CF1.JE. 22. SEPTEMBRA 1977 — ŠTEV. 38 — LETO XXXI CEVA 4 DTNAR.TE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Dragi bralci, že ko ste vzeli v roke današnjo številko Novega tednika, ste lahko takoj opazili, da je posvečena v precejšnji meri desetemu obrtnemu sejmu v Ce- lju, nekaj prispevkov pa je namenjenih tudi življenju in delu iz konjiške občine. Njeni občani se bodo namreč v prihodnjih dneh odločali za svoj tretji samopri- spevek in s tem izrazili svojo solidarnost, predvsem pa trdno voljo za napredek. Počitniškega obdobja je seveda konec, naše vrste se vse bolj izpopolnjujejo, zato je tudi v tej številki na 24 straneh dovolj zanimivega branja, še to: ob času obrtne- ga sejma smo v naši redakciji pripravili posebno sejemsko izdajo na 16 straneh, ki jo boste lahko dobili na sejemskem prostoru na Golovcu in na zlatarski raz- stavi. 2ki danes dovolj in nasvidenje čez teden dni. MILAN SENIČAR Na otvoritveni slovesnosti so se zbrali ne samo učenci, ki obiskujejo novo šolo »Veljko Vlahovič«, marveč tudi nekaj sto staršev otrok in drugih ... celje ZADNJI OBJEKTI IZ NAČRTA L SAMOPRISPEVKA i»Danes, natanko leto dni po pričetku, zaključujemo zadnjo etapo v izgradnji re- ferendumskih objektov v pre- pričanju, da smo upravičili zaupanje delovnih ljudi in občanov celjske občine, kajti obračam je zelo preprosit. Vse, kar je bilo dogovorjeno, je Jgrajeno, zgrajeno je leto prej, kot je bilo načrtovano, sgrajenega je več prostora, kar blaži naraščajoče potre- be, z zgraditvijo referendtmi- skih objektov pa so izbolj- šani tudi pogoji dela na sred- njih šolah,« je med drugim na slavnostni otvoritvi nove osnovne šole »Veljko Vlaho- vič«, v četrtek, 15. t. m. dejal predsednik skupščine sklada za gradnjo osnovnih šoJ in vzgojnovarstvenih zavodov v celjski občini, Bojan Volk. Tako kot 15. septembra 1976. leta, je tudi tokrat ime- la glavno besedo mladinka Darja Nareksova. Pred le- tom dni je vgrajefvala temelj- ni kamen za šolo, zdaj je odpirala vrata novemu hra- mu učenosti, sicer pa zad- njemu objektu iz pongrama prvega celjskega samopri- spevka. Slavnostna otvoritev je bi- la povezana še z uspedim kul- turnim programom, pozdrav- no besedo ravnatelja nove šole, Frica Dosedle in konč- no tudi z besedami predsed- nika konference krajevne or- ganizacije SZDL Ostrožaio, Ivana Brataniča, ki je v več- namenskem prostoru šole od- kril obeležje — bronasti kip glave — umrlega revoluci- onarja in državnika Veljka Vlahoviča, po katerem nosi nova šola tudi ime. Prvi samoprispevek v celj- ski občini je tako izpolnil svojo nalogo. Tudi zadnji ob- jekt iz zahtevnega načrta, je zgrajen. In ne samo to. Zgra- jen leto dni prej. To pa tudi pomeni, da veliko ceneje, kot če bi ga izročali namenu na jesen prihodnjega leta. Pa še neikaj — končna bilanca ures- ničitve načrta govori, da je bilo samo pri šolah zgraje- nih za okoli 3.000 kv. metrov več prostorov kot je bilo predvideno. Prvi samoprispevek je kon- čal svoje delo, zdaj je na vrsti drugi, da nadaljuje ak- cijo, ki je dobila svojo po- trditev januarja letos na dru- gem referendumu. M. BOŽIČ KONFERENCE ZK: NE LE SPLOŠNE OCENE Vohlne konference osnovnih organizacij Zveze komuni- stov morajo kritično oceniti samoupravno, gospodarsko in družbenopolitično življenje v vseh sredinah. Komunisti mo- rajo široko razpravljati o uveljavljanju zakona o združenem delu, o delegatskih razmerjih, družbeni samozaščiti, o sa- moupravnem organiziranju — skratka o vsem, kar oblikuje iij zaokroža življenje v temeljni organizaciji ali krajevni skupnosti. Ob tem pa je pomembno, da se morajo komuni- sti izogibati splošnim ocenam, ki bi se le površno dotaknile vprašanj, pomembnih za življenje in delo celjskih občanov ■. in delavcev. Ocene morajo biti temeljito pripravljene, kon- ', kretne in specifične za vsako sredino. To je bila osrednja misel, ki so jo v zvezi s pripravami ' na volilne konference osnovnih organizacij ZK izrazili v Svojih razpravah člani komiteja občinske konference ZKS ''V Celju na torkovi seji. Obenem pa so podprli predlog, da • bo občinska volilna konferenca celjskih komunistov 22. ali 23. novembra. —ds V nedeljo, 25. septem- bra, bodo konjiški obča- ' ni z referendumom glaso. ^ vali o tretjem samopris- pevku. Izrekali se bodo o programih, ki so jili pri- pravili in oblikovali v vseh krajevnih skupno- stih konjiške občine in v ■ katere so vključene grad- nje novih šol, otroških vrtc*ev, vodovodov, več-; namenskih prostorov v krajevnih skupnostih, ; cest, kulturnih domov ...; Občani bodo glasovali na dvainšestdesetih ob-; . činskih voliščih, ki so za- ^ ' jeta v tri referendumska j I območja. V konjišld ob-1 ; čini so namreč ugotovili, | ; da se občani veliko bolj i ; zavzeto borijo za uresni- ? 1 čitev sprejetih prograr i mov, če so združeni na KONJIČANI BODO GLASOVALI posameznem referendum- skem območju. Zato bodo tudi v nedeljo glasovali občani na konjiško-loš- kem, zreškem in vitanj- ej na ixxiročju dimžbe- n^a Standarda. Frontni de- lovni načrt, ki ga bomo ob- javili tudi v INDOK infor- macijah, bo tako nov korak na poti preobrazbe Celja. V skupno oblikovani delov- ni usmeritvi bomo v tozdih, krajevnih skupnostih in v dnigih sam.oupravnih sredi- nah izpostavili nekatere udar- ne cilje našega delovanja. Na prvo mesto postavlja- mo uresničevanje zakona o združenem delu. Že na seji predsedstva OK SZDL Celje smo bili kritični do formal- nega pristopa do izvajanja zakona. Za vsako sredino iz- hodiščno vprašanje ni nobe- ne uganka — gre za to, ali se dejansko krepita neposred- ni vpliv in odločanje delav- cev. Ne le v tozdu, ampak v vseh tokovih družbene re- produkcije. Zato se uvršča problem ustvarjanja in delit- ve celotnega dohodka, na te- meljni, osnovni ravni in zu- naj tozda, med središčna vprašanja v vseh procesih do- govarjanja in odločanja. De- lavec v tozdu mora poznati vso bilanco ustvarjenega re- zultata, ne pa samo primar- no delitev dohodka. Nagraje- vanje po delu, bolj p>ogum- no združevanje dela in sred- st^ in razčiščevanje vseh na- kopičenih dilem v svobod- ni menjavi dela prav tako spadajo med najzanimivejše točke iz programa za preob- razbo dnižbeno-ekonomskega položaja celjskega delavca. Delegacije v toadLh in kra- jefvhih skupnostih bi lahko predlagale skupno razpravo o tem, kako v celjski občini z razvitejšimi delegatskimi od- nosi spodbijamo zaprtost in samozadostnost posameznih delovnih sredin. Izpolnje\'a- nje samoupravnega sporazu- ma za zadovoljevanje skup- nih potreb v KS je ponekod zastalo na celi črti. Kot da se delo in življenje delavca in občana končata ob dveh ozi- roma pri izhodu iz delovne organizacije. Delegacije in po- litične organizacije bi mora- la zaostriti odgovornost za izvedbo demokratično spre- jetih dogovorov v občini. Kaj- ti ta ugotovitev ne velja le za sporazum o financiranju KS. Dnigo strateško točko sa- moupravne in politične mobi- lizacije celjskih delavcev in občanov zajemajo naloge pri uresničevanju srednjeročnega plana in učinkovitejšega go- spodarjenja. V središču na- še pozornosti bodo izvoz, razvojni programi, naložbe, integracije, znanstveno raz- i.skova'no in inovacijsko de;o ter ve^ja komercialna učin- kovitost. Pred dnevi smo odi>rIi zadnji objekt iz prvega re- ferendumskega programa. Hitrejše odpravljanje neskla- dij v zdravstvu, socialnem varst-vii, osnovnem šolstvu, v usmerjenem izobraževanju. na področju kulture, rekre- acije in pri ohranitvi okolja ne predstavlja edine naloge pri doseganju družbenega štandarda. Očitno je, da bo- mo morali nekatere večje na- loge (na primer temeljita ob- nova Sloveuiskega ljudskega gledališča Celje) reševati s posebnimi dogovori in z ne- posredno svobodno menjavo dela. Izboljšana oskrba občanov in hitrejši razvoj kmetijstva sta prevzaprav neločllivo po- vezani nalogi. Pri tem bi se morali zelo konkretno zav- z^i za nadaljnji razvoj SOZD Dobrina, za širitev malopro- dajne ti^ovske mreže v manj razvitih predelih Celja, za ta kojšnji začetek gradnje vele- blagovnice Dobrina in za dru- gačno družbeno-ekonomsko organiziranost celjskega kme- tijstva. V prihodnjih dneih bomo začeli z bogato, intenzivno razpravo, o našem i)olitičnem sistemu. Pri opredelitvi pe- tega strateškega cilja smo za- to postavili v ospredje utrje- vanje vloge družbeno-politič- nih organizacij. Družbenoekonomska inte- gracija v občini in ustvarjal- no vključevanje Celja v naj- širši prostor ter podružblja- nje obrambnih priprav z družbeno samozaščito smo prav tako uvrstili med stra- teške cilje našega današnje- ga in jutrišnjega družbeno- političnega in samoupravne- ga dela. Te temeljne usme- ritve imajo v programu jas- no konkre^tizacijo z določlji- vo odgovornostjo. V vseh sre- dinah moramo po ustvarjal- ni razpravi nakazanih usme- ritev sprejeti delovne, stro- kome in akcijske načrte, ki bodo upoštevali konkretne družbene razmere in možno- sti za uspešno izve?dbo. Na- log ni malo. A jih malo tudi nikoli ni bilo. Smer je zna- na. Vemo, kaj hočemo. S kri- tičnim premerjanjem današ- njih razmer v celjski občini pa lahko zagotovo rečemo, da Celje že bolj diha s sr- cem preobra-cbe in ustvar- jalnosti. sindikati zdravilišč POVEZOVANJE DEJAVNOSTI Pred dne-vi so se v La- fekeim, prvič po ustanovitvi poslovne skupnosti sloven- skih naravnih zdravilišč, se- stali delegati osnovnijh orga- nisBC-i} sindikata t^ zdravi- lišč. Odslej se bodo pogo- steje sestajali, da bi v skup- nih družbenapolitionih akci- jiali kar najbolj usiklajeno de- lovali. Že na prvem sestanku, ko so sprejemalii okvirni delov- ni načrt, so ugotovili, da jih združujejo številne skupne naloge, največ jih je seveda na E>odroči;u združevanja de- la in sredstev. Težave v deQu sindikata so tudi v tern, ta- ko so na sestanku ocenili, ker so v slovenskih isdravi- laščih osnovne organizacije sindikata združene v konfe- renco na raiziičniih ravneh (SOZD, DO) s kat^omo de- javnostjo, zjato dioslej zdra- viliška dejavnost v šinšem merilu ni bila povezana, pa tudi do izraza ni prišla. Zato bodo sindikalno dejavnost v priliodnje povezovali v okvi- ru poslovne skupnosti. Delegati sindikatov sloven- Sikih zdravilišč so se zarv^zeli za to, da bodo še ta mesec sesianili člane sindikata o priziadevanjih za usklajeno delo, pri tem jih zlasti čaka- jo naloge v uresničevanju za- kona o združenem delu, sa- moupra\'ni organiziranosti, oblikovanju sistema dohodka in delitve osebnih doliodikov, pravic in obveznosti iz dela, poglobljeno pa se bodo* vključ:ii v obravnavo predlo- ga zakona o delovnih rttzmer- jih. In izimenjava delovnih iz- kušenj in inovacijska dejav- nost bo prav tako ena osred- njih skupnih nalog delavcev slovenskih naravnih zdravi- lišč. B. V. PIŠE IVAN SENIČAR if 32. REDNO ZASEDANJE GENERALNE SKUP- ŠČINE OZN, ki se je zatielo v torek, bo pomemben poskus, da se človeštvu nekoliko širše odpro vrata v prihodnost, katere se nam ne bi bilo treba bati. Pred- si-ednik letošnjega zasedanja je Lazar Mojsov, namest- nik zveznega sekretarja za zunanje zadeve, kar je si- cer posledica političnih in regionalnih ključev, po ka- terih izbirajo vsako leto predsedavajočega, za Jugo- slavijo pa je to tudi odgovornost, ki se je dobro za- vedamo. Tako posega Jugoslavija — poleg gostitelj- stva druge konference o evropski varnosti m sodelova- nju v Beogradu in pravkar končanih potovanj pred- sednika Tita v Sovjetsko zivezo, DLR Korejo in LR Kitajsko — tudi s tem predsedovanjem v svetovno zgo- dovino, ki je bila vse do pred nekoliko desetletji >,re- zervarana« za države, ki so svoj ugled in mednarodno pomembnost utemeljevale predvsem z močjo svojega orožja, s številom zlatih palic v svojih trezorjih in z učinkovitostjo politične agresivnosti. — Organizacija zdniženih narodov prihaja zadnja leta, in tudi s 124 točkami letošnjega dnevnega reda rednega zasedanja generalne skupščine, v poseben po- ložaj. Razrešitev tega pa zahteva korenite spremembe v mednarodni skupnosti, število članic se veča in že prihaja čas prave imiverzalnosti te mednarodne or- ganizacije, saj zajema že absolutno večino od 158 držav, kolikor jih lahko naštejemo v . RAZPRAVA O PREOBRAZBI BANKE Javna razprava o preo- brazbi banke preliaja, vsaj v združenem delu, v za- ključno fazo. Tako gre tudi v tem primeru za uresniče- vanje ziakona o temeljih kreditnega in bančnega si- stema in ne nazadnje uvelja''itev zakona o /A.v- ženem delu. Četudi gre v tem primeru za določene organizacijske vidike, prednjačijo vsebin- ske spremembe. To je pred- vsem funkcija gospodarje- nja s sredstvi, ki se zbira- jo v banki. Gre torej zato da bodo delavci članic te- meljne banke v celoti in samostojno odločali o gos- podarjenju s svojimi zl:a ženim; sredstvi in z drugim, denarnimi sredstvi, ki se združujejo v banki. Zato je javno razpravo o ustavni preobrazbi ban- ke razumeti tudi kot na- daljevanje vseh dosedanjih prizadevanj, da to podro- čje, ki je bilo delavcu doslej najbolj odtujeno, približa- mo, In ne samo to. Gre tudi za to, da delovni človek to, na videz zahtevno področ- je, obvlada, da ve, zakaj gre, zakaj združevanje sred- stev in v kakšne namene se potem tako priljubljena sredstva uporabljajo. Zato bi bilo napak, če bi se raz- prava o ustavni preosnovi banke omejevala le na sa- moupravne organe v delov- nih sredinah, na njihove družbenopolitične organiza- cije* in podobno. To je raa? prava, v kateri morajo sodfr iov?iti vsi delovni ljudje, ta- ko kot tudi vsi ustvarjajo dohodek. Gre za njihovo ne- odtujlivo pravico o odloča- nju o vseh zadevah, ki s« tičejo rezultatov dela. Zato posega razprava v ne- katerih ■ delovnih organizacij 'ali zeio podrobno v doSedav nje delo banke, v našem pri-, mei-u Ljubljanske banke kotj celote in njene celjske pO" družnxe. Ta razprava mora odgovo- riti tudi na vprašanje, kate- re temeljne in druge orga* nizacije združenega dela, sa- moupravne interesne skup* nosti, interne banke, drug® samoupravne organizacije skupnosti, ki so med seboj povezane v proizvodnji i'' prometu, v procesu gospO" darjenja in pridobivanja dO" hodka ter na podlagi skup" nih interesov in odgovorno- sti pri zagotavljanju pogo jev življenja in dela se P'^' vezujejo v temeljno bankO- Skratka, tudi v tej razprl' vi, je odprtih več izvedDP pomembnih vprašanj, zai^ kaže tej obravnavi v resnic^ posvetiti vso družbeno ^ ziomost. ^ Ivan Brišnik je že nekaj let predsednik sveta Kra- jevne skupnosti na Vran- skem. Nič novega ne bo- mo zapisali, če povemo, da se je v zadnjih letih na Vranskem mnogo stvari spremenilo. Kraj je zaži- vel na vseh področjih. Pri- čele so se številne akcije, od komunalnih pa do kul- turnih. v mnogočem je to tudi zasluga Ivana Brišni- ka, ki mu ni bilo vseeno, kakšen bo »njegov« kraj. Vransko vsakega sep- tembra praznuje svoj kra- jevni praznik. Ivan BriS- 722k je človek, ki si ve- dno prizadeva predvs^zm za to, da bi ne praznovali vsako leto le v trgu, pač pa tudi v drugih krajih, ki sicer sodijo pod Vran- sko krajevno skupnost. Praznovanja tako poteka- jo v Prekopi, na Vran- skem in letos na primer v Stopniku, kjer so odprli novo asfaltno cesto, ki kraj povezuje s Prekooo. Poglavitni namen vseh teh praznovanj je, da kraji dobe nove komunalne ob- jekte, ob tem pa seveda ne pozabljajo tudi na dru- ge stvari. Na primer na obujanje tradicij NOB- Tako so letos odkrili v Stopniku spominsko ploš- čo kurirju Mihi Bokalu. Ivan Brišnik je tudi eden izmed tistih Ijudi^ ki ne pozabljajo na to, da mora vsak kraj živeti tu- di kulturno življenje. In prav v zadnjih letih je na Vranskem precej kultur- nih prireditev. Marsikate- ro speljejo krajani v sode- lovanju z osnovno šolo. Ravnatelj Janez Kroflič ne trdi zaman, da bi sode- lovanje brez Ivana Brišni- ka ne bilo tako dobro kot je. Da si na Vranskem za- res vsi skupaj prizadevajo za razvoj kulture pove že sam podatek, da so ogro- mno naredili za pričetek gradnje novega kulturne- ga doma. Temeljni kamen zanj so že položili. Ivan Brišnik rad pouda- ri, da bi si bilo dela brez mladincev, ki so zares pri- zadevni, težko zamisUti. Se posebej aktivni so rM športnem področju, pa se- veda tudi pri kulturnih in drugih akcijah. Seveda pa delo Ivana Brišnika ne smemo oce- njevati le skozi komunal- na in druga dela na Vran- skem. Koliko dela ima da- nes človek, ki opravlja funkcijo kot Ivan Brišnik, vsi vemo. In priznati mo- ramo, da je za uspešno delo treba žrtvovati veči- no prostega časa. Ivanu Brišniku ga nikdar ni bilo žal, pa čeprav od tega ni tmel nikakršnih denarnih koristi. Najbolj srečen je, ko vidi, da se kraj razvi- ja, da kraj živi in diha. Pri tem mu daje moč za- upanje ljudi, ki ga uživa- Zaželimo mu pri njego- vem delu še mnogo uspe- hov! JANEZ VEDENIK gt. 38 — 22. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 MOZIRJE ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^M Ki V KORAKU Z GOSPODARSKO RASTJO pružbene službe so dožive-, je svojo vsebinsko preobraz- v novih družbeno ekono- ijj^kih odnosih. Preko svobo- '^e menjave dela, v uskla- jevanju programov samoup- ravnih interesnih skupnosti 50 delavci v TOZ^D pričeli od- ločati o financiranju in raz- ^.pju dn.ižbenih služb. Zato jji naključje, če so se naši 'delovni ljudje in občani na ijeferendumu zavestno odloči- ;|i za uveljavitev sainopris- ' pevka' za izgradnjo šolskih prostorov v občini. Letos je tjil zgrajen nov prizidek k jdaptirani šoli v Lučah. Pri tej šoli je zgrajena nova, mo- dema telovadnica. Pred krat- lum se je pričela gradnja no- vega prizidka k osnovni šoli i v Gornjem gradu. Z izgradnjo šol so se raz- , reševali tudi prostorski pro- Iblemi otroškega varstva. Le- tos je bil zgrajen otroški vr- tec v Nazarjah, ki sprejme okoli 80 otrok, z izgradnjo šole v Lučah je poskrbljeno za varstvo otrok, ki v tem kraju doslej ni bilo organi- zirano, 2wlravstvena služba se je okrepila z novo ambu- lanto v Lučah. Tu so letos dobili tudi svojega zdravnika. Na področju telesne kulture je bilo zgrajeno športno igri- šče ob karavli v Logarski dolini, zatem večnamenski in rekreacijski prostor z novim streliščem v šmartnem ob Dreti. V teku pa so dela pri ureditvi nogometnega ig- rišča v Moizjirju. Področje komunalne dejav- nosti ni bilo zanemarjeno. Ustanovljena je bila samoup- ravna komunalna interesna skupnost. S sredstvi republi- ške skujnosti za ceste je bila asfaltirana regionalna cesta do Nove Štifte. Med pomem- bnejše uspehe na področju vodnega gospodarstva šteje- mo izgradnjo regulacije Sa- vinje v Logarski ^ dolini, v Mozirju je bil reguliran po- tok Tmava itd. Zaradi preobremenjenosti električnega omrežja so bile zgrajene nove trafopostaje v Grusovlju, Šmihelu, Podvo- lovjeku in Rovtu nad Šmar- tnim ob Dreti. V pripravi je izgradnja nove razdelilne tra- fopostaje 1(X) kW v Preseki pri Mozirju. S samoprispev- kom ter s skupnim financira- njem je bil zgrajen sistem za prenos drugega televizijskega sporeda. Telefonsko omrežje bo v kratkem razširjeno v naselja Loke pri Mozirju, Radmirje, Okonina, Grušov- Ije ter Konjski vrh. Priprave pa potekajo tudi za solčavsiko območje. Med ix>membne uspehe pri varstvu okolja štejemo or- ganiziran odvoz smeti v vseh večjih krajih v občini, za kar ima največ zaslug Komimal- no podjetje. Uspešno zaključena je bila gradnja vodovoda Letošč— Nazarje. Stanovanjska izgra- dnja je potekala po spreje- tem programu. V gradnji je bil stanovanjski blok v Na- zarjah, v gradnji pa je blok na Ljubnem in to s pomoč- jo združenih insolidamih sre- dstev stanovanjske izgradnje. HINKO COP na sejmu obrti KULTURA GOBARJEV ŠE VEDNO NIZKA Pravzaprav le malokdo ve, da tudi v Celju obstoja go- Ibarska družina, čeprav posta- ja gobafstvo, kot vse kaže, Tsesplošni slovenski hobi. Go- barska družina v Celju sodi med najstarejše v naši re- • publiki, čeprav njeni člani nimajo svojih prostorov in ne dobivajo nikakršne finančne jpomoči. Kljub vsemu pa so •6Iand te družine v letih svoje- ga obstoja naredili veliko predvsem na področju pro- 'Svetljevanja poznavalcev gob. |Priredili so že vrsto uspelih ■razstav na številnih šolah, za- ivedajoč se, da je potrebno 'za gobarjenje ne samo os- jnovno znanje o gobah, temveč predvsem vzljubiti naravo. In morda je pcrav zasluga gobar- ske družine iz Celja, da je na našem področju v zadnjem času čuti vse manj o zastru- pitvah z gobami. Njeni člani so namreč dobri svetovalci vsakomur, ki se obrne nanje z vprašanji o gobah. Veliko in vse več je tistih sredin, ki si žele, da bi člani celjske gobarske družine pripravili razstavo gob, vendar vsem niti ne morejo ustreči. To poleg vsega ostalega terja namreč veliko truda in pro- stega časa, predvsem pa na- tančnosti. V času 10. jubilejnega sej- ma obrti pa bodo člani celj- ske gobarske družine pripra- vili v dneh od 23. do 26. sep- tembra rai-stavo najmanj 150 vrst gob. Brez dvoma bo mnogim obiskovalcem sejma, predvsem pa ljubiteljem gob in narave taka razstava do- brodošla in ji zato ne bo manjkalo obiskovalcev, kljub minimalni vstopnini. Tako bodo tudi celjski go- barji prispevali svoj delež k prosvetljevanju ljudi, oziro- ma poznavalcev gob in nara- ve. Hkrati pa upajo, da bodo v naslednjih sezonah našli manj pobrcanih gob po na- ših gozdovih, saj so, pa če- prav strupene, lep okras na- ših gozdov. mp ODSLEJ NIČ VEČ Poročilo o izvajanju reso- lucije o družbenem planu ob- čine Celje za prvo polletje le- tos prihaja pred delegate ob- činske skupščine sicer neko- liko. pozno — na seje 5. in 6. oktobra — toda, ne tako pozno, da bi s temeljito raz- pravo in prav takšnimi skle- pi ne dali .svojega deleža v razreševanju prenekaterih ak- tualnih vprašanj. Toliko bolj, ker je od uresničitve letoš- njih nalog v mnogočem od- visen tudi srednjeročni načrt razvoja celjske občine do 1980. leta. Zato tudi ni naključje, če so se člani izvršnega sveta lotili te obravnave več kot kritično. Takšni so tudi za- ključki, o katerih bodo raz- pravljali delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Podatki o uresničevanju na- log v prvem polletju letos so sicer zadovoljivi, toda, le na videz, kajti primerjava s pr- vim polletjem lanskega leta ni najbolj ustrezna. Zato pa dejansko stanje opozarja na zaostajanje v izvozu, na umi- ritev industrijske proizvod- nje, na naraščanje i>otrošni- ških posojil (prednjačijo po- sojila za nakup avtomobilov), na zaiOstajanje v izvajanju po- sameznih investicijskih na- ložb itd. Izgube so se v pri- merjavi z lanskim