IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA ČP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 397 TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH. SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ŠT. 10 DIN LETO XIII., ŠT. 91 Dl ZA GORENJSKO SOBOTA, 6. AVGUSTA 1960 Ob prazniku tržiške občine Nad 1000 milifrnov dinarjev za investicije Nat spored prireditev - Doslej največji uspshi gospodarskih organizac j - Velika skrb za družbeni standard 4! Zastave te dni spet krasijo tnžiško komuno. Peti avgust Je občinski praznik. Tega dne 1941. leta so padle prve žrtve Pod Storžičem, ko je bil napaden kranjsko-tržiški bataljon. Padlo je 8 prvoborcev, me.i njimi 3 borke. Zato je torej te dni Tržič spet v praznični preobleki, prebivalci so se spominu žrtev oddolžili s šte/ilnimi prireditvami: spominska svečanost pri spomeniku padlih pod Storžičem in na grobišču padlih borcev in talcev na pokopališču v Tržiču, že od nedelje dalje pa se vrste kulturne in športne prireditve, katerih zaključek bo v nedeljo, 7. avgusta. uyjwvVe^Jega pomena kot spo- bivalca že 462.000 dinarjev — to-neiri prire<^'tve» pa so ob taks- rej je v primerjavi z lanskim le-(jej Prazniku doseženi uspehi tom večji za 5,2%), pa je dana tajjv^111" kolektivov. Lepše kot. s osnova za nenehno dviganje tiVn lrtli nspehi — večja produk- družbenega standarda. Tako so stancT* ^ zv^anJ'e družbenega letos prvič po osvoboditvi predla So3vr<^a — se spominu tistih, videna največja sredstva za in-tgjjv Zrtvovali svoja življenja za vesricije, in sicer v vsoti nad ^3 nH ^varJan.i€, skorajda ne tisoč milijonov dinarjev; od tega lt0ni dolžiti. Prebivalci tržiške za gospodarske investicije v zne-°blebi-e-Pa so Prav letosJ OD 19- sku 579 milijonov dinarjev, za gosriori ' dose§u' doslej največje negospodarske investicije pa 468 arske uspehe. milijonov dinarjev. Precejšen lekt°beno leto Poprej delovni ko- del ten sredstev je bil že porabil lv'i Podjetij in ustanov niso ^ Za novogradnje, nekaj gra-vear tak<> visokih planskih ob- denJ Je v teku> le majhen odsto-lehT0841, kot jih imaJ° letas- Pol_ t6k nov°Sradeni Pa bo začetih v teh? rUan^a pa je pokazala (če- Prihodnjih mesecih letos. , * Se m ~ _ _ j_A Medtem ko je delovni kolektiv »Peka« pred kratkim otvoril no- kov) ^ ° *em točnih podatke ^1®° VBi kotektivi Postav- „ Dri^rovVGZe izpolniM' V večini v« delovne prostore, bo še letos ^gli Pa več aIi 111311J Pre~ investiral 86 milijonov dinarjev din. Tovarna kos in srpov je v zaključni fazi z rekonstrukcijo, gradi pa tudi dvajsetstanovanj-ski blok. Medtem ko je LIP namenil 14 milijonov dinarjev za gradnjo štirih stanovanj, bo delovni kolektiv vložil v nove stroje in opremo še 9 milijonov dinarjev. Razen omenjenih imajo večje gospodarske in negospodarske investicije še »Pohištvo«, Tovarna lepenke in »Runo«. Ce gremo mimo tega, da so v gradnji vsa nanizana stanovanja« je v tržiški komuni v gradnji še več pomembnih objektov družbenega standarda: kopališče (bazen je že uporaben za kopanje), zdravstveni dom, vodovod Kovor —Naklo, jeseni pa bodo pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo nove šole (glavni načrt je v zaključni fazi). Razen tega bo v prihodnjih dneh izročena namenu mostna tehtnica, ob kateri bodo še posebni prostori za prodajo kruha in mleka, jutri pa bo v Podljubelju otvoritev novega gasilskega doma. B. F. TRŽIČ, 5. avgusta — Danes zjutraj ob 7. uri, na sam dan občinskega praznika, so domačini in preživeli borci položili vence na grobišče padlih borcev in talcev na tržiškem pokopališču. Na proslavi je sodeloval moški pevski zbor in godba na pihala, medtem ko je o spominu žrtev govoril tovariš Gašper Stibl. — Večina prisotnih je za tem odšla k spomeniku padlih borcev pod Storžič, kjer je bila ob 11. uri žalna komemoracija Sejemske razglednice Turistični sejem, sejem široke potrošnje, jubilejni sejem — standardna imena, ki se že skoraj teden dni pojavljajo iz dneva za nove stroje in 37 milijonov Mladinska delegacija Indije na Gorenjskem Kdur ga gleda, vsak drugače sejem kranjski sodi; eden hvali in spet drugi vpije: »Fej te bodi!« (Prosto po Prešernu) Da, tega Prešernovega verza sem se spomnil, ko sem razmišljal o kranjskem sejmu, o njegovi tradieiji, razmišljal o tem, kaj menijo o njem obiskovalci, ki so si ga letos ogledali že desetič. Eni ga hvalijo, drugi kritizirajo, spet tretji ue dajejo izjav, ker se bojijo kakršnekoli zamere, vsak pa si o njem svoje misli: o sejmu, o zabavnem programu zvečer, o plesu (ki ga ima Kranj vsaj v sejemskih dneh!), pa o avtomobilih, ki jih je premalo za vse itd. OBRAZI IN POJAVI Človek in osnovna sredstva » Srečala sva se na Gorenjskem sejmu. Ob čakanju na *vapciče je bilo treba preganjati čas in Ivan je začel pripovedovati o takih stvareh, ki jih človek nerad pravi, ki jih j v"6 5 sramežljivostjo, samo ob določenem duševnem razpoloženju. • Od lam je v pokoju. Bil je mojster in delavci so ga st v r<*di- Sedaj pa, pravi, mu je dolgčas. Počuti se zapo-tud ^a/cn rc"Jne zaposlitve je imel prej v podjetju ^ 1 posebno honorarno delo. Ko je sel v pokoj, so mu kaj no lx tl<^1 t0 0(^vzc^- ie razočaran, počutil se je dokonč- ,}°ccnega od kolektiva, od njegovih delovnih kolegov in '. ]reJemanJe'm v nekem drugem pod-j./*; Po sklepu delavskega sveta je bilo dodeljeno več stipen-0y ln .Vcstni knjigovodja je med kartotekami osnovnih in in *j[ srcdstev vestno uredil se posebne evidenčne tablice n\k'Urn° fokM dan izplačila, pripenjal potrdila prejem-PorfnJt- • ' ^° Pa ie bilo tudi vse. Zato je mladi Dusko, v ^°c' tn&enir, skupno s svojim šolskim kolegom nehote zašel i'eč r"^° ??di*t)e. Najprej je sel tjakaj na neki družabni sk?0' V nl'kovo menzo, zatem je hodil v klub k tclevizij-bili " sPrcil'mri'ku; spoznal se je z mladimi in starimi. Pova-Pot'»°-y&* na nc^ izlet in zatem celo na oddih v njihov Af^j" ' dom. Premišljal je in se odločil: ko bo inženir, obv°- w ni'h°vo podjetje. Težko mu jc bilo, vendar je o tem cs?j> podjetje, ki mu je do takrat dajalo stipendijo. j,0. ^a>J>rej se je seveda razburil knjigovodja. Njegova kar-0s a tttpcndistov, živih ljudi, v omari celotne evidence °^nih in obratnih sredstev, se je pokazala kot nezadostna. k. m. V sredo in četrtek se je v Sloveniji mudila indijska mladinska delegacija Mladinske konference Indije. Najprej so se gostje ustavili v Ljubljani, kjer so imeli razgovore o naši komunalni ureditvi s predstavniki Občinskega ljudskega odbora Ljubljana — Center. Takoj za tem so odpotovali v Kranj in so se ob 17. uri ustavili pred tovarno Iskra, kjer jih je sprejel sekretar OK LMS Kranj, tovariš Igor Janhar in predstavniki TK LMS iz Iskre. Gostje iz Indije so si ogledali tovarno in se zanimali predvsem za proizvodnjo kinoprojektorjev za normalni in ozki trak, kot tudi za dru^e izdelke. Prisrčen sprejem so gostom napravili pred poslopjem Gorenjskega sejma, kjer jih je sprejel namestnik direktorja, tov. Ivan Vreček. Oba dela sejma so si ogledovali več kot dve uri. — Povedali so, da jim je bil sejem izredno všeč. Tovarna Elan je vsakemu gostu poklonila garnituro za perjanico. Gostje iz Indije so okrog 20. ure odpotovali na Bled in naprej v Bohinj, -č Kolo v Kranju Turistično-olcpševalno društvo Kranj nam je ob jubilejnem X. Gorenjskem sejmu in v okviru proslav 900-lctnice Kranja pripravilo izredno kulturno doživetje. V četrtek, dne 4. avgusta, jc v Kranju gostovala ena najboljših jugoslovanskih folklornih skupin — Kolo iz Beograda. Več o tem v ponedeljkovi številki. VeČina tržiških gospodarskih podjetij gradi nove objekte ali obnavlja stare. — Na sliki: gradnja nove tkalnice BPT v dan na straneh naših časopisov, ki privabljajo obiskovalce iz vseh krajev naše ožje in širše domovine. Sejem široke potrošnje. S potrošniškim sejmom smo začeli lani, prej je bil samo Gorenjski sejem. Na sejmu lahko kupite vse razstavljene proizvode, tudi montažne hišice in — Fičote. Pa tudi »ostanke«, ki jih v Tekstilni šoli prodaja Tiskanina in kjer je največja gneča. Kupite pa lahko tudi piščalke za 60 dinarjev, krasne stenske »umetniške« slike s čudovito romantičnimi motivi (n. pr. deklici v belih oblekah v gozdu ali motiv z lova, kakršnega še vedno sem pa tja vidimo po naših podeželskih krčmah), skratka — sejem široke potrošnje. »Le tistega ne dobite, kar iščete!