Inseratl:
l mm insoratnega stolpiča stane za;
celoletno .... poluletno .... Posamezna številka
laaio oglasa . uradne razglase reklamo . . .
Uredništvo In uprivniiivc lista ja v Ljubljani «a Kongresnem tr§et št. 9 (nasproti dvorca),
PoStnina pavSatirana.
It 1.	V Ljubljani, dne 6. januarja 1921.	Lete llfc
l.Ml	■ li	l	l	i	ll	'■"■	■" iiiiW
Tovariši kmetovalci!
Važna doba in važne naloge čakajo nas v novem letu. Ustanovili ste si lastno, samostojno kmetsko stranko, ki naj čuva Vaše interese, ki naj deluje v Vašo korist. Izvolili ste si poslance, ki naj izvršujejo Vaše naloge. Vaše tajništvo, Vaša pisarna, Vaš list, vse to se mora boriti za Vaše potrebe in Vaše koristi. Za vse to je treba tudi požrtvovalnosti 7, Vaše strani. Ne zadostuje samo, da ste pristaši SKS., ampak treba je tudi za stranko delati in nje delovanje podpirati. Vi vsi veste dobro, kaka draginja vlada danes, koliko stane samo vzdrževanje pisarne. Vse to je treba plačati, a kje vzeti denar? Naša stranka nima bogatih zakladov, kakor so si jih iz ljudskih žuljev nakopičile druge stranke, naša stranka je navezana na prostovoljne prispevke in darove svojih pristašev. Tovariši, če hočete, da Vašo stvar dobro zastopamo, dajte nam sredstev na razpolago! Poglejte delavce, kako so zavedni! Vsak teden plačajo strankin davek, dobro vedoč, da jim bo ta žrtev prinesla obilne obresti. Storite tudi Vi tako, dajte nam sredstev na razpolago, drugače ne bomo mogli izhajati! Strankino vodstvo, t. j. možje, ki delujejo v načelništvu in izvr-ševalnem odboru, so se žrtvovali že veliko, pomagajte tudi Vi, vsak po svoji moči! Brez denarnih sredstev se danes ne more delati politike.
Ko bi vsak naš pristaš žrtvoval za stranko samo nekaj kronic, nabralo bi se veliko tisočakov. Vsakdo hoče imeti uspeh, a nobeden noče žrtvovati kaj za dobro skupno stvar. Pošljite darove in prispevke na strankino tajništvo! Spominjajte se nas pri svojih sestankih! Nabirajte darila za novo leto, pri porokah, veselicah in pogrebih! Naj Vas sklicuje žalost ali veselje, ne pozabite naše stranke! Vsak prispevek je dobro došel. Zlasti Vi, premožnejši tova-
Nepričakovani uspeh, ki so ga dosegli pri volitvah socialni demokrati, je bil v veliki meri mogoč vsled njih agitacije za republiko. Kakor na Hrvatskem volilci Radiča, tako so bili tudi med nami mnogi, ki so mislili, da jim prinese aidotvorna republika kar čez noč vse zemeljske dobrote. Denar bo imel veljavo kot v Ameriki, vojska bo odpravljena kot v Švici, skoraj pa ne bo niti davkov, niti orožnikov, temveč zlata svoboda bo in med se bo cedil po deželi. Brezvestni demagogi so ljudstvo utrjali v tej veri, dasi so vedeli, da je to mnenje čisto napačno in zgrešeno.
Zgodovina kaže prepričevalno, da republika sama ne reši, ker težko je reči, ali je bilo več slabih republik ali monarhij. Kakor je kmet in vsak meščan trpel v beneški republiki, tako je trpel le v malokteri monarhiji. In tudi v moderni dobi ne trpi kmet v nobeni monarhiji tako, kakor v sovjetski ruski republiki. Brez dvoma je tudi, da ima državljan francoske republike manj svobode in pravic, kakor državljan angleške monarhije. Končno pa tudi nihče ne more ugovarjati, da ima
riši, žrtvujte vsak po svoji moči kar največ mogoče, ker le iako je mogoče, da bomo dosegli svoj cilj! —
Vodstvo »Samostojne kmetijske stranke*.
Zemlja.
(Piše Ivan Mrmolja.)
V našem kmetijskem klubu v Beogradu se izdeluje načrt za izvedbo agrarne reforme. V tem načrtu se zahteva, da se zemljiščno vprašanje čim preje uredi, da se zadovolji potrebi po zemlji onih, ki hočejo sami s svojimi družinami obdelovati zemljo.
Sicer se je lakota po zemlji precej že polegla: in resnega zanimanja za obdelovanje zemlje ni bilo niti od početka. Velik del vsega kričanja po zemlji je izviral v mnogem iz splošnega pomanjkanja živil, deloma pa tudi iz zavisti, češ, ti si bogat, ti si posestnik, tudi jaz hočem biti posestnik in bogat.	T
Urejena kmetija je težavna stvar, ki zahteva resno in naporno delo vseh članov družine in ne kakor je pri drugih stanovih, ko vzdržuje družino le po en član. Treba pa je tudi pridno proučevati razmere, treba je poznati vsako delo in treba je delati Zavist ne pomaga.
Jugoslavija ima mnogo dobre zemlje in želeti je le, da se vzoudi v narodu večje zanimanje do zemlje, pa tudi ljubezen do obdelovanja zemlje. Ako hočemo dvigniti in utrditi državo, tedaj je ljubezen do obdelovanja zemlje življenska potreba jugoslovanskega naroda.
Pred vojno se je žal po vsem svetu silno zanemarjalo vzbujanje zanimanja za zemljo. Šele tedaj, ko je bilo že prepozno, ko je kmetsko ljudstvo trumoma bežalo iz dežele, so se sponmili državniki, da je treba dvigniti življenje na deželi, da je treba gojiti ljubezen do poljedelstva.
ameriški predsednik republike dokaj večje pravice in dokaj večjo moč, kakor angleški kralj.
Vse to pa je čisto naravno. Republika in monarhija sta le obliki vladanja, v katerih je ali največja suž-nost ali največja svoboda, kakršen je pač duh naroda, ki jih ustvarja. Ker so Angleži svobodoljuben narod, ki ne prenese nobenega nasilja, zato živi tudi v monarhiji popolnoma svoboden. Nasprotno pa prenaša ruski mužik v republiki največjo strahovlado, ker ravno ni še nikdar svobodno živel in svobode sploh ne pozna.