letom zmanjšale za 86 odstotkov, to, da navzlic temu je še 17 te- meljnih organizacij združene- ga dela zaključilo letošnje pr- vo polletje z izgubo. Preko- račevanje v izplačevanju oseb- nih dohodkov je problem za- se. Kar 43 temeljnih organi- zacij je kršilo načelo o delit- vi osebnih dohodkov. Ocena je nadalje opozorila, da investitorji niso priprav- ljeni na nove naložbe in da zatorej krivdo za zaostanek ne gre metati na upravne or- gane, marveč na tiste, ki bi morali pravočasno pripraviti vse potrebne načrte in drugo dokumentacijo. Pri tem pa seveda morajo upoštevati čas, ki ga terja postopek za zago- tovitev potrebnih dovoljenj. Sicer pa velja ugotovitev, da gospodarstvo nalaga manj sredstev kot lani, da potroš- nja hitro narašča, medtem ko reproduktivna sposobnost go- spodarstva upada. V tem pa je razveseljiva ugotovitev bančnih delavcev, da ni pro- blemov za pridobitev, obrat- nih sredstev. Problemov nam- reč ni v banki, so pa drugje. V razpravi so člani izvršne- ga sveta in zlasti še pred- sednik občinske skupščine ob- sodili ravnanje nekaterih vo- dilnih ljudi v gospodarstvu, ki jim niso mar sprejeta na- čela o uresničevanju pomemb- nih nalog. To ne velja samo za zaostajanje investicij, tem- več veliko bolj za kršenje dogovorov pri izplačevanju osebnih dohodkov. Zato ni naključje, če bo izvršni svet predla^^al delegatom občinske skupščine, da sprejmejo po- seben sklep, po katerem so delovne organizacije, ki so kršile te sporazume, dolžne do zaključka leta vsa ta iz- plačila uskladiti z dogovori. Gre za oster ukrep, ki bo v prizadetih delovnih sredinah sprožil vsaj razpravo o spo- štovanju dogovorjenih pravil in o vzrokih za notranje sla- bosti. Izvršni svet in skupščina bosta nastopila v oceni pol- letnih gospodarskih gibanj od- ločno in zahtevala od delov- nih kolektivov, ki zaostajajo v izpolnjevanju sprejetih na- log, obrazložitve, zakaj tako in kaj menijo storiti, da se bo stanje popravilo. Gre tudi za osebno dogovornost, gre skratka za to, da se slabosti ne bodo ponavljale. M. BOŽIČ UKOJiM© lASTPiO ZUHAVJE bomn vo« i PRAVICE GREDO iliO OHRANJATI ZDRAVJE POSTAJA DEVIZA I Prosimo za predloge in pri- !p(>mbe, so v uvodu gradiva štiri samoupravne spora- s katerimi bodo ure- jali obseg in raven ter na- uveljavljanja zdravstve- '^-ga varstva v SR Sloveniji, Opisali predlagatelji javne ^^zprave — Izvršni (^bor ^'^pščine zdravstvene skup- ■''»sti Slovenije. Ta naj bi '■■^Jala do konca tega me- proti koncu leta pa naj samoupravnimi sporazu- uredili obseg enotnega ^''^grama zdravstvenega var- in, v okviru materialnih ^^osti občinskih zdravst- ^^nih skupnosti, raven doda- '^^ga programa zdravstvene- varstva, čeprav s temi sporazumi ^jbolj živo posegamo v ure- pravic »za čas ko smo "^žbene pomoči najbolj po- ®l>ni<(, se zdi, da gredo vse ^^eveč neopazno mimo nas. čeprav se približuje skle- javne razprave, v širši j^^osti ni bilo zaslediti ve- ^^ naporov v oblikovanju predlogov, kritike ali potrdi- lo primernosti načina kako urejamo zdravstveno varstvo. Da si moramo pravice dru- gače prikrojiti, kot smo jih »podedovali« iz časov admini- strativnega socializma, ni tre- ba zgubljati besed. V tej smeri smo že dogovorjeni: sprejeli smo samoupravni sporazum o skupnih nalo- gah pri uresničevanju teme- ljev planov Zdravstvene sku- pnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980, ki zadevajo ure- janje pravic delovnih ljudi in občanov združenih v zdrav- stvenih skupnostih do zdrav- stvenega varstva. Pri tem se v ospredje ne postavlja vprašanje koliko zmoremo dajati za zdravst- veno varstvo, saj konec kon- cev moramo za zdravje, v celoti vzeto, dajati kolikor pač velja. Zdravje pa je, kot pravi pregovor »pol bogast- va«. Bolj gre za to, kako »od- meriti« stopnjo solidarnosti, ki ne more biti nesmiselno neskončna, a tudi ne le odvi- sna od dohodkovne možnosti občinske zdravstvene skupno- sti. če bi to slednje prevla- dovalo, bd prav v sredinah, ki so gospodarsko nerazvite (manj razvita območja), a po pravilu tudi z . razsežno patologijo bolezni, tudi rela- tivno nizko stopnjo rdra"S.t- vene vzgoje, bile prepuščene lastnim naporom in sredst- vom v razvoju zdravstvenega varstva. Tega sicer gradivu ni moč očitati pa vendar — v danih pogojih — bi velja- lo načelo solidarnosti in vza- jemnosti tudi drugače izpe- ljati kot je podano v gradi- vu za samoupravne sporazu- me. Oglejmo si zato, na kratko, osnovne karakteristike pred- lagane ureditve zdravstvenega varstva. Pravice iz enotnega programa (določene kot ob- like zdravstvenega varstva) opredeljuje gradivo kot dru- žbeno tako pomembne, da si njihovo uresničevanje soli- darno medsebojno imajo vsi delovni ljudje in občani v SR Sloveniji, ne glede na dohodkovne možnosti. Sem sodi zdravstveno varstvo no- vorojenčkov, dojenčkov, majhnih in predšolskih ot- rok, . šolarjev ter mladine do 19. leta (študentov do 26. leta) starosti, zdravstveno varstvo nosečnic, porodnic in mater, zdravstvena aktiv- nost za zgodnje odkrivanje ter zdravljenje sladkorne bo- le23ni in zvišanega krvnega pritiska, predrakastih, raka- stih, mišičnih ter živčno-mi- šičnih obolenj, nega in zdrav- ljenje duševnih bolnikov, alkoholizma, narkomanije ter epilepsije in odkrivanje, pre- prečevanje ter zdravljenje na- lezljivih bolezaii, organizira- ne oblike zdravstvene vzgoje ter zdravstveno varstvo ob nesrečah pri delu in poklic- nih obolenjih. Sem štejejo še pravice do povračil pot- nih stroškov, prevozov in zdravil ob uveljavljanju pra- vic iz enotnega programa. Sistem dodatnega progra- ma zdravstvenega varstva pa je postavljen tako, kot bi vodilo pri tem »dohodkovne možnosti in ohranitev pravic le, če to te možnosti dovolju- jejo.« Mar res ne moremo druga- če? PRIHODNJIČ: GL(3BLTE V DENARNI(X» ostrožno — pit USPELA AKCIJA ZA TELEFONE Ni naključje, če je bila v soboto zvečer zaključna pro- slava krajevnega praiznika Ostrožna združena s počastit- vijo 70-letnice prvega telefon- skega omrežja v Celju. Ni naključje zato, ker so kraja- ni skupnosti Ostrožno in čla- ni kolektiva celjskega PTT podjetja prav v zadnjem ča- su dokazali, da lahko v soli- darnosti, z združenimi moč- mi rešijo tudi najtežje nalo- ge. Na Ostrožnemi so se ljudje že pred nekaj icti začeli moč- neje zanimati za ureditev te- lefonskih priključkov, toliko bolj, ker je bila ta mreža na njihovem območju slabo razvita. Vključenih je bilo okoU deset telefonov, in še to pretežno v delovnih orga- nizacijah. Tako se je pričela akcija, ki je pokazala, da je na tem območju okoli 700 interesentov za telefonske priključke. Akcija je stekla, svojo največjo strokovno in drugačno podporo pa je do- bila tiidi pri kolektivu PTT v Celju. Domačini niso držali rok križem. Sami so izkopali ka- nale in samo s tem prihra- nili 2,1 milijona dinarjev. Skupna vrednost investici- je je pet milijonov dinarjev, od tega je PTT podjetje Ce- lje prispevalo 1.3 milijona ter zagotovilo nadzor nad deli in tehnično dokumentacijo. Ostalo so zbrali krajani sami po pravilu: enotna cena za vse naročnike. Od 700 načrtovanih telefon- skih priključkov je že doslej narejenih 320, ostali pa bo- do predvidoma do letošnje- ga dneva republike. Sicer pa se lahko v kra- jevni skupnosti Ostrožno tu- di drugače pohvalijo z izred- nimi delovnimi uspehi, saj je to območje, kjer se je šte- vilo prebivalcev v zadnjih še- stih letih povečalo od 2.300 na okoli 10.000. Šlo je torej za konsolidacijo in za reše- vanje neštetih komunalnih problemov. Tako so občani na Ostrožnem v preteklih treh letih zbrali za komimal- na dela več kot 1.2 milijarde starih dinar je vi In tudi zdaj jih čakajo še velike naloge. Nujno potrebu- jejo prostore za kulturno in družbeno dejavnost, zatem klubske prostore, igrišča na družbene prostore na Dobro- vi, Lopati, poslovne prosto- re za Lavi, v katerih bodo tu- di družbeni prostori Lavo. K vsemu temu je dodati še komunaina dela. To so po- daljšek Kersnikove ulice do Lakrovca in naprej do Šmar- tinskega jezera, ureditev na- selja v Dobrovi, vodovod v Zg. Dobrovi ter rekonstruk- cija vodovoda v Lokirovou in na Lopati. Tu gre še( za peš poti, za varen dostop učencev v šolo na Lavi itd. Dela torej ne bo zmanjkalo. Sicer pa so prepričani, da bodo z aktivizacijo krajanov rešili tudi te naloge. M. B, LIKSAVENJA: NALOŽBA PO PLANU Naložba LIK Savinja iz Celja v novo furnirnico teče povsem skladno z na- črtom. Izvedeli smo, da bo tako lahko že v začetku prihodnjega leta stekla po- skusna in kmalu zatem tud' redna proizvodnja na n >vih napravah furnirni- ce. Ob tem je nedvomno treba povedati, da bo ta naložba ena redkih v ob- čini, ki bo končana v ro- ku. Razveseljivo pa je tu- di, da predviden znesek vrednosti naložbe, kot ka- že, ne bo prekoračen. BjS 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 38 — 22. september 1977 PIŠE BRANKO STAMEJCIC Ena najbolj razveseljivih vest-i ob pregledu polletnih gospodarskih dosežkov v celjski občini je bila, da se je v minudih šestih mesecih znalno okrepila naložbena dejavnost organizacij združenega dela. Naložile so bile v celoti za domala tretjino vi':je kot v eriakem lan- skem obdobju in so presegle 433 milijonov dinarjev. Najbolj so se naložbe povečale v gradbeništvu in indu- striji, pa tudi v negospodarskih dejavnostih. Kljub razveseljivosti tega podatka se velja ob nalož- beni dejavnosti celjskega gospodarstva močneje zami- sliti. Podrobnejši pregled investicij, ki so v teku, nam- reč kaže, da zaostajajo nekatere ključne naložbe. Tiste torej, ki smo jih v srednjeročnem načrtu razvoja celj. ske občne imenovali najpomembnejše za hitrejšo pre- osnovo in posodobitev zastarele celjske industrije, če smo še jasnejši, gre za naložbe, s katerimi naj bi že v srednjeročnem obdobju zagotovili sodobnejšo, k po- trebajn tržišča bolj usmerjeno proizvodnjo. In prav pri takšnih naložbah se tudi še v letoš- njem letu preveč zatika. Primerov je dovolj. Zaosta- jajo naložbe v elektroobločno peč v Železarni. V Cinkarni zaostajajo naložbe v izgradnjo tovarne žve- plene kisline, posodobitev grafične proizvodrije in mo- dernizacijo valjarne. Zaostaja naložba v izgradnjo nove avtobusne postaje, nove mlekarne, hotela v Dobrni, hladilnice v Merxu itd., itd. Kje So vzroki, da dela na teh ključnih objektih sto- jijo, da smo priče zapletom pri izgradnji tovarne AC papirja v Aeru in da trenutno le naložba v LIK Savi- nja teče po načrtu? Odgovorov je veliko. Nedvomno so nekateri spre- jemljivi. Predvsem tisti, ki opozarjajo na zapleteno pot pridobivanja potrebnih soglasij, lokacijske doku- mentacije, uvoznih dovoljenj in podobno. Ti razlogi so razumljivi, ne pa tudi v celoti sprejemljivi in opravič- ljivi. Z bolj organiziranimi napori bi tudi to delo mar. sikje lahko že dalo potrebne sadove. Množica izgovorov v delovnih organizacijah, kjer z naložbami kasnijo, pa je povsem subjektivnih, da ne rečemo tudi za lase privlečenih Le redkokdaj se zave- dajo posledic, da le pravočasno izpeljana naložba daje možnosti, da bodo njeni rezultati že pomagali pri uresničitvi srednjeročnega načrta občine, pa tudi deiov- ne organizacije same. Kajti takšne dosežke so planirali povsod, kjer sedaj zamujajo. Skrb vzbuja predvsem mnenje, ki ga je slišati vse bolf pogosto. Namreč, da se delovnim organizacijam, preprosto povedano, ne mudi. Ob koncu lanskega in celo letošnje leto vlada namreč na tržišču dovolj po- vpraševanja. S prodajo izdelkov in storitev ni prehudih težav. Kadarkoli pa je na tržišču vladal tak položaj, smo lahko opazili dvoje. Upešanje novih naložb in manjša izvozna prizadevanja. Ob polletju opažamo oboje. In zato tudi strah, da je v' delovnih organizaci- jah vnovič prevladala preživela miselnost, češ da v času tržne uspešnosti lahko razmišljanje in ukrepanje v smislu nove proizvodnje in zanjo potrebnih naložb pač počaka. V času tržne ekspanzije se delovne organi, zacije vse prerade obnašajo tako, kot da lahko v nedogled proizvajajo vedno iste izdelke. Ne mislijo dovolj na jutri, še manj pa na dejstvo, da ta »jutri« nikakor ni tako daleč. Praksa je pač povsem drugačna od tiste, ki jo poznamo iz tujine. Tam namreč prav v času največje ekspanzije vlagajo največ, da bi nove naložbe čimprej dale svoj prispevek k podaljšanju takšnef/a tržnega položaja. ' če je strah, da se vnovič obnašamo negospodarsko, upravičen, bodo potrebni odločnejši ukrepi. šentjur — nova vas PRENOSNA POSTAJALIŠČA Pred kratkim so se na skupnem sestanku sešli de- legati krajevne skupnosti in Člani izvršnega odbora SZDL za območja Cmolica, Nova vas, Rifnik in Podgorje v šentjurski občini. Razpravlja- li so o problemih, ki vsak dan bolj pestijo krajane. Kot kaže, bodo kmalu se- stavljeni in javno razgrnjeni načrti za ureditev kanalizacije v Novi vasi in Cmohci. Sta- nje je v resnici nevzdržno, tudi zaradi higiensko zdrav- stvenih razlogov, saj ni mo- goče, da se ob glavni cesti, v neposredni bližani vaške trgovine, širi neznosen smrad po gnojnici iz bližnjega jarka. V zrvezi s komunalno ure- ditvijo so še sklenili, da bodo organizirali reden odvoz sme- ti (dvakrat tedensko) pri za- interesiranih občanih. Za več- ji odvoz odpadkov pa bo en- krat na mesec na voljo kon- tejner, ki bo postavljen v sre- dišču vasi. Mimo tega so se dogovorili za i>ostavitev prenosnih avto- busnih postajališč v Novi va- si, Crnolici in šibeniku. De- nar za nakup materiala bo prispevala krajevna skupnost, vsa dela pri postavitvi posta- jališč pa bodo opraviU občani sami. Kritične so bile besede na račun preskrbe s pitno vodo. čeprav smo že v jesenskem času, je v Novi vasi, čmolici in Rifniku še vedno primanj- kuje. Odbor, ki je zadolžen za vzdrževanje vaškega vodo- voda, se sploh ne sestaja. Za- to so člane tega telesa po- zvali, naj se takoj sestanejo in storijo vse potrebno za sanacijo vodovoda, saj bo si- cer ogroženo zdravje večjega števila občanov. Mimo tega so predlagali, da bi nabavih števce in tako plačevanje vo- darine v^ali na dejansko po- rabo te naravne dobrine. LENKA VRABIC gradnja žalec GRADNJA VSE BOLJ ZNANA NA VZHODNEM TRGU Ob letošnjem polletju so v žalski Gradnji dosegli iz- jemne gospodarske rezultate. Produktivnost se je povečala v primerjavi z enakim ob- dobjem lani za 56 odstotkov in to ob tem, da je letos zaposlenih manj delavcev kot lani. Družbeni proizvod na zaposienega je za 45 odstot- kov večji. Kot vse kaže, bo realizacija znašala letos 150 milijonov dinarjev. V Grad- nji prav gotovo uresničujejo cilje, ki so si jih zadali v srednjeročnem razvojnem pro- gramu. Leta 1980 naj bi rea- lizacija znašala že 250 milijo- nov dinarjev, zaposleno pa naj bi bilo 220 delavcev. V letošniem letu so za investi- cije v Latkovi vasi namenili 12 milijonov dinarjev. Dobri gospodarski rezultati so prav gotovo tudi odraz novih tržišč, ki jih je Grad- nja'v zadnjem času osvojila s svojim proizvodnim pro- gramom. V Donji Mikulaš na Češkoslovaškem so uspeli pro- dati kompleten dimnik, vključ- no s projektom, materialom in seveda montažo. Skupna vrednost tega objekta znaša okrog 370.000 dolarjev. Dela bodo končana v začetku pri. hodnjega meseca. Prav tako se pripravljajo na gradnjo dimnika za največjo kongre- sno halo na čehoslovaškem. Pogodba je sklenjena za 250.000 dolarjev. Sicer pa bo- do v kratkem pričeli tudi z gradnjo dveh dimnikov v De- mokratični republiki Nemčiji ter na Madžarskem v Budim- pešti. V teku so že tudi po- govori za dimniško napravo na Čehoslovaškem, ki naj bi veljala 400.000 dolarjev. Grad. nja bo v kratkem pričela .s.odelovait tudi s Poljsko m Sovjetsko zvezo. 2e letos bo znašala skupna vredno.>t iz- voza okrog 100 milijonov di- narjev, kar ja za ta kolektiv izredno visoka številka. Za- nimiv je tudi pKJdatek, da bo po vsej verjetnosti ta žalska delovna organizacija sodelova- la pri gradnji objektov v Mo- skvi, kjer se že intenzivno pripravljajo na olimpijske igre. Vse to je zgovoren poda- tek, da Gradnja osvaja vzho- dne dežele. Sodelovanje z dngimi evropskimi država- mi ni v tako velikem obse- gu. Na zahodna tržišča so letos izvozili le za dva mi- lijona dinarjev, in še to v kooperaciji z avstrijskim par- tnerjem. Danes je Gradnja iz Žalca največji proizvajalec sodob- nih Schiedel dimnikov v Evropi in bržčas tudi med prvimi sploh v svetu. Ob tem se dobro zavedajo, da brez novih izdelkov ne bo šlo. Prav zaradi tega name- njajo vse več pozornosti raz- vojni službi, ki se bo v na- slednjih letih vse bolj kre- pila. In kako na domačih trži- ščih? Letos bo zgrajena že njena četrta tovarna oziro- ma obrat v Črni gori v Bije- lem polju. Za peti obrat v Bosni že tečejo intenzivni pogovori. Že naslednje leto bo tako v vsaki naši republi. ki Gradnjin obrat. Glede na potrebe pri sodobni gradnji je to vsekakor izrednega po- mena Sicer pa velja omeniti, da imajo že danes v Jugosla- viji tri svoja predstavništva. JANEZ VEDENIK PREBOLD: POŽAR- NOVARNOSTNA PREVENTIVA V tektsilni tovarni Prebold že od nekdaj namenjajo po- žarnovarstveni preventivi ve- liko s>rb. Lani pa so ustano. vili v vseh obratih takoime- novane gasilske trojke, ki so vsak trenutek sposobne po- sredovati v primeru požara. Vrh tega so s preskusom znanja v vseh obratih delav- ce zainteresirali za požarno- varnostno preventivo. »Z ustanovitvijo gasilskih trojk, katerih namen je pred- vsem v tem, da se skrb za požarnovarnostno preventivo v smislu družbene samoza- ščite prenese na slehernega delavca, smo napravili po- memben korak naprej v za- ščiti tovarne pred požarom, oziroma, če že pride do nje- ga, da ga čimprej pogasimo. In dalje, preskus znanja, ki smo ga opravili med delavci, je dal dobre rezultate, saj je potrdil množičnost dela na tem področju, hkrati pa tudi kakovost, saj so delavci po- kazali pravilen pristop za lo- kalizacijo požara. Vrh tega pe sm?mo pozabiti, da je kar tretjina članov našega kolek- tiva včlanjena v gasilskih društvih, kar prav tako go- vori v prid požarnovarnost- ne preventive v naši tovarni,« je med dnigim dejal Anton Farčnik. DARKO NARAGLAV celje CENTER POMENI MANJ STROŠKOV Sedenmajst delovnih orga- nizacij, ki zaposlujejo skupaj več kot 16.600 delavcev, je pred kratkim podpisalo dru- žbeni dogovor o ustanovitvi skupnega računalniškega cen- tra. Tako je celjska občina med prvimi v Sloveniji, ki bo smotrneje organizirala raz- drobljene računalniške zmog- Ijivosii, pocenila avtomatsko obdelavo podatkov ter zdru. žila razdrobljene kadrovske moči tega področja in tako omogočila vključevanje v šir- še računalniške sisteme in republiško mrežo. Sedanji stroški obstoječih sistemov v Ce'lju se bližajo štiridesetim milijonom dinar- jev, po oceni strokovnjakov Razvojnega centra v Celju pa bi ti stroški že v nekaj letih narasli za nadaljnjih tri- deset milijonov. Skupni ra- čunalniški center pa bo te stroške znižal za polovico, enota informacije pa bo šti- rikrat cenejša. Poleg integracije strokov- nih kadrov s tega področja bo obstoj centra omogokazala, da je gradnja primernega gostišča, motela ali celo manjšega ho- tela v Rimskih Toplicah več kot nujna. O tem govorijo tudi podatki o obisku tujih gostov, ki jih je v našem kraju iz leta v l^to manj. In to predvsem zaradi neprimer- nih nočitvenih zmogljivosti. Poleg tega pa bi morali slej ko prej podpisati pogodbo o dotoku termalne vode za na- pajanje bazena. Seveda, s tem problemov ni konec. To- da, to sta za zdaj prav go- tovo najvažneijša.« M. BOŽIČ Alojzij Koželj, tajnik turistič- nega društva v Rimskih Top- licah rogaška slatina ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ j HOTELI SO ŠE VEDNO POLNI v Zdravilišču Rogaška Sla. tina so lahko kar zadovoljni. Hoteli so v glavnem polni, kljub slabemu vremenu in torej nekoliko zgodnji jese- ni, nekoliko manj pa je go- stov pri zasebnikih. Takšno stanje se seveda odraža tudi v samem kraju, kjer je še vedno čutiti živahno utripa- nje sezone. Kor so nam sporočili iz Zdravilišča, bo konec meseca, natančneje, 27. septembra v Zdraviliški dvorani baletni večer v izvedbi solistov ljub- ljanske opere ter pod vod- stvom' našega priznanega ba- letnika. Janeza Mejača. V S'v.boto je v Rogaški Sla. tini gostovala godba na pi- hala iz Avstrije, v hotelu Do- nat pa je vsak dan klavirski koncert v popoldanskih urah. Za ljubitelje glasbe je torej vsestransko preskrbljeno, ne- koliko slabše je z ostalimi prireditvami. In še zabava za mlade: ple- sna glasba jim je na voljo v restavraciji Pošta, za . naj- bolj vroče pa bo poskrbel disco bar v restavraciji Belle- vue. mst TURIZEM V SLO- VENIJI - DVE MILIJARDI Letošnja turistična sezo- na, čeprav še ne moremo reči, da je sklenjena, kaže nekatere zanimive premi- ke. Sodeč po osemmeseč- nih podatkih, je letos tu- ristični promet v Sloveni- ji večji za desetino, kar zadeva število gostov m za 7 »/b je bilo več noči- tev. Na to povečanje je vplival predvsem domači turist, dočim je tujih gos- tov bilo približno toliko kot lani oziroma celo ne- kaj manj. Zanimivo pri tem je to, da se gosti vse bolj selijo v zdraviliške kraje, saj le- ti beležijo za petino več gostov kot lani, obmorski klimatski kraji le okoli desetino več, gorski kli- matski kraji pa celo manj gostov kot lani v enakem obdobju. Tudi dolžina bi- vanja se je najbolj podalj- šala v zdraviliških kra- jih. Najbolj obiskana v tem obdobju so bila zdra- vilišča čateške Toplice, Moravske Toplice, šmar- ješke Toplice, v Podčetrt- ku, Rogaška Slatina, sle- dijo pa ostala zdravilišča. Vzroke za te premike je najbrže iskati v usmeritvi gostov, da redni letni do- pust izrabijo za to, da v času oddiha kar najbolj utrdijo svoje zdravje, kar jim zdravilišča z organizi- rano zdravstveno službo m primerno terapijo omo- gočajo. Po podatkih Zavoda za statistiko SRS in Narod- ne banke ocenjujejo, da je v prvih osmih mesecih re- gistriran devizni priliv od turizma v Sloveniji znašal okoli 2.000 milijonov di- narjev, kar je za desetino več kot lani v tem obdob- ju. BOJAN VOLK Tudi sončni jesenski dnevi so na bazenu t Rlmsldh Toplicah več kot prijetni... RUDISTEBLOVNIK Nenadna smrt Rudija Steblovnika, po- žrtvovalnega družbenopolitičnega delavca v Radečah, je pretresla vse, ki so ga po- znali in cenili. Zato so ga prejšnji četr- tek tudi v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti na radeškem pokopa- lišču. Pokojni Steblovnik je bil sedemnajst let zastopnik prodaje laškega piva za ob- močje Radeč. Zaradi požrtvovalnega dela so ga poznali ljudje v Posavju, Zasavju in v Laškem. Bil je soustanovitelj planinskega dru- štva Radeče, njegov tajnik in zdaj, vse do prerane smrti, gospodar. Skrbel je za tri postojanke: za zavetišče pri Lovrencu nad Loko oziroma Bregom, za visoko- gorski planinski dom na Predhodavcih ter za Gašperjevo kočo pod Velikim Koz- jem. Bil je tudi dolgoletni pevovodja moš- kega zbora v Radečah. Izkazal se je kot organizator operetnega nastopa: Gobčeve »Hmeljske princese«. Njegov zbor se je dvakrat udeležil pevskega festivala v Šen- tvidu pri Stični. V Radečah ni bilo pro- slav, kjer ne bi nastopili tudi njegovi pevci. Na zadnji poti so se od njega poslaviU ne le številni prijatelji in znanci; bilo jih je okoli tisoč; marveč z govori tudi pred- stavniki pivovarne v Laškem, radeškega planinskega društva, pevskega zbora itd. Na tej poti ga je spremljalo dvanajst praporov, na krsti pa je bilo osemnajst žalnih trakov, kakor je v Radečah že ne- kajmesefftii običaj pri pogrebih. STANKO SKOČIR 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 38 — 22. september 1977 ŠMARTNO OB PAKI: DVAKRAT PO 30 LET Letos ix>teka trideset let, odkar sta bili usta- no^jeni krajevna organi- zacija Zveze borcev in Lovska družina »Oljka« v Smartnem ob Paki. Člani obeh organizacij bodo po- membni obletnici proslavi. 