« Tako pravijo obiskovalci. N. pr. v tekstilnem delu sejma so razstavljeni krasni vzorci blaga, prodajajo pa le nekatere; tiste najlepše le razstavljajo. — Obiskovalcem to ni všeč — če je to sejem široke potrošnje, potem bi morala biti izbira že nekoliko večja. Sicer pa lahko kupite čoln, ki ga razstavlja Elan Begunje, pa radijske sprejemnike, hladilnike, čevlje, ležalne blazine z 10°/0 popustom, gramofonske plošče — razglednice s 5% popustom, mopede (prihodnje leto bo tudi Fičotov že dovolj), čudovito lepe blazine, ki jih izdeluje Apolo-nija Sorli iz Ziri, pa zares lepe izdelke domače obrti, ki jih prodaja Drago Višnar z Jesenic itd. itd. Skratka, izbire na pretek, od znamk, vseh vrst vin, jedil v kulinarični razstavi, do montažnih hišic in Fičotov, ki jih je bilo 22, priiav pa že prva dva dneva okoli 150. Nekaj me je presenetilo: sejem je aranžersko odlično ure- (Nadaljevanje na 8. strani) C Zadnje vesti DOMA . . . BEOGRAD, 5. avgusta. - Z obiska po naših krajih se je danes vrnil v Beograd patriarh pravoslavne cerkve German. Obiskal je med drugim Zagreb, Ljubljano, Tolmin, Portorož, Brione, Pulj, Reko in Šibenik. Na Brionih je patriarha Germana sprejel predsednik republike Josip Broz Tito. Na potovanju se je sešel tudi s predsednikom Ljudske skupščine LRS tov. Mihom Marinkom ter zastopniki Izvršnega sveta Hrvatske, Slovenije ter Besne in Hercegovine. ... IN PO SVETU ADIS ABEBA, 5. avgusta. - Etiopski cesar Haile Selasie si je danes ogledal eno največjih kmetijskih farm v deželi, ki je bila zgrajena na osnovi ekonomskega sodelovanja med Etiopijo in Jugoslavijo. Haile Selasie se je zanimal za traktorje v zadrugah, ki jih je Etiopiji poslala industrija motorjev iz Rakovice, ter za druge kmetijske stroje, ki so jih izdelale jugoslovanske tovarne. ^_J od 29. julija do 9. avgusta Jugoslovanski turizem! Razstavljeno blago naprodaj po izrednih f j—iflrth ranu ti! Nagradna žrebanja! Številne kulturne in zabavne prireditvai 25 % popust na železnicah! Gorenjci! Obtičite letošnji sojem v BAj*e4fteea ftie-vtt«! GORENJSKE I I IZ M A i IN KRAJEV SOBOTA, 6. AVGUSTA 0 tja po Cerkljah r NAS RAZGOVOR Cerklje — Tako kot povsod pri njem času organizirali tudi oee-aas se tudi Cerkljani pod Kr- njevalno vožnjo. ravcem srečujejo danes z neštetimi problemi. Urediti bo treba avtobusno postajo, vodovod, kanalizacijo, ceste in še in še. Pa si oglejmo »ekatere podrobnosti: A Edina, morda največja želja prebivalcev tega kraja jc vsekakor nova avtobusna postaja. Saj je kaj žalosten pogled, ko včasih številni potniki celo na dežju čakajo za prevoz z avtobusi v kranjske tovarne. Pravijo, da jih je dnevno okoli 700 do 800. V zadnjem času kaže, da je vsa stvar le krenila na bolje. Izdelani so že načrti, pripravljen je material, gradnjo avtobusne postaje pa bo prevzelo gradbeno podjetje »Remont« iz Cerkelj. /\ Ni to edina težava Cer-kljanov. Letos imajo namen urediti tudi pokopališče, saj nekje odpada od zidane ograje celo omet in daje kaj slabo podobo turističnemu videzu Cerkelj. /\ Ko smo bili zadnjič v Cerkljah, se je precej prebivalcev pritoževalo zaradi pomanjkanja vode. Na dan teče samo eno uro, kar pa je občutno premalo. Menijo, da so nekje počile vodovodne cevi pa se doslej ni še nihče spomnil, d?, bi to popravil. Vodovodni odbor v Cerkljah je sicer že napravil dva pregleda, vendar do danes še ni ugotovil napake. Verjetno pa je okvara že na zajetju. A Zaradi poletnih počitnic kulturne dejavnosti v Cerkljah ■i, pač pa bo kulturno prosvetno društvo te dni organiziralo članski izlet. /\ Tudi kino vstopnice pra-rijo domačini, da so predrage. To še ni tako hudo, če vzamemo primere, da je film ob sobotah napovedan, včasih pa ga iz nerazumljivih vzrokov potem sploh ni na sporedu. /\ Največja pomanjkljivost v Cerkljah pa je prav gotovo ta, da še danes nimajo prepotreb-nega turističnega društva. Spričo številnih prehodnih turistov, A S športno dejavnostjo v Cerkljah nikakor nc morejo na zeleno vejo. Na edino, morda vsaj delno uporabno telovadišče za šolo so napeljali še gramoz in telovadišče tako dokončno onesposobili za vsaj minimalno športno in telesno vzgojno dejavnost. o Sploh pa smo dobili v Cer-q kljah vtis, da tu vse delo v % raznih organizacijah leži na 9 dveh ali treh ljudeh. Ob za-f) četku vsake akcije jih je o povsod polno zraven, toda % malo jih je, ki vztrajajo do 0 konca. To prav gotovo ni la-% skava ocena za tiste, ki imajo £ vsaj malo smisla za društveno 4 dejavnost, pa včasih iz nera-$ zumljivih vzrokov nočejo po-0 magati peščici ljudi, ki delajo f skoraj noč in dan. M. 2. 1 39 let v službi elektrike s. Malega prijaznega moža, ki stoji na visoki lestvi prislonjeni ob zid ali električni drog ter privija žarnico cestne svetilke, pozna malone vsak Kranjčan, vsaj na videz. FRANC LUSTREK, 58-letni elektromonter pa danes že natanko pozna vse ulice in ceste po Kranju in okolici. Službena pot ga vodi povsod tam, kjer svetilke v mraku zamenjajo sončno svetlobo. 23 let že skrbi za to, da naše mesto tudi ponoči, osvetljeno s 1000 Watov, nudi tujcu prijazno podobo; skrbi za to, da Kranjčanom in okoličanom cestne svetilke v temnih nočeh razsvetljijo poti domov. Naporno je to delo, saj je na cesti poleti in pozimi, ko pripeka sonce in ko mraz reže do kosti. Včasih mora biti tudi potem, ko se vrne domov, še pripravljen, da v mestu hitro popravi okvaro. Življenjska pot ga je vodila iz prijazne dolenjske vasice, kjer je pasel krave in opravljal kmečka dela v Novo mesto. Tu se je zaposlil pri gradnji elektrarne, potem pa je kmalu odšel v Zagradec na Krki. Devetnajst let je bil star, ko si je poiskal službo v elektrarni M#jer v Kranju. Leta 1937 pa so mu poverili javno razsvetljavo mesta in okolice. »Kaj Vam povzroča največ težav pri delu?« »Včasih se najbolj jezim na otroke, ki pobijajo cestne svetilke, da jih moram kar naprej menjati. Tudi stare žice mi niso kaj všeč, saj često ne veš kje te bo streslo.« »Ko sem ga nato vprašal, če se mu je pri delu že kdaj pripetila nezgoda, se je najprej samo nasmehnil?« »Pa ne samo enkrat, vseh se niti nc spomnim.« Potem je pripovedoval, kako ga je streslo v tisti stari hiši za hotelom Evropa, ki jo sedaj podirajo, da mu je roke kar omrtvilo. Nekoč je obvi-sel na nosilcu za žice 10 ni nad ulico, ker mu je neki kmet z vozom spodmaknil lestev. Pokazal mi je tudi roko, ki mu jo je v nesreči tako ožgalo, da se še danes pozna. Dosti zanimivih stvari mi Je še povedal iz svojih 39 let službe sredi med žicami i*1 kabli, po katerih teče električni tok, ki žene stroje naših tovarn, zvečer pa nam prijazno razsvetli stanovanje ter ceste po mestu in okolici. L. S J V. jubilejni zlet Zveze tabornikov Slovenije Radovljica — Letošnji tabor- rejeni v taborih v obliki red-niški zlet, ki bo od 14. do 21. av- nih letnih taborov po posamez-gusta ob Sobčevem bajerju pri nih okrajnih starešinstvih, ne-Radovljici, bo še posebno slo- kakšni podtabori pa bodo še po vesen, ker bodo naši taborniki enotah. Na travnatih terasah bo tako zraslo predvidoma šest taborniških naselij. Na republiškem prvenstvu tabornikov v taborniškem mnogo- jeseni praznovali desetletnico ustanovitve prvih taborniških enot v Sloveniji. Pričakujejo, da se bo na zletu zbralo blizu 2000 tabornikov, ki bodo razpo- Razgovor s predsedniko LT Jugoslavije Francem Leskovškom Dom tthnike ■ simbtl M& tefcničie rtvofncife Predstavniki tiska in predstav- združeval vse činitelje, ki so v niki Zveze inženirjev in tehni- naši družbi prevzeli nalogo, da kov L RS, Ljudske tehnike in se udejstvujejo pri razvoju teh-Centralne knjižnice so obiskali nične miselnosti. Dejal je še, da Franca Leskovška, predsednika gre prav gotovo taki ustanovi ki "potujejo '"vsak dan •koči Ljudske tehnike Jugoslavije in centralni položaj, in sicer na bose zanimah za graditev Doma dočem Trgu revolucije v Ljub- Cerklje na Krvavec, je to društvo še toliko bolj potrebno. Nekateri posamezniki so že skušali ustanoviti društvo, toda ker niso imeli zadostne podpore ostalih organizacij v tem kraju, je se- veoa vse skupaj propadlo. Ena tehnike v. Sloveniji nastala nuj izmed prvih nalog turističnih de- tehnike. Tovariš Leskovšek je na vprašanja med drugim povedal, da je iz sedanjega revolucionarnega razvoja tehnike v svetu in relativno visoke ravni merile v signalizaciji, postavljanju šotorov in v orientacijskem teku. Republiško prvenstvo pa bo tudi za najmlajše tabornike, medvedke in čebelice, le da bo signalizacijo zamenjalo kurjenje ognjev, orientacijski tek pa hoja čez brv. Večere bodo poživile razne boju se bodo okrajne ekipe po- prireditve in taborni ognji, 15. avgusta pa se bo na zletnem prostoru začelo tudi zborovanje starejših tabornikov iz vse države. PLANINSKI DOM »ISKRE« NA KRVAVCU Cerklje — Pred približno mesecem dni je mladina iz tovarne Iskra V Kranju pričela graditi svoj Planinski dom na Krvavcu. Trenutno so opravili že vsa zemeljska dela in zabetonirali vse temelje. Sedaj bodo v kratkem na gradbišče prepeljali še les in ves potrebni material za nadaljnjo gradnjo. Računajo, da bo dom končan že do prihodnje zimske sezone. MENGEŠ DOBIVA NOVO LICE ^ Glavni trg v Mengšu, na odcepu ceste v Kamnik in ^ vjjj so v minulem mesecu asfaltirali, sredi zelene trate pa so P°staVj|jj spomenik revoluciji in padlim žrtvam NOV, ki so ga ob ude lavcev v Cerkljah bi bila vsekakor, da asfaltirajo cesto od Cerkelj do spodnje postaje žičnice. Razen tega bi bilo prav, če bi nekateri lastniki hiš ob tej cesti primerno uredili fasade in pa okolje, kajti nekatere stanovanjske hiše prav nič ne sodijo med »turistične zanimivosti« tega kraja. A Prostovoljno gasilsko društvo v Cerkljah je v zadnjem času precej delavno. Tako so marljivi gasilci s prostovoljnim na potreba, da se postavi publiški tehnični center, ki robo MLADI KOVINARJI BODO TEKMOVALI KRANJ - Na zadnji seji Tovarniškega komiteja LMS v Iskri so med drugim razpravljali tudi o sprejemu novih čl i-nov v vrste Zveze komunistov. Predvidevajo, da jih bodo v kratkem sprejeli okoli 30, in to predvsem mlade dane delovnega kolektiva. Nadalje so se po'jo- ljani naj bi stal Dom tehnike kot simbol naše tehnične revolucije. V razgovoru je tovariš Leskovšek tudi ugotovil, da so navedene organizacije trpele predvsem na pomanjkanju primernih prostorov, kar je bilo prav gotovo velika ovira za še bolj uspešno opravljanje njihovih nalog. Za gradnjo Doma tehnike v Ljubljani se mora zanimati sleherni Slovenec. Sredstva za gradnjo doma se bodo mobilizirala iz vseh možnih virov. — Predvidoma pa bi Dom tehnike v Ljubljani izročili namenu 1965. leta ob 20-letnici osvoboditve. V PRVEM SILOSU JE ZE KRMA ZA ZIMO Hrastjc — Kmetijsko posestvo na kateri je govoril republiški poslanec Tomo Brejc, ki je y menik tudi odkril, so zaključili praznovanje občinskega P .s nika v Kamniku in Domžalah. — Naša slika prikazuje preul trg s spomenikom med govorom tov. Toma Brejca. £ Kranjski okraj je v letu 1959 obiskalo 175.286 gostov, to je 25,3% več kot leta 1958; realiziranih je bilo v tem ćasu 703.805 prenočitev ali 11,8 % več kot v letu 1958. Večji del prenočitev je zabeležen v poletnih mesecih. £ V Domu slepih v Skofji Loki ima vsaka spalnica, delavnica in učilnica svoj radijski sprejemnik. 