Na svetu ima vsaka stvar svoje dobre in slabe strani. Ravno tako je z republiko in monarhijo. Republika je navadno cenejša od monarhije, pripušča ljudstvo k vladi bolj kot monarhija in ne pozna srednjeveških ceremonij monarhije. Ali predpogoj vsake dobre republike je, da je narod zrel za njo, da ima vsak poedini državljan državno misel, da je nedostopen vsaki korupciji in da zna ceniti svobodo, če teh predpogojev ni, potem bo republika neusmiljeno slaba in namesto enega človeka kot pri monarhiji bodo cele gruče živele na račun države, to je naroda.
Značilne besede j* dejal angleški državnik in učenjak Oladstone na mednarodnem kmetijskem kongresu na Dunaju. Rekel je: •<Angleži smo bili prvi, ki smo dali pohujšanje drugim državam. Stremili smo ie za trgovino in industrijo, popolnoma smo pa pozabili, da živi plod zemlje vse in aa zemlja vzdržuje vse. Zato bodi geslo tega kongresa: Nazaj k grudi!»
Deset let pred vojno je že govoril Oladstone te besede in šele vojna s svojim pomanjkanjem je prisilila ljudi k večjemu obdelovanju zemlje. Ali ljubezni za obdelovanje zemlje ni dala. Na drugi strani pa je uničila mr o-go ljudi, da je sedaj pomanjkanje delavnih sil na deželi še večje kot pred vojno. Kaj pa v mestih? Ljubljana ie štela pred vojno 45.000 ljudi, danes nad 85.000, Zagreb je naraste! od 100.000 na preko 150.000 in enako je z Beogradom. To ie dokaz, da se ljudstvo ogiba težkemu kmetskemu delu in da hoče živeti nalahko brez resnega dela.
Ker se pa brez dela ne da živeti, nastaja draginja, raste revščina in pomanjkanje.
Vse to rodi nazadovoljnost Nezadovoljne mase se družijo in, organizirajo v komunizmu, ki zopet išče rešitev v razsulu vse družbe, v krvavi revoluciji.
Zdrav razum vseh onih, ki še nismo izgubili veselj'a do obdelovanja zemlje, se mora odločno upreti takemu načinu reševanja družbe. Proti elementom, ki hočejo brez dela živeti na račun onih, ki delajo, je potreben odločen odpor. Rešitev iz sedanjega položaja je v delu in zato mora biti prva skrb države, da ščiti selo, da se zasigura kmetijstvu neoviran razvoj, da se pritegne masa zopet k zemlji in da isto ljubi.
Zato proč s špekulanti, ki nočejo rešitve agrarne reforme, proč z ljudmi, ki hočejo z agrarno reformo zavarovat svoje zasebne kapitalistične interese, pa tudi strankarske koristi.
Prednost monarhije »je, da je vlada dobra, tudi če je narod nezrel, samo da je vladar dober. In v takem slučaju je monarhija tudi cenejša kot republika. Posebno more pa koristiti monarhija v času velikih dogodkov kakega naroda, ko je potrebno, da je vsa oblast združena v eni roki, da pod vodstvom ene osebe deluje ves narod v enodušnem zmislu. Zato vidimo, da v takih slučajih vse republike imenujejo diktatorje, kakor se godi to tudi sedaj v Rusiji.
Ker so prednosti republike m monarhije, kakor tudi njune slabe strani tako očitne, so narodi poizkušali zvezati dobre strani obeh oblik vladanja in tako ustvariti novo najboljšo obliko. Nastale so tako konstitu-cionelne monarhije, ki p6tem ustave jamčijo za vse prednosti republike, z osebo monarha pa preprečujejo razvoj slabih strani republike. Taka država je n.pr. Angleška, o kateri mnogi trde, da jo je treba prištevati k republikam, četudi ima na čelu države kralja. Republikanske ustave pa so nasprotno s podelitvijo največjih pravic predsedniku republike hotele osvojiti republiki prednosti monarhije in tako je bilo mogoče, da je mogel predsednik Wilson pognati
Nase zahteve glede ureditve zemlje so:
1) Vsa veleposestva naj zaseže država.
2.)	Odškodnina se izplača samo onim veleposestnikom, ki dokažejo, da so si jih pridobili na pravičen način in ki so delali na njih.
3.)	Država razdeli posestva proti nizkim odplačevanjem za dobo najmanj 20 let.
4.)	Posestva malih in srednjih kmetij n»j Cotauejo nedotaknjena.
5.)	Za odvisno kmetijsko prebivalstvo posameznih pokrajin naj se ure-de naselbine v onih krajih, kjer preostaja zemlje
Z delom je pričeti takoj. Pripravi se naj vse. da se morejo oni, ki žele postat! neodvisni in lastni kmetovalci, naseliti drugje. Posebno za Slovenijo je to važno.
Kmetski delavci, hlapci, dekle in drugi mali posestniki silijo le v mesta, v tovarne, k železnici in v Ameriko. Iz teh ljudi postajajo najhujši janičarii kmetske misli, ki pomnožu-jejo boljševizem, ker žele maščevalen preobrat.
Z ureditvijo zemlje pa se vzame tem nezadovoljnežem orožje. Ako še nadalje rujejo proti državi, ako se nočejo poslužiti zemlje, tedaj je dokazano, da jim ni za resno delo, temveč le za zabavljanje in lahko življenje, da so splošni škodljivci.
Za to vrsto ljudi pa bomo združeni kmetje vse Jugoslavije tudi našli učinkujoča zdravila. Brez dela ni je-la in kdor ne dela, naj tudi ne je!
Dopisnikom.
Nad vse žal nam je, da ne moremo ustreči svojim cenjenim dopisnikom tako, kakor bi želeli mi in kakor bi zaslužili dopisniki. Vsled pomanjkanja prostora, kar mora uvideti vsak trezen bralec, smo prisiljeni, da krajšamo tudi zanimive do-
svoj narod v vojno, česar angleški kralj nikdar ne bi mogel storiti.
Če preidemo iz teh splošnih zaključkov na naše razmere, potem moramo konstatirati, da mi nismo še zreli za republiko. Med nami ni državne misli, med nami ni požrtvovalnega svobodoljubja. Samo vsled prepira zaradi predsednikove osebe, ali naj bo klerikalec ali liberalec, bi se stokrat razbila vsa slovenska re-pttbUka. In navsezadnje, kaj si pa mi predstavljamo o republiki? Celo socialni demokratje niso vedeli povedati o svoji predstavi republike ničesar določnega. Samo kričati za republiko, re pa tudi razložiti, kako si jo predstavljajo, kaže nezrelost in dokazuje pomanjkanje onega visokega duha, ki edini ustvarja dobre republike.