11 skupaj in to v nede- ljo, 25. t. m. v Skomem pri stari šoh. Proslava se bo pričela ob desetih dopoldne. Lovišče Lovske družine »Oljka« meri 2.498 ha, od katerih je pretežna veči- na pokrita z dobro za- raslimi listnatimi in me- šanimi gozdovi. Začetki organiziranega lova v Smartnem ob Pa- ki segajo v čas pred dru. go svetovno ^jno. Dva- ini>etdeset let je poteklo od tedaj, ko so tu usta- novili lovsiio družino, ki je imela enajst članov. Po osvoboditvi so stek- la dela za ustanovitev no- ve lovske družine. Usta- novni zbor je bil 6. no- vembra 1946. leta, ko je šest lovcev — domači- nov prijelo za delo. Zdaj ima družina že 42 članov. Pred družino in njeni- mi člani je stalo v vseh teh letih veliko nalog. V lovišču so se kmalu zače- li kazati sadovi skupnih naporov in načrtnega de- la. Tako so na dan bor- ca 1963. leta odprli lov- sko kočo na zemljišču kmeta Ramšaka v Skor- nem. Potem so se lotili gojitvenega dela. Posledi- ca tega je bila, da so v lovišču dosegli zadovo- ljiv stalež divjadi od zaj- cev, fazanov, gozdnega jereba do divjih rac itd. Postavili so 14 visokih prež, zgradili manjše obo- re itd. Poleg vlaganj faza. nov so skrbeli tudi za osvežitev krvi dolgouh- cev. Za krmljenje divja- di ima družina dve krmni njivi ter več krmišč in solnic. Medtem ko v zadnjih letih stalež smjadi v lo- višču še vedno narašča, pa stalež zajcev, jerebic in fazanov nenehno upa- da ZORKO KOTNIK CELJE —POD GRADOM MERX BO GRADIL... TEMELJNI KAMEN ZA NOVO SAMOPOSTREŽBO Šestnajstega septembra 1944. ieta je odšlo blizu 130 takratnih pečovniških rudar- jev v partizane. Takoj po de- lu. To pa je tudi dan, ki so si ga krajani skupnosti Pod gradom v Celju Izbrali aa svoj praznik. Letošnjega so počastili ne samo z obujanjem spominom na tisti septembrski dan, marvdč tudi z nekaterimi de- lovnimi uspehi. Med prve vse- kakor štejejo vgraditev te- meljnega kamna za Mencovo samopostrežno trgovino na Polulah. Tako se jim izpol- njuje dolgoletna želja. Gre za trgovino, ki bo ime- la okoli 400 kv. meJtrov po- vršine, bife, ki bo stala okoli 3,5 milijona dinarjev in ki bi jo naj odprli v sredi- ni prihodnjega leta. Zanimivo je, da so bo gra- ditev podprli tudi šolski otro- ci, saj tudi njim prinaša tr- govina prenekatere prednosti. Praznični dan so počastili tudi z otvoritvijo okoli 200 m asfaltirane ceste v Zagradu. Gre za dela, ki niso zajela samo asfaltiranje, marveč tu- di položitev kanalizacije in ki so se pričela že lani. Tudi v tej akciji je prišla do veljave človeška solidarnost, saj so krajani tega območja Zagra- da prispevali k skupni vred- nosti obeh naložb 16 milijo- nov starih dinairjev, kar 6,2 milijona starih dinarjev v de- narju. Precej pa je bilo tudi prostovoljnih ur. Sicer pa je krajevna skupnost primakni- la svoj delež v znesku 7 mi- lijonov starih dinarjev. To akcijo je uspešno vodila Zin- ka Jazbec. Na srečanju z borci, slav- nostni seji sveta krajevne skupnosti in krajevnih druž- benopolitičnih organizacij in končno tudi na zaključni sla\'nosti pa so opozorili tu- di na naloge, ki jih čaikajo. V t€?j krajevni skupnosti imajo zdaj v načrtu ureditev družbenega centra v Košnici, zatem ureditev igrišča pri ga- silskem domu v Pečovniku, ureditev rekreacijskega sredi- šča na Veliki ravni in ne na- zadnje skrb za ureditev vseh naselij na njihovem območju. Ko pa so sprejemali delov- ne obveznosti za prihodnje obdobje, so izrekli priznanje vsem, ki so jim kakor koli pomagali pri uresničevanju dosedanjih nalog, še zlasti pri ureditvi doma družbeno- političnih organizacij v Za- gradu. M. B. Stane Golavšek, direktor TOZD Prodaja celjskega Merxa vgrajuje temeljni kamen za novo ssamopostrežno trgovino na Polulah. Da bi zadostili zahtevam po obrambnili pripravah in organizacijah družbene samozaščite, v nekaterih de- lovnih organizacijah ukrepajo tako, da zaposlijo delav- ca, ki naj bi skrbel za ta vprašanja. V Celju je tak.šnih primerov že okoli dvajset. S tem se zavarujejo pred morebitnimi očitki, da tem vprašanjem ne namenjajo dovolj pozornosti. Ali je res potrebno povsod takšno »profesionalno« obramlmo in samozarščitno delovanje? Vsekakor gre za nesprejemljivo rešitev, če zaposlitev delavca za obrambne priprave in organizacijo družbe- ne samozaščite, pomeni nadomestilo za široko zastav- ljeno družbeno akcijo. Kajti smisel obrambnih priprav In družbene samozaščite ni v profesionalizmu, temveč v tem, da delavci sami preko družbenopolitičnih or- ganizacij in samoupravnih organov zavarujejo interese svojega delavca, kolektiva. Profesionalno delo naj bd NESPREJEMLJIVE REŠITVE bilo dopuščeno samo v primerih, kjer narava dela in sprecifičnost kolektiva sama zahteva strokovnjaka za strokovno-organdzacijska opravila na tem področju. Vendar je opaziti, da povsod ne mislijo tako. Z zaposlitvijo delavca namreč ostanejo obrambna in varnostna vprašanja še vedno odtujena od volje delav- cev in jih obravnavajo ter rešujejo le v ozkih poslovo- dnih krogih. Pri tem je tudi celoten koncept podružb- Ijanja ljudske obrambe in družbene samozaščite v tak- šnih sredinah vprašljiv. Morda je ta kritika zaposlovanja strokovnih delav- cev, preuranjena in neupravičena. Vendar ali ni vsaj delno upravičena, če se takšne težnje pojavljajo že v večini tudi mlajših delovnih kolektivov in celo v krajev- nih skupnostih. Prav gotovo v teh sredinah nimajo tako zahtevnih nalog, da jih s strokoraimi organi reševati v okviioj odborov za LO in DS. Torej, neprofesionalno! V kolikor pa pristajamo na razlago nekaterih, da naj bi takšen delavec skrbel za pospeševanje aktivno- sti na področju obrambnih priprav in družbene samo- zaščite, potem se lahko uprav:čeno vprašamo, kakšna je v teh sredinah vloga, dejavnost in odgovornost dru- žbenopolitičnih organizacij. VIKI KRAJNC Pred dobrimi desetimi dne- vi so se začela praznovanja v počastitev praznika krajev- ne skupnosti Vransko. Naj- prej so odprli novo cesto, ki poveauje zaselek Stopnik s Prekopo. Cesta je dolga več kot tri kilometre. E*red tem so odkrili spominsko obelež- -je partizanskemu kurirju Mi- hi Bokalu. Minuli teden so se vsak dan vrstila razna športna tekmovanja, v petek pa so v osnovna šoli odprli razstavo slikarjev in grafikov amaterjev žalske občine. Zve- čer je na Vranskem gostova- lo tudi mariborsko gledali- šče. Osrednja slovesnost je bila minulo nedeljo, ko so naj- prej pripravili slavTiostno se- jo krajevne skupnosti, nato pa položili temeljni kamen za nov kulturni dom, ki bo pred- vidoma zgrajen do prihodnje- ga septembra. V kulturnem domu bo dvorana z 250 se- deži, knjižnica ter prostori za glasbeno šolo. Del doma bo namenjen bančnim prostorom ter stanovanju za hišnika. Ce- lotna investicija bo veljala 5,6 milijona dinarjev. Denar zanjo so prispevali r^ubliška kidtuma skupnost, organiza- cije združenega dela in delov- ni ljudje žalske občine. Izva- jalec del bo celjski Ingrad. Nov kulturni dom na Vran- skem bo izjemnega p>omena za to območje, ki zajema pravzaprav ves zahodni del Savinjske doline oziroma žal- ske občine. Praznovanja v počastitev praznika krajevne skupnosti Vransko so bila zaključena z otvoritvijo nove ceste, ki povezuje zaselek čreto s Te- šovo. Več o tem v posebnem zapdsu z nedeljskega sJavja na partizaiiski Creti. J. V. PIŠE MOR. LUDVIK VIDMAR Iz tega torej izhajajo naslt^inje mo- žne novosti pri spreminjanju oblik in metod dela poravnalnih svetov: a) dati poravnalnim svetom možnost v ustanovitvenih alctih, da posegajo v situacije, kot so primeroma prej na- vedene, v vseh tistih primerih, kar se lahko pK>javi kot predhodna faza po- znejšega prekrška, kaznivega dejanja, škode, itd. in kar je pozneje prepu- ščeno v obravnavanje di-ugim orga- nom; b) takšne situacije bi morali za- znavati tako člani kot društva, vse vr- ste organizacij in organov, posebno socialne službe, humanitarne organiza- cije, mladinska društva m organiza- cije itd. in ki bi vsi lahko bili pred- lagatelji ali pobudniki; c) na podlagi takšnih opozoril ali predlogov bi se poravnalni svet odločal, ali bo zbiral podatke in sam odločal, ali bo opozoril pristojne organe ali pa opravil predhodni F>ostopek in nato odločal v razširjenem sestavu; d) tako v namen predhodnega od- ločanja kot poznejšega odločanja pa tudi zbiranja podatkov bi lahko pred- videli male poravnalne svete in veliki poravnalni svet, pri čemer bi se razli- kovala v številu članov, pa tudi kako bi se razdelila reševanje in delo; e) pol^ dosedanjih članov porav- nalnih svetov, ki so bili predvsem ug- ledni, izkušeni ljudje, pretežno še naj- več s srednjo izobrazbo, pa bi morali pritegniti kot sodnike tudi strokovnja- ke. To smiselno nakazuje že zakon, ko pravi ,da ni ovire, da je član sa- moupravnega sodišča tudi sodnik red- nega sodišča. Pod pojmom strokovnja- kov pa mislimo predvsem torej pravni- ke (varstvo zakonitosti in pravic strank in človeka), socialne delavce (odnosi v okolju), psihologe (problem oseb- nosti), družbene in politične delavce (poznavanje širših razmer v okolju) in še druge. Ni izključena tiidi mož- nost, da bi se poravnalni ivet v tej ali drugi obliki sestajal sproti od pri- mera do primera, ko bi namreč v manjši zasedbi proučil za kakšno pro- blematiko gre in katere strokovnjake bo pritegnil, šlo bi torej za določeno obliko občasnih sodnikov, obenem pa za raznovrstno strokovnost ob istoča- sni prisotnosti občana — slika z dra- gocenimi življenjskimi izkušnjami. Tu so možne še variante z določeno obli- ko II. stopnje in podobno. V vsakem primeru pa bi prisotnost strokovnja- kov zagotovila vendarle uspešnejšo iz- vršitev odločb poravnalnih svetov, ka- terih izvršbo prepušča zakon rednim sodiščem. (s« nadaljuje) gt. 38 — 22. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 V CELJU IN OKOLICI SMO ISKALI SOBO — PONUDB VELIKO Precej je že bilo izre- čenega o ljudeh, ki da- jejo v najem stanovanja oziroma sobe. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je bilo večkrat slišati kri- tike kot pa pohvalne be- sede. O zasoljenih na- jemninah ni, da bi člo- vek izgubljal besede, še bolj pjogosto je bolel sam odnos lastnikov stanovanj do podnajemnikov. Nek- do ni smel v stanovanju kaditi, kdo drug ni smel v sobo pripeljati prija- telja ali prijateljico, pre- cej je bilo in seveda je še takšnih, ki morajo op- ravljati razna dela na vr- tu .. Poznam celo pri- jatelja v Ljubljani, ki je stanoval pri neki tovari- šici in je malo manjkalo, pa bi moral opravljati vse stvari, ki se sicer ti- čejo zakonskega moža. Le ta pa je imel službo, ki je zahtevala, da je bil vedno na poti. Fant bi menda imel pravi raj na zemlji, če le ne bi bil take plašen, tako da se je lastnica nekega dne na- veličala in mu dala vede- ti, kako ni več zaželjen. Navsezadnje ima vsaka stvar svoje meje potrpe- žljivosti. Bolj kot te slednje in njim podobne stvari nas je v uredništ- vu zanimalo, pod kakšni- mi pogoji oddajajo sobe v Celju in okolici. Ce bi se pred ljudmi, ki so pri- pravljeni oddajati svoja stanovanja predstavljali za novinarje, bi bilo ver- jetno že povsod zasedeno, saj smo bojda ljudje, s Katerimi ni dobro imeti opravka. V časnike smo zato dali oglas. No, kar precej je bilo takšnih, ki so ga prebrali in marsik- do je bil pripravljen od- dati sobo mlademu, sim- patičnemu fantu, intelek- naalcu, nekadilcu in ne- ^Ikoholiku. Fantu, ki se je, ne po svoji krivdi, znašel na cesti. Ta fant je bil pripravljen plačati najemnino za leto dni na- prej in to celo v času, ko je konec p>očitnic in za- četek šole ter seveda pri- prav na ozimnico, kar z drugo besedo pomeni — ko je tudi konec vseh prihrankov. Kljub temu, da je šola v današnjih časih uradno zastonj in 36 celo ozimnica dobi na kredit. Še so dobri ljudje Ponudbe so pričele pri- hajati. Prvo je poslala to- varišica iz Ljubljane. Med drugim je napisala: » ... Sporočam Vam, da imam v Celju v zasebni hiši opremljeno sobo s posebnim vhodom in sa- nitarijami. živim v Ljub. Ijani in za podrobnejše informacije kličite na te- lefon 061 — ... — ... Letna najemnina je 8400 dinarjev. Po telefonu se bova tudi zmenila, kdaj bi se dobila v Celju, ka- mor bom tako ali tako prišla prihodnjo sobota. Lep pozdrav!« - Sredi deževnega dopol- dneva sva se srečala na avtobusni pKDstaji. Tova- ^dšico v rebrastem žamet, nem kostimu sem takoj prepoznal. S kolegom To- netom smo se potem od- peljali na ogled sobe. Med potjo sva izvedela, da je razvezana in ima v Ce- lju polovico hiše, ki je njena last. Pol je od biv- šega moža. Moram pri- znati, da mi je bila sim- patične tovarišice žal, saj je bila prepričana, da bom sobo vzel. Prostor sem si ogledal in priziiali moram, da je bil izrecno lepo urejen in da t idi mesečna najemnina se- demdeset starih tisočakov sp^oh ni bila pretirana. Ce k temu dodam še iz- redno simpatičnost in pri. jaznost tovarišice, potrata je za tistega, ki sobo za- res potrebuje, pri njej pravi raj. V ceno je v.a- čimana tudi kurjava in poraba elektrike. Za tre- nutek mi je postalo že kar malce žal, da imajn lastno stanovanje. No, z dobro žensko sem se po- tem domenil, da ji odlo- čitev sporočim v Ljub- ljano najkasneje do pone. deljka. Hiša, kjer bi lah ko stanoval je bila le malce preveč odmaknje- na od centra. Takšen je bil namreč moj odgovor v trenutku, ko je že pri- čela pripravljati svinčnik, za p(^pis pogodbe. Osamljena odrezavost Sledil je obisk v Kerte- jetvi ulici. Od tam je nam- reč prišla ponudba s ki- i'- ko vsebino: »Sva zelo osamljena, zato sva pri. pravljena oddati sobo s souporabo kopalnice in sanitarij. Zglasite se lah- ko v spboto ali nedeljo. Lep pozdrav......« Pri ljudeh, ki so posla- li to pismo sem se ogla- sil v i>onedeljek. Poiskal sem pravo hišno števil- ko in pred sabo zagledal veliko, dokaj novo hišo. Nikogar ni bilo doma. Vrata pa so bila odkle- njena. Od sosedov s'^rn potem izvedel, da sta lastnika verjetno na nji- vi. V tistem trenutku je prišlo dekle, ki je stano- vala tam, od koder je prišla ponudba. — Dober dan, a vi od- daiate sobo? »Da!« — Bi si jo lahko ogle- dal? »Ne!« — ???? »Ste prepozni!« — Koliko pa plačuje tisti, ki me je prehitel? »Ce vas že zanima — sto jurjev! Kopa se lah- ko enkrat na teden, ko mu damo toplo vodo. Se- da' pa mi dajte mir, ker nimam časa!« — ??? (Kdo bi si le lahko mislil, da so lahko ženske tako kratkobesedne?!) Da bi tolažil dvoje osamljenih src, mi torej ni uspelo. O višini na- jemnine, pa spoštovani bralci presodite sami. Klepet in žganje Malo bi manjkalo, pa bi me akcija pripeljala v bolnišnico ali pa vsaj v roke kakšni medicinski sestri. V industrijskem Gaberju se je vame zai>o- dila pasja mrcina. še sre. ča, da je bila na verigi in sem hitro odskočdl. Med vrati se je nenado- ma F>ojavila ženska z ru- to na glavi ter me pri- jazno pogledala, potem pa povabiia na vstopim. Kot bi trenil, se je na mizi v kuhinji pojavila steklenička žganja, po dolgem času pa še dva »štamperla«. I\>prosila me je za cigareto in nag- nila prvi kozarček ter ga na dušek izpraznila. Ker sem bil v oglasu fant, ki ne kadi in ne piije, ji seveda nisem mogel ustre- = či. Pripomnila je, da z | mano najbrž nekaj ni v 5 redu, ker v današnjih hu- = dih časih tako ali tako = vs' na ta način imičuje- = jo svoje zdravje. ICmalu s je zvrnila že drugi kožar- = ček, nato pa še tistega, 1 ki je bil namenjen meni. E Končno mi je le usi>elo, = da sem videl' sobo, v ka- i tero menda od zadnjega 5 obrtnega sejma naprej ni 2 nihče vstopil. Najemnina S 120G dinarjev, elektrika in e kurjava dodatno 200 di- E narjev, v vse to pa je = prišteto enkrat mesečno = pranje perila (po dogovoru š lahko tudi večkrat) ter = možnost kopanja eriKrat = tedensko. Za vodo ni š problem, ker jo lahko se- e greje v loncih in nalijg v | kad v kopalnici. Gost.te- = Ijica je še omenila, da j.'' E je zelo dolg čas, da je. e pripravljena vsako po- e poldne klepetati z mano, e že zato, ker obiski nisc» = dovoljeni. To se mi je = zdelo popolnoma razum. e Ijivo, ker je klepet v E njenih letih prava potre- e ba. Izgleda, da tudi žga- e nje. Ob slovesu sem ji e zaupal, da je cena previ- e soka. No, tudi sicer me = ni nič kaj mikalo, da bi e se premetaval v po.ste'ji, E ki je bila napravljena ver- E .^etno še v časih Mai.je e Terezije. = Ponudba je prišla tidi E IZ Mirogojnic pri Griiah. = Lastnika žal ni bilo do- E ma, čeprav smo ga tri- E krat iskali. = Kakšne so ugotovitve e ob koncu akcije? Vsak- E do lahko seveda sodi po E svojem. Mi dodajamo le = '.o, da so ljudje, ki so za- e res pripravljeni pomagat e človeku v stiski. Mislimo = na takšne ljudi kot je bi- e la tovarišica iz Ljubljane. E Žal pa je večina takšnih, E ki najprej pomislijo na e odiranje ter še na kaj e drugega. Res pa je tudi E to, da je hišo, ki so jo = ljudje zgradili zase, naj- = raje imeti zares dobesed- Š no zase. Precej je nam- E reč podnajemnikov, ki = začno gospodarjevo do- s broto izkoriščati na tak- E šen aU drugačen način. = Vsem, ki so v akciji e sodelovali, čeprav neve- E de, hvala lepa! = JANEZ VEDENIK I pisma bralcev ALI VOŽNJA V PIRAN ZADNJO SOBOTO Naj opišem nekaj »pripet- ljajev« z vožnje v Piran zad- iijo soboto. Takrat, ko je pri- tisnil hud mraz. Ko je pripeljal avtobus na Postajo v Celju, se je eden Od potnikov začudil: »Kaj, ta škripa stara bo peljala v Pi- ran?« To pa sprevodniku ni bilo všeč, zato ga je pošteno Ozmerjal in mu tudi dejal, da ^e mu ni kaj prav, se mu tu- ni treba pehati. Kako je ^lo s »staro kripo« pa smo Potniki kaj kmalu videU. Prvo, kar me je prestraši- lo, je bil pogovor med spre- vodnikom in šoferjem, ko je šofer povedal, da je šel spat ob pol tretji uri zjutraj, ker je bil njegov avtobus prejšnji dan v defektu in ga je moral popravljati (ob 4.45 pa je že odpeljal proti Piranu!). Vso pot nas je zeblo. Oba sta se namreč trudila, da bi vključi- la gretje, pa jima vse do Po- stojne to ni uspelo, pa še ta- krat je bilo toplo le v zadnji polovici avtobusa in po tem, ko je bn ves avtobus v dimu, v njem pa polno potnikov, prestrašenih seveda, že kar v začetku potovanja so od- povedali brisalci in šofer je skozi močan dež res težko vozil. Ko smo se pripeljali na av- tocesto, je začel avtobus pe- šati. Nekaj se je pokvarilo. Zelo počasi je sicer prilezel do bencinske črpalke, kjer sta šofer in sprevodnik ne- kaj pridno popravljala, ven- dar sta se med vožnjo do Po- stojne pogovarjala o tem, da bi tam poiskala kakšnega me- hanika in o tem, kaj bd na- redila s potniki. Na avtobus- ni postaji v Postojni sta si sposojala ključe in klešče, ki jih v avtobusu ni bilo in ne- kaj »šraufala«, ko je nenado- ma začela tuliti sirena. Men- da ni bilo vode. Tako piska- joč avtobus je pripeljal do prve bencinske črpalke, tu sta natočila vodo in sirena je prenehala zavijati. Utrujen in nervozen sprevodnik ni mo- gel biti več prijazen do pot- nikov. Ampak do Pirana sta le zvozila. In to skoraj brez za- mude. Posebno zanimiva pa je bila tudi njuna ugotovitev, da je bil ta avtobus v gara- žah okoli dva meseca, na zad- nji vožnji prejšnji dan v La- škem in tako seveda verjetno ni bil tehnično potrebno op- remljen in pred tako dolgo vožnjo pregledan. Pa srečno in prijetno vož- njo z Izletnikoiul M. P. cestna baza v šentjurju OB 15-LETNICI CESTNEGA PODJETJA v soboto dopoldne so se v Šentjurju pred novo zgrajeno cestno bazo, kljub temu, da so se drug za drugim ras^i- rali dežniki, zbrali številni cestni delavci iz vse Sloveni- je, predvsem pa iz (testnega podjetja Ctelja in predstavni- ki družbeno-političnega življe- nja občine Šentjur. Praznovanje je bilo za ce- starje celjske regije še pose- bej pomembno, saj so pre- dali svojemu namenu prvo so- dobno urejeno cestno bazo na omrežju magistralnih, re- gionalnih in lokalnih cest v Sloveniji. Hkrati pa so pro- slavili 15-letnico svojega ob- stoja. Cestno podjetje Celje je tako uresničilo eno po- membnejših nalog srednje- ročnega razvoja programa in se hkrati vključilo v izvaja- nje družbenega plana razvoja občine Šentjur. Nova, sodob- no urejena cestna baza v Šentjurju zavzema kompleks 6000 kv. metrov, izvajalec del na glavnem objektu pa je bil GIP Ingrad Celje. Z novim objektom so tako postavljeni temelji za dobro v^rževanje cest na celotnem kozjanskem območju. Na skrbno pripravljenem prireditvenem prostoru pred novim objektom je zbrane med drugim pozdravil tudi Vinko Jagodič, predsednik skupščine občine Šentjur, ki je bdi pokrovitelj tega sreča- nja in otvoritve ter med dru- gim dejal: »S tem objektom ste omogočili delovnim lju- dem in občanom šentjurske občine premik v razvoju go- spodarske osnove, za katere- ga si vsestransko prizadeva- mo v občini, s sohdamostjo pa tudi širša regionalna in republiška skupnost. Lokacija tega objekta je za nas v ob- čini izredno pomembna in dragocena z ozirom na dose- ženo razvitost in stanje cest pa bo nedvomno ustvarjena možnost, da se vam naložena sredstva najliitreje vračajo.