10 radijskih sprejemnikov jim omogoča, da so povezani z dogodki po svetu. V Zvedeli smo •.. knjižnici pa imajo na razpolago 0 Cesta na Plovški r° koraJ v Braillovi pisavi 1100 zvezkov. Jesenicami je bila doslej s ^ m V tovarni tiskanega blaga neprehodna in za vprežne ^ v Tiskanini v Kranju so do 31. zove povsem nemogoča. • u , maja 1960 izvozili 2,752.436 teko- del jo, 31. julija, pa so kon j0 čih metrov ali 2,479.043 kvadrat- ureditvijo omenjene ceste ^ nih metrov tkanin v vrednosti v počastitev občinskega J 175,973.000 deviznih dinarjev ozi- Skega praznika odprli roma 584,885.496 dinarjev, kar znaša v primerjavi z letnim načrtom izvoza 49,5 odstotka. f» Na Črnivcu, 902 m vl*^s Vt okraja zgradili Dom ces ^ ki bo gostoljubno zatočiš^ M še požarni bazen in predvidevajo, da na bodo odprli 11. avgusta. A Kaj slabo pa so se na zadnjih izpitih za voznike motornih vozil izkazali nekateri člani domačega avto-moto društva. Od 15 prijavljenih sta izpit uspešno opravila samo dva. Kaže, da bo treba tudi v tej smeri več resnosti. Toda kljub temu društvo dobro dela, saj so prav v zad- boju med Železarno Jesenice, Železarno Ravne, Železarno Store, Litostrojem in Iskro. Tekmovali bodo v štirih disciplinah, in sicer v odbojki, namiznem tenisu, šahu in streljanju. Petero-hoj bo 20. in 21. avgusta na Jesenicah. je OTVORITEV NOVE PRALNICE KRANJ — Pretekli teden bila v naselju Stanovanjske skupnosti Vodovodni stolp otvoritev nove pralnice. Pralnica ima tri stroje z zmogljivostjo 80 kg perila dnevno. Cena za kg opra- PRIJATELJSKl OBISK V CELJU 350 NAGELJNOV IZ ENE KORENINE V Kranju ob "Kokrškem mostu, goji mesar Kisovcc Vinko nageljne, ml katerih ima ena sama korenina 350 do 360 cvetov. v Hrast ju, v gozdu na severni strani vasi, nove gospodarske objekte. Pod streho že stojita dva velika zaprta hleva, od katerih bosta vsak snrojeli 1O0 glav živine. Hleva bosta zgrajena do jeseni. V teh dneh pa so delavci končali z gradnjo prvega od dveh nega perila je 75 din s suše-velikih silosov — »(rent silos« — njem vred, brez sušenja pa 65 Celje - Te dni je skupina 23 Od katerih bo lahko vsak sprejel din. Zraven pralnice je tudi li-mladincev in mladink iz tovarne 1300 kubičnih metrov krme za kalnica, kjer perilo po želji tudi Iskra v Kranju obiskala v Celju zimo. Konec tedna so začeli pol- zlikajo. Gospodinje so se tega podjetje »Tehtnica« in tovarno niti prvi silos s krmo in vanj novega obrata začele takoj po-emajlirane posode »Emajlirka«. navozili že nad 300 kubičnih me- služevati in imajo v pralnici Razen ogleda obeh podjetij so trov krme. Oba silc»i bosta ime- vedno dovolj dela imeli predstavniki mladine obeh la dovolj krme za vso živino celjskih delovnih kolektivov in preko zime. Iskre tudi razgovore, kjer so iz- V nadaljnjih gradnjah predvi deva JO Se gradnjo hleva za 1000 KRANJ — Kaze, da gredo iz- K. L. PRODALI SO ZE 90 MOPEDOV menjali izkušnje o delu z dino. mla- proiz.vcdnjo v lanskem letu. Proizvodnja se je dvignila predvsem zaradi novega načina nagrajevanja, ker se ni povečalo niti število delavcev, niti niso nabavili novih strojev. £ Novo ustanovljena delavnica kovinske galanterije pri Zavodu za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb na Jesenicah je za Zavod velikega pomena, saj bo odslej zaposlenih 45 oseb v rednem delovnem odnosu, razen tega pa bo nuden več kot 60 ženam priložnostni zaslužek z delom na domu. £ šioiska sadroga v Naklem, ki so jo ustanovili lansko pomlad, je imela v minulem šolskem letu 13.000 dinarjev prometa in ima sedaj, ko so poravnani vsi računi, naloženih 22.000 hranilnici. S tem kov z udeležbo Igralcev iz Ljubljane, Kranja in 9 Teniski šport se v Ka,n^ # lepo razvija. Organizira« turnir za prvenstvo P»>sanl fi\l i" \t, JT$ Ta teden pa so pričeli ie * gim tečajem za začetnike. fi Društvo prijateljev ffl'v9a-v Kamniku je organiziraj ^ kodnovne izlete otrok v ° (fl ki jih vodi učitelj Oto FJ**j ^ slabem vremenu pa se ou bavajo v telovadnici. prašičev in pa sitrojno traktorsko delki. ki so razstavljeni na N. poslopje. Ko bodo preselili ži- jubilejnem Gorenjskem sejmu vino v nove hleve, bodo iz 6ta- kar dobro v promet. 'Iako so do dinarjev nega hleva naredili veliko skla- torka zvečer prodali kar 90 mo- .obratnim kapitalom« bo spo- dišče krompirja. pedov. izdelkov tovarne »Tomos« mladi prav lahko stopila v dru- •an bi Kopra. go poslovno leto. Razvijajočemu turizmu in še posebej predvidenemu obmejnemu prometu na Jezerskem bo treba, razen komunalnih in drugih objektov, prilagoditi tudi zunanji videz, kra.ia, reklame itd. Tudi tabla, kot kaže zgornja slika, bi bila lahko bolj privlačna in čitljiva, če bi jo vsaj znova prcplcskali Kam v nedelle? Kranj — Občinski odbor Zveze borcev NOB Kranj priredi v nedeljo, 7. avgusta, svečanost pri Mohorju nad Ba.šljcm. Ob 8.30 bo zbor kurirjev, ob 9. uri otvoritev kurirske steze, ki bo vodila iz Bašlja v Dom Koroškega odradi na Kališče in ob 10. uri odkritje spominske plošče na Kališču. Tržič — Danes, ob 19. uri, bo promenadni koncert godbe na pihala DPD Svoboda Tržič v mestnem parku v Tržiču. Oh 20. uri bo tod svečano zborovanje, nato pa ljudsko rajanje. V primeru slabega vremena bo zborovanje, v kino dvorani, ljudsko rajanje pa v prostorih Gostin- ob 24. oziroma ob 23. uri. skega podjetja Tržič in v Strel- Jezersko — ski dvorani. Jutri, ob 8. uri, pa DaiMfl, na predvečer Praznika bo propagandno tekmovanje za ovčarjev bo ob 20. uri vasova- posamezniko v streljanju z vo- nje. Jutri, na sam praznik pa bo jaško puško, I malokalibrsko ob 10. uri prihod s planin, nato puško in streljanje balončkov pa nagradno tekmovanji" za nnj- na strelišču strelske družino lepšo ovco, za striženji* ovce, za »Stefc Anton-Kostja«. Ob 9. uri sekanje in obdelavo l<\sa ter za bodo kegljaške tekme med keg- stroljnnje na golobe. Po končani ljaškimi klubi Tržič, Blod in prireditvi bo razdelitev nagrad Radovljica, ob 17. uri pa razgla- in diplom. Avtobusne zvezo ImkIo sitev vseh tekmovanj in razdelitev pokalov. Bled — V Kazini na Bledu bodo v nedeljo, ob 20.30 izvolili »Miss Bled«. Radovljica — V restavraciji Triglav bo dane« in jutri ples, in sicer s pričet kom ob 20. oziroma ob 19. uri in zaključkom Mdoatna in ugodne. Bohinj — Nogometni klub v Bohinju organizira v nedeljo, 7. avgusta ob 15. uri, veliko tombolo v Bohinjski Bistrici. Med dobitki je tudi motorno kolo, moped, žensko in moško kolo, hladilnik, pralni stroj, šivalni stroj in drugi praktični predmeti. SREČNA DOBITNICA ODPOTUJE V RIM . Ljubljanski Kompa* J'.f> petdeset tisočega »blsk?^eg* X. jubilejnega GorettJ**, sejma razpisal veliko nd« f dO - brezplačno polova™ ( Rim ni XVII. <>li,11p po-igre. V torek, 2. avgusta ^ poldne, je bilo Unc *Tv,$r ' d- dobitnice že znano. To J „\, sk"i;a sejma, ki se (SC- diie prav po naklini'J'^,9-jem si je nameravala ti sele v nedeljo) 8 V^*^ moža m odpeljala v #i0 Omenjena Je s K*jJJJ 1 uredila ie vae i'ol,( "j^rfl-zvezi s potovanjem v ^ < Odpotovala bo 31. nv5l'sj tK> skupino Izletnikov i" <)»:,» j^l po doa£ ^ fin* vatrrpol« i£ M i rja Majdlč Je s * ji» to v že vrsto izletov in v Inozemstvo. l" " jjku-njeno prvo potovanje ki se ga zelo veseli- GORENJSKE S°BOTA, 6. AVGUSTA 1960 NOTIANJA POLITIKA IN GOSPODA1STVO Sprehod po Skofji Loki DOBRI REZULTATI v prvem polletju Škof ja Loka, v začetku avgusta ... Nad tem starodavnim mestecem ob sotočju obeh Sor so se ondan, ko sem ga obiskal, podili temni oblaki in zakrivali z gozdom poraščeni vrh Lubnika. Rjavordeče strehe starih meščanskih hišic so se stiskale na tesnem prostoru pod gradom, na tako tesnem, da se človek sprašuje, če so tu notri včasih sploh lahko živeli ljudje. Pa vendar tu še danes živijo in delajo, ne tako kot včasih, pač pa drugače, lepše .. . Škof ja Loka je do današnjega dne ohranila svojo staro podobo, obenem pa se je že močno razširila preko svojih starih meja na vse strani. Tu rastejo nove tovarne, novi stanovanjski bloki, tu živijo in delajo novi ljudje, ki so ponosni na svojo zgodovinsko preteklost, ki pa so še bolj ponosni tudi na to, kar gradijo danes. STARO IN NOVO v Loki. Staro — gl.ad) njegove temne, razgibane silhuete na sivem ^dju neba, novo — pravo nasprotje — moderne silhuete no-^ avtobusne postaje v ospredju. ^ zraven zdaj gradijo še eno ttavbo v povsem modernem slo-j^sto metrov proč, takoj čez ^Iško Soro pa gradijo novo J^ico, ki pa bo po svoji arhi-^Ktonski rešitvi popolnoma v s starim delom mesta. v Skofji Loki se na vsakem s<)raku srečujeta staro in novo. CE GOVORIMO O INDUSTRI-JI v Skofji Loki, si pod tem pač pa se bo eden od naših obratov specializiral na proizvodnjo motorjev, drugi na proizvodnjo agregatov in tretji na proizvodnjo hladilnega pohištva. S specializacijo se v perspektivi vsi trije obrati gibljejo v popolno samostojnost, zato smo spremenili tudi ime, ki dejansko ni več odgovarjalo naši proizvodnji, predvsem ne v perspektivi.-« »•Ste čeli?« z rekonstrukcijo že pri- mo odslej imeli. Z odlokom o natečaju posojil iz splošnega investicijskega sklada za nabavo domače serijske opreme, ki je izšel v Uradnem listu št. 28—29 letos je bilo naše podjetje postavljeno v neenak položaj, ker sta v tem odloku zajeta samo dve tovarni hladilnega pohištva (,Ju-gostroj' Rakovica in ,Georgi Nau-mov' iz Bitole), medtem ko je bilo naše podjetje — po pomoti ali namerno? — izpuščeno iz seznama. Zdaj smo pred velikim problemom, kako bomo plasirali svoje proizvode na trg, če investitorji oziroma kupci ne bodo dobili za naše proizvode kredita« ki je bil razpisan v višini ene milijarde. V ta namen se je naš delavski svet že sestal in poslal v Beograd posebno delegacijo, da pri zveznih organih poda stališče kolektiva proti takemu ravnanju.