico brzojavno na žVlezniš1;.* ravnateljstvo, da ]»)8peši dela za naprave na postaji v Škofji Loki. Tozadevni ko-raki se prepuste zboru ičnemu pred-sedstvu. Slede prošnje za poflpore. Trprovskemu društvu >r Merkur« se podeli tndt let os kakov vsa leta do-seda.j poora 500 K. istotako se podeli prrcmijalni trg. soli v Ljubljani pod pora 300 K in gosti 1 ni carski 35a-drugi za gostil ni carski in kuharski tečaj podpora 200 K. Na predlog zhorn. svetnika Pammeria se prekine javna seja in vrine med dnevni red tajna seja. V tajni seji so se podelile jubi-lejne ustanove, za onemogle obrtnike in vdove po obrtnik ih in sicer: a) po 50 K prosilcem: Pilko Fran, ključav-ničar v Ljubljani. Kasch Franc, tr-ffovoc v Ljubljani. Klebel Alojzij, krojač v Ljubljani. Trtnik Jakob. krojač v Ljubljani. Bnrger Ferdo, čevljar v Ljubljani. Reisner Fran, krojač v Ljubljani. Stadler Josip, klepar v Ljubljani. Poienu Joaip, tr-govec v Ljubljani. Špan Marko, oevljar v Ljubljani. Sever Primož, mizar na Glincmh. Jasbec Miha, krojač v Novem meatu. Biedl Ivan, slamnikar v DomiaUh. b) po 20 K prosilcem: Puh Ludovik, mizar t Ljubljani. Smolnik Andrej, krojač v Ljubljani. Koprivec Jernej, oevljar v Uubljani. TObecher Ivan, krojač y Ljubljani. Koleša Anton, miaar y Ljubljani. Košak Anton, čevljar v Ljubljani. Fabjani Anton, čevljar v Ljubljani. Urbaneič Ivan, kovač v Ljubljani. Florjančič Ivan, eevljar v Ljubljani. Slamnikar Martin, krojač v Ljubljani. Novak Josip, knjigovez ▼ Ljubljani. Hartman Viktorija, ši-vilja v Ljubljani. Kočtner Jobip, čevljar na Vrhniki. Pcčnik Joaip, kovač v Kranju. Vukšinič Martin, tr-govec v Božakovcm. Gregel Matija, ključavničar v Mctliki. Grabrovšek Matevž, mizar v Metliki. Švigelj Josip, urar v MoTkronogu. Kokošar Josip, ključavničar v Kropi. Blatnik Anton, krojač v Zilenski vaši. c) po 40 K prosilkam: Majce Mariji, čev-ljarja vdovi v Ljubljani. Koschier Elizabeti, čevljarjevi vdovi v Ljubljani. Zelene Pavlini, ključavničarje-vi vdovi v Ljubljani. Bernik Katarini, kovinarja vdovi v Ljubljani. Weit Doroteji, mizar ja vdovi v Kranju. d) po 20 K prosilkam: Mazek Katarini, čevljarja vdovi v Ljubljani. Terdan Ani, slikarja vdovi v Ljubljani. Perko Heleni, čevljarja vdovi v Ljubljani. Koller Barbari, pleskarja vdovi v Ljubljani. Kos Mariji, vrtnarja vdovi v Zalogu pri Komendi. Za zhornične zastopnike v odbo-rih obrtnih nadaljevalnih šol se izvoli jo za Cerknico: Fran Lavrič, trgo-vec; za Idrijo: Drag. Lapajne, trf?o-vec; za Radečc: Davorin Podlcvsnik, trgovec; za Kranj: Tomo Pavšlar, to-varnar in zhorn. svetnik. Xamestnik člana v [)rid<>hninski dc/elni komisiji se imenuje Leopold Fiirsa^er, tr-g-ovrec in zborn. svetnik. Po zopet ni otvorit vi javne seje poda zbornični svetnik g. Ivan Me-jač proračun trg. i u obrtne zbornice za leto 1911. Po poročilu zhornične^ra svetnika £T. I. Me jača je bil sprejet po združenih odsekih sestavljeni proračun za leto 1911, ki izkazujc potrehščin 67.774 K trr jK>kritja :12(X) K; nedo-statek in po ministrstvu zahtevano 25 % hlagajnično rezervo 1k> pokriti s 7 fmo zl)ornično doklado. V proračunu so postavljeni med drugim zne-ski: za umetno-obrtno