Za nas pa je odločilnega pomena še ena stvar. Brez dvoma je, ds mi doživljamo velike trenutke, kakor jih nismo že stoletja in stoletja. Pred nami je visok cilj ujediujenja, ki nas edini obvaruje pred nemškim, italijanskim in madžarskim gospod-stvom. Zaradi tega ujedinjenja pa moramo imeti tudi čisto gotove nazore.
Mi moramo živeti skupno s Hrvati in Srbi, to je prva resnica. Dru-
pise in da ne priobčujemo dopisov, ki ne vsebujejo za vso deželo zanimivih stvari.
Zaradi tega prosimo vse dopisnike v njihovem interesu, da se jiotru-dijo za razširjenje lista, ker te tako bomo v stanu prinašati vse dopise neskrajšane in pravočasno. Stroški' za tisk in papir so danes tako veliki, da naročnina ne krije izdatkov lista. Mi smo stranka bednih kmetov, za nami ni nobene banke, nobene mrtve roke, nobenih kapitalistov, ki bi nam krili primanjkljaj. Ker moramo vse sami plačati,, zato moramo varčno gospodariti.
Zategadelj nabirajte oglase (in* serate) in zbirajte za naš tiskovni sklad! Kadar ste zbrani v veselem krogu, mislite tudi na ^Kmetijski Hst»; in tiskovni sklad SKS. Kadar se vam je posrečila trgovina, kadar vam je Bog naklonil srečo v gospodarstvu, spomnite, se tudi našega lista, ki. edini izmed slovenskih listov zvesto in neustrašene zastopa vaše koristi!
Nabirajte pa tudi naročnike, da prodre naša .misel tudi v poslednjo kočo. Ne pozabite pa, da pravi pristaš SKS., resnični somišljenik Stare pravde, ne plača samo naročnine, temveč da toliko, kolikor more. En liter vina letno manj in « Kmetijski list«- je razširjen ter tako naša sila povečana.
Končno vas pa tudi še prosimo, da pišite razločno In samo na eno stran papirja ter da poročate vsako zanimivost. Če vam dela preglavico slovnica, nič za to; važna je vsebina in misel, vse drugo opravimo mi.
Upamo, da naša skromna prošnja ne ostane neuslišana in da bomo v novem letu v prijetnem položaju vam izreči za vaš trud, za vašo zvestobo in vašo delavnost svojo najiskrenef-šo zahvalo. Delajte tedaj za naš tisk, prispevajte za naš tiskovni sklad!
V boj za Staro pravdo!
Uredništvo.
ga pa je, da ne moremo mi, ki nas je najmanj, zahtevati, da mora veČina plesati tako, kakor mi hočemo. Zato pa pravimo: Nismo načelno proti republiki, ali če smatra srbski narod za potrebno, da je na čelu vlade kralj Peter, ki ga mi kot človeka spoštujemo, tedaj se mi zaradi republike ne bomo sprli s Srbi. Če pa pravijo Srbi, da mora biti republika, potem pa porečemo tudi mi: Živela republika!
S tem pa ne pravimo, da mi sprejmemo vse, kar pravijo bratje Srbi, ampak mi priznamo s tem samo to. da smatramo vprašanje republike ali monarhije za enkrat za manj važno in podrejeno višjemu cilju ujedi njenja.
Kdor trezno in pošteno misli, mora pritrditi nam, kdor pa vseeno noče sprejeti naše misli, ta naj nam pa odgovori na naslednje vprašanje: Zakaj so glasovali vsi Nemci za ono stranko, Iti ie proglašala republiko, tudi nekdanji avstrijski oficirji, ki so izraziti pristaši bivšega cesarja Karla, ki so torej monarhisti? Pa' odgovorimo mi namesto njih: Ker upajo, da potem republike razbijejo našo državo, da nas razcepljene spravijo pod svoje gospodstvo! In tu* di ta odgovor pojasnjuje naše stališč^
Ako še niste obnovili naročnine na .,Kmetijski ll*t", storite to nemudoma!
Detajma z vsemi močmi *a proevft »Ekonoma" I
ftavno vprašanje gospoda narodnemu poslanca Karla Škalja.
/ V nedeljo ste imeli v Laščah nekak laven shod. Poslušalstvo trdi, da ste med drugimi nespodobnostmi izrekli iudi trditev, da smo poslanci <Samostojne kmetijske stranke* s tem, da smo položili zakletvo, izdali in prodali Slovence Srbom, in siccr za to, da smo lahko dvignili potne troške in dnevnice. Smatram, da je čisto nemogoče, da bi bili rabili take izraze šali da bi le hoteli vzbuditi tako domnevo v poslušalcih; ali ber poslednji trdovratno vztrajajo psi slojih trditvah ter jih celo razširjajo, seip pri-moran Vas javno prositi za odgovor v svojem in v imenu vseh svojih tovarišev SKS.: ali je res, da ste tako govorili, odnosno da ste hoteli napraviti tak vtisk na svoje vWovalce?
V Velikih Laščah, doc % jamarja 1921.
, Ivan Pucelj,	1
narodni poslanec in podpredsednik
zemljoradničkog kluba.
nistra!" Minister biti je dan« lahko! A mi kmetje vemo, kaj in kakšen je naš cilj, za katerim gremo, za ministrske stolčke pa se ne tepemo, če je to gospodom demokratom všeč ali ne. Gospodje, ponujajte ministrske stolčke raje klerikalcem in osobite dr. Korošcu, ki bi gotovo dal deset let svojega življenja, če II postal še enkrat minister !
Delati hočejo!
(Tako trdijo vse stranke, ki ao zastopane v ustavotvorhi skupščini Vendar pa temu ni tako.
Ko je verifikacijski odbor pregledal že nad 300 mandatov, ki so bili popolnoma nesporni (bile so samo tri pritožbe), je naš član v verifikacij-skem odboru, dr. VoŠnjak, zahteval, naj se vsi poslanski mandati (iz-vzemši onih treh spornih) en blok, •t j. skupno, odobrijo, da bi tako mogla skupščina takoj začeti z delom. Demokrat Pečič pa je nastopil proti Jej zahtevi rekoč: „Saj imamo za to časa Še sedem dni
Naš klub se je tudi izjavit (isti 3an kot klerikalci), da si mora skupina sama izdelati poslovnik, poudaril je, da mora biti izdelan ta poslovnik v štirinajstih dneh, a do tedaj mora imeti skupščina kako podlago (t. j. stari poslovnik), na kateri naj vedno vrši svoje delo. Klerikalci, komunisti i. dr. pa so stari poslovnik popolnoma zavrgli, se iz skupščine sami izključili, s či-aner onemogočajo in zavlačujejo delo skupščine. Ako bo Šlo tako naprej, nc bo ustavodajalno delo skupščine trajalo samo šest mesecev, ne samo dve Jeti, ampak trideset let in bomo vsi prej pomrli, preden doživimo prvi parlament kot zakonodajno skupščino.