« Vinko Jagodič je izrekel iskre- no zahvalo delavcem Cestne- ga podjetja za solidno sode- lovanje na tem pMDdročju. Po- udaril je, da so z enoto vzdr- ževanja v občini vzpostavljeni pristni samoupravni odnosi in zaželel cestnim delavcem še mnogo nadaljnjih delovnih zmag v korist delovnega člo- veka in naše družbe. V imenu skujpščine občine Šentjur je nato predal pri- znanji »1«. avgust« Cestnemu podjetju Celje in ing. Francu Kovačiču iz Cestnega podjet- ja za prizadevanja in pomoč pri modernizaciji cestne mre« že v občini in dobro sodelo- vanje z mladinskimi delovni- mi brigadami. Sobotno slavnostno otvori- tev, i6-letnico Cestnega pod- jetja Celje, ki sovpada z le- tošnjimi pomembnimi oblelž- nicami naše partije in tovari- ša Tita, pa so s kulturnim delom programa lepo dopol- nili mladi harmonikarji celj- ske glasbene šole in Grupa poetica iz Celja. Praznovanju se je pridružil z razstavljeni- mi slikami v novem objektu tudi slikar Jože Svetina. Ivan Novak, predsednik de- lavskega sveta TOZD Vzdr- ževanje je nato prerezal vrvi- co pred vhodom novega ob- jekta in ga tako predal svo- jemu namenu. MATEJA PODJED ZAPRTA STANETOVA ULICA V zadnjih dneh so ponovno zaprh Stanetovo ulico v Ce- lju in to od kina Metropol do križišča z Miklošičevo uli- co. UUca naj bi bila za ves promet zaprta približno dva meseca in to zaradi rekon- strukcije komimalnih naprav in obnove tlaka. Po dveh me- secih (če ne bo nagajalo vre- me!) bo cesta do nadaljnjega ponovno odprta za enosmerni promet in to vse do časa, ko bodo zagotovili za vse lokale ter stanovanjske objekte v tej ulici »napajanje« po do- voznih cestah iz dvoriščnih strani. Janez Kozmus, vodja strokovne službe Občinske komunalne skupnosti, je po- vedal da »smo se o tem že pogovarjali z vsemi v omenje- ni ulici in da vse to sodi v razvojni program bodoče ure- ditve prometa v našem mes- tu. Ulica bo v bodoče namreč namenjena samo pešcem, ven- dar bo do tega prišlo šele takrat, ko bo poskrbljeno za vse, kar bo omogočalo nor- malno preskrbovanje lokalov, odvoz smeti, izvoz avtomobi- lov stanovalcev in podobno po obvoznicah.« T. VBABolkov- nik in pomočnik zveznega sekretarja za narodno obrambo. V svojem govo- ru je najprej obujal spo- mine na partizanske Do- brovlje, nato pa govoril o vlogi in pomenu sploš- nega ljudskega odpora, o liku tovariša Tita, o naši zunanji in notranji politi- ki ter svoj govor zaključil z mislimi o dogodkih v sosednji Avstriji. Janko Sekimik-Simon je med drugim dejal: »Mnogi, nam znani dogodki v Av- striji, posebej pa dogodki v zadnjem času ponovno dokazujejo, da za manj ugoden razvoj medseboj- nih stikov med Jugoslavi- jo in Avstrijo ni iskati krivde v upravičenih zah- tevah naših manjšin in njunem boju zanje, še manj pa v odločnih pri- zadevanjih Jugoslavije, da se izpolni avstrijska dr- žavna pogodba. Prav v zadnjih mesecih smo namreč bili priče oživlja- nju sil preteklosti, kot so nacistični izpadi v Hitler- jeivem rojstnem kraju, o izpadih sudetskih Nem- cev, Kočevarjev, ustašev, kozaških kvizlingov, pri- padnikov SS enot, v kam- panjah Heimatdiensta jn podobno, torej manifesta- cijah, ki so v očitnem na- sprotju z obvezami Avstri- je. Te pa izhajajo iz držav- ne pogodbe, saj se ta- kih sovražnih manifesta- cij praviloma udeležujejo tudi oblasti. Menimo, da takšna ro- varjenja mračnih sil v Av- striji ne kvarijo samo so- sedskih odnosov. Niso združljiva tudi z osnovni- mi odosi medsebojnega sodelovanja v Evropi, ka- terih izraz je med drugim sklepna listina konferen- ce v HelsinkU-i. Tudi z rav- nanjem z našimi rojaki in bivšimi koroškimi borci, s katerimi smo v času na- rodnoosTObodilne borbe tudi tukaj v Savinjski do- lini skupaj prelivali kri, nismo zadovoljni, saj je dejstvo, da desničarski krogi na Koroškem posta- jajo vedno bolj sovražno usmerjeni, ko gre za vpra- šanje položaja manjšin in odnosov z Jugoslavijo. V boju za svoje pravice bo- do naši rojaki onstran meje še naprej deležni podpore cele Jugoslavije, saj ne smemo dovoliti, da jim kdorkoli, predvsem pa ne v drugi svetovni vojni premagani nacizem, od- vzema pravice do njihove nacionalnosti in materine- ga jezika.« Ob koncu slovesnosti je prvoborec Rudi Cilenšek odkril spominsko obelež- je borcem prvega štajer- skega bataljona, nato pa so v enote teritorialne ob- rambe sprejeli več kot sto petdeset mladincev pros- tovoljcev. V kulturnem programu so sodelovali mladinci, združeni pevski zbori žalske občine ter godba na pihala iz Liboj. Slavje na partizanski Cre- ti je bilo zaključeno s po- nazoritvijo prve frontalne bitke na štajerskem pred 36. leti. Življenje na Creti in na Dobrovoljah teče naprej. Nič se ni spremenilo na prvi pogled. Kmetje puš- čajo svoje žulje na zemlji, ki je prelila toliko krvi, na zemlji, ki je bila pri- ča človeških tragedij. Tra- gedij, ki nikomer, naj- manj pa človeku niso v čast. Dolga leta po vojni so navidezno idiliko le tu in tam opazili planinci, ki so uživali v naravnih lepo- tah. In ti so bili edini gos- tje, ki so spoznavali dob- roto in neporednost kle- nih ljudi. Naj jim bo ces- ta prvega štajerskega ba- taljona pK)t v lepšo prihod- njost! Ce bo to cesta, ki bo za vselej vodila mlade ljudi v dolino, ker zanje tu ni bodočnosti, potem je bilo vse slavje zaman in vse izrečene besede ne- smiselne. Cesta naj bo po- rok, da bodo ljudje raje ostali v predelih, ki so še kako pomembni. Vsi sku- paj pa moramo dobro ve- deti, da le četa ni dovolj. Dajmo ljudem to, kar ima- mo tudi v dolini. Potem lx) to pošteno! Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR V okviru praznovanja na partizanski Creti je predsednik žalske občinske skupščine Vlado Gorišek otvoril cesto, ki povezuje zaselek Creto z Vranskim. Do sedaj je bUo možno na Creto le z mozirske strani, iz Kokarij. prometna akcija ujv celje ^^ ^ ^^ ^^ ^^^^^^ ^^^^^^ DO 19. SEPTEMBRA ŽE 99 MRTVIH NA NAŠIH CESTAH Inšpekt6r za promet pri UJV Celje Franc Stiherl je bil v svojih besedah odločen: »V letošnjem le- tu se je prometna var- nost na določenih cestnih relacijah močno poslab .^ala. To še posebej velja za odsek magistralne ce- ste Celje — Vransko, kjer je bilo 14 promet- nih nesreč s 16 žrtvami ali kar na vsaka dva ki. lometra ena žrtev in za regionalno cesto Celje — Rogatec, kjer je v os- mih mesecih letošnjega leta v enajstih prometnih nesrečah izgubilo življe- nje enajst ljudi. Čeprav se je promet v letošnjem letu občutno povečal, ob- jektivni pogoji na ce- stah pa so ostali nespre- menjeni, tolikšnega po- slabšanja prometnega sta. nja nismo pričakovali in ga tudi ne bi smelo biti. Glavni vzrok je nedi- sciplina vseh prometnih kategorij, od pešcev do voznikov motornih vozil. Da je temu tako, potrju- jejo naslednji podatki: do 19. septembra je na ce- stah UJV Celje umrlo 99 ljudi ali toliko, kot lani do konca novembra. V črnem humorju pove- dano, plan bomo letos močno presegli in se pri- bližali rekordnemu letu, ko smo imeli kar 155 žr- tev To je biilo pred tre- mi leti. Med smrtnimi žrtvami prednjačijo pešci, kar 32 po številu, od te- ga 17 po čisto lastni kriv- di! Sledijo vozniki oseb- nih avtomobilov (15), ici so z nesrečami zakrivili smrt 28 žrtev, umrlo je 11 voznikov koles z mo- torji (vsi pK) lastni kriv- di). 11 kolesarjev (devet po lastni krivdi), 3 mo- toristi (vsi po lastni kriv. di) itd. To so številke, ki nas upravičeno zaskr- bljujejo in to še posebej ker vemo, da je nastopi- lo nevarno jesensko-zim- sko obdobje, ki ima še svoje posebne cestne pa- sti, ki preprečujejo var- no vožnjo.« Kaj boste storili, da bi te hude številke vsaj za- jezili? »Z dosedanjiim nadzo- rom, patruljnim in sku- pinskim, ki so ga na ce- stah izvajale enote mili- ce, nismo uspeli zajeziti prometnih kršitev in po- rasta prometnih nesreč. Nove, milejše metode, ki smo jih izvajali v nadzo- ru prometa, smo tako prisiljeni nekoliko me- njati in sicer: nadzor prometa bomo okrepili tudi z pogostejšimi ak- cijami ter zoper določene kršitve (neprimerna hi- trost, izsiljevanje predno- sti, nepravilno prehiteva- nje, alkohol, neupošteva- nje svetlobne prometne signalizacije tako na ce- sti kot železniških pre- hodih itd.) najstrožje ukrepali. Na ta način bo- mo poskušali doseči več- jo prometno varnost in se tako izognili tragič- nim posledicam.« 360 ustavljenih vozil Prejšnji petek so pri- pravili eno izmed takšnih akcij. V EK>poldanskem času so kontrolirali ne- pravilno prehitevanje in izsiljevanje prednosti, zve- čer pa treznost šoferjev. Tako so v nekaj urah us- tavili 360 vozil in zaradi formalnih kršitev opozo- rili 62 voznikov. Sodniku za prekrške so prijavili 29 voznikov in to osem zaradi nepravilnega pre- hitevanja, tri zaradi vi- njenosti, pet jih je vozi- lo brez izpita in eden po. polnoma brez zavor! Us- tavčili so tudi nekaj a\'to- busov in pri tem so bili trije krepko preobreme- njeni s potniki! V akciji, ki jo je žal zlasti v večernih urah zmotil dež, so izrekli tudi 40 mandatnih kazni in to sedmim zaradi oviranja prehitevanja, 11 zaradi prekratke varnostne raz- dalje, 12 zaradi neujK)- števanja označb na vozi- šču, šestim zaradi pre- majhne medsebojne raz- dalje in štirim zaradi ne- izpravnosti vozil. Iz pro- meta so izklju&Li zaradi prepočasne vožnje in s tem oviranja prometa se- dem vozil ter odvzeli za- radi nepravilnega prehite- vanja in vožnje v vinje- nem stanju devet vozniš- kih dovoljenj. Odvzeto je bilo tudi eno prometno dovoljenje in to vozniku, ki si je upal na cesto z avtom, ki je bil popolno- ma brez zavor.. Samo en špricer! Medtem, ko v popoldan- skem času akcije ni bilo kaj p>osebno razburljive- ga pa je bilo nekoliko bolj veselo zvečer. Tisti, ki so vozili tovornjake in so jih tudi ustavljali, so odločno zavrnili vsak sum v to, da so kaj pili. «Saj razumete, tovariš miličnik, sem poklicen šo- fer in od tega odvisen,« so hiteli govoriti. »Jaz sem pa ruknil en špri- cerček, veste, imam da- nei rojstni dan.« Potem je možakar za rojstni dan še pihal, saj je vse ka- zalo na to, da ne gre za navadni špricarček, am- pak za »ta večjega«. Ba- lonček je pozelenel in ko je miličnik zahteval do- kumente se je izkazalo, da jih nima, ker so mu jih pred kratkim odvze- li tudi zaradi — alkoho- la! Zdaj pa ima dva »pro. metna« špricerčka ... V Kaplji je sredi ceste stal mož srednjih let, v roki je držal klobuk in mahal, da bi mu kdo us- tavil. Vidljivost je bUa že slaba, rosilo je. Moža bi lahko kdo podrl in zo- pet bd imeli novo žr- tev. Inšpektor Franc šti- herl je ustavil avto na drugi strani ceste in mož je stekel do njega, saj je mislil, da je civilni avto (saj je tudi bdi!? in sedel vanj. Povedal je, da je namenjen na Polzelo (potem se je peljal pro- ti Vranskemu), da stanuje v Šentjurju, da je poro- čen in da mu ga žena s..., on pa gara, gara in tudi — pije. Na Vran. sktm ga je inšpektor po- stavil na avtobusno po- stajo in FK)učil, da pač na cesti vinjen ne sme što- pati, ker to ni varno. »Zdaj pa se vsedite na avtobus in se odpeljite" domov,« so bile zadnje preventivne besede. AH si jih je možakar zapomnil? Moral bi si jih v njego- vo in vseh drugih var- nost na naših cestah. Še bi laliko našli kak- šen zanimiv drobec zak. cije, vendar ker bomo z njimi nadaljevali, naj ne- kaj ostane še za prihod- njič. Morda pa bo dru- gič boljše? Prav bi bilo, kajti za to tudi takšne akcije! TONE VRABL Motorno kolo brez registrske tablice, 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 38 — 22. september 1977 iz doma upokojencev ZLATI »DA« ANE IN FRANCA KLEMENC »Kako hitro mine 50 let skupnega življenja, če se ima- ta rada, se razumeta in drug drugemu pomagata«, sta ugo- tavljala Ana in Franc Kle- mene, ko smo ju dan pred njimo zlato poroko zmotili v »mini« stanovanju v Domu upokojencev v Celju. Tri leta že živita v tem do- mu in z vsem sta zadovoljna. »Lepše nama zdaj, na jesen življenja ne bi moglo biti«. Potem nizata spomine. Prane se je rodil leta 1896 v Gradcu, Ana pa 10 let kasne- je na Dobrni. Spominjata se svojih pet let snubljenja, no, in ko sta končno le stopila pred matičarja, jima ni bilo nikoli žal- Franc je delal v tovarni lepenke v Slovenj Gradcu, Ana je doma gospo- dinjila in skrbela za lep in prijeten dom. »Zlata otroka imava«, pravita. »Sin je prav- zaprav organizator najine zla- te poroke in hčerka seveda tudi. Pred dnevi je prispela iz Canade. Saj vam ne more- va opisati sreče, ki naju je obdajala, ko smo se po 24 le- tih spet videli. Tri tedne bo ostala pri nas. Vsaka minu- ta ki jo preživimo skupaj je lepa. Zdaj ima polne roke de- la, šiva mi namreč novo po- ročno obleko«, hiti pripove- dovati Ana. Njuina soba je bila polna pisanih rož in lahel nemir je kljub vsem skrbnim pripra- vam vel iz njunih obrazov, šestdeset svatov, muzikantje, ponovno srečanje z matičar- jem, to vendar ni kar tako! Skromna človeka sta Ana in Franc in ko sprašujemo po kakšnih pomembnih dogod- kih iz njunega življenja soci- alna delavka opomni Franca naj vendar pove tudi to, da je bil Maistrov borec za se- verno mejo. »Ja«, povzame jubilej nik »tega je že res dav- no. Ampak komaj sem odne- sel celo glavo, tako so krog- le švigale mimo nas. Po za- slugi nekega kurirja, ki nas je tedaj opozoril na nevar- nost, smo jo odnesli. Vrgli smo se na tla in »mašince« so še nekaj časa rešetale v prazno.« Voščilo, stisk rok in poslo- vM;i smo se morali. tekst in foto: M. PODJED RUDOLF PIBROVEC SO - LETNIK »Nikoli in tudi zdaj nisem premiš- ljeval o tem, koliko let bi rad doča- kal. Sto? Kdo ve? Rad bi pa nekaj. Da bi čez štiri leta popeljal mojo dra- go ženo pred matičarja k biserni po- roki. Zlato sva zamudila. Biserno hi ne smela ...« Sicer pa, kaj bi govorili o zdravju in letih. Rudolf Pibrovec svojih osem- deset, ki jih je slami 11. septembra, skriva, zdravje pa mu beremo z obra- za, živahnega pnpovedovanja o dogod- kih, ki so se vrstili pred šestdesetimi leti in pozneje. Zato, ker je zdrav, je še danes družbeno aktiven, saj navse- zadnje še ni tako dolgo, ko je odložil funkcijo predsednika sveta krajevne skupnosti Center. Njegova zdravstvena legitimacija je skoraj przna: Zadnji zdravnik, pri ka- terem je bil prijavljen, je že več kot deset let pod rušo. In tudi zdaj, pred kratkim, je dokazal, da mu leta nič ne škodujejo. Moral je na zdravniški pregled za- radi vozniškega dovoljenja. Pred dve- ma letoma so mu predpisali očala. Zdaj, pri njegovih osemdesetih, so ugotovili, da lahko vozi brez njih. Vid se je popravil. In tako je moral znova k fotografu. Zaradi nove slike. Rudolf Pibrovec se je sicer rod.il v Ljubljani. Toda, že kot petnajstletni fant se je s starši preselil v Celje. Zato je Celjan. Tudi po govorici. Pisana je njegova življenjska pot. Razburljiva leta se začenjajo že med prvo svetovno vojno. Bil je mornari- ški podoficir. In že tedaj je vedel, kje je mesto človeka, ki se bori za osnov- ne delavčeve pravice. Že tedaj, 1917. leta, je bil član mornariškega revolu- cionarnega sveta v Pulju. Zaradi tega tudi ni naključje, če se je novembra 1918. leta, takoj po prihodu v Celje, prijavil med Maistrove borce za se- verno mejo. Svojo napredno pot je nadaljeval tudi potem med »rdečimi« sindikati, med borci za ustanovitev slovenske okoliške občine, med organizatorji zleta Svobod v Celju itd. In tako tudi po drugi svetovni vojni. Vselej med vodilnimi trgovskimi sindikalnimi de- lavci, med aktivnimi delavci na tere- nu, kot občinski odbornik, kot turis- tični delavec. Turizmu je ostal zvest še danes. Dolga pot in vendar ni na njej ni- koli izgubil vedrine, optimizma, tiste- ga humorja, ki je zanj tako značilen. Se dosti zdravih, srečnih let! M. BOŽIČ Preteklo soboto je bilo na območju celjske Cinkarne izredno živahno. Ob dnevu gasilst celjske občine so proslavili tudi 40-letnico delovanja industrijskega gasilskega društva Ci kame Celje ter raavili prapor. Janko Rebov, predsednik društva, je orisal delo cinkarnišk gasilcev. Zbrane može v uniformah pa so pozdravili tudi Jože Marolt, predsednik Skupščii občine Celje, Jože Volfand, predsednik OK SZDL Celje in Franjo Klinger, direktor celjsl Cinkarne. Godba EMO pa je s pevskim društvom France Prešeren izvedla .krajši kultur program. S slovesnosti so poslali tudi telegram tovarišu Titu: DRAGI TOVARIŠ TITO! Danes praznujemo v Celju v delovni organizaciji »Cinkarna« 40. obletnico obstoja Icl, strijskega gasilskega društva. Ob tej priliki vam pošiljamo naše iskrene čestitke k vašii letošnjim jubilejem, ki so tudi del nas samih in ki predstavljajo svetle trenutke boja j svobodo in humanizem, za socialistično samoupravno družbo. Prepričani smo ter obljui Ijamo vam tov- Tito in sebi, da bomo svoj del obve^znosti izpolnili danes in tukaj, d bomo kot močroe osebnosti, revolucionarji, samoupravljalci, svobodni, dejavni, miroljubn z vsem, kar je v sodobnem svetu naprednega ter usmerjenega v osvobajanje človeka j dela. Tej čestitki pa pridružujemo željo, da bi bili še dolgo zdravi, da nas bi še dolg vodili v miru in svobodi in ostaii naš sopotnik v naši socialistični samoupravni skupnost Industrijsko gasilsko društn Cinkarna Celj Komandant slavnostnega mimohoda je dobil dovoljenje Jožeta Volfanda za parado, celjske občine. Slavnosti se je udeležil tudi predsednik občinske gasilske zveze Vili Spat. Sredstva ni vedno lahko dobiti, dobra tehnična opremljenost pa je za gasilce bistve- nega pomena. Čeprav bi težko trdili, da so celjski gasilci dobro opremljeni, saj je vedno i>otrebno kaj novega, pa je očitna razlika, če pogledamo nekaj let nazaj. Ponosno in strumno stojijo naši »borci proti ognju«. Vedno pripravljeni skočiti aa pomoč, neprecenljiva sta njihova vnema in požrtovalnost v trenutkih, ko je na> huje. gt. 38 — 22. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 krajevna skupnost zreče ZREČANI NA VSO MOČ UREJUJEJO SVOJE OKOLJE Zrečani sami najbolje ve- do, koliko delovišč je odpr- tih in koliko akcij zastavlje- nih v njihovi krajevni skup- nosti. Zavest, da morajo s skupnimi močmi urejevat: okolje svojega kraja, jih dru. ži v številnih akcijah. In ko si zastavijo cilj, tudi denar ni problem. Nekaj ga na strgajo iz sredstev krajevne skupnosti, skoraj vedno pri- skočita na pomoč obe de- lovni organizacija Kovaška industrija in Comet in k>n- ftno tudi samd velikokrat prispevajo kak dodatni dinar k skupni blaginji. KLot bi mi- gnil — in rezultati so ta. Pa kaj, ko so Zreče ede i močno razvijajočih se kia- jev, kjer uresničitev enega cilja že izzove tri nove. Za to je potrebna nenehna pri- pravljenost vseh obč.-ino"" priskočiti na pomoč s svo- jim delom in denarjem, isto pa seveda velja tudi za obe tovarni In ravno v tem času v Zrečah načenjajo, vodijo in zaključujejo vrsto akcij. Tež- ko bd našteli vse, zato bomo poskušali spregovoriti le o nekaterih, ki so za občane širšega zreškega območja najbolj pomembne. Asfaltirajo ceste Cesta na Gorenje je dolga leta kamen spotike tamkaj- šnjih prebivalcev, saj se močno vije v hrib proti Gorenju, zraven pa je na mnogih odsekih precej raz- rita. Prebivalci Gorenja so se zato že pred leti dogovo- rili, da bodo prispevali 6 odstotkov iz osebnih dohoi. kov kot samoprispevek za ureditev ceste. Zal pa so sa- md abrald premalo denarja in zato so lani asfaltirali le prvo polovico ceste do Z.eč Letos so jim priskočile na pomoč delovne organizac je, posebej še obe zreški tovar- ni, ki so prispevale financ^na sredstva za asfaltiranje nL daljno ih dveh kilometrov ce- ste do Zreč. Dela na ceo.ti tečejo s pK>lno paro in obč-ini upajo, da bo cesta do Go- renja v celoti asfaltirana c o konjiš.Kega občinskega prazni- ka, ki je v začetku okto ra. Veliko pa so si občani Zreč prizadeli tudi za asfal- tiranje in novo trasiranje ceste na Roglo. V veUl-cern projektu, ki so ga ob cem izdelali, so zapisali, da bouo do konca letošnjega leta spe- ljali in asfaltirali novo ce- sto do Boharine. Denar so Zrečani zagotovili pri re- publiškem cestnem skladu, saj so prav zato, da bi omo- gočili ureditev ceste na Rog- lo, v lanskem letu prispeva, li po petdeset odstotkov več jKDsojila za ceste, kot smo se v Sloveniji dogovorili ok rog deleža posojila na pre- bivalca. Pri urejevanju ceste pa so priskočili na i>omoč tudi z lastnim delom m v akcija ki sta jo vodili ktr.- jevna skupnost in Gozdno gospodarstvo, opravili vsa zemeljska dela. Urejujejo vodovod Vse poletje so se prebival- ci Zreč močno pritoževali nad pomanjkanjem pitne vo- de. Dc^ajalo se je namreč, da so stanovalci blokov Dobravi ostajali več ur gnev- no breez vode. V svetu kra- jevne skupnosti so se zato dogovoriii, da bodo ugotovi- li vzroke, zakaj prihaja do pomanjkanja vode kljub de! stvu, da je vode dovolj. Iz- račimali so namreč, da b' vode zmanjkovalo le ob og- romni porabi prebivalcev, k. bi znašala od 360 do b80 litrov vode dnevno. V naj- krajšem času bodo pregleda- li vse vodovodne naprave in cevi ter ob tem ugotavljali vzroke za pomanjkanje vode. Kljub temu pa so si kot pr. vo v naslednjem referendum- skem obdobju zastavili na- logo, da bodo s sredstvi sa- moprispevka postavili v Zre- čah nov vodovod in tako vsaj za petnajst let zagoto- vili zadostno količino pitne vode vsem prebivalcem. Napeljujejo elektriko v lepih septembrskih dne- vih so močno poprijeli za delo tudi prebivalci Radane vasi in Gračiča, dveh naselij, ki sodita v krajevno skup- nost Zreče. Dolgo so nam- reč ugotavljali, da zaradi sla- bega toka ne morejo z veli- kim pridom uporabljati vseh kmetijskih in gospodinjskih strojev. Zato so se organizi- rali in zbrali kar velik kup- ček denarja, s katerim bo- do sofinanciraU izgradnjo dveh transformatorjev v Gra. čiču in Radani vasi. Za vsa dela bodo potrebovali nekaj čez sto starih milijonov di- narjev, od tega bodo tretji- no prispevali krajani, drugi dve tretjini pa Comet iz Zreč in Elektro Maribor. Obe transformatorski posta- ji bodo zgradili do konca meseca. Res je, kar sem zapisala v uvodu. Kamor se v Zre- čah ozreš, ix>vsod občani urejujejo svoje okolje. Hiti- jo, da bi čimprej opravili vrsto začetih akcdj. DAMJANA STAMEJCIC Posnetek prikazuje lepo regulirano Dravinjo skozi Zreče, ki je prej delala preglavice ob močnejšem nalivu. Foto: D Ivanovič SLOVENSKE KO- NJICE: PLAČILO PO DELU v ponedeljek je bila v Slovenskih Konjicah se- ja izvršilnega sveta ob- činske skupščine, na ka- teri so člani v osrednji točki dnevnega reda raz- pravljali o stanju v te- meljnih organizacijah združenega dela po peri- odičnih obračunih za pr- vo polletje letošnjega le- ta. Ob tem so uvodoma poudarili, da So letošnji polletni rezultati izkaza- ni na novih obrazcih, kjer so posamezne kategorije že prilagojene določbam zakona o združenem de- lu. Ne glede na to pa je gospodarstvo na območju občine doseglo viden vzpon tako po obsegu proizvodnje kot v sred- stvih za razširjeno repro- dukcijo. Tudi rezultati iz- voza 90 dokaj ugodni, medtem ko se splošna in skupna poraba nista giba- li v dogovorjenih okvir- ih. Skladno s stališči reso- lucije o družbenoekonom- skem razvoju občine in stališči srednjeročnega plana je izvršni svet spre- jel tudi vrsto sklepov jn priporočil, s pomočjo ka- terih bo v temeljnih or- ganizacijah uredil razmer- ja v razporejanju dohod ka z dogovorjenimi usme- ritvamd in cilji. Med nji- mi je gotovo med po- membnimi sklep, da se sredstva za osebne dohod- ke v tozdih ne smejo po- večati, dokler se razmer- ja v razporejanju dohod, ka ne uskladijo z doseže- nimi poslovnimi uspelii, z merili veljavnega samo- upravnega sporazuma in s planskimi usmeritvami. KlilVICA BOLI V Novem tedniku sva pod to rubriko zasledila zapis I>od naslovom »Biti človek«, ki ga je pirispevala Rozaka Sturbelj z Vinskega vrha pri Slivnici, v katerem nama pri- pisuje dejanje, ki se ni zgo- dilo na avtobusu Celje—Vir- štanj. Ker je Rozika Sturbej z netočnim pisanjem priza- dela najin ugled in umazala najini imeni, sva primorana diili bralcem NT naslednje I>.