strokovno solo v Ljubljani 500 K, za mizarsko strokovno solo v Kočevju 150 K, za dvorazredno slovensko trgovsko solo v Ljubljani 1000 K. za gremijalno solo v Ljubljani 300 K, za obrtne na-daljevalne sole 4400 K. za vajenške razstave 400 K. za obrtni pospeševalni zavod 1000 K, za obrtne strokovne tečaje 1200 K. za kmetijsko kemično preizkuševališče 500 K, za razne dru-gp nodpore 2000 K, za ustanove učencem in učenkam umetno-obrtne strokovne sole v Ljubljani 1800 K, za razne drugo ustanove in pod pore v izobraževalne namene 1400 K, v i>o-rnnožrtev zaklada za razstavo v Ljubljani 2000 K in dr. Po poročilu zborn. svetnika Me-jača, ki se wSOfr1ns?io sprejme. rx>roč.i zborn. prov. predsednik gr. Kamilo Pammer o nacrtu ukaza, ki govori o obranibnih predpisih za delavce v lesni industriji. V zmislu tfNera ^ročila je zbornica sklonila izreci se proti postavni dopustnosti take^ra ukaza ter navesti razne izpreminjevalne predlože k besedilu te nareoročal zborn. prov. ]>red-sednik g". K. Pammer ^e o nedostat-kih na kolodvoru v Dom žal ah ter predlasral, da se prosi železnično upravo, naj takoj notrrbno stori, da se odpravijo sedanje nedostatne naprave na tej važni in prometno živahni postaji. Zbornica je že erlede te postaje »torila korake, pa dosedaj še ni bilo uspeha zaradi pomanjkanja denarnih sreristev. Isti poročevalec je nadalje noudarjal, kako nerodno je sedaj urejen poštni promet « paketi v Domžalah ter predlapal, da zbornica intervenira v Trstu. Poudarja posebno, da ima pašta Domžale na leto kakih 36.000 do 40.000 komadov izvoza, uvaža pa se 16.000 do 18.000 komadov. Umeetno bi bilo, da se spoji pošta z razširjeno novo postajo, kar bi tuđi bilo c«nej-ie in bolj praktično. K besedi se orla« v isti »devi tndi zbom. svetn. Velkavrh, ki tndi podpira predloir sboTn. svetu. Pammerja. Predio^ se so^Iaaho •prijme. Borina porodila. DunAJ, 13. decembra. Teikoćo, ki so zavladale v političnein položaju, so vplivale tuđi na včeraj^njo l>orzo, tako da se je promet (ribal v jako oz-kih mejah. Kurzi pa so se v Hphmnem precej dobro obdržali, lc nekatere vre4lnosti so precej popustile. Druge pa in n*ed temi zlasti bodenkreditke, so zoj>et našle precej kupčev. Rente in devize so bile vztrajne. »Kreditna buka v Ljubljani-, Uratfii kirti 4»tjtkc b«rxc 12. decembra Itlfc 49/. nuicva renU . . . . | 93 55 { 9375 4*2« A srebrna rcnU .... 97 45 i 97*65 4*/, avstr. kronslu lenU . . 93 50 93*70 4% ogr. „ „ . . 92-; 92 20 4»/t kranjsko def dno po»o)flo ! 96— 97-— 4\, k. o. ČHke dei. benke . iM — 95 — 9P9MI9* Srećke U 1. 1860 •/, ... 226 — 236 — w . ., 1«B4..... 326- 332- „ Uske...... 16025 166 25 M temeltske 1. lzđijc . 302 50 308 50 1L „ . 291- i 297- H ogrske bipot^čne . . j 2t7 75 263 75 M đtm. komunalne . . I 535*— 545 — *v«tr. kreditne ... 537 25 547 25 „ ljubi janike . . . . 95 — 1C1-— „ avstf. rdeMulia . . 8V50 [ 88 50 M ogr. n . . 56 50 60 50 „ btflUki..... 39 50 43 50 „ tnrtke...... 268 — 261 — Ovisio«. Ljubljanske kreditne banke . 468 — 472 — Avstr. kreditnega zavoda . . j 669 25 1 670-25 Dunajske bančne ćruž&e . . 555— 556 Julne ždezmee..... 119 50 120 50 Driavne železnlce .... 