Zakaj to delajo eni in drugi ? Za-&>, da bi bili dalje časa poslanci in ministri, za ljudsko koriet jim pa ni. Resno delo in samo resno delo hoče edino naš „ZemljoradniČki (kmetijski) klub".
V novem Iste.
Klerikalci nam še vedno podtikajo wezo z liberalci, ker bi seveda sicer živeti ne mogli.
Liberalci se bahajo in hočejo sve-
dokazati, da so bili naši duševni ■pomagači pri stvarjenju naše stranke, ter hočejo iznašati kot da bi bili mi kmetje navezani na njihovo duševno vodstvo. Liberalna prismoda „Domovina" nekaj blebeče in si umiva roke zaradi našega nastopanja v Beogradu, češ: „To pišemo zato, da nam kesneje ne bo kdo očital, da nismo pravočasno svarili političnih otrok". Dobro, dobro! Gospodje fra-karji, vi skrbite za sebe, našo kmetijsko politiko bomo pa znali že mi sami voditi brez vas. Trdimo tudi, da znamo to bolje kot vi. Ali se ne spominjate, kako je dr. Korošec pred volitvami smešil našo stranko, češ da je dete, ki ga je treba držati okolo pasu, in vendar je danes v Beograjski skupščini 39 samostojnežev ter samo 23 klerikalcev? Pazite, da tudi vam „špot v nedrije ne pade"! Vi dmate gladke jezike, polne fraz, ae znate zvijati kot jegulja, a mi samostojni imamo pošteno srce in čiste možgane, zato pa se nam zdi dr. Žerjavov in dr. Kukovčev članek v novoletnem „Jutrua podoben žabi, ki se toliko časa napihuje, da poči. Gospodje demokratje, vi ste hudi na nas, ker se nočemo potegovati za ministrske stočke, kar delate vi sami. Seveda demokratom je lov na ministrske stolčke prvo in glavno in še bahajo se: „Samo trije smo iz Slovenije demokratski poslanci, pa le imamo mi-
Kak o	dobro godi.
Darvattan čitamo v različnih rnc-ŠČar.skfb lisiih, kako je pravzaprav kmet kriv v.-.e draginje, ker, kakor se pratfi, tako „oderuško" draži svoje pridelke in provzroča s tem povišanja rai vsem drugim izdelkom. Ne enemu teh kričačev pa ne pade niti v glavo, da bi svoje trditve vsaj malce dokazal. Zato hočemo mi na kratko osvetliti vso neresnico, ki se skriva za temi obtožbami kmeta.
Glavni zaslužek našega kmeta sta les in živinoreja. Les se prodaja danes, ča vpoštevamo eevatla vrednost današnjega denarja, ceneje ko leta 1912. Les se torej ni podražil kljub temu, da je lesna trgovina zbog nezadostnih prometnih razmer silno slaba.
Goveje meso je stalo pred vojno na ljubljanskem trgu malo manj kot dve kroni kilogram, danes stane okroglo 20 kron. Cena je narastla torej o-krogio desetkrat Sedaj pa vprašamo, kateri industrijski izdelek Se je
dražil samo desetkrat? In vendar o ponavljali meščanski Usti, kako dobro živi kmet
Še bolj kričavo sliko foietskiega trpljenja dobimo, če pregledujemo predvojne in sedanje cene industrijskih izdelkov, osobito tiste, ki jih kmet potrebuje.
Kilogram bencina je veljal v predvojnem času 24 do 30 vinarjev, sedaj velja 40 kron. Pred vojno je dobil kmet za kilogram žive reže 5 do 6 kg železa, sedaj ne dobi za kito gram žive teže niti enega kilograma železa. Mo si hoče nabaviti danes kmet gospodarski stroj, tedaj ga ne dobi niti za par lepih volov. Za metrski stot pšenice je dobil kmet pred vojno do deset dobrih srajc, sedaj dobi štiri, in sicer veliko slabše kakovosti kot prej.
Enako trpi kmet zaradi visokih do. lavakih plač. Zenica, ki je dobila preje 1 krono, dobi sedaj 20 do 30 kron na dan. Hlapci imajo do 6000 krem letno, obleko in sploh vso oskrbo. Res, kmet živi sedaj kot v paradižu!
Končno pa še eno vprašanje 1 Kdo pa plačuje trošarino, indirektne davke hi druge pristojbine? Trgovec ali industrijski podjetnik? Nikakor ne! Vse te davke plačuje masa, plačuje jih ljudstvo, večino v ljudstvu pa tvori kmet.
Treba pa je, da osvetlimo še eno stvar, ki jo posebno bedne dielavske in uradniške rodbine najbolj čutijo. Pred prazniki so zelo poskočile cene na jajca, mleko, maslo in perutnino na mestnih trgih. Kaj mislite, da je to zakrivil kmet in imel od tega dobiček kmet? Tista jajca so se kupovala že pred meseci po deželi in enako tudi drugi omenjeni pridelki. Glavni dobiček je spravil mestni špekulant - prekupčevalec. Veliko pa so krivi tega tueti premožnejši sloji sami. Ti so ponujali kmetom dvakrat, trikrat večja cene, kakor jih je zahteval, samo da so bile njih shrambe polne najboljših stvari. Kolikrat pa se zgodi, da nima kmet od poviška cene niti vinarja, ker je brezvestna dekla spravila dobiček lepo v svoj žep, gospoda pa je še naprej plačevala povišek kljub temu, da je vedela o nepravičnem poviŠku. Sicer pa bi meščani tudi lahko malo človeško mislili. Tako slabo kot kmet ne živi danes nihče. Samo poglejte, kaj je na njegovi mizi, kolikrat na teden ima on meso in kaj je na mizah meščanov! Primerjajte pa še ostalo življenje, njegov in vaš dom, njegovo težko in vaše udobno delo!
Ni kmet tisti, ki dela draginjo, temveč razni špekulanti, banke, velika podjetja, ki izsesavajo delo in zaslužek vseh. Nikdar se ne zgodi, da bi kmet sam od sebe povišal cene svojim izdelkom, temveč vselej stori to šele tedaj, ko spozna v mestu, da si z izkupičkom svojega blaga ne more kupiti tega kar potrebuje. Vselej se povišajo cene najprej v mestu in potem šele na deželi.