-« NA OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU v Skofji Loki bodo o Predstavljamo Jelovico, Skof j e-^otc 'tovarn,e hladilnikov (prej loške fio^' 001:611 Jsko predilnico, pa - ^ še Šešir, Odejo in Elro. atera od teh podjetij so ž Nek, druga se razvijajo m ra-vej-. šele v zadnjem času. To iz i£ procivsem za Elro, ki se je fceg Ranega uslužnostnega obrt-9p °brata za popravilo radio-„at?y razvila v podjetje, ki °erijsko proizvaja zelo lakaji art^le — (sfcajkala vseh vrst, H* šatorske svetilke, števce ^^ih tovarnah hladilnikov Podi T ^^varjul s sekretarjem račn Mu"anom Rižnerjem in tem 'n°v<>cli'om Ivanom Bramor-izp0,° Njihovih načrtih, težavah, sta njevanju plana itd. Povedali v°dir1:' ^a so v PodJ^J11 proiz-V n , P!an za leto 1960 povečali »oS^^iavi To bo novo gospodarsko središče Kmetijskega posestva na Suhi. Dva hleva imajo že zgrajena, enega pa pravkar gradijo. Računajo, da bodo čez nekaj let na posestvu lahko redili 400 glav živine (zdaj jih imajo 250) z lanskim letom za »2e. Najprej z livarno, pozne- izpolnitvi polletnega plana v Hov ln;) 1 milijardo 882 milijo- jo pa bomo na Trati zgradili še škofjeloških gospodarskih orga-ga » zelje sladke- 30 do 35 din, 60 do 80 din, grah stročji 60 pesa 35 do 40 din, paprika žele11" 100 din, repa sladka 6 din, jab°J ka 45 do 60 din, hruške 60 dG* dinarjev, cvetača 100 din, dižnik 70 do 100 din, breskve 11« do 120 din, kumare 35 do 40 d* ohro-vt 30 din, slive 100 din, ^ niče 80 din za kg, mleko 30 derneka ajdova 70 din, ješpreni dinarjev, kaša 80 do 90 din, * ma za kokoš 35 do 40 din, 40 din, proso 50 din, oves 25 ' krhlji 50 do 60 din, brusnice i dinarjev, maline 150 din za UjFj smetana merica 15 din, jajca 21 do 23 din, Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri »ODEJI« Škofja Loka razpisuje naslednje delovne- mesto: VODJE SKLADIŠČA surovin in gotovih izdelkov Pogoji: 5 let prakse kot vodja skladišča ali trgovalo pomečnik-ca manufakturne stroke z znanjem vodenja skladišča. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanja ni na razpolago. Kandidati naj se pismene- ali osebno- zglase na upraV1 podjetja. Trgovsko podjetje „Železnina" Radovljica obvešča vse cenjene odjemalce, da bodo vse poslovalnice od 8. do 15. avgusta 1960 zaradi vselitve v nove trgovske lokale zaprte Slavbek - RADIJSKI SPREJEMNIK popoln ruper heterodinski radijski sprejemnik s srednjimi in kratkimi valovi po posebno znižani sejemski ceni din 17.560 si lahko nabavite na Gorenjskem sejmu v Kranju Zahtevajte kakovost! Zahtevajte TELEKOMUNIKACIJE! Ali že veste, da razstavlja na Gorenjskem sejmu v Kranju svoje proizvode ludi tovarna »Telekomunikacije«, Ljubljana V razstavnih prostorih si lahko nabavile sprejemnik z visokim sejemskim popustom Zahtevajte kakovost! Zahtevajte „Telekomunikacije! 0474 GORENJSKE SOBOTA, 6. AVGUSTA 1960 KULTURA IN PROSVETA r FILMI, KI JIH GLEDAMO Zadnje dni smo imeli pri- tero je avtor prejel leta 1957 liko videti v kranjskih kine- v Benetkah prvo nagrado. — Film s Jean Marc Bory, Alain Cunyjem v naslovnih vlogah rešuje zelo- rahločutno, zamotano vprašanje odnosov med ljudmi. Vprašanje ali je žen-ska-mati moralno opravičena, zaradi preskopih pozornosti matografih kopico novih filmov, vendar bi danes spregovorili le o nekaterih. KAKO UPRAVLJA DRŽAVLJAN FLRJ - film, o katerem smo v našem časopisu že poročali in ga težko svojega moža, morda celo za-pričakovali ter je imel mnogo radi sumničenj vanj zapustiti povedati o našem družbenem ga — zapustiti otroka in moža upravljanju, nas je prav go- za delček osebne sreče, »sre-tovo razočaral. Film ni, ka- če ene noči«, neke dozdevne ker trdijo nekateri, uspela re- — imaginarne sreče, ki visi Portaža in še zdaleč ni uspel nekje v zraku in jo človek le povedati tistega, bistvenega o sluti — še to ne, — si jo želi. našem družbenem upravlja- Mimogrede pokaže film na nju, tistega kar smo pričako- problem današnjosti, ko ljud-vali. Gledalcem, ki so sezna- je spričo izrednega tempa njeni s sistemom družbenega življenja komajda najdejo Upravljanja in s problemi ko- čas, za svoj osebni svet, i%\ mune, je bil film razumljiv, svojo družino, zase. Film ne trdimo pa lahko, da marši- daje jasnega odgovora na vsa kdo, ki je manj seznanjen z zastavljena vprašanja. Edini vprašanji, filma ni razumel, odgovor je v skepsi glavne sc manj naj bi ga razumela junakinje — vendar je ta tako vsa jugoslovanska filmska pu- širok, da ga mora gledalec blika. Jasno je, da film ni bil dopolniti s svojim osebnim snemam v Kranju zato, da bi jazom. Povedal več o Kranju, ampak jazom. Film pa je vsekakor zato, da bi vsem delovnim izredna mojstrovina; še zlasti ljudem Jugoslavije pokazal, kamera, ki je uspela najti to- kako upravljajo prebivalci liko drobnih človeških mo- neke razvite gospodarske eno- mentov, tako nevsakdanjih za te. Iz filma prav malo zvemo filmske ustvarjalce, da so nas tudi o naših mladih ljudeh; lepo presenetili. Odlika filma to se pravi o tistih, ki jih so tudi izredno duhoviti dia- danes iz dneva v dan vklju- logi. čujemo v sistem družbenega upravljanja, to se pravi z drugimi besedami vključujemo' v konkretni boj za socializem. Zdi se mi, da ni potrebno naštevati vseh spodrsljajev. Povedati moramo še, da je film tudi z obrtne plati dokaj sl?„b, da je kamera včasih sila nedomiselna in da boleha za preprostimi prijemi, ki smo jih v jugoslovanskem filmu že pred leti uspe- CAJNICA — ameriški barvni film v cinemaseopu s tokrat nevsakdanjim Marlonom Brando-m in Glen Fordom po literarni predlogi, ki smo jo lahko prod leti brali v TT pod naslovom Gejša kapetana Fisbyja. Film je duhovit in piker — skratka dober, kljub česti situacijski komiki. Ima pa tudi svojo družbeno ost. Saj namreč smeši povojno okupacijsko politiko ame- li premostiti. In še epilog: po riških čet na Japonskem, ko neuradnih podatldh je kranjska občina prispevala za ta film okrog 3 milijone dinarjev. Spričo tega je vsak nadaljnji komentar odveč!-- LJUBIMCA - je stvaritev mladega francoskega režiserja Louisa Mallea. za ka- so v štabih daleč stran od stvarnosti, majorji in generali sestavljali bedaste načrte brez kakršnega koli stika s konkretno stvarnostjo. Film je lep doprinos z repertoarju naših kinematografov. Jure Kobal NEKATERI SO ZA VROČE NCKI VOL* TO UHuđe* V okviru revije 15 filmov v počastitev X. jubilejnega Gorenjskega sejma bomo drevi ob 20.30 uri v kini! »Partizan« in ob 22. uri v kinu »Storžič«, lahko videli eno naj-senzaeionalnejših fars, kar smo jih videli po vojni na naših Platnih, in sicer ameriški barvni film »NEKATERI SO ZA VROČE«. V tej filmski farsi so sijajno združeni Maril.vn ^lonroe. Tony Curtis in Jack Lemmo-n. V filmu se mojstrsko izprepletajo glasbena komedija, parodija na filme o Sangsterjih in komedija tehtnih duhovitosti. Tako ne kaže tudi tega filma zamuditi. J Za kulturno in estetsko vzgojo so potrebne • v Zavoljo čedalje zahtevnejše vloge, ki jo dobivajo naša prosvetna društva in Svobode v spreminjajočih se pogojih našega družbenega življenja, je njihovo delo iz Na seminarjih so nekateri predavatelji s svojimi temami kon- ustvarjalnega duha. Prav tako je s pomočjo primernih metod kretno pokazali, kakšni naj bi posredovanja umetnin mogoče bili večeri v klubih, da bi po- približati našemu delovnemu dneva v dan težje in odgovornejše. Nenehno nastajajo stali zanimivi in bi hkrati po- človeku likovne stvaritve in lino ve potrebe po kulturnem izživljanju in razvedrilu sredovali obiskovalcem osnove terarna dela. Izkušnje so poka-naših delovnih ljudi, zategadelj pa morajo naša prosvetna J umetnostih posebej o glasbi, zale, da poljudna obdelava kake ,' ... , . , likovni umetnosti in literaturi, teme s katerega koli področja društva temu ustrezno iskati nove oblike m dejavnosti, Tako sc. udeleženci poslušali na umetnosti na poljuden način ko-s katerimi bi mogla zadostiti tem potrebam. Da bi se klubski način prirejene teme o mentirana v živi domači besedi naša prosvetna društva in izobraževalne ustanove s svo- slovenskem slikarju Groharju in podkrepljena s sliko in morda (za ta namen je pripravljenih še z magnetofonskim posnetkom, 50 barvnih diapo-zitivov in ma- najlaže najde pot tudi do pre- gnetofonski posnetek kot ko- prostega človeka, mentar o slikarju), o- stari egip- jimi delovnimi načrti in hotenji ter dobro voljo kar najbolj približala potrebam po kulturnem izživljanju in razvedrilu, pa so potrebni novi prijemi in oblike dela, koristne so izmenjave dosedanjih izkušenj in zamisli v različnih krajih. V ta namen je Svet zveze Svo- najti pot iz zagate? — V skraj-bod in prosvetnih društev Slo- nem primeru tudi dobra volja veni je pripravil za prosvetne in in iznajdljivost ne pripomoreta kulturne delavce Slovenije vrsto dosti. Kaj pa gradivo pa prire-seminarjev in predavanj, in si- janje klubskih večerov in pre-cer posebej za režiserje, pred- davan j? V tem pa iznajdljivost, sednike in tajnike občinskih poznavanje literature in splošna svetov Svobod, za vodje klubov razgledanost pa tudi organiza-in za predsednike društev. Se- cijska spretnost lahko veliko minarji za režiserje so štirinajst- pomagajo. Prosvetni servis pri dnevni, za vse ostale pa trajajo Zvezi Svobod je v tem pogledu po teden dni. S to prakso iz- tudi že nekaj napravil. Izdal je obraževanja vodilnih delavcev vrsto, publikacij s področja glas- čanski umetnosti (to je posebno sedaj, ko se v Egiptu pripravljajo na gradnjo velikega Asu-anskega jezu, še posebej aktualna tema) in o Vincentu Van Gcghu; s področja glasbene umetnosti o patetični simfoniji Čajkovskega, o jazz glasbi itd., ter o pesniku Kajuhu. Za