(;asm]o Dne 12. avgusta letos sva zan.di pumi okvare odpeljala z a->tolusne postaje z dvaj- setminutno siamudo. To se pravi ne po voznem redu ob 14.10, temveč ob 14.30. Zamu- da je evidentirana v potnem nalogu in podipisana od de- žurnega prometnika na av- tobusni postaji. Ker morava po delavski progi voziti mimo EMO in Cinkarne, je nemogoče, da bi na postajališču v Šentjur pri- peljala natanko ob 14.40, kot trdi omenjena tovarišica. Da v avtobusu ni bilo gne- če, kot je omenila a^•torica članka, lahko potrdijo potni- ki, ki so vstopili na postaja- liščih EMO in Cinkarna. Za- radi nastale zamude, je že pred nama odpeljal avtobus na relaciji Celje—Krško z od- hodom ob 14.20 in se je ve- čina naših rednili potnikov odpeljala z njim. Tudi invalid, ki ga tovari- šica v članku omenja, se je, vsaj tako upava, udobno pe- ljal z našim avtobusom. Vsto- pil je v Šentjurju in se pe- ljal do Lesičnega. Med vož- njo je zaspal in prespal iz- stopno postajo. Ko sva prea'0- zila kakih sto metrov od po- staje Lesično, sva ga opazi- la, da spi v zadnjem delu avtobusa. Takoj sva obstala In mu omogočila i25Stop. Članek naju je zelo priza- del, kajti v njem sva imeno- vana kot slaba človeka in brez srca. Vendar naju naši redni potniki, ki jih preva- žava že četrto leto, ne pozna- jo kot takšna, kot je zapisa- no. Imava razumevanje do pot- nikov, še posebej do invali- dov in starejših in jim po svojih močeh omogočava udobno vožnjo. Takšna sva bila doslej in takšna bova tudi v bodoče. Z avtorico članka »Biti člo- vek«, Roziko šturbej pa se bova srečala pred sodiščem, kjer se bo lahko prepričala o resničnosti najinih trditev In upava, da se bo v bodoče, preden se bo odločila za tak- šno pisanje po časopisih, te- meljito prepričala o točnosti podatkov, da ne bo s tem mazala tujih imen in sprav- ljala ob dober glas še drage. JOŽE DIMEC, voznik, MARTIN AMON, sprevodnik pri Izletnik, Celje UREDNIŠTVO. Razumemo vajino nevoljo. Krivica boli. V vsakem primeru. Toda, me- nimo, da je zdaj pot na so- dišče skoraj orašanie ne velja vama, marveč tistemu, ki to ve pa bi bilo prav, da bi povetlal in tudi tako pri- speval k resničnosti dogodka. PliFnF.i .cnnF SO NAREDILI Ko sem prebirala Novi ted- nik, sem se zazrla v foto po- snetek Toneta Tavčarja in podpis pod njim. šlo jeza po- laganje cevi za plinovod in za ugotovitev, da dela naglo na- predujejo in da ne delajo škode brez potrebe. Zdaj se oglašam zaradi slednjega, ker ne moremo bi- ti tiho. Preveč smo namreč prizadeti. Prosili smo jih, naj počakajo za teden dni, da bi žito dozorelo. Pa nič. Stroji so razsuli žito in poleg tega imičili ves pridelek krompir- ja. Na ninogih krajih so pustili cevi kar na vrhu in so jih še- le zdaj položili v zemljo, kot na Prelkopi in na Vranskem. In tako lahko znova ugoto- vim, da bi nam lahko priza- nesli, da bi pobrali vse pri- delke s polj. Ko smo pripravljali fižolov- ke, smo ih znosili daleč proč na travnik. Nikomur niso bi- le v napoto. Toda, goseničar je zapeljal naravnost čeznje in jih zdrobil na kratke kon- ce. To pa še ni vse. še zdaj so nam s stroji ponovno porinili zemljo iz kupa na travnik, da so nam uničili lepo travo, sicer pa so z goseničarjem skoraj za zabavo obračali po travniku. Tako je to, vidite. Nam so napravili veliko škode, zdaj pa ni nobenega blizu, da bi videl, kaj so uničili. Pisala sem tudi v Ljubljano na Pe- trol in jih prosila, naj povr- nejo šikodo za uničen krom- pir. Pa je vse tiho. Ce bo kdaj pot vodila To- neta Tavčarja na naš konec, se naj zglasi, da bo videl, ka- ko in kaj. Mi smo izgubili živce, ker so nam tako imiče- vali prideUce. Srce nam krva- vi od žalosti, pa ni nikogar, ki bi izrekel tolažilno besedo in se bil pripravljen pogovar- jati o povrnitvi škode. ROZALIJA IN AVGUST SLAPNIK, UREDNIŠTVO. Razumemo vašo bolečino in tudi jezo. Ne razumemo pa tiste, ki so vam povzročili škodo, pa se zdaj obnašajo, kot da je vse v najlepšem redu. Morda bo k reševanju vašega primera, in morda še kakšnega podob- nega, pomagalo prav vaše pi- smo, Našemu sodelavcu Tone- tu Tavčarju pa bomo sporo- čili vašo željo, da se oglasi in vidi tisto, o čemer ste pi- sali. HVALA ZA POMOČ IN SODELOVANJE Kultumoumeffcniško draštvo »Zarja Tmovlje« nam je po- slalo pismo naslednje vsebi- ne: Sp->štovani! Iskreno se vam zahvalju- jemo za pomoč in sodelova- nje pri kulturni akciji »Pri- kaz gledališke ustvarj^nosti«, ki je bila v Tmovljah od 9. do 11. septembra 1977. S to pomočjo ste občutno pripomogli k realizaciji naše ideje, s katero smo želeli opo. zoriti je potrebno našega kulturnega doma v Tmov- ljah. Prosimo, da izrečete to za- hvalo samoupravnim orga- nom, ki so nam bili naklo- njeni. S tovariškimi pozdravi! Predsednik SREČKO CENTRIH, Umetniški vodja ŠTEFAN ŽVI2EJ, Org. tajnik ŽIVKO BEŠKOVNIK PREBOLD: ZA PRAZNIK - ŠPORT V počastitev 135-letnice Tekstilne tovarne Prebold so bila že skozi vse leto razna športna tekmovanja, še p>o- sebno živahna so bila mesec dni pred praznikom, ko so bila med delavci obeh TOZD in Delovno skupnostjo skupnih služb. V skupnem ocenjevanju je med mo- škimi zmagala temeljna organizacija združenega dela Skupne službe pred Tkaninami in Pleteninami, pri ženskah pa so bile najboljše tekmovalke TOZD Tkanine pred Pleteninama in skupni- mi službami. Poleg sindikalnih športnih tekmo- vanj je komisija za špK>rt in rekrea- cijo Tekstilne tovarne Prebold organi- zirala še dve regijski tekmovanji in to v kegljanju ter šahu. V šahu je nastopilo šest vSkip. Naj- boljši so se zvrstili takole: Mik Pre- bold, Elegant Celje, Metka Celje, TT Prebold itd. V kegljanju so med moškimi vrsta- mi zmagali tekmovalci iz Topra (2431 kegljev), 2. Juteks (2263), 3. Metka (2246) itd. Med posamezniki so :-e na najboljša mesta uvrstili: 1. Božiček iz Topra 458, 2. Ločnikar, prav tako iz Topra 433, 3. Zupane, TT Prebold, 416 kegljev. Pri ženskih ekipah so zmagale tek- movalke iz Tekstilne tovarne Prebold s 1.377 podrtimi keglji, 2. Toper 1313, 3. Tovarna nogavic Polzela 1205 itd. ROGAŠKA SLATINA: PROSTOR - NAS PROBLEM Kljub temu, da se je-šolsko leto komaj začelo, je delo v naši osnovni mladinski organizaciji v Rogaški Sla- tini polno zaživelo. Sicer pa tudi v počitnicah nismo držali križem rok. Naši modelarji so priredili revijo ra- dijsko vodenih avtomobilov pa tudi mladinski srečolov. Toda, zdaj je naš delovni zanos večji. Na začetku šolskega leta smo v našo organizacijo povabili veliko no- vih članov, ki se bodo vključili v naj- različnejše sekcije. Na novo pa smo ustanovili fotografsko in turistično sekcijo. Turistična se je pokazala za potrebno, fotografska pa doslej ni ime- la pogojev • za delo. Toda, zdaj nam bodo v osnovni šoli odstopili temnico, kupili bomo fotografski aparat, ki bo klubska last, in tako bodo poslej vsi naši prispevki, namenjeni revijam in časopi jami ; nizaci Pri problf štor. ; ke im pa na bi im boj b dili. 1 želje, v po® jo je novne Zel rezul ti LI Po mozirs vinji ( pa je skega Savinj le na ga let osnovi Poli osnovi vo tel( veselil; v njih se n^ nova še tel samec Gra obnov) nov di kot so piispe V V ii moteli bencii restav prenol danjej pa bo Rubin Prebol je vse datek, sedene Vsem, ktom hajo 1 i^i tudi s fotografi- paše mladinske crga- jiamo še vedno nekaj 5Čji j® vsekakor pro- jjreč nimamo. Sestan- ipo v osnovni šoli ali rajevne skupnosti. Ce jgtor, bd bili med se- j in tudi več bi nare- g so zaenkrat le lepe jjno optimisti. Upamo ^ skupnosti, ki nam ustanovitvi naše os- 50 veliki, kakšni bodo [gzala prihodnost. MILENA KOLEDNIK VA OSNOVNA gOLA vega samoprispevka v so tudi Luče ob Sa- 0 osnovno šolo. Sicer ja iz programa občin- nrka. šoli na Rečici ob ) Ljubno. Letos so bi- , ob koncu prihodnje- bi bila zgrajena nova Gornjem gradu. ičilnic in kabinetov je Lučah dobila tudi ro- iladi so se je zelo raz- pomeni novo poglavje in življenju. In tako rlja vprašanje, ali bo 1 spodbudila živahnej- 0 delo tudi v kraju šole s telovadnico in veljala okoli 15 milijo- ir je seveda dosti \-eč, rali ob sprejemu samo- MB 0: PRIPRAVE MOTEL že načrti za gradnjo ietn, ki bo stal blizu se. V motelu bo poleg prostorov tudi trideset 1 bo sodil v sklop se- t na Vranskem. Sicer pričeli tudi z gradnjo ela v 2alcu. Hotel v 5 že sedaj ne zadostu- m. Dovolj pove že po- e sobe popolnoma za- ij mesecev zapovrstjo, o strinjali s tem obje- !u, se sedaj najbrž vd- obisk pri justini cverle VSE ŽIVLJENJE SEM RADA BILA VESELA Justirko Cverle iz Tajht pri Planini smo našli nasmejano in dobre volje na leseni kme- čki klopi pred domačim pra- gom. Besede tečejo kar sa- me od sebe, kajti tej ženici rd bilo treba postavljati vpra- šanj o tem in onem. Ko je zvedela, zakaj smo prišli, se je le za kratek hip zamislila in nato ji pripovedi ni zma- njkalo. »V Presečnem, veste, sem se rodila leta 1890. Sest ot- rok nas je bilo in kaj prida se nam ni godilo. Zdaj je vse kaj drugega.« In spet se zvonko zasmeje. »Veste kaj sem se spomnila! Da sem, ker nas je bila doma kopica otrok, hodila v šolo le 228 dni. Ja, ravno toliko, da sem se naučila za silo pisati in brati. Ob lepem vremenu me starši niso pustih v šolo. Morala sem pomagati pri de- lu ali pa pestovati mlajše brate in sestre. Ocene sem imela pa še kar dobre, le pri ročnem_ delu mi je zmeraj trda predla. Najraje sem pela in še zdaj znam nekaj I>esmi iz tistih časov«. In res veselo in na ves glas zapoje. »Pa veste kdaj je bilo še lu- štno? Ko sem se možUa! Cel teden smo imeli slavje, prišli so muzikantje iz doline. Re- kla sem — ohcet mora biti vesela in bučna! Odpovedala sem se doti, da je bilo do- volj denarja za slavje! »Fej- st« moža sem imela, a je že 1944 leta umrl. šest otrok sem mu povila in štirje še živijo. A kaj hočem, solze nikogar ne povrnejo in ni jih vredno pretakati. Saj vsi pra- vijo, da me le dobra volja drži čilo in zdravo na nogah. Delo pa tudi, zlasti na polju. Najraje delam z motiko, gra- bljami in — žlico.« Justina živi skupaj s svojo hčerko in njenimi. Olovek ima občutek, da so vsd ljud- je tu gori veseli in dobre vo- lje, čeprav ne živijo v izobi- lju in je njihov delovni dan dalji od osem in dvanajst ur. Potem se mati in hči spo- mnita tistih dni, ko je obro- nek bližnjega gozda prekora- čila XIV. divizija. »Fantje so pjočivali tudi pri nas,« pove Justina. »Polna hiša jih je bila in še dobro vem, da sem celo noč kuhala tem našim pogumnim fantom. Nič ni- sem bila utrujena, le malo strah me je bilo, kaj če nas odkrijejo. Pa nas niso!« Naokrog je dišaJo po sveže pokošeni travi in kar žal nam je bdlo, da smo se mora- li posloviti od dobrovoljne mamce.« M. PODJED promet VERIŽNA TRČENJA V SOBOTO NA TREMERSKEM KLANCU v soboto zjutraj je okoli sedme ure zjutraj na tremer- skem klancu na cesti Celje— Zidani most odmevala ploče- vina, vgrajena v železne ko- njičke. Deževalo je in zjutraj zarana so nrnogi pritiskali na plin, da bi bili čim prej ne- kje na toplem. Pa sta na ovinku tremerskega klanca najprej treščila osebni avto in avtobus. Osebni avto je na spolzki cesti zaneslo v levo, avobus se je izogibal na skraj- ni rob, toda več ni šlo. Na obeh vozilih velika škoda, žr- tev k sreči nič. Potem se je na tem ovinku s klancem še marsikaj zgo- dilo. Niso še razčistili cesti- šča (mimogrede povedano — rdečih trikotnikov tudi nd nih- če postavil), ko so s celjske strani pripeljali nekoliko pre- več hitri vozniki, tesno drug za drugim. Ko je prvi zagle- dal avtobus, je bilo zanj še dovolj zgodaj, da je iKtavil, za naslednjih pet vozil pa ne. Lepo so se nabili drug v dru- gega in čedno mečkali lepo zloščeno pločevino. Spet kup škode, kopica jeze, konec so- botnega izleta in začetek is- kanja zvez pri kleparjih, li- čarjih ... Vrhimec pa je dodala voz- nica, ki je prehitro pripeljala skozi Tremerje in v ovinku nenadoma pred seboj zagle- dala kolono. Da ne bi trešči- la v stoječe vozilo pred seboj, je ostro zavila v levo in... ni zvozila. Treščila je v kol vinogradniške žičnice, nato pa so se FKDtniki v vozilu skota- lili v vinograd. Avto pomeč- kan, potniki celi in preplaše- ni. Kakšna sreča v tem vse- splošnem mečkanju pločevi- ne?! Ko so bili miličniki gotovi z razčiščevanjem situacije okoli prve nezgode, so imeli v klancu kaj videti. Ves tremerski klanec je bil poln vozil. Ko da vozila na desni iz gole prešemosti in nagajivosti stojijo, so nekate- ri »brihtneži« ukrenili po svo- je. Enostavno so prehitevali in se do ovinka v klancu le- IX) nabili v vzporedni koloni. Isto se je zgodilo na delu ce- ste iz smeri Laškega in po- tem je trajalo in še trajalo, da se je prometni klci>čič razvozi j al. Se komu po vsem tem še čudno zdi, da je toliko ne- sreč? Nekateri so v soboto polagaU resnični izpit. Proble- mi, na katere so morali od- govarjati, so bili: prilagodi vožnjo cestišču in vremen- skim okoliščinam, upoštevaj varnostno razdaljo, ne prehi- tevaj v nepregledni ovinek, pred vožnjo preveri, če delu- jejo zavore. Kdor je izpit prestal, je ti- sto uro v tremerskem klancu odpeljal iz gneče brez zmeč- kane pločevine. CEK še pred nedavnim sem na televeziji gledal pi-vd del češke nadaljevanke, ki govori predvsem o življenju na kmetih in razumljivo je, da kamera ni mogla mimo blat- nih in komaj prevoznih kolovozov. Nehote se mi je vtisnila primerjava z našo vasjo, pravzaprav primer- java s časom, o katerem govori tudi nadaljevanka: kak- &iih deset let nazaj. Kako je na Češkem, ne vem, vem pa, da so takšni, globoko udrti kolovoza, v katerem ko- lesa blato mešajo kot v velikem loncu, le še preteklost, ki jo bi radi čimprej ix)zabili. Krajevne skupnosti se trgajo iz zaostalosti, vedno več vlagajo v cesto. MIRKO ŠPAN: »Veliko dela smo vložili v te na- še ceste, zadnjih šest let smo opravili toliko udar- niških ur, da jih ne bi mogel prešteti, lahko bi dejal, da vsakdo od nas, zadnja leta pa &o nam priskočili na pomoč tudi brigadirji. Rad bi pouda- ri, da smo s prostovolj- nim delom uredili že ve- čino lokalnih cest, da pa seveda še veliko manjka. Veliko nam je pri tem pomagalo tudi Gozdno gospodarstvo in seveda krajevna skupnost.« ANTONIJA POLANEC: »Našo cesto, na Visoče, smo zgradili takorekoč sami, delno tudi s sred. stvi samoprispevka. So- delovala je vsaka hdša, prispevali smo vožnje s konji, no, pomagali so tudi brigadirji. Ne veste, koliko nam takšna pomoč pomeni, saj ljudi za delo ni veliko, še zdaj, ko je treba cesto vzdrževati, je nemalokrat težko. Ven- dar, če pomislim na dni, ko ano lomili vozove v blatu in mučiH živali, je drugače...« SLAVKO LONCARIC: »Se vedno je premalo cest kljub temu, da so skorajda vsi večji zasel- ki v krajevni skupnosti povezani z lokalnimi ce- stami. Promet se je pre- cej razširil, jsdaj se po teh lokalnih cestah vozijo r službo, na njih je čeda- lje več tovornjakov in opažamo, da postajajo, vsaj nekatere, že preobre. menjene In da jih mora- mo vse preveč popravlja- ti. V nekateaih vaseh go- vore že o asfaltu, pri- pravljeni so sami prispe- vati precejšnje vsote.« MIRKO TOVORNIK: »Priznati je treba, da se je v zadnjem času lokal- na cestna mr^a kar dob. ro razvila, da ceste raz- tegujejo svoje lovke v najoddaljenejše konce na- še občine, krajevne skup- nosti pa tudi, da je bilo prav v zadnjih letih na našem območju v ceste vložen^;a kar precej de- narja. Res pa je tudi, da se pozna neaktivnost prejšnjih let, ko m bilo za Koejansko storjeno, skoraj nič. Se bo pač tre- ba sprijazrriifci z dejstvom, da čez noč ni moč TCega nadomestiti.« VERA ZUPAN: »Okoli nas je še vedno precej cest, ne le lokalnih, ne- asfaltiranih in komaj ča- kamo, da bo dokončno urejeno vprašanje mo- dernizacije ceste na Pla- nino. Stare reči pogre- vam, če ugotavljam, da bi bila Planina pri Sevni- ci prav gotovo zanimiva za širši krog občMiov pa tudi obiskovalcev izn/^en občine, če bi bile ureje- ne c^te in da bi le tako turizem našel pri nas domovinsko pravico.« V , teh vaških cestah, ki jim pravimo tudi lokalne, je ničkoliko žuljev, znoja in sredstev, ki jih na deželi nd nikoli preveč. Kljub temu in tudi zaradi tega pa je danes že skoraj vsako večje naselje ix>vezano s ce- sto, na kateri živina ne trpi več kot nekdaj, kjer ko- lesa ne obtiče več v blatu. Napredek zahteva svoje: MILENKO STRAŠEK 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 38 — 22. september 1977 ljubezen španovega francka TRDE ČASE BLAŽILI HARMONIKA IN GOSLI Osem let je bil star Spanov Franček, ko mu je oče kupil harmoniko, pravzaprav, da smo zvesti resnici, oče jo je kupu zase. Ker pa mu muzi- ka ni in ni šla od rok, glas- bilo pa je bilo pri hiši, je harmoniko prijel v roke Fran- ček in glej — šlo je. Najprej je vlekel mehe kar tako, na pamet, pozneje pa mu to že ni bilo več odvolj. V vas je povabil cigane, ki so često- krat vandrali tod okoli in ži- vahna druščina se je kajkrat kar za deset pa tudi več dni naselila na španovini. Spa- novi so se hočeš nočeš znašli v vlogi gostitelja: cigani so radi dobro jedli in veliko pi- li. Vročekrvni vandrovci so stvar trdno zgrabili v svoje roke in začeli Frančku vtepa- ti v glavo glasbeno umet- nost. Tako trdo so zastavili to reč, da je nekoč eden njih Frančka kar preveč kresnil po nosu, ker se je fante v svoji vnemi zmotil za nekaj tonov; cigana je nespoštova- nje glasbene umetnosti razje- zilo, Franček pa se je vendar- le naučU nekaj maršev in po- dobnih skladb, ki jim takrat niti imena ni vedel. Ciganska inštruktaža je Frančka spremljala vse življe- nje: marši so poskočno re- zali zakajene kozjanske čum- nate na ohcetih in povsod, kjer je bilo veselje in kjer je v tistih časih lahko bilo veselo. Franček je z njimi nosil veselje po planinskih vaseh, otovorjen s harmoni- ko, basom in goslimi je van- dral po Marofu, Dobjem, Pra- protnem, proti Rudeniku, Ka- lobju, po vseh vaseh in juc- kal, pel in igral in priigral do bataljonskega muzikanta XIII. brigade Mirka Bračiča. »Čakaj, da se spomnim,« pravi Franček, ki leze že v osmo desetletje, »tistikrat je bil komandant bataljona BUsk. Ko se jim je zaliotelo muzike, so pobje prišli pome. Pa sem zašpilal, da so se za- vrteli ko gromska strela. Kaj ne bi, vraga, saj nisi vedel, če boš di^i dan še nosil glavo na ramenih ... « Minila je vojna, zgorela sta bas in harmonika, v plamenih so izginile gosli, Nemci so družno z ustaši požigali cele vasi po Kozjanskem. 14. de- cember 1944: muzikant Fran- ček je z družino ostal na sne- gu takorekoč bos in nag. Sonce je pobralo sneg, Nem- ce pa vrag in Franček je do- čakal svobodo in spet ga po teden dni ni bilo domov z ohceti k ženi, ki ji je nj^a dni milo zagostolel z goslimi pod oknom. In ne samo ženi (a to Franček, kajne, velja za čase preden si se podal v za- konski stan!) menda so mu- zikante na ohcetih močno ob- rajtale zlasti kuharice, pri ka- terih so bili kuhani in peče- ni, takšni veseljaki, kot je bil Franček, pa še posebej. »Mejduš, sem včas' tako vlekel frajtonerce, da bi vsa- kih pet minut moral pojesti eno klobaso,« se spominja tistih dni živahni možiček. še prime v roko harmoni- ko naš Franček, igra pa ne več. Sinova, ki tudi igrata, sta mu jo pred leti strla. Str- la sta menda tudi gosli in vse skupaj z basom vred tiči po- zabljeno na podstrešju. Le od časa do časa privleče Fran- ček šaro na dan, z ljubemijo spiha prah in se zatopi v spo- mine. Kamorkoli prideš na Koz- janskem, v vasi planinskega pogorja tam pod Bohorjem, poznajo španovega Frančka, veseljaka in radi ga imajo. MILENKO STRASEK ŠEMPETER: DELEGATI V AERU Na seji zbora združe- nega dela žalske občin- ske skupščine, ki je bila v ponedeljek v Aerovem tozdu Kemija v Šempet- ru so najprej govorili o delu in problemih, nato pa so analizirali rezultate poslovanja gospodarstva občine v letošnjem prvem polletju. V Žalcu so do- segli nekaj izjemnih re- zultatov, kar dovolj zgo- vorno priča že podatek, da so se samo izgube v primerjavi z enakim ob- dobjem lani zmanjšale za več kot dvajsetkrat. ZALEG: POVPREČ- NI 4341 DIN Osebni dohodki v žal. ski občini so v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem pretek- lega leta porasli z in- deksom 130, pri čemer je indeks povečanja netto osebnih dohodkov 123, povprečnega osebnega do- hodka pa 119. Povprečni osebni dohodek znaša v občini tako 4341 dinarjev. Splošna ugotovitev je, da so se osebni dohodki v glavnem gibali v mejah dogovorjenih. Celp za dva odstotka nižji so.' Kljub temu pa je v žalski obči- ni sedem organizacij in temeljnih organizacij združenega dela, ki so osebne dohodke povečale več kot jim to dovolju- ''e povečanje bruto do- hodka. USPESNO ZDRAVSTVO V Žalski občini so pričeli ocenjevati realizacijo srednje- ročnega načrta občine v le- tošnjem prvem polletju. Ka- ko je bilo v tem obdobju z zdravstvom? Dejstvo je, da je le to bolj uspešno izvajalo svoj program kot v prej- šnjih letih. K temu je pri- spevala boljša kadrovska za- sedba in večja osveščaiost dogovorjenih dejavnikov v de- lovnih organizacijah, saj se vse bolj uveljavlja dispanzer medicine dela. Kljub nekate- rim ukrepom pa je bilo vsak lan še vedno 424 bolnih, ki so skupaj izgubili nekaj manj kot 66.000 dni. Ome- niti velja še gradnjo nove- ga zdravstvenega doma v Preboldu, pričele pa so se že priprave na dograditev zdrav- stvenega doma v Žalcu. srečanje z borcem NEM RN DUH SKRB ZA KMETE BORCE Kozjanski odred, ta danes nadvse priljubljena partizan- ska enota, je krepko roži j al z orožjem in vlival Nemcem strah v kosti, ko se je Pajkov Karel iz Golobinjeka, nekda- nji podoficir starojugoslovan- ske vojske, gnjavil v nem- škem ujetništvu v VVtirten- ' bergu. ! Tik pred začetkom vojne I je prostovoljno stopil iz biv- I še vojske kot podoficir, a ga [ je zajela mobilizacija. Pri j Varaždinskih toplicah so ga j ujeli Nemci in takoj odvedli v ujetništvo, od koder je pri- šel šele konec leta 1943. Komaj je Karel privandral domov, že je stopil v stik z domačimi aktivisti. Ni mu bi- lo novo, kaj se doma dogaja. Ze konec leta 1942 so češki delavci prinesli v taborišče Wiirtenberg vest, da so se v Jugoslaviji že takoj aprila 1941 uprli. V začetku 1944, pred tem pa je delal kot ak- tivist, se je pridružil Kozjan- skemu odredu, se tolkel z njim na Vetmiku, Resevni, kjer sta padla Cvetka Jerin in Dušan Lah in še marsikje, svobodo pa je dočakal kot ko- mandant čete. Tudi z nemško kroglo mu ni bilo prlzaneše- no. Nekdanji starojugoslovan- ski podoficir je potem poče- njal vse mogoče: bil je v 3. brigadi I. divizije KNOJ do leta 1947, pešadijski oficirski šoli, služboval v različnih kra- jih Hrvatske in Slovenije kot vojaški starešina, pK> upoko- jitvi leta 1958 pa se je vrnil domov, »Kaj bi dejal? Sedaj pač delam, kakor vem in znam in kolikor zmorem. Sem pred- sednik krajevnega odbora ZZB NOV, tukaj je dela na pretek. Urejujemo borčevske zadeve in vemo, da še ni vse tako, kot bi moralo biti. Glejte, sploh pri priznavalni- nah je bila zadnja leta pre- cejšnja zmeda: tiste občine, ki so bdle bogatejše, so lahko nudile več, revnejše manj, borili pa smo se vsi, za iste cilje in namene. No, z dopol- nilnimi sredstvi bo to neka- ko izravnano. Težave so tudi z borčevskimi posojili. ' Ne- kateri, zlasti revnejši kmetje borci ne marajo in ne mara- jo vzeti posojila, ker se boje vračanja kljub ugodnim od- plačilnim rokom in majhni obrestni meri. Mimogrede omenja tudi zdravstveno varstvo za borce in meni, da je še vedno pre- malo borcev v zdraviliščih, MILENKO STRASEK gt. 38 — 22. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 lovska družina vojnik - ZGRADILI ŽE 14 KOMBINIRANIH KRMIŠČ Tipično sredogorsko hri- bovje, ki se razteza to in on- stran Hudinje, v katero se stekajo številni manjši in ve- čji potoki, hribovje z zaob- lenimi vrhovi, porastli z go- zdovi, svet okoli Kiselca, raz- tegnjen ija oba kraja repub- liške ceste, ki počiva na pra- starih temeljih, to je lovsko območje lovske družine Voj- nik. Območje današnjega Lo- višča upravlja družina od 1950. leta dalje in meri v sku- pni FKJvršini 4.100 ha, od ka- terih je 3.874 lovne površine. Pred omenjenim letom so z loviščem upravljale kar štiri družine in sicer Vojnik, Viš- nja vas, Frankolovo in Str- mec. Prvi dve družini sta se združili že leta 1946, leta 1950 pa se je k vojniški družini pridružila še družina iz Str- mca, katere dobra polovica njenega dotedanjega lovišča ' je prišla v upravljanje seda- nje družine, preostala polovi- ca pa je bila dana v uprav- ljanje LD Dobrna in LD Šmartno v Rožni dolini. Tako je dobilo celotno lovno ob- močje današnjo, zaokroženo podobo. • Lovska družina v Vojniku šteje 39 članov, zvečine usluž- bencev, sicer pa so v njenih vrstah tudi obrtniki, delavci, kmetje in upokojenci. Med člani je tudi 14 aktivnih ude- ležencev narodno osvobodilne borbe. Zapisati velja, da je bdi vse do svoje prerane smr- ti član te lovske družine tudi narodni heroj Ivan Kovačič — Efenka, ki je svoje redke proste ure rad preživljal med vojniškimi lovci in se z njimi udeleževal skupnih pogonov in drugih akcij, ki jih v vseh teh letih obstoja in delovanja družine ni bilo ravno malo. 2e od nekdaj so v družini načrtno skrbeli za pomlajeva- nje svojih vrst. Kot drugih akcij so se tudi tega zahtev- nega in pomembnega dela lo- tili skrbno in načrtno. Da bi mladince, bodoče lovce in čla- ne družine kar najbolje uspo- sobili ter jih naučili vsega, kar mora vedeti in poznati dober lovec, so za mlade že leta 1960 organizirali mladin- ski lovski aktiv, v katerega so vključili 13 mladincev starosti od 10 do 15 let. Mladi so se a navdušenjem udeleževali skupnega pouka, strokovnih pre^vanj, da o strelskih tek- movanjih z zračno puško ne govorimo posebej, še zlasti so se mladinci z zanimanjem udeleževali predavanj o goji- tvi divjadi kjer so spoznavali, da pomeni organizirano lovst- vo vse kaj drugega, kot zgolj skupni pogoni in streljanje divjadi. Člani lovske družine Voj- nik pa so bili v vseh teh treh desetletjih obstoja družbene aktivnosti tudi na drugih po- dročjih. Zaradi nastalih po- treb, izhajajočih predvsem iz nujnosti čuvanja revirja, go- jitve divjadi in iavajanja lova, so se odločili, da si postavijo svojo lovsko kočo. V letih 1955 do 1958 so s prostovolj- nim delom in prispevki čla- nov počasi, toda vztrajno gra- dili svoj dom v reviju Kisel- ca nad Frankolovim. Nesebič- no delo in trud sta bila do- bro poplačana, saj je družina prišla do lepe koče, ki je v ponos članom in v veselje hkrati. Podobno kot na območju nekaterih drugih družin je bil tudi na njihovem območju do- kaj razširjen krivolov. Da bi ga izkoreninili, so skupaj z delavci milice organizirali ve- čjo preizkovalno akcijo na območju Kiselce in Franko- lovega. Akcija je bila nadvse uspešna, saj so našli vrsto orožja, predelanih in za lov prilagojenih pušk, neprijav- ljenih seve, od katerih je bi- la prenekatera v stanju, ki je za lastnika pomenila veli- ko nevarnost. Zaplemba tega, trofejnega orožja, in stalni nadzor v revirjih, je pripomo- gel k temu, da so krivlov sko- raj v celoti izkoreninili in odpravili. Lovišču posvečajo stalno skrb. V skupnih akcijah so zgradili 14 kombiniranih kr- mišč sa krmljenje divjadi, zlasti fazanov in smjadi. Po- leg tega so postavili tudi 25 navadnih krmišč za fazane, 34 visokih prež in kar 157 sol- nic. Poleg tega so opravili v zadnjih desetih letih še vrsto pomembnih in za lovišče ko- ristnih ter specifičnih uk- repov, kar vse je pripomoglo k povečevanju staleža avtoli- tone divjadi in dosego odlič- nih trofej, kot na primer zla- ta medalja za srnjaka, brona- sta za gamsa in zopet slata za divjega prašiča' Skupne akcije, kot so razna tekmovanja, pogoni z domači- mi love' in gosti družine, tek- movanje psov jamarjev v umetnem rovu na lisice, vse to druži člane družine, ki se redno udeležujejo vseh skup- nih aktivnosti sebi v veselje in zadovoljstvo ter družini v korist. Rezultat takih skupnih naporov je tudi to, da ima družina en večji in manjši ri- bnik, ki so ju člani družine uredUi sami in v njih goje krape. Ker lovska družina po- seduje večji kompleks zem- ljišča v bližini Vojnika, v re- virju Razdelnik in ker so bili tu ugodni pogoji, so člani ure- dili oba omenjena ribnika. Se več, tu so EK>stavili tudi lov- sko-ribiško kočo, ki jo s pri- dom uporabljajo, kadar se udeležujejo skupnih aktivnosti ob njihovem jezeru, kjer se je dokaj uspešno razvil tudi športni ribolov na krape, ki jih tod gojijo. Kot rezultat skupnega dela je družina ob tridesetletnici obstoja in v počastitev tride- setletnice osvoboditve naše domovine izpod tujčevega jar- ma lani razvila tudi svoj dru- števni prapor, številni posa- mezniki, ustanove, društva in delovni kolektivi so za prapor prispevali potrebna sredstva. O širini celotne akcije je jas- no oriča dejstvo, da je na drogu prapora kar 126 zlatih in 129 srebrnih žebljičkov, prapor pa krasi tudi 58 spo- minskih trakov. Tudi v prihodnje bo delo družine usmerjeno v načrtno gojitveno delo pri avtohtoni divjadi, zlasti smjadi, pa tudi drugi, saj so naravni pogoji za dosego dobrega staleža us- trezni, čeprav posegi človeka v naravo tudi tod že kažejo svoje posledice. Le z načrtnim delom vseh dejavnikov je moč ohraniti okolje čim manj prisadeto in tega se zavedajo tudi člani družine, ki pri vseh teh naporih nikakor ne stoje ob strani. MILAN BATISTIC PREBOLD: GREMO V HRIBE Ob koncu tedna je v teh prvih jesenskih dneh prav prijeten izlet v hri- be. Seveda ga lahko združimo tudi z iska- njem gob. Za vnete go- barje velja omeniti Reš- ko planino, ki je s temi sadeži še posebej bogata. Sicer pa je vsem izletni- kom na voljo tudi lep pla- ninski dom, last PD Pre- bold. Od tu je možen iz- let preko Goljave, kjer je lovska koča in Matk na Hom, od koder je ču. dovit razgled po vsej Sa- vinjski dolini. Sicer pa je tudi planinska postojan- ka zabukovških ljubite- ljev narave in planin. V.sem, ki se bolj navdu- šujejo za dobro domačo hrano, pa priporočamo obisk gostilne Pri gasil- cu v Matkah. Izredno le- po je tudi na Gori Oljki. Na vse omenjene prosto, janke, lahko prispete tu- di z avtomobili in tam prenočite. NEKAJ ZANIMIVOSTI Mlin na veter v belgijs- kem Moulibaixu, postavlja leta 1624, še vedno uspeš- no opravlja svojo nalogo: že 353 let melje v popol- no zadovoljstvo svojih strank. Ribe so bile pri indijs- kih ljudstvih že vedno ta- ko življenjskega pomena, da 80 bili med najstarejši- mi oblikami denarja v tej deželi navadni trnki. Na Samoi, otočju v Po- lineziji, imajo poseben »ta- bu«: mož po poroki ne sme več videti svoje taš- če. Če pa se mu po ne- sreči vendarle primeri, da jo sreča, si mora pri pri- 61 pokriti glavo in obraz. Mladinski aktiv bodočih lovcev iz LD Vojnik v družbi dobrili mentorjev Križnika, Čuka, I^eskovška, Petelinšeka in drugih. oš pranja kranjca v polulah USPEŠNA POT MLADIH TAMBURAŠEV Osnovno šolo Franca Krajn- ca na Polulah smo obiskali v dneh, ko je ta krajevna skupnost slavila svoj praznik. Namenoma smo se napotili tja, da bi med drugim izve- deli, kakšno je sodelovanje šole s krajevno skupnostjo in obratno in kakšen je prispe- vek mladih, ko gre za različ- ne prireditve v krajevni skup- nosti. Nismo se ušteli, kajti izvedeli smo, da so oboje- stranske vezi trdne, da je ni najmanjše sla-vnosti ali do- godka v krajevni skupnosti, kjer učenci te šole ne bi so- delovali. Tako je bilo tudi ob minulem prazniku krajevne skupnosti, tako je vselej, pa četudi gre za očiščevalno ak- cijo, kakšno drugo delovno akcijo ali kulturno priredi- tev. Tehko udarniških ur so že prispevale roke učencev te šole, da bi bila njihova kra- jevna skupnost in okolica šo- le lepa ter urejena. To je moč videti že pri sami zunanjosti šoie, ki je obdana s pisanim cvetjem in zelenjem. Od tedaj, ko je leta 1964 ta šola postala popolna osno\Tia šola, se je marsikaj spreme- nilo v prid učencev in učite- ljev na šoli. Letos obiskuje šolo 346 otrok in pouk pote- ka v eni izmeni in pol. v glav- nem jo obiskujejo otroci iz krajevne skupnosti Pod gra- dom, nekaj pa jih prihaja sem EK) znanje tudi iz sosed- nje laške občine. Dober učni uspeh v minulem šolskem le- tu, bil je 97-odstotni, pomeni učencem in učiteljem vodilo za še nadaljnje dobro delo. 20 članski učiteljski kolektiv se skupaj z učenci trudi, da bi tudi pri izvenšolskih dejav- nostih dosegali dobre rezul- tate. Vidni so. Odlične rezul- tate dosega šolsko športno društvo, ki ga vodi učiteljica telesne vzgoje Ivanka Orl, pa dramsko društvo pod vod- stvom Gabrijele Lenarčič. Mnogim Celjanom in okoliča- nom je dobro znan in priljub- ljen tamburaški orkester, ki dela pod okriljem 2TP Fran- ce Prešeren in pod skrbno taktirko Janka Hočevarja, upokojenca iz domače kra- jevne skupnosti, ki je prav- zaprav »oče« tega 20-članske- ga ansambla. Mnogo uspelih akcij je pri- pravila tudi pionirska orga- nizacija in vsakdo od učen- cev se z veseljem spominja tekmovanja za Kajuhovo bral- no značko, ko je šolo obiskal pisatelj Leopold Suhodolčan. Novo šolsko leto se je šele dobro pričelo in prinaša s seboj kup dolžnosti, ki jih žele na tej šoli kar najuspeš- neje prebroditi. V prvih dneh oktobra bo pionirska organi- zacija pripravila razvitje pra- pora, klub OZN pa proslavo ob 20-letnici delovanja tovrst- nih klubov. Klepet na osnovni šoli Fran- ca Krajnca na Polulah smo sklenili z mislimi na celo- dnevno osnovno šolo. Pogoji bi bili dani, so nam povedali, ko bo šola pridobila še šport- no igrišče in vsaj še .^ve učil- nici in kabinet za tehnični pouk. Kuhinja bi zadostovala, potrebne bi bile še' manjše preureditve, pa bi šlo. Z več- jimi prostorskimi stiskami se namreč na šoli ne otepajo več odkar so s prvim samo- prispevkom dobili prizidek k šoli. MATEJA PODJED NAROČILO Izpolni luna moje naročilo, ko boš vso noč veslala čez nebo. Na svoji poti nad mestom, med gorami, se za hip ustavi in mojo ljubo prav lepo pozdravi! LOJZE KAMENŠEK 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 38 — 22. september 1977 PŠENICA NA ZAPUŠČENIH POLJIH PISE JOŽE PETEK Pšenice pridelamo v vsej državi že toliko, da je gotovo ne bo treba več uvažati. Tiadi letos ne, čeprav so je naželi za okrog 500.000 ton ma7ij kot lani. Zara- di tega pa pridelovanja pri nas še ne kaže podcenje- vati. Ne le zato, da bi si za kruh zagotovili kar naj- več lastnega pridelka — kar najbolj je treba izkoris- titi naravne možnosti za zvečanje dohodka iz kmetij- stva. Nekateri poskušajo republiški program odkupa pšenice uresničiti s prepričevanjem kmetov, naj je ne uporabljajo za živinsko krmo. Leta 1980 naj bi je od- kupili 70.000 ton, kar bi bilo 38 odst. načrtovanega pri. delka. Lani so je dobili le okrog 20.000 ton, kar je bilo le 12 odst. pridelka, in letošnji odkup bo približno enak. Odkupovalci namreč menijo, da se živini pokrmi večina od pridelanih 150.000 ton S takim prepričevanjem verjetno ne bodo uspeli Trditev, da kmetje pokrmijo večino svoje pšeni- ce, namreč ni dokazcpia. Po statističnih podatkih je potreba kruha v Sloveniji tako mala — okrog 120 kg na prebivalca vse leto — da ga kmečki ljudje in de- lavci, ki živijo na kmetijah, pojedo veliko več. Ker ga pečejo tudi sami, ni moč ,sklepati le po tistem, ki ga spečejo v pekarnah. Nekaj pšenice se res pokrmi, a gotovo veliko več prašičem in govedu. Pokrmijo jo zlasti manjši pri- delovalci, ki imajo denarne dohodke iz zaposlitve dru- god in si redijo dva ali tri prašiče za svoje gospodinj, stvo. Goveda za prodajo se ne splača rediti s pšenico, čeprav je koruza, pripeljana od daleč, približno enako draga. Kako male rejce odvrniti, da ne bi pokrmili lastne pšenice, je zamotano vprašanje. Teoslila trideset delavcev, pozneje pa še več. Za tako razšireno proizvodnjo so se odločili na podlagi dolgoročne pog^odbe z mariborskim Cevovodom. V okvim nijiihovega programa bodo izdelovali hlevsko opre- mo in druge tovrstne icvdel- ke. Omenjenim dejavnostim bodo v novem objektu pri- ključila še obsežnejše skla- diščne prostore za reproduk- cijska material, Id naj bi v celoti zadoščal zia šmarski kmetijski okoliš. Celotna tlo- risna površina novega objek- ta znaša 1650 kvadratnih me- trov. MILENKO STRAŠEK na planini novi hlevi VREDNOST NOVEGA OBJEKTA 600 STARIH MILIJONOV Pod Planino, tam, kjer so lepi in prostrani travniki, rastejo novi hlevi, v katerih bo prostora za 300 glav ži- vine. V dosedanjih hlevih ima Kmetijska kombinat Šentjur, TOZD Lastna kme- tijska proizvodnja Planina, prostora za 100 glav živine, ki daje pretežno mlečno pro- izvodnjo. Upravnik Jože jMLAKAR je ob obisku po- vedal, da so se že dalj časa borili za nove hleve, s kate- rimi bi povečali zjnogljivosti mlečne proizvodnje. Z grad- njo novih hlevov so začeli lani julija, gotovi pa naj bi bili- že letos. Z deli se je malce zavleklo, in to zaradi zemeljskih plazov. To so zdaj uredili in upajo, da bo še letos v hlevih prostora za 300 glav goveje živine. Inve- stitor objekta je KK Šent- jur, predračunska vrednost pa je 600 starih milijonov Ein. V novem objektu bo za- poslen samo en delavec, ker bo cedotna proizvodnja po- polnoma mehanizirana. Vse naprave bodo najmodernej- še, tako da bo vse šlo kar PK) tekočem traku. Gotova sta že dva silosa, v vsakem pa je prostora za 500 ton knne. Starih hlevov ne bodo po- drli in bodo v njih še vedno imeli po 100 glav živine. Z novimi hlevi bodo imeli za- F>OiSlendh enajst ljudi, večina pa jih odpade na stare hle- ve. Jože Mlakar načrtuje, da bodo z novimi hlevi imeli letno okoli 800 starih m.lijo- nov realizacije, medtem ko so jo do zdaj imeli samo 150! Razveseljivo je, da se tudi kmetje na Planinii in okolici v glavnem usmerjaijo v živinorejo. Prevladuje pas- ma sivo rjavih krav, ki da- jejo letno od 3800 do 4000 litrov mleka po kravi. »Od novih hlevov si upra- vičeno veliko obetamo, in to še posebej zato, ker bomo poleg hlevov dobili tudi so- dobno kuhinjo za prehra.no delavcev, pa sanitairije, tako da bo tudi delavčevo življe- nje :n pogoju dela boljši. Dol- go smo na vse to čaikali, vendar dočakali smo.« T. VRABL Jože Mlakar AVTO NA ODPADKE Strokovnjaki z univerze v Arizoni se ukvarjajo z avtomobilom, ki ga bosta poganjala voda ali kero- zin, morda pa celo me- tanol, pridobljen iz ku- hinjskih podpadkov. Tak- šno gorivo bo omogoči- lo večje hitrosti in ne bo onesnaževalo okolja. X Ce se bodo poizkusi obnesli, lahko pričakuje- mo, da bomo 1990. leta sedeli za krmilom avto- mobila, za katerega go- rivo smo pridobili iz kuhinjskih odpadkov in vode. Poudarek je na za- ščiti okolja, onesnaževa- nje bi bilo tako malen- kostno, da ga sedanji in. strumenti sploh ne bi za- znali. študenti in profe- sorji iz Arizone so že iz- delali prototip takšnega avtomobila in se z njim pojavili na ulicah. Skupina entuziastov ni veliko menjala v klasič- nem motorju, uspelo pa ji je zaustaviti izgubo energije, ki je tako zna- čilna za današnje avto- mobile — toploto, ki jo ispuščamo skozi izpušne cevi. Ta energija je celo izkoriščena za proizvod, njo motornega goriva, ki -Zgoreva čisteje in učin- koviteje od bencina. Stari Volkswagen, ki so ga predelali v univerzi- tatnih laboratorijih, je iz- redno tih. Vozi na vodo in bencin, ki se kemično razbijata in ponovno kombinirata v »reforma- '■orju goriva«. Ta izkori- šča toploto motorja za pridobivanje novega go- riva obogatenega z vodi. kom. Ko pride novo gori- v motor, izgoreva kot mnogo manj »mastna'< mešanica v primerjavi z benzinom. V atmosfer ? odhaja manj goriva, več- ja je učinkovitost in manjša škodljivost izpuš- nih plinov. Prvi avtomobil je to- rej že preizkušen in po- kazal je izredne rezulta- te, kljub temu, da še ni bil opremljen z nekate- rimi dražjimi instrumenti, ki pa so sestavni del da- našnjega sodobnega avto- mobila. Del goveje črede na Marofu pri Planini. Nekoliko idilična slika je danes že vsakdanji pojav ne le na družbenem posestvu, zemljiščih kmetijskega kombinata Šentjur, temveč tudi na pašnikih okoliških kmetovalcev. Območje Planine pri Sevnici se usmerja v izrazito živinorejo. — MST mozirje ZA TRI KMETIJSKE STROKOVNJAKE Ni naključje, če so se de- legati vseh treh zborov ob- činske skupščine Mozirje odločila, da letošnjo občin- sko nagrado podelijo trem kmetijskim strokovnjakom, ki po vrhu vsega delajo na znanstvenih ustanovah v Ma- riboru. Zagrebu in Ljubljani. Toda, njihovo dosedanje de- lo je močno poseglo na kme- tijsko področje Gornje Sa- vinjske doline. V mnogih primerih odločilno. O tem govorijo tudi obra- zložitve za podelitev druž- benega priznanja mozirske občine, saj so profesorji dok- torji Dolfe Cizelj (Maribor), Ivan Šmalcelj (Zagreb) in Gvido Fajdiga (Ljubljana) sprejeli priznanje zaradi operativnega in strokovnega sodelovanja pri usmerjanju kmetij na tem območju, za izdelavo preusmeritvenih programov za veliko število kmetij, za izdelavo programa kmetijske pospeševalne služ- be v Gornji Savinjski doli- ni in ne nazadnje za strokov- no sodelovanje in pionirsko uvajanje ter izpopolnjevanje pašnokosnega sistema v Gor- nji Savinjski dolini. Njihovo znanstveno delo je rodilo izredne rezultate. Zato so v mozdrski občini uspeli doslej preusmeriti v tržno proizvodnjo več kot 460 kmetij, letos bodo pre- segh tržnjo proizvodnjo mle- ka 7 milijonov litrov, vpelja- li so perutninsko proizvod- njo, ki daje letno enajst mi. lijonov jajc ter en milijon kilogramov brojlerskega me- sa in še in še. Znanstveno delo v praksi je torej dobilo zasluženo priznanje. Cestitar mo? MB DOBRO JE VEDETI Če se mora kdo zdraviti z določenimi vitamini (na primer z vitaminom A), ni nujno, da uživa nepo- sredno zaželeni vitamin, temveč zadostuje, da dobi v telo tako imenovani pro- vitamin (substanco, iz katere nastaja ta vitamin) in organizem neposredno poskrbi, da iz te substan- ce v kratkem času prido- bi pravi in zaželeni vita- min. gt. 38 — 22. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 ekspedicija NEVARNA POT RAZISKOVALCEV Novozelandec sir Edmimd Hillai7 (I. 1953 prvi osvajalec Mont Everesta) bo vodil sku- pino 19 raziskovalcev, ki na- meravajo s čolnom na reak- tivni pogon raziskati 2.400 ki- tometrov dolgo pot od Ben- galskega zaliva do izvira reke Ganges. Poleg sina je s Hillaryjem še osem sonarodnjakov, Av- stralec in Indijci. Ekspedici- ja se bo najprej prepeljala s tremi gliserjd po Gaaigesu navzgor do mesta Džošimat, Katem pa se bodo povzpeli na 6.000 metrov visoki Narajan Parbat — Himalaja — kjer izvira Ganges. »Čolne bomo izkoristili do skrajnih meja njihovih mož- i>osti,« je izjavil Hillary novi- narjem v New Delhiju pred pričetkom potovanja. Člana posadke sta tudi John Hamil- ton, eden najboljših in naj- bolj slavnih voznikov reaktiv- nih čolnov, in Jiai Wilson, ki je vozil podroben čoln ekspe- dicije v San Kosi — Nepal — 1. 1968. Wilson je svoj čas Predaval v Novi Zelandiji in- dijsko filozofijo in religijo. Avstralec bo pot ekspedici- je snemal v bai-vah, pom^a- la pa mu bosta dva snemalca Indijca. Stroške potovanja so ocenili na 90.000 doldrjev. Film bo prikazal raznovrst- nost indijskega ozemlja in življenjsko pomembnost reke Ganges. »Radi bi se srečali s pra- vimi prebivalci indijskih va- si, spoznali in sodelovali v njihovih običajih, vendar nik- dar ne tam, kamor lahko pri- dejo turisti,« pravi Hillary. Koncem avgusta so trije mali čolni krenih na pot v Haldejd in teden dni so že preživeli v Sanderbansu, re- zervatu tigrov. Vse dni so preživeli na čolnih, da bi se i20gnil- napadom zveri. Potem, ko bodo zapluli v Ganges, bodo čohu ubraU ra- zlične smeri in se znova se- stali v Muktešvaru. Zatem bo »kompletna flota« krenila pro- ti Hardvaru, kjer se pravza- prav šele pričenja prava pu- stolovščina — borba z divji- mi vodami gornjega Gangesa. V dolini cvetja bodo preživeh sedem dni, zatem pa pričeli z vzponom na Narajan Par- bat. 