749 75 ; 750 75 Alplne-Montan..... 769 50 770 50 Češke siadkorne druibe . . 250*— 251* Živnofteruke banke. . . . 279—280 50 Cekini........ 1137 1139 Marke........11755 11775 Frmnkl........ 95 20| 95 30 Lire.........I 94 90 95*10 Rubljl.........I 25375, 25475 Žitne cene v Budimpešti. Dne 12. decembra 1910. T«r«ln. Pšenica za april 1911 ... za 50 kg 11*08 » » oktober 1911. . za 50 kg 1079 Rž za april 1911 .... za 50 kg 781 Koruza sa maj 1911 ... za 50 kg 5 63 Oves za april 1911 ... za 50 kg 841 Eftktlt. 5 vin. ceneie. Anton Šare Ljiiljan fonlirjtra mita W. 5. n ngk Inilm ilia (nsmii |Um pdti) pristM itiante mine ■^cenejil aakap J82 oprem za neveste. ZaljDbljeni kpl umi pmn iz IMnflK pretrtteti. Ti zabavna povest polna krep-kega in preširnega humorja in svetih, dostikrat razposajenih dovtipov, je prav kar izšli v posebni knjiji. Prijateljem ne-prisiUene komike in veselja smeha bodi posebno priporotena. taMLanLmispriniHnL JCarodia knjigama v Ljubljani. „Slovenski JtaroJ" izhafa dnevno dvakrat. DrodjE a toma palu. Kladivo, Ufit. I meto. lift in I zavijac. I zajamčeno dobre kakovosti H v lepi skrinjici, ki je pripravna za obe- siti na steno, posilja proti povietju za 2K8O« F. Vejdčlek, izdelovalec orodja, Bfevnov pri Pragi. 274 ilfnlta Ff. hi tinitaa sprati tefitato ii ittna. §j MikloSičeva cesta, prlporoda za praznike ^ iiinai fln. z littn pitni štajerske kapnne I purane, ribe iz Jadranskraa moda in fogos iz Blatnma jezera (Planensee). Prosi se za prednaročila, da se latico reservira. Na prodaj so tuđi sodiki od »panskih vim in konjaka po 18 1, 25 1, 32 1, dal)« dobri vinski sodi po 300 L 278 .JiiTrti-artM haHka |_Lioj]]iafli' Ini rniii: Uataim ria il 7. Hsmti llim niti Spretan vloge nm knjižice ter jih obrestufe od dne vloge do dne dviga ■• t'/t'/o rentni davek plačuje zadruga tama. — Sirejeaa vloge na tekoći račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje joiojilt na naJrazlleiie)Še načine. — Bavaotmai am*aialnlea: zamenja taj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srećke itd. Nakazila v Ameriko. — Esi»«ptira trgovske menice. — Presirvije vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov Itd. na vma tu- in inozemska trži&Ća. — izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe feodisi ■stmeio ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Oniu ir ral 1» lanJiK il 9. ti 12. pepoldie ol 3. lo 5. U soj a m si vijudno opozoriti, da sem prevzel 9 glavno zastopstvo Ime teške* ijenske mmMu, najcenejži zavod na kontinentu. Nadalje opotarjam, da preskrbujem kulantno 19"" vsakovrstna posojila in kredite kakcr : trgorske, stavbne, hipotekarne, uradaiške in meniČne Irredite Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, L nadstr. Ustanovljena Ufa 1002. 