vse omenjen teme in še za nekaj drugih ima Prosvetni servis pripravljeno gradivo, ki se je moč nanj naročiti. Te teme so dostopne tudi za Brez pomena in brez uspeha bi govorili na primer o slovenskih slikarskih impresionistih, če ne bi hkrati poslušalcem pokazali tudi likovnih del te vrste, zaman bi si prizadevali razložiti glasbeno stvaritev, ne da bi poslušalcu zavrteli skladbo ali pri predavanju o literaturi prebrali odlomek iz umetnikovega dela oziroma pesem. Drugo pa je vprašanje, kako na takšen način temo posredovati poslušalcem v klubu, če društvo nima niti najosnovnejših preprostega človeka, saj ni po- tehničnih sredstev: magnetofona, go-j za razumevanje kakšna episkopa ali diapro-jektorja? Za na področju kulturno-prosvetne- bene in likovne umetnosti ter splošna razgledano-st, po-treben je začetek bi spet morali na kak ga življenja je začel republiški literature. Le-te so v večini po- le čut in smisel za vse lepo in način pomagati drug drugemu. Svet že pred leti, prvikrat letos sebej prirejene za naše klube plemenito, kar človeka zadovo- Samo bežen pogled v proble- pa so seminarji tudi za klubsko [n klubske večere. K različnim ljuje, plemeniti in csrečuje. Ob matiko kulturne dejavnosti nas življenje. temam, ki so urejene kot pre- poslušanju 5. simfonije Cajkov- prepriča, da bodo za oblikovanje Seminarji pravzaprav niso mo- davanja, so na voljo tudi ma- skega ali katerekoli glasbene splošnega kulturnega obzorja sli dati udeležencem dokončnih gnete'fonski posnetki ali barvni umetnine, lahko vsakdo z nekaj naših ljudi potrebni še veliki diapc-zitivi. Zal so ta prizadeva- smisla in veselja za glasbo ter napori in organizirana družbena nja še zelo mlada in verjetno še s pomočjo pc-trebnih komentar- skrb ter sistematično delo po ne bo moč zadovoljiti niti za- jev o ustvarjalcu in umetnini, četnih potreb. občuti lepoto in umetniško moč receptov za nadaljnje delo, vendar pa nedvomno vsem skupaj pomenijo nekakšno vzpodbudo za delo v prihodnje. Nedvomno pa so takšni seminarji koristna in po-trebna oblika za izmenjave- medsebojnih izkušenj in metod dela. Seminarji, v katerih so se udeleženci spoznavali z različnimi možnostmi uvajanja klubskega načina dela v društvih, imajo spričo novih okoliščin v načinu dela, še poseben pomen. Poleg raznih informativnih pogovorov, ki so- jih vodili z udeleženci člani republiškega sveta, so se zvrstila na teh seminarjih tudi predavanja s področja likovne in glasbene umetnosti, filma in literature. sodobnih učinkovitih metodah. -jb Ob reviji zabavnih orkestrov res kulturno razvedrilo in zabavo bavnimi orkestri in prosvetnimi na Jesenicah, konec maja letos, ni storjenega nič. Glavno torišče društvi pa je prav gotovo še več! se je samo po sebi postavilo ne- »zabave« so še zmerom gostilne Revija na Jesenicah je doka- kaj vprašanj in problemov, ki in veselice in celo plesne vaje po- zala, da nudimo ljudem vse pre- zasluzijo, da o njih razpravlja- sameznih društev ali sindikalne malo razvedrila, predvsem pa mo, zlasti še, ker se ti problemi prireditve se ponekod prerade mladini. Prav bi bilo, če bi pro- neposredno tičejo prosvetnih dru- spremenijo v vse drugo, samo v svetna društva, s pomočjo drugih štev in »Svobod«, ki 'prav zdaj zabavo ne. Družabno življenje družbenih organizacij, posvetila Pogovori so opozorili na vrsto pripravljajo ali bi morali pri- delovnih kolektivov, organizacij problemu kulturne zabave najsir- problemov in težav, s katerimi pravljati programe dela za pri- in nase skupnosti sploh je na zelo Ših delovnih množic več skrbi. se srečujejo na terenu tista dru- hodnjo sezono. primitivni ravni in vse zabavne — Vprašanje sožitja socialistične štva, ki so že ustanovila klube Najprej nekaj ugotovitev. Rc- prireditve se razlikujejo le po tem skupnosti ni samo važno v okvi- in pričela z delom. Ti problemi vija zabavnih orkestrov na Jcse- ali igra boljši ali slabši orkester, rih delovnih kolektivov ali sta- so v različnih krajih sicer zelo nicah je več kot uspela. Dokaz Poizkusi, dvigniti družabno .življe- novanjskih skupnosti, temveč prav rvi poskusi klubskega ta to je dvakrat razprodana dvo- nje in zabavo na višjo dostojnejšo tako v tistem svobodnem prostem različni: prvi poskus dela so pokazali, da manjka pri- rana, saj je reviji prisluhnilo v mernih prostorov in opreme, različnega potrebnega gradiva za pripravo klubskih večerov, raznih sredstev in po-nazoril ter tehničnih rekvizitov in aparatur, brez katerih je večji del dejavnosti v klubih zelo otežkočen, Vsem občanom tržiške občine ob njihovem OBČINSKEM PRAZNIKU -5. AVGUSTU iskrene česti ke z željo, da bi imeli p i graditvi socializma v piihodnje še več uspehov! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRŽIČ in vse množične organizacije kot 1200 obiskovalcev. Dokaz je tudi sodelovanje enajstih instrumentalnih ansamblov, ki so razen ene ali dveh izjem vsi na sprejemljivi kvalitetni višini, vsaj po formalni glasbeni plati. Te ugotovitve nas takoj postavijo pred ■ t v ' ,r,r LI clll Uliju Ulit razumljivo pa je, da manjka neka) vprašan). Ka) in koliko je yene Jejavn tudi izkušenj. Glede prostorov storjenega za res kulturno-zabav-pravijo optimisti, da se z dobro no razvedrilo našega delovnega voljo in za začetek že da najti človeka? Ali ni oblikovanje okusa kaj primernega. Ponekod so- v in odnosa publike, zlasti pa mla-tem pogledu že predrli, v večini dine, do zabavne lahke glasbene primerov pa je pomanjkanje ustvarjalnosti prepuščeno zgolj prostorov resen problem za klub- tako imenovanim »divjim« or-sko delo: dvorane so prevelike kestrom (če izvzamemo radijske in neprimerne za manjše nasto- oddate)? Ali je res edino vodilo pe, predavanja ali pogovore, številnim mladim ljudem, ki so-drugi prostori v kulturnih do- delujejo v teh orkestrih, samo la-movih ali kod drugod pa so že hek zaslužek? Kaj bi ne bilo tako zasedeni ali pa so nepri- vredno poskrbeti za temeljitejšo merni oziroma jih celo ni. Kako glasbeno vzgojo cele vrste mladih glasbenih samorastnikov, ki izpričujejo talent in preko njih tudi zabavni in lahki glasbi dati tisto veljavo in ceno, ki ji gre? Nemogoče je v okviru raven (n. pr. v minuli sezoni jeseniška »Svoboda«), so še zmerom bele zvane. tega času, ki ga posvečamo zabavi m razvedrilu. Moderna sociologija je ie odkrila, da je prosti čas vrednota in naša dolžnost je, da to vrednoto izkoristimo vsej družbeni skupnosti v dobro. nj VER I LONDONSKI »TIMES« O DUBROVNIŠKIH POLETNIH PRIREDITVAH Prve predstave v Dubrovniku so si med številnimi gosti ogle-Prav gotovo ne gre pri tem za dali tudi razni tuji gledališki formalno vključevanje orkestrov strokovnjaki, dopisniki tujih li-V članstvo naših »Svobod« ali za s(ov in drugi. Tako je odmeve te prireditve zaslediti tudi v Time-su. Najbolj pohvalno piše o pre-mierni predstavi Rossinijeve opere »Italijanka v Alžiru«, kjer omenja uspele nastope Ladka Korošca, Nade Sevškove, kakor tudi ditfgenta Boga Lcskovca. USPEH JUGOSLOVANSKIH KRATKIH FILMOV V BENETKAH Na XI. mednarodnem festivalu Iz pogovora s sodelujočimi na reviji zabavnih orkestrov jeseniške občine je bilo dobro občutiti odločno težnjo po drugačnem tretiranju amaterske .zabavno-glas-osti. Resnično ama-terstvo je v svojem bistvu le zelja po plemenitem razdajanju in te želje tudi med »divjimi« orkestri ne manjka. Kje je krivda, če te želje ne morejo priti do veljave? formiranje sekcij zabavnih orkestrov. — Gre pa za pametno sodelovanje s temi orkestri, za nuđenje pomoči mladim ljudem, za njihovo vključevanje v aktivno kultur no-politično dejavnost naših prosvetnih društev in »Svobod«. Ob takem sodelovanju se bodo sami od sebe reševali pre-nekateri problemi, ki zdaj pred ka njimi zapiramo oci, in kar je članka odgovoriti na vsa vpra- najvažnejše, organizatorji razve- šanja, vsak kulturno-prosvetni drila in zabave ne bodo samo dokumentarnega, vzgojnega, kul- delavec pa bo zase prav gotovo gostinska podjetja, temveč tudi turnega in zabavnega filma ter našel tak ali drugačen odgovor, kdo drug, ki je bolj poklican za na XII. mednarodnem festivalu Odkrito je treba priznati, da za to. Oblik sodelovanja med za- filma za otroke, kd sta bila ju- _ lija v Benetkah, je sodelovalo 25 držav s preko 140 filmi. Od Ob5. ljudski odbor v Železnikih sprejme na osnovne šole Bukovica, Davča, Selca in Sorica po enega absolventa srednjih splošnoizobražcvalnih ali strokovnih šol. Absolventi bodo- nastavljeni ho-norarnc- kot učitelji začetniki in bedo imeli možnost v enem ali najkasneje dveh letih opraviti dopolnilni diplomski izpit iz pedagoških predmetov. — Po opravljenem izpitu bodo nastavljeni kot redni učitelji. Absolventi moraj c- imeti za sprejem naslednje pogoje: 1. dopolnjeno- 18. leto starosti; 2. maluritetno spričevalo ali spričevalo o diplomskem (zaključnem) izpitu srednje strokovne šole; 3. telesno in duševne- sposobnost za učiteljski poklic, ki jo pred namestitvijo- ugotovi uradni zdravnik; 4. potrebne mo-ralne in politične kvalifikacijo za učiteljski poklic, ki jih r.a temelju mnenja šole, iz katere je absolvent prišel, ugotovi upravni organ, pristojen za namestitev. Interesenti naj do 18. avgusta 1960 pošljejo prošnje na občinski ljudski odbor Železniki. Občinski ljudski odbor Železniki sedmih prikazanih jugoslovanskih filmov so bili kar štirje nagrajeni, in to trije od zagrebškega podjetja »Zora«. USPEH NOVE OPERE BENJAMINA BRITTENA Veliki glasbeni dogodek v Veliki Britaniji je nova opera Benjamina Britttna »Sen kresne noči«. Opera je zasnovana po istoimenski Shakespearovi komediji. Londonski list »Sunday Times« piše: »Shakespearova komedija predstavlja idealno temo za Rrittena. Nudi mu vse, kar Brit-tenu leži: poezija, noč, sen, tisto, kar je nadnaravno, vaški humor in otroško razposajenost. Da bo Britten v tem uspel, lahko z gotovostjo trdimo.