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 38 — 22. september 1977 rokometaši v vodstvu MINERVA JE BREZ CELJANOV SLABA v III. kolu I. zvezne lige so številni privrženci roko- meta videli v dvorani Golo- vec ali pa pred televizijski- mi sprejemniki širom p>o Ju- goslaviji blestečo predstavo celjskih rokometašev in eki- pe niškega Železničarja. Bi- la je to igra, ki je najbolj- ša proi>aganda za rokomet: dinamična, akcijska, polna duhovitosti, močnih strelov na gol, sijajnih obramb vra- tarjev in kar je najvažnejše do popoldne mere fair. Tak- šnih tekem si samo še že- limo, oboji i>a so pokazali, kako se igra sodoben roko- met. Celjani so navdušili! Vsi so igraU dobro, med njimi pa je le treba izdvojiti nekaj po- sameznikov: Vukoje se je ponovno izka- zal kot strašni bombarder, Vlado Bojovič je imel ne- kaj izjemno svetlih trenut- kov, TomlČ je v drugem polča- su nekajkrat p>osredoval bra- vurozno, Pevnik je presenečal na čr- ti in Miha Bojovič je spet gradil igro, kot zna le on. Vsa pohvala pa gre tudi velikemu rokometnemu stra- tegu trenerju Slobodanu Mi- škoviču, ki je izvrstno vodil ^cipo. Celjani imajo po treh kohh štiri točke, v nasled- njem kolu pa gostujejo pro- ti novincu v ligi Proleterju v Zrenjaninu, ki je z dvema točkama trenutno predzadnji. S takšno igro, kot so jo Ce- ljani pokazah v zadnjih dveh kolih bi se tudi iz Zrenj ani- na morali vmiti vsaj s točko. Seveda pa je bo odvisno od igralcev samih, ki nasprotni- ka ne smejo podcenjevati, ampak dati vse od sebe. V republiški moški ligi je Minerva gostovala v Murski Soboti in praktično brez mla- dih Celjanov dosegla precej visok poraz. Šoštanj je bil tokrat prost. V republiški ženski ligi so v derbi sre- čanju pripravile presenečenje Velenjčanke, ki so doma vi- soko premagale Šmartno, TONE VRABL Slobodan Miškovič za seaaj izvrstno vodi prvo ekipo RK Celje. Fotot: F. BERK Eden izmed mnogih Pevnikovih plavalnih skokov v vratarjev prostor, ki se je ponavadi končal 2 žogo v mreži. ^ Foto: T. TAVČ.IR NA KRATKO PETER K/VrKiER, upravnik letališča v Levcu: »Šest članov naSega kluba je sodelovalo na .letalski balkaniadi' v treh bol- garskih mestih. V kategoriji »standardni razred« je Crt Rojnik osvojil 2. mesto iti s tem srebrno medaljo, v prostem razredu je bil Bogdan Litija četrti, sam sem bil šesti v aktrobatskem letenju, Branko Leskovšek pa je bil drugi med modelarji. To- rej šest Celjanov je dostojno zastopalo naše bane in se vTnllo z dobrimi u\Tslitvami ter dvema srebrnima medaljama.« XXX V ponedeljek se bo v Beogadu začelo državno prvenstvo v akrobatskam letenju, kjer bo iz Celja nastopil tudi Peter Kar- ner. Kot član državne reprezentance računa na visoko uvrsti- tev. Upravičeno! XXX v začetku oktobra bodo ob občinskem prazniku občine Ve- lenje odprli novo športno letališče v I.«jšah pri Šoštanju. Pri- stajalna in vzletna steza bo dolga 800 metrov ter asfaltirana. To bo drugo pravo športno letališče v Sloveniji za portoro- škim. XXX Ekipa TRIM TEAM v rokometu Je gostovala v Švici ter odigrala štiri tekme. Od tam so nam tudi poslali pozdrave, za katere se jim prav lepo zahvaljujemo. XXX SD »Tone Bostič« Iz Zidanega mosta je organizirala občin- sko prvenstvo, kjer je tudi /.magala s 1162 krogi pred Duša- nom Poženelom iz Rccice, Pivovarno Laško, Papirnico Radeče, Jožetom Ja\onilkom in Galanterijo (oba Rimske Toplice). Mod posamezniki je bil najboljši I.udvik Lavrinc Iz Pivovarne, ki Je nastreljal 332 krogov od 400 možnih. XXX Na veliikem strelskem tekmovanju v Postojni so zmagali Celjani v postavi Tone Pihlar, Ervin Seršen, Tone J^er in Jože Jeram. Uspešni so bili tudi med posamezniki, kjer je zmagal Jeram, Jager pa je bil tretji. Nov dokaz, kako dobri so celjski strelci! XXX Ob 50-lctnici tovarne nogavic Polzela je pri njih gostovala ljubljanska Olimpija in v nogometu premagala domači Parti- zan % 8:1. Strelec za domačine je bil Kodre, sodil pa je Go- leš iz Celja. XXX ObZTK in TKS Žalec sta pripravila občinsko sindikalno prvenstvo v rokometu in atletiki. V rokometu je med dvanaj- stimi ekipami zm-^^al SIP Šempeter, v atletiki pa je nastopilo 200 tekmovalcev, k,jer so bili med članicami in st. člani naj- boljši Sipovci, med člani jja tekmovalci Ferralita iz Žalca. XX s Na prvem rekreacijskem turnirju v rokometu v Žalcu je nastopilo pet ekip, zmagala pa je Minerva Griže pred Partiza- nom iz Prebolda. XXX Košarkarji Celja so gostovali v Karlovcu in premagali do- mačega željezničarja s 83;75. Najboljši so bili Polanec, Gole in Tone Sagadin. XXX V \'7:hodni SKL za članice je Celje doseglo dve zmagi in to nad Dravo v Ptuju ter doma nad Elektro iz Šoštanja. Tako so celjske košarkarice na pragu velikega uspeha, da se uvrstijo v zaključno republiško tekmovanje. XXX Od jutri do nede.lje bo v Škofji Loki 5. rally za državno prvenstvo, ki bo Istočasno štel tudi za republiško prvenstvo. Na skoraj 1000 km dolgi progi iosta nastopili tudi dve po- sadki iz Laškrga, in sicer FRANC SVATiN v s sovoznikom ALO.IZO^T BERGINCEM v kategoriji do 785 ccm in ADOLF BIDERMAN s sovoznikom ANOPiEJEM MAZGONO.M v kate- goriji do 1150 ccm. Srečno vožnjo! XXX Po tretjem kolu regijskega prvenstva v kegljinju vodi Na- raks pred Tomažlčem, C^ehovinom, V. Vanovškom, Brglezem, n. Vanovškom, Božičkom, Urhom itd. Zanji, četrti nastop bo v Preboldu na novem kegljišču. Zbrali: JOŽE KUZMA, KAREL JUG, TONE TAVC.AR, TONE JAGER in TONE VRABL ATLETSKI NOČNI foiliil^GVCtLJlI V sredo je bil na sta- dionu »Boris Kidrič« v Celju meddruštveni atlet- ski miting z udeležbo do- mala vseh najboljših slo- venskih atletov in atle- tinj. Zaradi hudega mra- za nismo bili priča \ r- hunsklm rezultatom. Vr sto zmag so tokrat pot-ru- li atleti in atletinje O. m pije, Triglava in PUji. Celjani, ki niso nastopili z najboljšimi tekmovalci, so pobrali 2 zmagi v žen- ski konkurenci (Plajhner na 800 m z 2:12.9 in Er- javčeva v metu krogle z 11.52m) in le dvojno zma. gr na 5.000 (Ukič 14:30.1 in Žuntar 14:37.5) v moš- ki konkurenci. Poskus AD Kladivar z nočno pri- reditvijo pa je vreden vse pohvale. Sicer so v za- četku popustile nekateri žarnice zaradi okvare v transformatorju. Nevšeč- nost je bila kmalu po- pravljena. Res je, da ni bilo dovolj luksov, ven- dar pa kar dovolj za te ke, skok v daljino in ne- katere mete. Zalnja noč na prireditev v Celju jt bila leta 1955 na celjski Glaziji ob priliki svečane proslave 10-letnici športa v svobodi, kjer smo pri- sostvovali lepi nočni re- viji celjsitega športa. Nočne prireditve bo kaza- lo v prihodnje prirejati ob toplih poletnih veče- rih, poskrbeti pa bo tre- ba tudi za močnejšo raz- svetljavo. Upajmo, da bo- do takšne prireditve vr- nile atletiki tudi več gle- dalcev, kot smo jih si- cer vajeni na prvenstve- nih tekmah. K. JUG atletika MLADI POKALNI PRVAKI Nova Gorica in Celje sta bili prizorišči letošnjega fi- nala pokalnega prvenstva SRS za mladince in mladinke. Dež in mraz sta bila spremljeval- ca tega tekmovanja. Kljub umetnim masam na tekaU- ščih in skakališčih v takšnih razmerah ni bilo mogoče de- monstrirati prave kvalitete na- stopajočih. To je boleče prav zaradi tega, ker bo na pod- lagi rezultatov na republiških finalih določena dvanajsteri- ca v posameznih disciplinah za zvezni finale, kjer se bo- do najboljši spoprijeli za na- slova državnih pK>kalnih prva- kov. Prav ta okoliščina greni ob dveh lepih zmagah v naši republiški štab prizadevnih at- letskih delavcev v Kladivarju. Primat v pokalnem repub- liškem prvenst^oi je v mladin- skih kategorijah ostal v ro- kah Kladivarja — pri mladin- kah dokaj prepričevalno s prednostjo 30 točk pred Olim- pijo, pri mladincih pa z do- kaj pičlo prednostjo 5 in pol točke pred vse bolj nevarni- mi mladimi atleti iz Novega mesta. V Celju, kjer so nastopile mladinke, z izjemo enega sa- mega spodrsljaja, je vse po- tekalo po planu. Nekatere di- scipline so prinesle celo več- je število točk kot je bilo pri- čakovati. Največ točk so Kla- divarju priborile metalke kro- gle (Erjavčeva, Završnikova z dvojno zmago in šribarjeva z 10. mestom) — kar 25, sle- dijo tekmovalke v teku na 800 m (Blatnikova, Bunderla s 1. in 4. mestom) — 21 točk, metalke diska (Erjavčeva s prvim in Završnikova s 7. me stom) — 18, tekmovalke , dveh štafetah 4 x 100 m (j in 7. mesto) — 17, tekmovali na 1(X) m (Ernestlova s 4. ij; Marjana Kopitarjeva z 8. me stom) — 15, Potekova in Lo, garjeva s 4. in 6. mestom 400 m — 16, Stančeva in Reg, nerjeva v skoku v daljino \ 6. in 7. mestom — 14, Kopj tarjeva na ovirah in štanče va v skoku v višino z 2. me. stom in 22 točkami, še veli, ko presenečenje 12 točk Ju, trškove s 1. mestom v metu kopja, pa je bila zbrana bera 152 točk. V Novi Gorici so se v liste zmagovalcev vpisali: Kolar } hoji na 5 km, kjer je dose gel nov republiški mladinski rekord s časom 24:10,6, Rol Kopitar z dvema zmagama na 400 in 110 m ovire C48,9 iii 15,0) in Zirovec v skoku ob palici s 4 metri! Skok ob ^ lici je bila paradna discipli. na Celjanov, kjer so slavili trojno zmago, pa še Les je bil odličen peti. K uspehu mladincev velja še posebej omeniti odličnega Orožma 7 metu kopja in krogle, pa še dobre uvrstitve Ocvirka 7 hoji na 5 km, Račečiča in Ar- zenška v teku na 1.500 m (1, in 5. mesto), skakalca Horva- ta v daljino in Strožerja 7 višino, skakalcem v skoku ob palici Klakočarju, Topoletu is Lesu za 2., 3. in 5. mesto, pa Vrstovšku za 5. mesto v metu kladiva. Kladivar je zmagal z 235 točkami pred Novim me^ stom z 229,5. K. JUG nogomet TOKRAT PORAZ VELENJČANOV 1:4 v nadaljevanju prvenstva v II. zve2aii ligi, republiški no- gometni ligi in občinskem pr- venstvu v Celju v malem no- gometu je precej novosti. Ve- lenjčani so na gostovanju v Novem Sadu sicer pokazali dokaj dobro igro v prvem polčasu, pozneje pa so po- pustili in doživeU prvi obču- ten poraz 1:4. Poročevalci pravijo, da bi lahko novinec v II. ZNL dosegel boljši re- zultat, toda v napadu so Ve- lenjčand še vedno neučinko- viti. Edini zadetek je dosegel Rusmir iz 11-m. Trenutno so Velenjčani petnajsti s petimi točkami. V prihodnjem kolu igrajo doma proti Dinamu iz Vinkovcev. V Novem Sadu so se Ve- lenjčani predstavili v nasled- nji postavi: Lazič, Bracanovič, Gašič, Rusmir, Hudarin, Jo- vičevič, Kolonič, Vugrinec, Kustudič, Bešvir in Kranjc. V republiški nogometni ligi so v tretjem kolu nogometa- ši šmartnega ponovno s si- gurno igro osvojili točki. Pre- magali so selekcijo Severne Primorske 2:0. Strelca Pod- vratndk in Hren. S tem so ponovilo dokazali, da so zrela ekipa, ki je pravočasno vklju- čila v svoje vrste mlade. V nedeljo bodo igralci šmart- nega, ki trenutno vodijo na tablici republiške Hge, v der- biju kola igrali v Ljubljani proti Mercatorju. Nogometaši celjske selekci- je so doma na težkem terenu pred komaj 80 gledalci igrali neodločeno 0:0 proti selekciji Obale iz Izole. Gostje so pre- senetili z dobro igro in tako ponovno dokazali, da so za Celjane neprijeten nasprotnik. Toda omeniti moramo, da je bila igra precej boljša od zadnje predstave celjske se- lekcije. Zal pa so mladi ig- ralci še vse preveč neizkuše- ni, da bd izkoristili številne priložnosti za zadetek, škoda, da Marjan Dobrajc ne vadi redno, kajti njegova odsot- nost se v moštvu pozna. To- da odločitev vodstva kluba, da igrajo samo tisti, ki redno trenirajo, je tudi pravilna. Ce- ljani so s tremi točkami še- sti. V prihodnjem kolu gostu- jejo proti Severni Primorski. Tretji predstavnik celjske re- gije v republiški ligi — se- lekcija Slov. Konjic in to mo- štvo Uniorja je doma v sre- čanju proti Železničarju iz Maribora prekinilo srečanje. Vse prehitro je prišlo do ne- redov na nogometnem igri- šču. V prihondjem kolu Unior gostuje proti Iliriji v Ljublja- ni. Igralci Uniorja so z eno samo tekmo deseti. Zelo zanimivo postaja tek- movanje v občinski ligi ma- lega nogometa. V .drugem kolu so biU doseženi nasled- nji rezultati: Aškerčeva — Šentjur 2:0, Grofija — Taborniki 2:2, Ga- berje 39 — Železarna 3:2, Pi- gal — Gaberje 50 2:1, Podgor: je — Celeia 5:5 in Faraoni — Privatniki 5:1. Po drugem kolu: Pigal in Gaberje 39 4 točke. Grofija in Faraoni 3, Gaberje 50, Že- lezarna, Celeia in Aškerčeva po 2, Taborniki in Podgorje 1 ter Šentjur in Privatniki brez točke. J. KUZMA MEDOBČINSKA KOŠARKA v nadaljevanju medobčinske košarkarske lige Žalec so med ted- nom odigrali v članski ligi M. in 12. kolo. Rezultati: Šempeter — Zlatorog 70:91, Kovinar — Prebold 95:74, Glin — Gradiš 54:60, Elek- tra — Garant 20:0, Prebold — Šempeter 85:C1, Zlajtorog — Železarna 94:93, Žalec — Elektra 47:49 in Garant — Glin 20:0. PREJELI SMO: AMD LAŠKO Prejeli smo pismo predsed- nika športne komisije pri ."VMO Laško Adolfa Biderma- na, ki med dmgim piše: »Ob prebiranju lista Novi lednik, ki je glasilo občiu celjske regije opazno, da se vsaj glede športnih vrstic vse preveč piše le o športni aktiv- nosti celjskih .športnikov, do- či.mer so ostale občine odnos- no športniki ostalih občin po- stavljeni ob stran. Mnenja smo, da bi se v Novem ted- niku moralo najti več prosto- ra za šport (vsaj še pol stra- ni).« Iskrena hvala za pismo, ki ste nam ga poslaJi tovariši, ki delate v AMD Laško. O ostalih stvareh pa samo to- liko: o športnih dogodkih v Laškem pišemo ravno toliko, kot se tam športnega dogaja. Ta,ko smo dokaj obširno pi- sali o celotni športni politiki v laški občini (prof. Karel Jug), o karateistih, šahu, strel- cih (redno poročata Lavrinc in Jagar), delu ŠSD (prof. Karel Jug) . . . 2al nimamo iz laške občine rednega oziroma stalnega dopisnika, ki bi skr- bel za kontinuirano poroča- nje. Nekaj poskusov smo opravili (Lavrinc, Košir in še kdo), vendar so s časom usahnili, saj se niso povsem prilagodili našim zahtevam po TOČNI in HITRI oddaji ma- terialov. To pa je za radio in tednik zelo pomembno. Ko- gar je kaj zanimalo ali je imel kaj povedati, se je ogla- sil pri nas v redakciji in vse smo uredili na obojestransko zadovoljstvo. Zadnji primer so karateisti. Torej, veseli smo bili vašega pisma, še bolj pa bomo vašega obiska. Velja? In še to; smo edini med regijskimi in lokalnimi časni- ki v Sloveniji, ki imamo vsak teden v časniku CELO STRAN ŠPORTA (ta se pojavlja tudi na drugih straneh ta v dru- gih rubrikah!) ter v radiu takšen prostor, kot tudi nih- če. Kot urednik športa bi že- lel še več prostora, saj je športna dejavnost v celjski regiji (osem občin!) tako raz- vejana (kvalitetni šport, SŠD; sindikalni in rekreacijski šport, šport posameznih ljubiteljskih društev itd.), kot malokje. Vendar bodimo realni in ne zaiitevajmo preveč, saj navse- zadnje pa le nismo športni časnik, ampak časnik za vse strukture in vsem strukturam je treba zadovoljiti. Verjetno se boste s tem strinjali. Si- cer pa — vabilo je dano, obi- ščite nas. 7X)NE VRABL gt. 38 — 22. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 LOKROlfEC-DOSROVA: 30 LET GASILSTVA Gasilsko društvo Lokrovec — Dob- rova praznuje letos 30-letnico obstoja, pruštvena kronika govori, da so bili v tem času na območju, kjer deluje društvo, naslednji požari: 26. 1. 1949 — Požar pri Andreju Hropotu na Lahovni je uničil gospo- darsko poslopje, v katerem je bilo tu- di stanovanje. Ogenj so opazili ob 12. uri. Gasilski avto Tatra je odpeljal 5 gasilcev (šofer Franc Lednik) iz ga- silskega doma ob 12.15 na Laliovno. Oddaljenost 3 km {>o zelo slabi, delno gozdni cesti. — Ob prihodu 12.30 je gospodarsko poslopje že toliko gorelo, da se je sesul strešni stol. Okrog 12 ljudi je nosilo vodo iz 150 m oddalje- nega vodnjaka. Gasilci so preprečili širjenje požara na spodnje prostore in obvarovali stanovanje. Zgorela je streha, ogrodje, uta, živinska krma, kmetijsko orodje, skedenj z žitom m druge nepremičnine. Vse nezavarova- no. Četa se je vrnila ob 14.30. 27 . 3. 1949 — Gozdni požar v gozdu Martina Lednika, Lokrovec 6. Prijava požara ob 11. uri. Gasilci odšli z avto- mobilom in motorno brizgalno. Gorelo 600 kv. m mladega gozda. Požar so zadušili in preprečih razširitev. Na požarišču 9 gasilcev. Gasili so z ve- jami in motorno brizgalno, odvzem vode iz potoka. Vrnili so se ob 12.30. 30. 6. 1950 — Požar pri Maksu Dim- cu-OcvIrku na Dobrovi. Požar j avl jen ob 20.30. Na požarišču 16 gasilcev iz Lokrovca, 84 ur. Gorelo gospodarsko poslopje. Rešili živino in obvarovali sosednje zgradbe. 28. 7. 1955 — Požar na Dobrovi. Po udaru strele je začel goreti s slamo kriti kozolec last Marije Majcen-FIiso- ve. Ostrešje je bilo že delno v plame- nu. Gasilci so požar pogasih in rešili vozove, orodje in iz treh stav pšenično kla.sje. Na pKJžarišču so bili gasilci iz Lokrovca (8), Ostrožnega, Gaberja in Celja. 25. 6. 1957 — Požar na gosp>odar- skem poslopju Marije Lednik, p. d. Tonič. Med gašenjem močan naliv, ki je pomagal gasiti in rešiti komaj 4 m oddaljeno gospodarsko poslopje sose- da Jezemika. Sodelovali so gasilci iz Ostrožnega in Ba»bnega. Uspešno so po- magali vašcani, nekdanji gasilci in re- šili milijonsko vrednost, 25. 3. 1960 — (Gozdni požar v Lok- rovcu, v gozdu Franca Golavška. Pri- java pK)žara ob 16.15. Požar je bil po- gašen in ni nastala večja škoda. 1963 — Na občnem zboru poroča po- veljnik, da je prišlo do požara na nji- hovem rajonu. Gorelo je gospodarsko poslopje Maksa Dimca p. d. Ocvirka. Gasilci iz Lokrovca niso sodelovali. Požar iz Lokrovca ni bU viden, obve- stila pa tudi niso dobili, pa tudi pre- voznega sredstva nimajo. Na občnem zboru so zaradi tega padale ostre Itri- tike. 22. 7. 1972 — Poročilo o požaru na- da je gorel Mastnakov kozolec v Lokrovcu. Lastnik Ivan Veternik, Lo- ^vec. Vzrok ix>žara je udar strele. Pogorel je del ostrešja, škoda 5000 din. Požar opažen ob 13.30, gasilci pri;^li požarišče ob 13.40. Gasilo 14 gasil- cev iz Lokrovca. FRANJO MAURER V ZVEZI Na celjskem območju se je ponovno pojavila ušivost, predvsem med šolskimi in predšolskimi otroci, gotovo pa tudi v njihovih družinah. Gre za glavno uš, za katero smo že več let mislili, da smo jo zatrli. Pustimo vzroke in ukrepajmo. Z začetkom novega šolskega lela smo začeli ugotavljati, da so se uši ponovno pojavile. Ker ušivost zajema šole, vzgojno varstvene ustanove in družine, jo bomo lahko uspešno ^zatrli le s skupnimi priza- devanji omenjenih ustanov, staršev in zdravstvene službe. Osnova za preprečevanje in zatiranje ušivosti je še vedno redno pranje glave z odgovarjajočim šamponom, vsaj enkrat tedensko. Znak za morebiten pojav ušivosti je močno srbenje glave. Ce pregledamo la- sišče te osebe, najdemo 2—5 mm dolge žive uši, temne barve ali njih jajčeca — svetle gnide, ki so prilepl.jene ob korenu las in jih s potegom s prsti ne moremo odstraniti. Kako ukrepamo ob pojavu ušivosti? Ce pri otroku ali drugem družinskem članu najdemo uši ali g^nlde postopoma sledeče: — takoj pregledamo lasLsče vseh družin- skih članov — namažemo lasišče vsem, kjer so bile najdene uši ali gnide — istočasno razkužimo vso posteljnhio z prekuhavanjcm — če je oboleli šolar ali v vzgojno varstve- ni ustanovi, o pojavu obvestimo ustano- vo, da se izvede kontrola lasišč tudi tu. Kako in s kakšnimi sredstvi opravimo razuševanje? Zelo uspešno sredstvo je tekočina ZOlo benzil benzoat, ki jo dobite v vsaki lekar- ni. S tekočino se namaže lasišče, drugi dan se glavo opere. Cez teden dni se po- novno pregleda lasišče in po potrebi po- stopek ponovi. Ce se istočasno opravijo vsi ukrepi ob drugem pregledu ni najti uši ali živih gnid, ker sredstvo deluje tu- di na gnide. Kadar te tekočine ni na razpolago lah- ko razuševanje opravimo t prašenjem gla- ve z »Pitroidom« ali z mazanjem z na- vadnim petrole.jem. Obe stvari delujeta le na žive uši, zato je nujno postopek večkrat ponoviti. Mislim, da smo dokončno preboleli čas, ko so nam bile uši kot sramota, še ved- no je pa znak slabega higienskega »tanja, če ušivosti ne bomo odpravili in jo bodo od nas aU naših otrok dobili drugi. Center socialna medicina In higiena Celje Služba za higieno in epidem. Vst. Elizabeta Knimpak Kljub vedno priljubljenim kombina- cijam kril in bluz, je obleka vendarle ti- sto oblačilo, ki si ga ženska kdaj pa kdaj zaželi na novo. Seveda so lahko obleke čisto praktično in športno dnevno obla- čilo, ki se nosi od jutra do večera. V novi jesenski modi so že takšne. Največ- krat so sešite iz enobarvne tkanine (vol- nenega žoržeta ali jerseya) in dopolnjene z živobarvno obrobo ali patchworkom. Bordure lahko potekajo na vseh šivih, predvsem pa na ovratniku, zapestnikih in žepih. Kroji jesenskih oblek so nekoliko ohlapnejši, udobnejši. V krilu so skoraj vedno rahlo nagubane in široke, poleg nizko vstavljenih rokavov je spet zelo pri- ljubljen tudi raglan kroj. Značilni so tudi žepi, bodisi všiti ali našiti, še tako široka linija pa je v pasu vedno stisnjena, tako da oblikuje žensko postavo. Ml IN UREJENOST 2ena se danes lahko prilagaja modi. Od čevljev, obleke in frizure. Današnja moda nudi sleherni žend vrsto kombinacij. Krila so postala daljša. Noben modni kreator si ne dovoli več diktirati dolžine na centimetre. Vse je postalo svo- bodnejše! Pri frizurah vidimo isto. Tudi tukaj do- bimo lahko frizuro za svoj tip obraza, že- ne gladkih las sd želijo kodre, tista pa, to ima naravno skodrane, a si želi imeti glad- ko »i>až« frizuro. Vabljivo je vedno tisto, kar sama nima. V preobratu od kratko striženih las do- minira zdaj nova modna linija lasne dol- žine, ki lahko seže do hrbta; pokriva ušesa in zajema tudi kratke lase, ki živo padajo. Primemo k voliunnastim oblekam sodi tudi sorazmerna frizura. Za prihajajočo jesen in zimo 1977/78 je predstavila Nacio- nalna zveza frizerjev iz Amerike novo fri- zuro »Ujeti sončni žarki v zimskih laseh.« Tako dajemo poudarek na sončne lase. Zato je frizura »Ujeti sončni žarek« daljša, mehkejša in živahnejša. Izraža potrebo po življenju in gibanju! Spet prihajajo v ospredje lasni izvlečki v toplih, staro zlatih, rjavkastih in srebm- kastih odtenkih (ki nas nedvomno spomi- njajo na sončne žarke). To delo pa mora biti vsekakor strokovno opravljeno, da os- tanejo našd lasje zdravi. 2ena bo v tej frizuri doživela poseben sijaj in občutek nove vitalnosti. GIZELA ŠUEJBEK Zadnjič smo zapisali, da se hladni dnevi že bližajo, no, samo teden dni je minilo, pa so že tukaj. Zato vas danes vabimo v Veleblagovnico T — točneje, na oddelek ženske konfekcije, kjer so vam pripravili bogato izbiro toplih oblačil za sveže jesen- ske dni, pa tudi že za zimo boste lahko marsikaj primernega našli. Sicer pa, kaj bi na široko govorili, tehle nekaj posnet- kov naj vas privabi na oddelek ženske kon- fekcije in veleblagovnica T vas bo tudi tokrat rešila skrbi. 