Zato bodite pravični proti kmetu
in ne oHcžujte ga, kajti samo on dela tako, kakor pred vojno, samo on je tisti dobri državljan, ki « svojim znojem omogoča, da se živi v Jugoslaviji tako, kakor daleč na okoli ne.
Pokrajinske vesti.
(Plenarna seja nacelništva SKS.) je bila dne 28. decembra v Ljubljani. Seje so se udeležili skoraj vsi člani n&čelništva in večina poslancev. Obširno in izčrpno poročilo o delovanju poslancev je podal tovariš Pucelj. Njegovo poročilo je bilo soglasno z odobravanjem sprejeto. Po daljši debati je bila soglasno sklenjena zaupnica poslancem in jim dane proste roke. Daljša debata je bila posvečena vprašanju občnega zbora „Kmetijske družbe". Soglasna zahteva vseh je bila, da se mora občni zbor vršiti in da SKS. ne bo trpela postavolom-stva sedanjega glavnega odbora „Kmetijske dražbe". Ko so bili sklenjeni še važni sklepi glede bodočega delovanja stranke, je bila zelo dobro uspela seja zaključena.
(Seja načelništva SKS.) bo v sredo dne 12. januarja v tajništvu SKS. v Ljubljani.
(Shodi naših poslancev na Kranjskem.) Kar so naši poslanci pred volitvami obljubovali, to so sedaj tudi storili. Priredili so že celo vrsto shodov m jih še prirede. Za danes omenjamo le nekatere. Na sv. Štefana dan je bil velik shod na Igu pri Grb-cu. Govorila sti poslanca Paceli in Kušar. Navdušenje na shodu je bilo Veliko jn klerikalci zgubljajo zadnie pristaše. Dalje je imel poslanec Pu-ceij več shodov na Dolenjskem. Pa tudi na Gorenjskem so se vršili shodi. Na Štajerskem so prirejali zelo uspele shode vsi naši poslanci: Drofenik, Urek in Kirbis. Poslanec Voš-njak. pa je še ostal v Beogradu. Nesramnost prve vrste je torej, če očita „Slovenec" našim poslancem nedelavnost Da bi le vsi slovenski poslanci vselej tako delovali za naše ljudstvo kakor naši, pa bi mu bilo prihranjeno marsikatero trpljenja.
(Shod SKS.) bo v ponedeljek dne 10. januarja ob-desetih dopoldne v Novem mesto. Poročajo naši poslanci.
(Intervencije.) Na prošnjo naših volilcev in sploh kmetov so vsi naši poslanci posredovali neštetokrat pri različnih oblastvih, največkrat zaradi previsoko odmerjenih davkov. Intervencije so imele vedno usodi, če so bili podatki prosilca pravilni. Zato ponavljamo še enkrat: Vlagajte samo utemeljene prošnje, in ssicer preko krajevnih odborov SKS. in preko tajništva SKS.! V interesu stvari moramo to zahtevati.
(Občni zbor ..Kmetijske družbe".) Ker razširjajo naši nasprotniki po deželi lažnjive vesti, kot da bi mi ponujali klerikalcem kompromis, izjavljamo, da nismo samostojni nikdar ponujali nobenega kompromisa in tudi tega ne nameravamo storiti Klerikalci se pač silno trudijo, da bi dosegli kompromis in so se v ta namen celo poslužili vlade, a brez uspeha. Omenjeno bodi dalje, da je naša stranka klerikalcem pa tudi vladi pravočasno naznanila jamstvo, da naši pristaši ne bodo motila občnega zbora „ Kmetijske družbe". Ker se tako klerikalci niso mogli izgovarjati na nas, kot da bi mi hoteli motiti občni zbor, pa se utemeljuje potrebo njegove odgoditve s tem, da bi klerikalci sami razbili občni zbort Nad vse značilna izjava! S tem je jasno, da večjih fazbijalcev in razgrajačev ni, kakor so klerikalci Njih početje pa je končno tudi dokaz, da klerikalci doznavajo, kako njih moč vedno bolj hi bolj pada. Zato brcajo z vsemi štirimi, zato se premetavajo na vse načine. Pa vse zastonj! Voda jim teče v grlo in nazadnjaki se bodo morali poskriti!
(Dr. Kukovet,) po milosti Srbov minister za trgovino, se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da naši poslanci nimajo niti zmisla niti volje za demokratsko meščansko politiko. V novoletni številki »Jutra" zopet tarna, ker se niso uresničile njegove želje, ki jih je še pred volitvami izblebetai na shodu, da bodo namreč naši poslanci plesali tako, kakor bodo godh demokrati Ker je šla njegova želja po vodi & zaletava v našo stranko, in sicer na prav
nelep način. Dr. Kukovec pravi, da j? v demokratskem klubu kmetska realnost, v zemljoradničkem pa tlačan-stvo slovenskih, bosanskih in srbijan-kih kmetov aspiracijam treh gospodov, ki da so politično silno nesrečni. Gospodu ministru povemo najprej, da je mogel najti tlačanstvo pri naših poslancih res samo nad vse ,.realen kmetski" politik, kakor je ravno dr. Kukovec. In tudi samo dr. Kukovec more zagrešiti tako netaktnost, da ne rečemo kaj drugega, da titulira poslance s tlačani. Sploh tista glupa fraza o demokratski kmetski realnosti, ki drži posebno za drja Kukovca. Iz same realnosti se je ure-zal, ko je mislil, da bodo naši poslanci sluge demokratov, iz same realnosti piše stavke, kakor: „če bi se moglo zgodili, da bi formalno (!) padli tcn> iia er, mandat (namreč demokrati;,. vendar ostane demokracija (seveda le JDS.) merodajna si!a pri nas." Dober tek taki „kmeJrki realnosti". Gospod irisiister pravi dalje, da je demokratsU klub naravnost trdnjava, na katero se vse spoštljivo ozira. Gospod minister naj le še napiše nekaj stičnih klobasarij, pa bodo sfcoro vsi zavidali demokratski klub, da ima takega člana. Gospod mini ster govori o aspirarijah naših voditeljev, ki da delajo vse na ljubo svojemu prestižu. A naši odklanjajo ministrske portfelje, demokrati se pa love ta njimi. Zato menda tudi govori o kmetski realnosti demokratov. Razumemo l Končno je zasolil dr. Kukovec svoje modrovanje o naši stranki s čisto demokratskim očitkom, da nismo mi narodni drugače kot iz demagoških ozirov. Je stara resnica, da imajo demokrati narodnost in državotvornost v zakupu, enako stara resnica pa je tudi, da bi mogli narodu tekom svoje dveletne vlade čisto drugače vladati kot pa so vladali. In ker nismo mi zadovoljni z njihovo vlado in ker z njo ni zadovoljen niti narod, zate smo demagogi. Gospod minister, hvala tudi za to cvetko vašega modrovanja, na katero Vas že še spomrymo.