23 ! Kmetska nm\m liDbljanske okotite i raa^atropBBi saa>v4|a s ••aamafeno sav«xo I v lasti« uirahea ioni v Llobllanl u inuujski cesti it. 18 Je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K MM, 118.1 21-11 upravnega premoženja................K 2OV775.51O*S9 obrestnje hranilne vloge po 41|2°|0 U*mm vaakoga odbitka rontnaga rfatka, katertga itlaćujo posojllnloa •aaia mm vlo^niko. Spreloama tadl vlofo mm tokoii ratan ¥ xvari i 6ekOTnim pro-HOtMB 1b llh #toro«tttle od dno vloge do dna dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 2 0,000.00 0 Paaojujo na xoMl|l46a po Sv/ 0 m 1>,° c na amortizacijo ali pa po | BlVo »i*** aaiof-tlaaoljo | na monlco po • - I Posojilnici sprejema tadi vsak drugi ltčrt glede amortizovanja dolgi. ĐBADNB UEE: fitk dam od 8.—12. ia od 3.-4. Izvoli ttedelj 1b prftuiikOT. TeUIoa at. 1»*. Poata« kranilnic« račun *t. 828.405. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubljami. Stritarjeva uiioa štev. 2. Spreiema vloge na knjiiice In na tekoii račon ter jlh obrestnj« Delniška glavnica: K 5,000.000*— Rezervni zakiad: K 450-000-— od dne vloge po 472% cisto. — Kupufe In prodaja »rednostee n.^. o i« ^ /> i tx*o _________! papirje vseh vrst po dnevnih knrsih. __________ PodlUZniCe V Spljetll, CelOVCU, TfStU 10 Sarajevu. Dolžnost I vsakega Slovenca jet da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požara le pri slovanski banki ,SLAVIJItt. Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si ! jo je stavil, izpolniti v I najširšem obsega. „SLAVNA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Ogromni rozorvnl ffondl K 4SVS12.797>— jamčljo ia popolno varnost. Dfmbfl f I Htil IH41 ima posebno ugodne in prikladne Dftfllfff Cl HDIIHM Jc rct ll0TUskl zavarovalnica z vse-DOIIAU iiJUlVUII načine za zavarovanjc življenja. DUllllU nolUIVMII skozi slovansko - narodno upravo. ttmtbff ff ntlllfl11 razpolaga z najcenejšimi ceniki za Bmttffl VIHnilHu Sniotno podpira narodna društva, DHilllO ftalitVlJlt preskrbljenje za starost, za slučaj DUllAU ffolUIVlJII organizacije in prispeva k narod- smrti roditeljev, za doto otrokom. nim dobrodelnim namenom. Dimbff VIIII11III11 razdeijuje ves čisti dobiček svo- Dfffflbfl VIHIIIIII14 'tremi za izboljSanjcm in osamo-BlulKll tfSLAVUA j«m članom. DBllnll fiJlJIVMR svojitvijo narodnega gospodarstva. la idiiaiii daie im mit mnlii m mh Jiliur i Uillial IipltB|0l«. /. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernov« ulioa itov. 3. .*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. i Denarni promet ato 11. Jeoenifcre 1tO9 nad BIS milljonov kron« Obstoje6lh vlog nad SS milijonov kron. Rozorvni zakiad nad 1 mllljon kron. Za ▼arnost ▼ložcncga denarja jamci zraven rezervnoga zaklada še mestna občina ljubljanska z »sem preiMOŽenjent in Z VSO SVOJO HIOAJO. Izgilba vloicnega denarja je nemogotei ker je po pravi lih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deielni vladi, Izkljvftena vsaka epekulaelja i vloženim denarjem. Vloge se »prejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4V« brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisuje]o vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vloine knjižice drugih denarnih tavodov kot gotov denar. Posojila na semljišča po 5c/» obretti in proti amortizaciji po najmanj 1!i9/% na leto Daje po-•ojtia na menice In vrednoatne papirje Za vmrčevanje ima vpeljane lične doaoAe kranUnlkOi v podpiranje alovenakili trgovcev in obrtnikov pa kreditno drnitvo. 4 lairtrtan In tlak »Nai**** *Ukm*w—.