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 38 — 22. september 1977 ŠOLARJI PIŠEJO Nova rubrika v našem tedniku. Pravzaprav ne, saj smo že doslej pri- spevkom, ki so jih pošiljali v naše uredništvo člani novinarskih krožkov v osnovnih šolah in drugi učenci ter dijaki srednjih in strokovnih šol, na- menjali največjo pozornost. Odslej je novo le v tem, da bomo te zapise ob- javljali pod eno rubriko. Tako jih bos- te laže našli, in jim tudi bolje sledili. In še nekaj — novinarskim krož- kom v osnovnih šolah bomo skušali pri delu pomagati. Z obiski, razgovori, nasveti in podobno. In če kdaj kak- šnega člana te novinarske skupine v osnovnih šolah zanese pot v Celje, bomo veseli, če nas bo obiskal. Ob uvedbi nove rubrike v našem tedniku si želimo le to, da bi bila vedno polna, da bi bila zrcalo dela otrok v osnovnih šolah, pa naj bo to pri rednih šolskih obveznostih ali iz- venšolskih dejavnostih. Otrokovo živ- ljenje pa je tudi sicer dovolj pisano in bogato, da bi gradiva za pisanje ne smelo nikoli zmanjkati. Zato, pogumno na pot in peresa ter svinčnike v roke. Pišite o svojem delu in življenju v šoli, zunaj nje in doma, o dogodkih s športnih In drugih igrišč, o nastopih itd. Kaj bi naštevali! Pišite! Pošljite tudi kakšno risbo, fotografijo. UREDNIŠTVO BLIŽA SE REFERENDUM Kaj pomeni beseda referendum? Mnogi je ne voznajo. Nekateri tudi mislijo, da ni v njihovo korist. Doslej sta bila v konjiški občini že dva refe- renduma, in 25. septembra bo tretji. Prvi referendum je bil 1968. leta. Takrat v Vitanju ni bilo 50 "/o glasov »ZA«. Navzlic temu so pričeli graditi novi trakt šole s petimi učilnicami. Zdaj, ko je zgrajen, so vsi ljudje vese- li, da njihovi otroci hodijo v tople, čiste in prijetne učilnice. Na drugem referendumu so tudi Vitanjčani v večini glasovali »ZA«. Na- črt je predvideval, da bi do 1977. leta zgradili zdravstveni dom, mrliško veži- co, bencinsko črpalko, položili asfalt na cesto, uredili športno igrišče ter telovadnico. Medtem so cene nenehno naraščale, denarja pa je bilo malo. Zato je Vitame do letos dobilo le zdravstveni dom, bencinsko črpalko, asfalt na cesti do Fužin ter igrišče, ki še ni povsem urejeno. Dne 25. septembra bo tretji refe- rendum. V načrtu je gradnja telovad- nice, ki je zelo potrebna. Toda, učen- ci se bojimo, da mnogi ne bodo za ta objekt, ker se nekaterim zdi, da je dovolj, če otroci telovadijo doma na njivah, če pa se ozremo v ostale več- je kraje v občini, bomo videli, da še samo v Vitanju nimamo telovadnice. Učenci sedmega in osmega razreda vemo, da v novi telovadnici sedaj, ko smo še v osnovni šoli, ne bomo telo- vadili. Toda, kot mladinci, bomo tudi pozneje lahko telovadili v lepih in primernih prostorih nove telovadnice. V obdobju tega samoprispevka bi radi premestili veterinarsko ambidan- to, ki je v Vitanju zelo potrebna. Zgradili bi otroški vrtec, napeljali vodo v Zg. Brozen, postaviti transformator v Doliču in na Paki, uredili mrliško vežico, popravili kulturni dom ter ure- dili sejmišče. Zato vabimo vse, da 25. septembra glasujejo »ZA« v svojo korist. Kajti le tako bomo dobili tisto, kar nujno po- trebujemo. In tako ne bo nikomur žal denarja, ki ga bo prispeval. Tudi Vita- nje bo lepo urejeno in bo imelo tisto, kar potrebuje! MARJANA LAZNIK, novinarski krožek Osnovna šola Vitanje POHOD NA BOHOR v počastitev praznika šmarske ob- čine so mladi v Kozjem in drugih krajih pripravili veliko delovnih akcij. Tudi v Podsredi so bili razgibani. Ta- ko so mladinci za ta dan organizirali dvodnevni pohod na Bohor. Vsi, ko 90 se ga udeležili, so bili srečni in ostal jim bo še dolgo v spominiA SILVA IN BRIGITA novinarski krožek Os. šole Kozje TUDI TABORNIKI Za praznik občine Šmarje smo tudi taborniki pokazali, kaj zmoremo. V Kozjem smo imeli tabor z dvodnevnim taborjenjem. V tekmovanju v signalizaciji je zrna. gala ekipa OZV iz Rogaške Slatine, drugi so bili taborniki iz Slovenskih Konjic. Ti dve ekipi sta se pomerili tudi z nočno signalizacijo. Zmagali so taborniki iz Konjic. Naslednji dan smo imeli še tekmo- vanje v lokostrelstvu. Tudi tu sta se najbolje izkazal, ekipi iz Rogaške Sla- tine in Slovens!zih Konjic. VESNA KODRIČ Novinarski krožek ' Os. šole Kozje POMENEK Z BORCEM Srečali in Dogovarjali sta se z Iva- nom Belincem, nekdanjim borcem Bra. čičeve brigade, ki je 9. septembra 1944. leta osvobajalo Kozje. »Brigada ie bila tedaj na Veterni- ku. Nemci so držah Kozje. Da bi oce- nili položaj, ie komandant brigade poslal na pot izvidnico. V njej sem bil tudi jaz. Dva sta šla spredaj, trije zadaj. Bližali smo se nevarnemu me- stu. Tovariša, ki sta hodila prva, sta bila že iz gozda, ko zaslišimo »halt«. Se preden sta se lahko pripravila na strel, so ju Nemci prijeli. Kmalu za tem smo slišali strele. Vedeli smo, da sta naša tovariša mrtva. Globoko nas je prizadelo. Tihi in nemi smo se vrnili na Veternik, kje je komandant zaskrbljeno poslušal naše poročilo. Ta dogodek mi je iz tega časa ostal v najglobjem spominu.« VIDA SIKOŠEK ZDENKA KUKOVIČ, novinarski krožek Os. šole Kozje TEMELJNI KAMEN ZA ŠOLO Praznik šmarske občine smo poča- stili ttsdi Bist.ričani. Devetega septem- bra je namreč Ana Kostanjšek, Titova sestrična, položila temeljni kamen za novo osnovno šolo. Po končanem programu smo se odpravili domov srečni in veseli, ker smo dočakali dan, ko bodo tudi v Bistrici ob SMi začeli graditi novo šolo SILVA KRIVEC IN ANICA CAGLIČ Os. šola Bistrica ob Sotli POLAGANJE ASFALTA Za praznik šmarske občine so v Kozjem asfaltirali razne dele ceste. Asfalt so polagali na trgu pri spome- niku, na parkirnem prostoru, pred samopostrežno trgovino, na dvorišču pri Hmezadu in pri šoli. Asfalt so vozili iz baze v Pirešici. BOJAN GRADIŠEK Novinarski krožek Os. šole Kozje RAZSTAVA GOB že kar na začetku novega šolskega leta je na šoli začel delovati biološki krožek. Sestavili smo program dela, ki ga bomo med letom še dopolnjevali. Ena izmed nalog je bila tudi razstava gob, ki smo se je takoj lotili. Odšli smo v gozd, kjer smo pobiror li vse gobe, ki smo jih našli: užitne, neužitne in strupene. V šoli smo jih potem opremili s potrebnimi podatki in jih razstavili Zanimivo je, da fe ena izmed gob v šoli vskalila. Vsi smo bili na to zelo ponosni. Razstava je bila odprta do 13. sep- tembra. Mislim, da je uspela, saj si jo je ogledalo veliko ljudi. MILENA LUPSE novinarski krožek Os. šola Lesično KAJ PA NASA SOLA? Že nekajkrat smo čitali v Novem tedniku, da ste mno- gim pomagali, če se jim je godila krivica. In ker smo zdaj mi na tem, v^ prosimo za pomoč. Torej k zadevi. Gre nam- reč za šolo, tu na Lepi nji- vi. Leto dni je že, odkar so zaprli šolo, ker je dotrajana. Rečeno pa je bilo, da bodo takoj zgradili novo. Sicer pa že nekaj let plačujemo samo- prispevek tudi zanjo. Toda, šole gradijo v dru^ krajih naše občine, za našo pa pra- vijo, da ni denarja. Zdaj se vozijo naši otro- ci v 7 km oddaljeno Mozirje. Vozijo se v pretesnem kom- biju. Na Lepi njivi pa bomo zaradi tega, ker nimamo šole, ostali brez prostora za druž- beno dejavnost. Zatorej vas prosimo, pri- dite, zvedeli boste še mnogo več. Mi pa bi radi slišali le resnico, kako bo z našo šo- lo. Lep pozdrav in na svidenje! MARICA STROPNIK, Lepa njiva 89 UREDNIŠTVO. Prav ste ugotovili, mnogim so prav ta naša »pisma« odprla pot za rešitev takšnega ali drugačne- ga problema. To .je naša po- moč, ki ,)o znajo ceniti vsi, ki so jo spoznali. Teh pa ni malo. Zato .je tudi vselej do- volj prispevkov za to rubri- ko. Najprej to. Ce bi bili na vašem mestu, bi prijeli za je- zik tistega, ki vam .je v pri- pravah na referendum za pr- vi samoprispevek v mozirski občini obljubil da pride vivša šola takoj na vrsto. Sicer bomo tudi mi terjali odgovor na to vprašanje in prosili odgovorne, ki upravljajo s sredstvi občinskega samopri- spevka, da poveda kako je s tem. Sicer pa lahko zapišemo. da se odgovorni na občini zavedajo vašt^ga problema. In ne samo vašega. V takšnem položaju, kot ste iia Lepi njivi, je šc nekaj šol. O njih je govoril tudi predsednik občinske skupščine IVlozirje, Franc Šarb, ko je v okviru prireditev za praznik mozir- ske občine polagal temeljni kamen za gradnjo nove os- novne šole v Gornjem gradu. Tedaj je med drugim omenil tudi vašo šolo (njegov govor bomo v celoti posredovali v sredo, 28. septembra ob 8.45 uri na valovih Radia Celje, (in ugotovil, da je sredstev v prvem samoprispevku za ta dela premalo. Zato je opo- zoril na nujnost' drugega sa- moprispevka, Id bi pa naj zajel tudi vašo šolo. Sicer pa, ne glede na to, bomo prosili za »uradno« tol- mačenje tega vprašanja. Vaše vabilo za obisk smo sprejeli. In khialu na svidenje! SE ENKRAT: »LASTOVKE SO SE MORALE UMAKNITI HISI«, »S KOLOM NA PTICE«, »UČITELJI- CA IN LASTOVKE« To SO naslovi, ki so razbu- rili krog bralcev slovenskih časopisov: Večer, Novi ted- nik in Nedeljski dnevnik (do- pisniki L. O., novinar Tone Vrabl in I. šarfer). Ne bi navajala vsebine omenjenih člankov, prav ta- ko ne bi omenjala še ostalih prispevkov, ki so bili objav- ljeni kot odmev v časopisih, ker so vsi povzetek dopisni- ka L. O., ki pa je bil s svo- jim poročanjem zelo tisno- stranski in neobjektiven. Celotno zadevo je raziskal sodnik za prekrške v Žalcu in 6. 9. 1977 je občinsko so- dišče v Žalcu izdalo odločbo št. P-1590/770 o prekršloi in I>od točko II. citiram: »Postopek o prekršku zo- per obdolženo DOBOVICNIK Hildo, učiteljico, stanujočo Vinska gora 40 zaradi pre- krška po čl. 11. tč. 8. Zako- na o prekrških zoper javni red in mir se ustavi zaradi pomanjkanja dokazov. Utemeljitev: (stran 3., 14. odstavek) Na podlagi člena 175 tč. 5. Zakona o prekrških je bil postopek zoper obdolženo ker ji očitanega prekrška ni bilo moč dokazati. Lz deja. nja oz. iz opisa dejanja p, M. Žalec pa niti ni razvidno, da bi Dobovičnikova bil^ predlagana zaradi preTcrška napeljevanja. Ravno tako ij opisa dokazov, pa je delave^ milice opisal, da je Dobovii, nikovo tudi izprašal, ter da je povedala, da njen brat Pungartnik Franc je resnič- no storil opisano dejanje, tei da se je k temu dejanju od- ločil sam brez njene vedno- sti, še manj pa, da bi ga k temu nagovarjala.« Večina ljudi je žal nased- la neobjektivnemu poročanju in me krivično obsodila kot človeka in še bolj kot uči. teljico. Ob koncu se vpra- šujem, zakaj ni bilo k me- ni nobenega vašega novinar- ja, da bi se prepričal o res- ničnosti prispevkov, ki ste jih objavili. Na ta način bi laliko do- dobra spoznali, da je v borbi za resnico nujno potrebno slišati in videti še drugo plat medalje. HILDA DOBOVICNIK UNION: 22. 9. še italijan- ski barvni film »Nedolžni« od 23. do 26. 9. ameriški barvni film »Poziv na večerjo z umorom« od 27. 9. dalje ameriški bar\-ni film »Kam. per John« METROPOL: 22. 9. še ita- lijanslci barvni film »Mož z imenom Trinita« od 23. do 25. 9. indijski barvni film »Bidai-zbogom« od 24. 9. da- lje ob 16.30 uri jugoslovan- sld barvni film »Vlak v sne- gu« od 26. 9. dalje ameriški barvni film »Malo mesto v Teksasu« DOM: 22. 9, še ameriški barvni film »Uživaj življenje Jerry« od 23. do 26. 9. ame- riški barvni film »Mož iz doline« od 27. 9. dalje jugo- slovansko-nemški barvni fi- lm »Old Shaterhand« Četrtek, 22. septembra ob 19.30 ari »Orlandova smrt« — gostovanje sioilskega lutkovnega gledališča Opero deo I»upopo. Za izven abon- ja Petek, 23. 9. ob 17. in 19.30 uri F. X. Kroetz: »Moška za- deva« — gostovanje v Ptuju, IZNAJDLJIVI FANTJE Takšnih prizorov na celjskih ulicah Je malo. Pa Je škoda. Lahko bi jih bilo več. Ti trij« fantiči so zbrali nekaj odpadnega materiala, ga naložili na voziček tn ha,td k Odpadu. Na račun odpadnega papirja, lepenke in podobnih reči lahko tudi nekaj zaslužijo, če seveda vse to spravijo v prave roke. Zaslužek na račim takšnega dela, takšnega zbiranja odpadnega materiala, se prileže zlasti zdaj, na začetku šoLskega leta. Pa tudi med letom, ko je treba varčevati za šolske izlete in za uresničitev drugih želja. MB gt. 38 — 22. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 38 — 22. september 1977 gt. 38 — 22. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 po ljudski republiki mongoliji TITO JE SIMBOL DOBROTE, PRAVICE, POŠTENJA Zapisal sem že, da smo s>e nekega dne odpravili z avto- busom v šestdeset kilometrov oddaljeno mesto Terelž, kjer je tudi sanatorij z zdravilno vodo. Terelž leži stisnjen med hribe, z vzliolne strani pa ga omejuje voda, približno tako široka in globoka kot naša Savinja. Vije se med idilično pokrajino, obraslo z orjašld- mi drevesi m nemogoče je opisati sprehod ob reki. Pre- pričan sem, da bi tu imeli ri- biči pravi raj, saj rib kar mrgoli v vodi, jih pa nihče ne lovi. Od Tuje sem potem izvedel, da se z ribolovom v Mongoliji na sploh izredno malo ukvarjajo. Ob sprehajanju ob vodi sva s kolegico nenadoma prišla do manjšega naselja jurt. Jurta je nekakšen šotor okro- gle oblike in je ena največjih značilnosti Mongolije. Še da- nes večina Mongolcev prebiva v jurtah tako pozimi kot po- leti. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da so Mongolci dol- ga leta živeli nomadsko živ- ljenje in jim jp bilo nesmisel- no zidati hiše- Pred eno izmed jurt so ss igrali trije simpatični, od son- ca zagoreli Mongolčki, stari kakšnih pet, šest let. Ko so naju zagledali je eden izmed njih hitro stekel v jurto in ta- koj za tem je ven prišla žen- ska, nato pa spet izginila v notranjost. Med tem sva s prijateljico že prispela do ostalih dveh fantkov, ki sta naju zvedavo ogledovala. Po- zdravila sva po slovensko ter jima ponudila čokolado in žvečilno gmno. Kmalu so iz jurte prišli vsi člani družine, oče, mati, stari oče in stara mati ter fantek, ki je starše obvestil, da prihaja čuden obisk. Pozdravili smo se, na- to pa se nekaj časa smehljali drug drugemu. Z roko je po- tem družinski poglavar poka- zal, naj vstopiva v jurto, ob tem pa se postavil na levo stran vhoda, tako da sva v jurto vstopila na desni. Na prvi pogled je bilo opaziti, da so notranjost na hitro ure- dili, potem ko je sin povedal, da prihaja obisk. Naenkrat se je na mizi pojavilo pecivo, podobno našim »krofom«, ki je bilo izredno okusno. Zgo- dilo pa se je tudi tisto, česar sem se najbolj bal. Ponudili so nama kumis, kobilje mle- ko, ki je mongolska nacional- na pijača. Podobna je jogur- tu s to razliko, da vsebuje al- kohol, ki ga kaj kmalu čutiš. Ponudeni kumis pomeni, da te gostitelj spoštuje in hudo razočarani bi bili, če biponu- deno pijačo zavrnil. Kljub predsodkom sva s prijateljico zajela zrak in naredila dva dolga požirka. Moram prizna- ti, da mi ni bilo žal- Kumis je izredno okusna pijača. Družinski poglavar naju je ves čas nekaj spraševal, žal pa se nismo razumeli med sa- bo. Povedala sva le, da sva iz Jugoslavije in naenkrat so vsem zasijale oči. Pričeli so izgovarjati Titovo ime. Trije Mongolčki pa so pričeli na glas vpiti TITO — CEDEN- BAL, JUGOSLAVIJA — MON- GOLIJA. 2e čez nekaj minut so se pred jurto najinega gos- titelja zbrali menda vsi pre- bivalci iz naselja in vzklika- nju TITO — CEDENBAL ni bilo ne konca ne kraja. O ob- čutkih, ki so naju spreletava- 11, menda ni potrebno pisati. Mod vaščane sva razdelila vse cigarete in poslovili smo se, še pred tem pa so naju založili s pecivom. Pa še to: Ko sva odhajala iz jurte, sva opazila, da se je gostitelj postavil na desno stran vhoda, tako sva ven šla po levi. Tudi to namreč zah- teva vljudnost, predvsem pa njUiov dolgoletni običaj. (dalje prihodnjič) PIŠE JANEZ VEDENIK Ni vse zlato, kar se svetli, ni vse okras, kar (doT visi. Prišel je povsem nenapo- vedano. Skoraj bi lako rekli — na silo. Ni se najavil, niti p>otrkal na naša vrata. Le za- kaj mu kdo že prej ni ponu- dil knjige o lepenir vedenju? Zato je presenetil. Toda, ko je prišel, smo ga občuti- i li vsi. Ali skoraj vsi. Neka- teri so drgetali, drugi so sti- skali zobe. Največ pa je bilo tistih, ki jih je zeblo. Torej, ta nenapovedani gost v drugi polovici septembra je bil mrzli val. Naenkrat se je ohladilo. V gorskem in planinskem svetu je zapadel sneg. In ta vsiljivi gost je pre- senetil tudi tiste, ki bi jih ne smel, ki so pravzaprav plačani za to, da pazijo nanj in mu tako ali drugače one- mogočijo, da bi širil svojo mrzlo oblast. Zato' so mno- ge peči ostale mrzle. Še bolj kot sicer. In tudi kurilnice v stanovanjskih soseskah, ne povsod, so ostale zaprte. Res, koledarska zima še ni nastopila. Uradno mraz še ni prišel v našo deželo. V re- snici pa je že p>okukal skozi okna in vrata. Toda, tisti, ki bi ga naj odgnali, so ostali brez besed. Le velike oči so imeli in tudi najbrž mrzle roke, tako kot drugi. Od pre. senečenja. Kako dolgo, nas bo še mraz takole presenečal in ka- ko dolgo bodo tisti, ki bi ga morali preganjati iz sta- novanj, ostali zaradi svoje slabe pripravljenosti brez besed, brez ukrepov? MB Ulica v predmestju Ulan Batorja. svet v steklenem vrtu (3) ORGANIZIRANO RAZISKOVANJE V SVETU Vpliv klimatskih spre- mc«nb bi najteže občutili na sušnih območjih ši- rom sveta — na jugozaho- du ZDA, v severni Mehi- ki, v severni in jugozahod- ni Afriki, južni Azi,ii, se- verozahodni Indiji, Av- straliji, na severu čila, jugu Peruja in severu Ar- gentine. Območja, ki so danes neuporabna za obde. lavo ak pašo, bi se lahko izredno razširila. Kaj narediti? To je vprašanje s kate- rim se ukvarjajo številni strokovnjaki, prepričani pa smo, dalK) ryihovo šte- vilo večje iz leta v leto, tako, kot je iz leta v leto večja grožnja človeštvu. Strokovnjaki, ki so pri. pravi j ali poročilo, dopu- ščajo, da se vse njihove napovedi ne bodo uresni- čile, ker so morda zaključ- k. zasnovani na pomanj- kljivem znanju, poudarja- jo pa takojšnjo potrebo dv^h akoij: Na prvo mesto postav. Ijajo potrebo po organizi- ranem — na svetovni rav- ni — raziskovanju ciklusa ogljika, klime, bodočih sprememb v i>opulaciji, potreb za energijo in na- čin kako ublažiti vpliv klimatskih sprememb na svetovno proizvodnjo hra- n*; Drugo — so poudarili ameriški strokovnja.ki — bo potrebno pregledati možnosti za formiranje mehanizma, ki bo vskla- dil interese in sposobnos. ti 2aianstvenikov ter raz- ličnih agencij ameriške vlade, ki se ukvarjajo s klimatskimi problemi. Zato so predlagali for- miranje sveta za klimo, ki bi koordiniral ameriš- ko napore in jih povezal z znanstveniki drugih držav. Tako na ameriškem ni- voju, jasno pa je, da bo potrebna mnogo širša ak- cija in združevanje dela, znanja in sredstev, če bo. mc hoteli beležiti uspehe in zagotoviti normalno bo- dočnost človeštvu. In ne nazadnje — če bo možnost klimatskih spre- memb potrjena, se bo sve- tovna industrijska civili- zacija v nekaj naslednjih desetletjih soočila z nuj- nostjo sprejetja zelo jk). membne odločitve: ali po- daljšati obdobje odvisnos- ti od fosilnih goriv ali pa vložiti velika sredstva v raziskovanje in izpopKjl- njevanje metode pridobi- vanja drugačnih virov energije. Sprejetje takšne odločit, ve ne kaže odlašati, ker smo »v nekaj kratkih ge- neracijah potrošili ener- gijo, ki se je zbirala v se- dimentndh plasteh v zad- njih 500 milijonov let«! KONEC po dveh letih in pol NOV DOKAZ UČINKOVITOSTI DELAVCEV UJV Med prometnimi nesreča- mi so najhujše tiste, ki se končajo s smrtnim izidom, še hujše pa so tiste, ko člo- vek obleži mrtev, tisti, ki pa ga je povozil je pa po- begnil! Pobegnil po nesreči, v kateri je nekdo izgubil ži- vljenje. Takšnih nesreč je vsako leto kar precej in sre- ča je v tem, da delavci UJV kmalu »razvozljajo«, da od- krijejo tistega, ki ni imel to- liko moči, da bi po hudem dejanju počakal in priznal krivdo. Da je pobeg popol- noma nesmiselen kaže tudi zadnji primer: 3. februarja 1975 se je oko- li 20. ure zgodila na regional- ni cesti Celje—Šmarje pri bencinski črpalki v Šmarju prometna nesreča pri kate- ri je izgubil življenje Domi- nik Jezovšek iz Mestinja. Slednji je ležal na cesti, ko je pripeljal osebni avto in ga prevozil. Dominika Jezov- ška namreč! šofer pa ni us- tavil, ampak je nadaljeval pot ter začel iskati možnosti, kako se naj izogne temu hu- demu dejanju. Vedel je, da je POVOZIL človeka! Zaradi sorazmerno slabega vremena in skromnih podat- kov o nastali nesreči se je raziskava tega primera za- vlekla. Storilec je poskiišal vse, da bi le zakril dejanje, miličniki pa so raziskovali naprej. Oas je tekel, akcija je trajala. In po več kot dveh letih ter sedmih in pol me- secih so delavci milice od- krili, kdo je storilec hudega dejanja. To je Josip Jesih, rojen le- ta 1947, doma v Harinih Zla- kih 15, pošta Sodna vas. Ob pomoči občanov so bili sled- njič zbrani takšni podatki, ki so Jesiha »prisilili« v to, da je priznal, da je tisto usodno noč vozil po omenjeni cesti, bil od sopotnice pra- vočasno obveščen o človeku, ki je ležal na cesti in ga je vseeno prevozil ter pobegiw Pobegi po storjeni nesred so vedno bolj nesmiselni! Nfj smiselni preprosto iz pieteti do človeka, ki si ga p>ovoziJ kot tudi do samega sebe, s^i navsezadnje le trpiš »čudrtl psihološke težave«, ker vei da Sd povozil človeka in ted nisi pri25nal. j Franc Lavrič, inšpektor d promet pri UJV Celje, ij sam sodeloval v zadnjem č» su pri raziskavi tega primeij Takole pravi: »žal nam očividci takšni In podobnih nesreč posredi jejo vse premalo TOCNiJ podatkov o storilcih. Velik" krat nas z napačnimi podal ki zapeljejo v nepravo smei Vendar, zadnji primer je no* dokaz, da marsikaj zmorem® Veseli smo pomoči občano'' vendar ta pomoč bi moral': biti bolj točna, kajti poteC' bi bile tudi naše akcije hitre] še, učinkovitejše.« | TONE VRAB* NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih orgiriizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice. Šentjur, Šmarje prt Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni aredniK: Milan Seničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milafl Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zden ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik. r./ne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja oa CGP »Dol--«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročmna 180 din, polletna 90 din. Za inozemstvo je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601'^0012 CGP »Delo« Ljubljana - Telefon 22-369, 23-105, oolasi m narcčnina 22-800