(Kmet in delavci.) Pod tem naslovom priobčuje „ Naprej" daljši Članek, v katerem nehote razkriva, zakaj da love.socialisti kmeta. V članku pravi dobesedno: „Prav pri nas ne bi bila mogoča diktatura proletaria-ta, ako ne bi bila izvedena sporazumno s kmeti. V naši državi bi igrali kmetje mnogo večjo vlogo nego prebivalci mest in gospodstvo industrijskega proletariata bi bilo silno kratkotrajno, Če ne bi dali kmetje živil." Podpisujemo, ker je čisto res in ker trdimo to mi že od prvega dne svojega obstanka Ali zakaj pa bi moral pomagati naš kmet da si zgrade fa-briški" delavci svojo zloglasno diktaturo, tega na ne uvidimo mi in tega tudi ne bodo nikdar spoznali kmetje. Da je socialistom potreben kmet, radi verujemo, da pa bo tako neumen, da bo šel za socialisti samo zato, da mu skujejo verige za njihovo diktaturo, pa ne verjamemo. Kmetje in delavci so sicer r® delavno ljudstvo, vendar pa je velika razlika med obema. Kadar štrajkajo fabriški delavci, nikdar ne vprašajo, če bodo vsled štrajka fabriški proizvodi tako dragi, da bo kmet uničen. In če sklepajo socialistični poslanci o uvozu, potem so za uvoz vina in deželnih pridelkov na debelo, samo da padejo cene kmetijskim pridelkom. Tu pa je velika razlika interesov kmeta in delavca, ki bo odstranjena šele tedaj, kadar bo kmet organiziran v samostojni stanovski organizaciji, ki bo v stanu preprečiti vsak pretikmetski zakon. Zato vstopajte v SKS., ki bo naučila tudi socialiste, da morajo v delavnem ljudstvu vsi enako pridno delati. Ne pa, da bi delal kmet tlako fabri-šklm delavcem radi tiste razupite diktature proletariata.
(Komunisti prisegajo.) Novosad-3ka „Svoboda" poroča, da bodo komunisti prisegli. Ostajajo torej dosledni izdajalci svojega programa. Res, čas, da je tega demagoštva konec!
(Trboveljski Stfajfc.) Vsled trdo-vratnosti premogarskih baronov Še ni končan Štrajk v Trbovljah. Delavci so že znatno popustili in se zadovoljujejo z enakimi plačami, kakor jih imajo rudarji v državnem rudniku v Velenjah. Trboveljska družba pa noče pristati niti na to, da z večjo produkcijo premoga dobi sredstva za zvišanje delavskih plač. Na vsak
način hoče zvišati cene premoga. To se ne sme nikakor zgoditi In bilo bi zločin s podražitvijo premoga še zvečati draginjo. Nobenega povišanja cen ne trpimo.
(Tudi nas zanima in tudi nri za« hievamo red.) „Naprej" je priobči) težke obdolžitve na naslov nekega dvornega svetnika v Ljubljani W i« nanje v .»Slovenskem Narodu" odgovoril. Z ozirom na njegov odgovor konstatiramo, da v predvojnih Časih! nt bi njegov odgovor nikakor zadostoval in upamo, da tudi danes ne zadostuje. Pri tej polemiki je palo tudi ime drja. Fruchta. Zahtevamo strogo preiskavo v obeh primerih; zahtevamo pa tudi revizijo neke trgovine s svincem. Zagovarja pa se naj tudi tisti, ki je nastavil dr. Fruchta-Ssj sodba, ki jo je o njem izreke! avstrijski konzul, je bila taka, da ie kriv, kdor ga je nastavil. Če ne Bo to pomagalo, udarimo prihodnjič bolj, pa tudi v Beogradu.
(»Večerni list"), ki je pisal najniz^ kotnejše in tako, da so se ga sramovali celo klerikalci, preneha izhajati z novim letom. Namesto njega bo izhajal „Novi čas", glasilo krščansko-socialnega delavstva, ki bi pa boljše nosil naslov „Nove limanice za nevedne ljudi".
(»Plamen".) Tako se imenuje nov, nodvisen ilustrovan tednik, ki prične izhajati v Ljubljani. Izdajal ga bo urednik Prunk. Posebno priporočamo list našim gostilničarjem.
(Kavarna «Union») nikakor noče naroČiti -»Kmetijskega lista*, ker je menda g. Gogaia mnenja, da drugače pogine klerikalizem. Pustimo mu otročje mnenje! Za naše pristaše pa veljaj samo eno pravilo, da, kjer ni našega lista, tam tudi ni prostora za naše ljudi.
(Izseljeaiško pisarno štrukelj in Horvat) v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 35, je policija zaprla, ker so se godile razne nerednosti. Na policiji se jc zglasiio več kmetskih' fantov, ki so trdili, da so plačali v roke Leona štruklja po 21.000 kroa za. potne liste, ki jih pa niso prejeli, dočim Štrukelj taji prejem tega denarja. Oba Strukljeva uslužbenca, njegov sorodnik Franc Štrukelj in Adolf Vladiba, sta pobegnila. .žrr:y kelj je dalje zelo sumljiv, da je spravljal čez mejo vojaške obvezance. če bi bil kdo oškodovan po ti izselje-niŠki pisarni, naj to prijavi ljubljanskemu deželnemu sodišču, sklicujoč se pri tem na opravilno številko Vr. IX. 2667/20. Štrukelj je bi! že v Ameriki med rojaki na zelo slabem glasu in je popolnoma nerazumljivo, kako da je mogel biti poverjen z razdelitvijo amerikanskiii daril. Preiskava se nadaljuje. Bodite previdni napram vsem izseljeniškim pisar-nam, da ne boste oškodovani kot že tisoči drugih!
(S prodajo vozov) bo pričela po novem letu «Zadruga kovinarjev*, in sicer ob tržnih dnevih na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani.