« List nato še komentira Brit-tenovo zvestobo Shakespearovemu dialogu v svoji operi, ki ima 3 dejanja. r RTV LJUBLJANA n Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa o-b 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 7. avgusta 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Reklame 6.40 Prireditve dneva 7.15 Izletnikom na pot 8.00 Mladinska radijska igra 8.50 Iz albuma otroških pesmi 9.05 Z vedro glasbo v novi teden 9.45 Slovenske narodne in umetne pesmi poje zbor Slovenske filharmornije 10.00 Se pomnite tovariši. .. 10.30 Glasba starega Dubrovnika 11.00 Radi jih poslušate 11.30 Dalmatinska protislovja — reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II 15.15 Reklame 15.30 Petnajst minut s pihalno godbo Ljudske milice 16.00 Melodije za vas 17.00 Sport in glasba 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Glasbeni variete 21.00 Športna poročila 21.10 Tercet Rimske opere 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku -23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek PONEDELJEK, 8. VIII. 5.00 Dobro jutro! 5.10 Nekaj domaćih zvokov za dobro jutro 6.30 Reklame 8.05 Iz filmov in glasbenih revij 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Mali cabaret 9.00 Zvočni mozaik 10.10 S sprejemnikom na dopust 11.00 Dva orkestralna odlomka iz VVagnerjevih Ni-belungov 11.15 Naš podlistek 11.35 Poje samospeve A. Dvo-raka mezzosopranistka Dana Holz 12.00 Veseli planšarji pozdravljajo 12.15 Kmetijski nasveti: dr. ing. Franjo Janežič — Varstvo rastlin pred ptiči 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 V pesmi in plesu po Jugoslaviji 14.00 Glasbene razglednice 14.30 Prireditve dneva 14.35 Pesem jeseni 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Slovenske narodne pesmi 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Prizori iz marionetske igre 16.40 Parada plošč 17.10 Srečno vožnjo šoferjem na pot! 18.00 Operne melodije 18.40 S knjižnega trga 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Trikrat deset (spored zabavne glasbe) 20.35 Moja domovina, simfonični ciklus 22.15 Iz naših studiov 23.10 Listi iz dnevnika 23.40 Pianist Oscar Peterson 23.50 Prijeten počitek II SPI OD NEDELJE, 7. AVGUSTA DO SOBOTE, 13. AVGUSTA 5.00 5.25 6.30 8.05 8.30 9.00 9.20 10.10 11.12 11.30 12.00 12.15 12.25 12.40 13.15 13.30 14.10 14.30 14.35 15.15 15.40 16.00 16.20 17.10 17.20 18.00 18.15 18.50 19.00 20.00 20.30 21.28 21.38 22.15 22.40 23.10 5.00 5.10 6.30 8.05 8.20 8.35 10.10 10.40 11.00 11.30 12.00 12.15 12.25 12.40 13.15 13.30 13.50 14.30 14.35 15.15 15.40 TOREK, 9. avgusta Dobro jutro V ritmu današnjih melodij Reklame Jutranji spored solistične glasbe Zabavni potpuri Umetne pesmi Danila Bučarja poje ženski vokalni kvartet Koncert za klavir in orkester št. 1 Športniki izbirajo popevke Veliki zabavni orkester Jerry Carretta Oddaja za otroke Avgust Stanko s harmoniko in pevci Kmetijski nasveti — dr. ing. Vilko Masten: Nov način boja proti ameriškemu kaparju Pet pevcev — pet popevk Pisani zvoki z Dravskega polja Obvestila in zabavna glasba Naši pevci v priljubljenih operah V narodni pesmi po Evropi Prireditve dneva Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Reklame in zabavna glasba Igramo za vas Listi iz domače književnosti Predstavljamo vam znamenite orkestre Razgovor z volivci Parada plošč Zanimivosti iz znanosti in tehnike Od plesišča do plesišča Človek in zdravje Obvestila, reklame in zabavna glasba Vokalna dela Johanessa Brahmsa Radijska igra 7 dvajsettonskih fragmentov Nekaj minut z orkestrom Alfred Scholz Popevke v mesečini Jazz Nočni komorni koncert del VV. A. Mozarta SREDA, 10. avgusta Dobro jutro Veselo na delo! Reklame Iz arhiva slovenskih in jugoslovanskih zborovskih pesmi Počitniško popotovanje cd strani do strani S sprejemnikom na dopust Ciklus velikih simfonij Tatarska suita Europa express Pojo solisti Beograjske in zagrebške opere Prijetno opoldne želijo Zadovoljni Kranjci Kmetijski nasveti — Miki Pucko: Olje v prehrani Harfa in kitara Otroci pozdravljajo Obvestila in zabavna glasba Makedonija v pesmi in plesu Med simfoničnimi plesi in rapsodijami Prireditve dneva Ritmična abeceda Reklame in zabavna glasba Zabavni zvoki 16.00 Novost na knjižni polici 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše beležnice 17.20 Parada plošč 18.00 Kulturna kronika 18.20 Igra violinist Uroš Prevoršek 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Ray Coniff z zborom in s svojim orkestrom 20.38 Kvintet Georgea Shea- ringa 20.45 Velike ure opere 22.15 Glasba z vsega sveta 23.10 Intermezzo z godali 23.15 Italija poje 23.50 Prijeten počitek Četrtek, 11. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih zvokov 6.30 Reklame 8.05 3 uverture 8.30 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 9.00 Melodije na tekočem traku 9.40 Slovenski oktet poje ljubiteljem vokalne glasbe 10.10 Od melodije do melodije 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Srečanje s triom in kvartetom Andreja Blumauerja 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: Vtisi čebelarja s potovanja po Franciji 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Popularen spored igra Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Vedri zvoki 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Tri mazurke in balada Fredericka Chopina 16.00 Iz svetovne književnosti 16.20 Kopalcem v zabavo 17.10 Petdeset minut turizma in melodij 18.00 Iz francoskih oper 18.30 Šport in športniki 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.50 La Fontainove basni 21.30 Iz Schubertove skicirke 22.15 S popevkami čez kontinente 22.40 Moderna plesna glasba 23.10 Nočni koncert petek, 12. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.10 Domači ansambli žolijo prijetno jutro 6.30 Reklame 8.05 Moderne medigre 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 S sprejemnikom na dopust 9.00 Glasbeni variete 9.55 Klavir v ritmu 10.10 Novalcte za violončelo in klavir 10.40 Ameriška pevka Judy Garland 11.00 15 minut s triom Avgusta Stanka 11.15 Naš podlistek 11.35 Koncert za violončelo in klavir 12.00 Dobra volja je najbolja 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Stojan Vrabl: Bolezni sladkorne pese 12.25 Zabavni orkester Pierre Dorsey 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Melodije po vašem okusu 14.30 Prireditve dneva 14.35 Priljubljeni dvospevi 15.15 Reklame inazabavna glasba 15.40 Pesmi jugoslovanskih skladateljev 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Parada plošč 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Z vlakom, kantata za soliste 18.00 Poje Doris Day 18.15 Poslušajmo Vaški kvintet s pevci 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Mandoline in godala 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Balet skozi stoletja 21.10 Girelamo Frescobaldi: Gagliarda 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Od comba do big banda 23.10 Počasni valček 23.20 Poj te z nami! 23.50 Prijeten počitek SOBOTA, 13. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.25 Veselo na delo 6.30 Reklame 8.05 Havajski napevi 8.20 Pionirski tednik 8.40 Češki plesi za klavir 9.00 Iz slovenske in jugoslovanske zborovske ustvarjalnosti 9.20 S sprejemnikom na dopust 10.10 Od tu in tam 11.30 Družina in dom 11.40 Zabavni orkester RTV Ljubljana f 12.00 Igra vam trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti — Veterinar Erik Spiler: Kokošja bolezen 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Dvajset minut s pihalno godbo JLA 13.50 Od arije do arije 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Screnada za flavto in godalni orkester 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Priljubljene popevke 16.40 Majhni zabavni ansambli 17.10 Parada plošč 18.00 Umetne in narodne pesmi poje moški zbor France Prešeren iz Kranja 18.20 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 19.00 ObVOStlla, reklame in zabavna glasba 20.00 Na vrtni veselici — pisana vrsta veselih zvokov 20.25 Sobotni mozaik 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Zaplešimo še enkrat C ZANIMIVOSTI 01 VSEPOVSOD Makedonski opij najboljši na svetu j Za črno, lepljivo in aromatično snov, ki jo v Makedoniji pridobivajo iz makovih glavic, je vsako leto veliko povpraševanje. Opij, iz katerega se pridobivajo alkaloidi, je danes važna surovina v farmaciji. Jugoslovanski Ohrid bo postal festivalsko mesto Od leta 1961 dalje bo Ohrid festivalsko mesto. Prvo leto bodo tu razstavljena slikarska dela, naslednje leto kiparska in tretje leto grafična dela. Razstava bo odprta od junija do septembra v galeriji »Moša Pijade« v stavbi rezbarskega ateljeja »Andon Dukovski«. Ob koncu vsake razstave bodo dela prenesena v stalno galerijo, tako da bo Ohrid postal mesto, kjer bo razviden napredek jugoslovanske upodabljajoče umetnosti od prvih začetkov do današnjih dni. Ob koncu vsake razstave bodo najboljša dela nagrajena. Mišljeno je bilo, da bi ob isti priložnosti poleg te razstave odprli tudi individualne ali skupinske razstave naših umetnikov. Te razstave naj bi trajale sedem dni in bi bile v stari mošeji, preurejeni v ta namen. Pčpsl iz morja Po poročilih iz Tokia je pričel kakih 450 kilometrov južno od Japonske nenadoma delovati podmorski vulkan Miosinsho. V ogromnih oblakih dima je metal vulkan pepel tudi do dva tisoč metrov visoko. Raziskovalna ladja »Unitaku Maru« z znanstveniki z univerze za ribištvo v Tokiu je opazovala to erupcijo, ki je trajala 35 minut. Kakor poroča japonska obalna straža, ni izbruh prizadel nobene