(Z Ježice pri Ljubljani.) Sicer malo pozno, pa vendar ne prepozno. Delovanje pristašev SKS. ni po volji «Slovencevemu» dopisniku. Cisto naravno, kar smo opazili že pred letom dni, ko se je vršila javna dražba gnoja v ljubljanski topniški vojašč-nici. Takrat smo videli, da klerikalni sebičneži ne poznajo spoštovanja niti do duhovnika, če je njih žep prizadet. še manj se pa čudimo, da vam niso všeč volitve v občinski agrarni odbor. Res, zelo narodno, ko ste morali kar poslušati naša narekovanja, kdo da bo voljen. Radi tudi verjamemo, da je zelo neprijetno, če dobi pri volitvah v načelništvo «Strojne zadruge* Član vaše sedmorice le tri glasove, naš pa 27 glasov. Ali da bi molčali saj o «Odboru za napeljavo elektrike!* Saj so vaši člani iz Sto-žic in Ježice delali ovire, ne pa samostojni iz Kleč in Savelj, ki bodo imeli ze pri občinskih volitvah električno luč, da bodo jasno videli ves nered, ki ste ga pustili vi. Končno si hladi «Slovenčev» dopisnik jezo nad našim shodom v gostilni «Plev-na». Pa si jo bo še dolgo hladil, ker «samostojni* smo vedno močnejši in ne bo dolgo, ko bomo obračunali z vami pri občinskih volitvah.
(Škofja Loka.) Sestanek okrajnega odbora SKS. za škofjeloški okraj bo v nedeljo dne 16. januarja pri tovarišu Ivanu Zakotniku na Trati, Pridite vsi!
Knjig« In časopis sta najboljša prijatelja kmeta fn obrtnika.
Ali s! že član obrambnega društva »Jugoslovanske Matice"?
(Dobrepolje.) Sv. Štefan je izbrisan iz knjige svetnikov, saj tako bi se daio sklepati iz pridige g. kaplana. V dolgem cerkvenem govoru ni namreč niti z besedo omenil sv. Štefana, pač pa samo liberalne časopise. Pa vendar niso ti postali sedaj prvi mučen ik. Grozno so hudi, da je dobila «Samostojna» *oliko glasov. Pa vse zastonj! Ljudje so vedno bolj samostojni, to je, oni mislijo s *vojo
f lavo in jim ne pade srce pred vsa-im škricem v hlače. Zato tudi raste «Samostojna» in zato bo zmagala iudi pri nas, če ne spravite politike iz cerkve. Pa le hitro, ker drugače bo prepozno!
(Zavodnje.) Star lisjak izpremeni barvo, naš Smolnikar pa ostane vedno enak. Sedaj zahteva kar naenkrat, da mu mora vsak posebej plačati, če prinese list, ker našega lista videti ne more. Pa to nas presneto malo briga, ali ga more videti, ali ne. Njegova dolžnost je, da ga pravilno raznaža, za to je plačan, ne pa da
firi tem agitira za njemu priljubljene iste. Red mora biti in čc ne bo to pomagalo, se pomenimo še drugače.
(Z Blok.) Dne 27. decembra so bile pri nas volitve občinskega agrarnega zastopa. Ptvoino je bila sestavljena enotna kandidatna lista, ker pa našemu župniku, strastnemu strankarju, nikakor ni bilo po volji. Na listi so manjkali šusteršičevi pod-repniki, kar ga je zbodlo. V nedeljo je sam sestavil novo kandidatno listo, na kateri so bili mežnarji in najbolj zagrizeni šusteršičijanci. V cerkvi je nato razdelil listo tretjeredni-cam. Na listi je bil tudi znani Drob-niČ^ki je nekoč navdušeno udrihal po župniku. Da bi zanesljiveje zmagal, je volil Drobnič samega sebe, kar pa mu ni pomagalo, kakor je bila tudi župnikova agitacija brezuspešna. Od 27 odbornikov je dobila župnikova lista le 6 do 7 pod-repnikov, vsi drugi pa so pristaši SKS. Čast volilcem!
(Poštenjakovič Grma) se na vse pretege pere v «Domoljubu», toda brezuspesno. Kakor tisti jud, govori: «Jaz sem poštenjak, meni se ne more nič dokazatl». Smola je le, da so dokazi tu, celo več, kakor jih je treba. Sicer pa ima vso stvar itak državno oblastvo v rokah, ki bo gotovo nepristransko postopalo. 2iah-t* ne bo pomagala. Tedaj pa izpre-govorimo tudi mi Se malo več.
(Krajevni odbor <Samostojne kmetijske stranke v Velikih Laščah) priredi v nedeljo, dne 9. januarja ob 15. uri v prostorih tovariša Fr. Pod-logarja veliko predpastno veselico v korist odborovi blagajni in tiskovnemu skladu SKS. Tovariši in tovariši-ce, udeležite se veselice v mnogo-brojnem številu, da pokažemo nasprotnikom, koliko nas je in da istočasno podpremo naš tiskovni sklad! Narodne noše dobrodošle!
(Cerklje pri KrSkcm.) Naš dični župnik Jaka Zust je velik politik. Na sv. Štefana dan je cisto pozabil na svoje duhovniške dolžnosti in je vso pridigo posvetil umazani politiki. Iz-pozabil se je celo tako daleč, da jc nas psoval z najgršimi psovkami, ki jih niti priobčiti ne moremo. Ker se mu je zdelo pridige še premalo, je Sklical za popoldne shod, kjer je strastno agitiral Za klerikalne liste. Kakor pri pridigi, tako se je tudi na shodu zaletel in dejal, naj vsaka hiša, ki nima klerikalnih listov, še svete podobe vrže iz svoje hiše In na njih mesto obesi hudiče. Res, lep duhovni pastir in lepo cerkveno nadzorstvo, da se morejo goditi take stvari!
(Olševk.) Glasom odioka škofijskega ordinariata z dne 14. julija 1920., št. 3383, ni na Olševku obveznosti bire. To naznanjamo 6vojim pristašem, da ne bodo po nepotrebnem trosili imetja.
(Iz Adlešic.) Našim pristašem SLS. se zelo grdo vidi, da so dobili samo 52 glasov in da so jih socialni demokrat je celo prekosili, ker so imeli 56, a naša stranka pa 129 glasov, čeprav vsi niso bili niti vpisani in zato niso volili. Vojska je pri nas ljudem oči odprla in takih Časov ne bo nič več, ko so volili vsi z gospodom in so potem pri Štacunariei pili likof. Pri nas so zgledi mnogo koristil^ kako so se pnstaši SLS. obnašali. Jurkov Jure je pobiral živino, za kar mu bomo vedno hvaležni, Gr-ganu je pustila Avstrija kotel za kuhanj? žganja na korist narodu, pa
je bilo fe na korist njemu, ko smo morali dajati čuda rakije za posodilo kotla. Kaj So pa tisti storili za nas, ki so nas hodili „farbat" sem pred volitvami, n. pr. dr. šusteršič? Ali so nam zmanjšali davke, ali so nam popravili ceste? Vse so nam pobrali in nas gonili na fronto. Hvala Bogu, da poznamo sedaj te ptiče in stranko, Naročite in širite »Kmetijski list", to edino pravo kmetovo glasilo!