ladje. Septembra 1952 je pri takšnem nenadnem izbruhu podmorskega vulkana izginila neka patrolna ladja japonske obalne straže z vso posadko. Takrat sta se pojavila na kraju izbruha dva otočka, ki pa sta pozneje zopet izginila. opij je zaradi zelo ugodnih «*" ravnih pogojev v Makedoniji visoko kvaliteten. Lahko rečemo, da je najboljši na svetu. Kitajski opij ima 8 morfij skih enot, turški 10, medtem ko jih ima jugoslovanski 15. Zaradi tega je jugoslovanski opij najdražji in najbolj iskan na svetovnem farmacevtskem tržišču. Po legendi je mak rastel najprej na Balkanskem polotoku, kamor so ga prinesli Turki v času svoje okupacije iz Male Azije. Danes ,je 11 krajev v Makedoniji, kjer gojijo mak — Djevdje-lija, Strumica, Kcčane, Titov Ve-les, Skopje, Kumanovo, Kriv« Palanka, Tikveš, Ovče polje, Pri" lep in Bitolj. Zanimivo je, da v Makedoniji še niso ugotovili primera, da bi nekdo opij užival. Velikanska košara Koprivnica — Ta velikanska k*" šara, ki je široka in globoka pri" bližno 2 m, je izdelana v pl*" larskem podjetju »Pletarstvo-« * Koprivnici, toda ne za praktik* uporabo, ampak samo za reki*' mo. Košara bo poslana v ArncH' ko, kamor podjetje izvaža n»J" večji del svojih izdelkov Hiša, ki se lahko prevaža s kamionom Neka britanska firma proizvaja nov tip montažnih hišic, ki so postale že zelo popularne v svetu. Hiša zavzema okoli 300 kvadratnih metrov in sc more prepeljati na 10-tonskem kamionu. Zgrajena je iz aluminija in ima lahko več spalnic, veliko dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico, otroške sobe, verando in garažo. Hiša se lahko sestavi v 400 delovnih urah; pri tem uporab- AVTOMATIČNE UMETNE ROKE Ekipa angleških tehnikov in zdravnikov raziskuje napravo, s katero bi ljudje brez roke mogli premikati svoje umetne roke z enostavnim trzanjem mišic. Elektrode, ki so pritrjene na bolnikovo mišico s pomočjo stisnjenega zraka pojačujejo minimalni napor mišic. Bolnik lahko s to umetno roko dviga in prijema predmete. Podobna naprava za ljudi brez noge se zdi praktično neizvedljiva. mm Tone mamil skozi Izrael Madaarodni tihotapci uporabljajo stare tihotapske poti skori Izrael Končno — vendar ena prava obleka Ko je bila ustanovljena država Izrael, se je zdelo, da bo nova država postala važen člen v trgovini na Bližnjem vzhodu. Trdovratno sovraštvo med Izraelci in Vas, kjer ima vsak šolar hranilno knjižico Zadružna banka iz Osijeka izvaja široko akcijo štednje med učenci osnovnih šol. Doslej je zajela preko 15.000 mladih varčevalcev z vlogami več kot 22 milijonov dinarjev. V vasi Vuki ni niti enega učen- ca brez hranilne knjižice. To je šoli prineslo novo nagrado: televizor. Druga nagrada je ostala v Osijeku: učenci osnovne šolo »Milica Križan« so dobili kot nagrado radijski sprejemnik z električnim gramofonom. Arabci pa je to onemogočilo. Samo na enem področju je postal Izrael pomembno tržišče: mednarodni tihotapci z mamili uporabljajo stare poti skozi Palestino na arabska tržišča. Med beduinskimi plemeni, ki potujejo po puščavah, je tihotapljenje mamil že od nekdaj pomemben posel. Tihotapstvo je za siromašna plemena kaj donosen vir dohodkov. Čeprav se izraelska policija z vsemi sredstvi bori proti tihotapcem, je uspeh neštetih racij in nočnih patrulj zelo majhen Leta 1950 so zaplenili 424 kilo- gramov hašiša in 12 kilogramov opija, leta 1959 pa 1530 kilogramov hašiša in 663 kilogramov opija ter nekaj heroina. Vse te potiljka so bile po trditvah izraelskih oblasti namenjene v Egipt, kjer bilje porabijo letno 600.000 kg tega blaga. Od 23 milijonov prebivalcev nilske doline jo bilo leta 1959 baje 600.000 uživalcev mamil. V Egiptu je uživanje mamil že od nekdaj tako razširjeno, da ovira socialni razvoj dežele. Vlada Združene arabske republike je izdelala obsežen načrt za borbo proti uživanju mamil. Uživalce vtaknejo za 15 let v zapor, tihotapce pa celo za 25 let. Pred- sednik Nascr je sam prevzel vodstvo akcije proti temu zlu. Vlada ne želi samo kaznovati, temveč tudi zdraviti uživalce. Spreobr-njene uživalce mamil pošiljajo v posebno sanatorije, kjer jih telesno in duševno zdravijo. ZIMZELENI hrast Velik hrast raste ob moderni jadranski magistrali v vasi Islam - Grčki, nedaleč od Zadra. Zanimivost je v tem, ker je to drevo skozi celo leto zeleno. Turisti se tu pogosto ustavljajo in ga fotografirajo. Hrast je pod državno zaščito. ljamo samo klešče in ključe z" privijanje. Streha je prav tak* nenavadna in ima obliko opne' Hiša je namenjena predvsem z* tropske predele, čeprav je ma prejela naročilo celo a Poljske. TIŠJE VRTANJE po zobe* Pritožbe zobozdravnikov, *** brenčeče vrtanje vznemirja Pa' cienta in je neprijetno njim strnim, so privedle do tega. da •' neka britanska firma predrag*" čila model za vrtanje. To s* dosegli s povečanjem obr»t° svedra od 250.0DO obratov n* minuto na 350.000 obratov. Pa' cient sedaj sedi manj časa 1 j stolu, zobozdravnik pa poPr* več gnilih zob na dan. JUGOSLOVANSKE PRIREDITVE v avgustu in septembru 19*' Julij in avgust — Dubrovnik. »Dubrovniški poletni festival« Avgust — Opatija. VIII. mednarodni nogometni turnir AVgUSt — , ; Malinska (Krk). Trndicionat** krški folklorni festival Od 29. julija do 9. avgusta — Kranj. »Gorenjski sejem* Od 29. julija do 7. avgusta - j Maribor. »Mariborski teden* 7. avgusta - .jM Sinj blizu Splita. Tradicij'11 viteški turnir »Sinjska Al* 7. avgust - .Jm Jelša (Hvar). Vinska raW"* 14. avgust — Jezersko. »Ovčarski bal* Od 8. do 14. avgusta — Opatija. Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 14. avgusta — M Planica. »Pastirska zabnv» ^ Od 23. avgusta do 4. septenibr Beograd. Mednarodni s^Jc tehnike ^ Od 27. avgusta do 4. soptrmoi Ljubljana. VI. mednarodni vinski sejem * 3NO LGORENJSKE SOBOTA, 6. AVGUSTA 1960 DRUŽINSKI POMENKI v Poletje z dopusti nam omogoči da se več ukvarjamo z otroki. Horda jih bomo tedaj razvese-■Ui tudi z malo zgodbico. »•Nekoč je bil«. .. Vse je že Povedano. Otrokova pozornost in domišljija sta prebujeni. Mogoče boste rekli, da nimate smisla in domišljije za izmišljanje. Toda morda se le motite. Za Pripovedovanje zgodbice ni potreben poseben dar. Najprej je treba izbrati temo To je najlaže od vsega. Uporabite lahko katerikoli detajl iz vsakdanjega življenja — mucka, ^ je prevrnila skledico mleka jr neki predmet — omara, miza, telefon — zanimiv odlomek iz zgodbe, ki je zanimiva tudi za Vas. Lahko poveste nekaj, kar ste čitali, vsebino filma, ali ne-**j, kar so pripovedovali vam. Otroke zelo zanimajo tudi pripovedi iz življenja rastlin, živali ... Na razpolago vam je veliko Polje z neštetimi zanimivostmi. Naredite načrt Osnovno temo takoj razdelite Ba posamezne pomembne dogodke. Ce govorite najmlajšim in *te izbrali zgodbico o mucki, ki te prevrnila skledico, poglejte, kaj lahko poveste: - mucka ni bila lačna, ker je včeraj popila preveč mleka, v - hotela se je igrati s pisano ^'go, ki so ji jo dali, Pri igri je s tačko zadela »kledo.. in vse polila, . — od strahu, da bo tepena, se le skrila ped omaro itd. itd . . . i Da bodo vaše zgodbice živahne vzdušje, si izmisliti žive dialoge in osebnostim iz zgodbe dati dovolj življenja. Atmosfera je okolje, ki ga opisujete — velik hrastov gozd, ki zakriva staro kočo. Zrak je svež, toplo je ali hladno — kakor je pač potrebno — sončen dan ali močan veter. Uporabljajte vesel ali žalosten glas, vnašajte male presledke, ki veliko obljubljajo. Med zgodbico lahko vprašate: »A kdo bi to lahko trkal na vrata?« Otroški glasovi bodo pohiteli z odgovorom: »Zajček, lisica ali Rdeča kapica« itd. Osebe: najprej opišite njihovo zunanjost. Njihove slabe in dobre lastnosti naj otroci spoznajo šele med pripovedovanjem. Seveda naj deklica v zgodbi govori z nežnim glasom, medved z debelim, a zajček s šaljivim. Bodite razumljivi Ne govorite preveč na dolgo in zapleteno, ker pozornost otrok zaradi nejasnosti hitro popusti. Vaše izražanje naj bo jasno in neizumetničeno, posebno še, kadar govorite majhnim otrokom. Tudi tedaj ne uporabljajte izrazov kot n. pr. »mati narava« ali »car živali«. Bodite psiholog Rekli smo že, da se pri pripovedovanju skušajte prilagoditi starosti otroka, njegovemu značaju in okusu. — Ce je otrok nervozen, mu ne pripovedujte strašnih zgodb. Vsebina se lahko odigrava v mirnem in prijetnem okolju. — Težka atmosfera, surovost, drame — niso za njihova ušesa. — V zgodbah ne mučite živih bitij, ker otroci niso naklonjeni surovosti. Veseli bodo, ko bedo poslušali zgodbe iz življenja razvijal. toda Žene v Križah nočejo zaostajati Delo društva žesia za napredek gospodinjstva svojih prijateljev — živali ne, če bodo ti trpeli. - Ne tTudi}e .f.e' da.bi veidno Pred pol leta je bilo pri nas vedre. Imele smo že izlet v Ce- ™Ele] SOUd&r^ZOU?n° 1^ ustanovljeno Društvo za napre- lje. Udeležilo se ga je 84 tova- dek gospodinjstva. Od takrat pa rišic. Tam smo si ogledale »Stari do danes smo dosegli že lepe Pisker«, kjer smo na dvorišču zgodbe. Ce je poučnost v vašem pripovedovanju, jo bedo otroci sami našli. Ne pozabite, da imajo otroci zelo razvit občutek za pravico. uspehe. Na ustanovnem občnem zboru Včasih jočejo, če zmaga zlo, zato je tov. Zeleznikova predavala o naj v vaših zgodbah doživlja zmago le pravičnost in dobrota. Izogibajte se temu, da bi med niziramo kuharski in šivalni te-pripovedovanjem karali otroka, čaj, vendar nismo imele prosto-ki sicer posluša, a je nemiren, ra in materialnih sredstev. Vod-ker boste s tem celo vzdušje stvo šole nam je odstopilo pro-pokvarili. Zgodbe naj ne trajajo stor v šolski kuhinji, ObLO Tr-več kot 10 do 15 minut. Resnične povesti ali bajke lahko pripovedujete ob vsaki priložnosti: ko čistite zelenjavo v kuhinji, na kopanju, na sprehodu skozi gozd, zvečer. Tudi na tak način boste pomagali otroku položile šopek gorenjskih nageljnov ter z enominutnim molkom počastile spomin mučenih rniro-vplivu prehrane na zdravje čV lj>bov- vPo* e™° nadaljevale v veka. Zmenile smo se, da orga- ^avihsce Dobrno, Velenj žič pa nam je dodelil 50.000 din. Tudi vse množične organizacije terena Križe so prispevale po svojih močeh. Denar smo uporabile za nakup najpotrebnejšega P^or, kjer bi se sestajale. Šoštanj, in preko Gornjega Grada proti domu. Zene so bile zelo zadovoljne in si takih potovanj še žele. Odbor sedaj pripravlja ia-let v dolino Trente, v Cerkno in v bolnišnico »Franjo«. Tako je delo našega ženskega društva, lahko bi pa dosegle še večje uspehe, če bi imele svoj Ma ove i ši i hI kuhinjskega materiala in takoj pričele z delom, najprej s kuda se bo pravilno harskim tečajem, ker pa je za gospodinjstvo veliko zanimanje, nismo mogle zajeti vseh prijav-Tj enih, zato jih je precej ostalo za tečaj v jeseni. Do sedaj smo Justina Uzar SAMO ENA NA SVETU talu Prva žena, ki je sama v le-preletela Atlantski ocean, Ce ne znate pripovedovati, ni dovolj, da naredite samo načrt. Potrebno je ustvariti pravo MODA Iz mlečne restavracije na vrhu Jelenovega klanca sta stopili dve ženski in se med živahnim pogovorom podali po prehodu za pešce na drugo stran ceste. Tik za njima je drobil štiri do petleten deček, ljubko oblečen v belo bluzico in svetlomodre hlačke. — Ves se je posvetil piškotni cevki s sladko smetano, ki jo je držal v roki. Od vseh treh strani so brzeli avtomobili in korake je bilo treba nekoliko pospešiti. Ženski sta se zdramili in starejša — verjetno otrokova mati — se je ozrla : »Dušan, pohiti!« Dušan se je ozrl navzgor in navzdol, opazil nevarnost in stekel čez cesto, kar so mu dale drobne nožice. Na pločniku pa — ali je bila nožica prekratka ali je bil pločnik previsok — s konico čevlja je zadel vanj in padel, kakor je bil dolg in širok. Kaj pa zdaj? Dušan se je po- bral in se ogledoval. Zadeva je hlačke in kolena in ga srdito pobila huda: cevka s smetano se tegnila za roko. (Mar bi ga prej mu je zdrobila in s prahom in prijela zanjo!) Potem sta s pri-peskom pomešana smetana se mu jateljico nadaljevali pogovor o je lepila po obleki. Dlani so bile modnih novostih, pa prešli na zamazane in odrgnjene, kolena tudi. Dušan je naglo dihal, bradica mu je zadrgetala: jok je bil blizu. Ves otrpel in nepremičen je dvignil s solzami zalite oči k mami in ves nebogljen, žalosten je izražal prošnjo: »Mama, poglej! Pomagaj!« Toda mama ni videla Dušana, so^z-videla je samo njegove hlačke, ki mu jih je pred kratkim vse sveže in zlikane oblekla. Videla je razmazano smetano in umazana kolena in zgrabila jo je jeza. »Ti grdi, nerodni, nemogoči otrok! Le kam zijaš? Kako si mogel pasti? Poglej, kakšen si! Ali naj te takega vlačim po mestu? Nikoli več ne pojdeš nikamor z mano!« Z nekaj udarci mu je stepla hladilnike in se druge »važne« stvari. DuŠan je stopical med njima in sonce zanj ni več prijazno svetilo, hiše so postale mrke in grozeče, ves svet je utonil v žalosten mrak, kajti gledal ga je skozi kopreno mukoma zadrževa-O. P. imele že štiri tečaje, ki jih je je bila Amerikanka Amelija vodila tov. Zeleznikova, pred- Erharrt. Maja 1932. leta je v 15 metna učiteljica za gospodinj- urah preletela razdaljo od ZDA stvo na osnovni šoli v Križah. do Irske. Za šivalni tečaj, ki se je pri- • 16-letna Diel Giffers iz čel 9. junija, je bilo tudi veliko ZDA ima dovoljenje za pilotira-zanimanje, posebno še pri mlaj- nje, a ni dobila šoferskega do-ših ženah in mladinkah. Zaradi voljenja, ker *ga lahko dobijo Ie pomanjkanja prostorov imamo državljani, stari nad 17 let. tečaj v treh izmenah, vendar se • Ko je bila Geny Clarenson še niso mogle vključiti vse pri- proglašena za najboljšega šoferja j avl jenke zaradi pomanjkanja mesta Cnosvilla v ZDA, je na večjega prostora. Poti domov povozila svojega moža, ko je hitela, da mu pove Ker nimamo primernih pro- veselo novico, štorov, prireja odbor razne iz- £ Prva filmska igralka, ki je lete, da žene spoznavajo lepote dobila Oskarja, je bila Geanet naše domovine in se tudi raz- Gaynor leta 1927. Banane na naši mizi Ce smo pred leti banane za- pa tja le odšteje nekaj denarja ali pa kar skodelico mrzlega man iskali po naših trgovinah s tudi zanje. mleka. sadjem, jih sedaj z redkimi pre- Banane vsebujejo vse za člo- — Samo za otroke — z dže- sledki skoraj vedno lahko dobi- veški organizem potrebne snovi, mom premazan kolaček in do- 1961-ETRUŠČAKEE? »Italijanska visoka svoje medne zc zimsko tem*?*: »' letošnja moda jc vedra in živahna. Med zelo priljubljenimi detajli so tudi robovi, obšiti s trakovi v kontrastni barvi. Na |jaJ>i sliki je moderen, eleganten ■Omplet, sestavljen iz enostavne princes obleke brez rokavov in kratke jopice. Izdelan je ll lahkega volnenega blaga in obšit z ^nrelnini trakom. V sprejemni dvorani antične palače Vemezia v Rimu so te dni modni kreatorji pokazali, kako si zamišljajo linijo 1961. V tolažbo vsem naj zapišemo, da rimske revije niso prinesle nobenih revolucionarnih prekucij. Zato pa so rimski mojstri pokazali nešteto sprememb v majhnih podrobnostih, ki so zelo ljubke in včasih zelo zabavne. Dolžine kril skoro niso spremenili. Nekateri so spustili krilo morda za dva ali tri centimetre preko kolen, ostali pa vztrajajo v višini kolen. Med neštetimi ostalimi podrobnostmi naj omenimo, da spet prihaja do veljave bolero. Nekatere tunike so zadaj daljše, večinoma segajo čez boke. V pasu so jopice rahlo poudarjene. meda je pckasala misli za bodočo sezono S plaščev so izginili pretirano veliki ovratniki. Le-te so nadomestile stilizirane moške fazone in stoječi ovratnik v obliki, ki se podaljša v šal. Pogosto plašči nimajo ovratnika, rokavi so nizko vstavljeni, tulčasti, hrbet krojen kot bluza, skratka podrobnosti na pretek. Barve siva, vijoličasta, pompe-jansko rdeča, pinijsko in olivno zelena, peščena (beigc), vijoličasto rdeča, medeninasto rjava (oksidirana medenina) in pa vedno lepi bela in črna. Za dnevne obleke, plašče in kostime so italijanski kreatorji izbirali med bouelejem, ttveedom, škotskimi kariranimi blagi, lodnt, vclblodjo in drugimi volnenimi blagi. Za zvečer so določili dragocene brokate, lameje, duchcsse, čipke, sifon in žamet. mo. Na žalost se njihova cena zato lahko rečemo, da so zelo vztrajno drži precej visoko, ven- zdrave. Prav posebno pa jih odlikuje velika količina vitamina A, fosforja in C vitamina. dar se je marsikomu njihov prijetni, čeprav malce neizraziti okus že tako priljubil, da sem Naravna oblika banan nam nudi veliko možnost za veder izgled naše mize. Ce že ne zase, pripravimo vsaj našim otrokom dobro in tudi lepo malico. Na slikah: Koleščki banan v marmeladnem sendviču. Poleg dobre marmelade in banan, uporabite tanke koščke belega kruha ali navadne štirioglate ali okrogle večje kekse. — Sem pa tja postrezite z bananami tudi vanilijevo kremo, miselno obložen s koščki banan. — Rezine banan na dobrih, za-sladkanih testeninah. — Košček čokoladnega biskvita s koščki banan in obložen 8 sladko smetano. Lo renz Mack Štiri tisoč dni *S čim vam lahko postrežem? Mogoče pivo .. .?« •Kor«mi S(. j(. gele sedaj za vedel, kako je žejen. Grlo in usta led 1 '/'" ' M' ('a ^C komaj premikal jezik. Ob misli na no mrzlo pivo, ga je kar spre'etclo in požrl je slino. >nstanl je pričakujoče stal in gledal Kortknda. i. >kOpro>st;te, ampak res bi prosil za pivo, če ga imate doma,« rekel. , '►Seveda,« je rekel gospod Bristani. Odprl je steklenico, vzel sloi,!|lnUn ko/.arcc. m Korotu! jc z zaprtimi očmi na dušek izpil •enice. ledenega piva. Oddahnil .se je, se še enkrat ncodloicn • v'el svojo čepico in se odpravil. e Vzemite tega preveč tragično,« je še rekel, salutiral in JdP"stii niso. jr,In .° "<»«'• ni mogel zaspati. Ležal je na hrbtu in strmel v strop. Kor-'*J V debelih kapljah padal dež na grmičevje in cesto. Par i ^e <"ti' v zraku opojnost. Poslušal je prasketanje pre- (v ■ strehe in žvenketamje okenskih stekel. 'eliM*'l U'* n /lMH"iaJ mu J* prešinil srce in počuti! se je bolnega, Unega. *GleJ no, glej,« si je rekel glasno, > u si že na pol "hrte* nn \ ekaj moram pod vzeti, karkoli, od tu moram proč, drugače se znorel.« t,, t;»ko je prelaza! vso noč, njegove misli so švigale sem V**ii' ni °Wo nc Konca nc kraja in /delo se mu je. da stoji pred r«u>. ki Dre- - Ll toS znatno boljša kot lani — Se vedn° pa mora ostati nekaj, kar W zbode v oči. K temu bi pri*'1'1 tudi tisti drog za prometni zna" na cesti Staneta Žagarja, Pal" kirni prostor (kolesarji in i*10"" pedisti pličajo za parkiranje J dinarjev, avtomobilisti pa (TVOJ* vozilo postavijo na do! o •"•eni Pr<^ stor lahko zastonj!), zabavne Prl' reditve. <» katerih je bilo Pr('( sejmom zelo veliko govora, Pa jih skorajda ni, itd. Samo še besedo, dve o vrtiljakih, streliščih, prodajalna" najrazličnejših nc najbolj kvalitetnih spominkov itd., ki Jj. je vsepovsod okoli sejma dovolj-Teh stvari res ne bi bilo treba, razen morda vrtiljakov za ZK bavo otrok, ker so že zdavnaj odslužili, ker .so popolno na' sprotje ostalega dela sejma. »•J to okoli u.stv;:rja vid;1/, sejma .starem pomenu besede in Pr^ nič ne koristi ugledu kranjski jubilejnega sejma. Ko človek razmišlja o Gorenj' ■kom sejmu, potslulfl ljudi« k_ menijo o njem, se nehote Vp**" ša, če je sejem res dosegel *v<>. namen, če je res tisto, kar n'V bi bil — če sploh vemo, kaj 11 M bil, kai bi z njim radi /ali. kakšne komercialne u*P* . k a J k«' dosegli, skratka, če vemo, boeino. Človek se vprašuje. Iiko časa bo še tako. GovOOriH novih razstavnih prostorih, P ( den ne razčistimo tega bistven* vprašanja, ne bi bilo Zato ie treba razmisliti '" st' odločiti. pametni- 35 42 74