(Šmartno v Rožni dolini pri Celja.) Kakor smo napovedali, tako se je tudi zgodilo. Vkljub vsej agitaciji s strani župnika in Marijinih devic, je vendar izšl? SKS. Častno iz boja Zdi se nam pa potrebno izpregovo-riti n^kaj besedi na naslov Marijinih devic in njih staršev, ker so se med volilnim bojem ponašale nekatere Marijine device na način, da je naravnost sramota za nje. če pojmujejo naša dekleta svojo nalogo kot Marijine device tako kakor je treba, da 60 namreč vzor-matere in vzor-žene, ki so možu in rodbini najboljša opora, potesn samo želimo, da bi bila vsaka vas polna Marijinih devic. Ali Mati Božja ni poznala politika, ni poznala sovraštva in še manj r^dv^a v rodbini in katera si lasti visoko ime Marijine device, se mora potruditi tudi, da živi tudi temu primerno. Če pa katera, reči moramo takozvana, Marijina devica misli, da je njena glavna naloga, da zaradi kaplanove ali župnikove politike pozablja na krščansko načelo in sovraži zaradi nesrečne politike celo svojo rodbino, potem to ni Marijina devica, temveč grešnica, ki izrablja visoko ime Odrešen ikove matere v umazane politične namene. Niste krščanski starši, ki trpite, da zlorablja vaša hčer Marijino ime in niste Marijine device ve, ki pozabljate na sveto dolžnost do rodbine. Niste pa tudi božji služabniki duhovniki, ki pustite, da ne izpolnjujejo naša dekleta svetega krščanskega gesla ljubezni tako, kakor je to dokazal Kristus s svojo smrtjo na križu.
(Zavodoje pri šoštenja.) Vendar je prišel do sape. Naš <;prcčastiti» namreč, tako ga je pogrelo, da smo dobili mi 64 glasov, njegova stranka pa z vso agitacijo in 6 pontaganjem slavne laibgarde ie 25 glasov. V dolgem dopisu bi hotel oprati svojo bla-mažo in črno naslikati nas. Da mu malo pokvarimo veseije, kratek odgovor. Naš krajevni odbor šteje 60 članov in niti enega kimovca, ki so vsi pri dopisniku. To je prva resnica. Drugo je, da so večerni sestanki seje našega krajevnega odbora, kjer se pa popije k toliko, kolikor je treba in kar kdo sam plača. Tretjič pa meri cesto pri nas nesamostojni župan, ki svojemu pokrovitelju tedaj ne dela Časti Da pa včasih tekne ljutometČan, če je zastonj, tudi dopisniku pa bi mogel povedati kot četrtič Belovaški sosed. «Prečastiti» in dopisnik, v petič je pa laž, da je samostojna proti cerkvi, veri itd. Res pa je lahko, da je proti veri tisti, ki je prepovedal pevcem peti, ki odpravlja pridige in ki nastopa tako, ko da bi bila vera zatadi politike, šestič je laž, da so zvezani samostojni z demokrati. Sedmič iz-pozna prečastiti dopisnik tudi, da je laž, ko trdi, da naši poslanci ne zastopajo koristi kmeta. Naj samo prebere članek «za ljudski blagor* v 53. štev. ^Kmetijskega lista*. Osma resnica pa je, da z lajbgardo ne bo pomagano. Naši fantje uvidevajo, da ni večjega gorja kot politikujoča devica in zato si bodo pač zbrali za neveste dekleta, ki so pridne, ki imajo zmisel za gospodinjstvo, ne pa take ki se zbirajo v lajbgardah.
(Sv. Benedikt v Slovenskih goricah.) Letos smo imeli že drugi mi-sijon, ki pa ima svoje posebnosti. Kdor hoče k spovedi, mora plačati 20 kron. Voznik pa, ki pelje misijonarje, ne dobi ničesar. Misijon bi gotovo dokaj več zalegel, če bi tudi g. misijonarji bolj varovali svoj ugled. Ne sme se samo drugim pri-digovati, ampak treba je dati tudi sam vzgled.
(Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah) je bil izvoljen nov krajevni odbor naše SKS., v katerem so zastopniki iz vseh štirih občin. Izvoljena sta bila za predsednika Franc Škof, posestnik v Zimici, in za podpred-nika Al. Živko, posestnik v Žikarcah.
(Sv. Marjeta ob Pesnici.) Tovariš Lipovšek je nabral pri tukajšnjih somišljenikih SKS. 1090 kron za strankin fond. Posnemajte te somišljenike!
(<Murski Straži*.) Križevski naročniki vprašujejo, ce ne bi hotela
E ostati «Murska straža* zopet to, ar je obetala, da bo, namreč zastopnica naših gospodarskih in narodnih koristi. Kakor smo bili tedaj veseli njene obljube, tako sedaj z obžalovanjem konstatiramo njeno pro-tikmetsko pisavo. Zato ob novem letu: Proč z njo!
Politične vesti.
(Nova vlada) je vendar sestavljena. Dolgo je sicer trajalo ali na koncu so se radikale! in demokrati vendar sporazumeli glede ministrskih stolčkov in Pašič je nato sestavil novo vlado, ki je tudi že prisegla.
(Posaznezca ministrstva so razdeljena) tako-le: Pašir (radikalec, pred-sedništvo in zunanje zadeve; finance Stojanovič (dem.); prosveta Pribiče-vič (dem.); trgovina in industrija, Kukovec (dem.); šume in rude Kriz-man (dem.); socialna politika Jova-novie (demok.); pravda Triikovič (rad.); poljedelstvo Jankovič (rad.); agrarna reforma Uzunovič (rad.); pošta Miletič (rad.). Štiri ministrstva še niso zasedena; na ta mesta so imenovani le začasni voditelji ministrstev, in sicer Draškovič za javna dela, dr. Miletid za narodno zdravje, Jovanovič za obnovo zemlje in Trif-kovič za vera
(Prihodnja seja) ustavotvorne skupščine bo v ponedeljek, dne 10. januarja t. 1.
(Finančni minister Kosta Stojanovič umrl.) V torek ob četrt na dve ponoči je umrl v Beogradu poslanec in finančni minister Kosta Stojanovič. V četrtek je še prisostvoval seji ministrskega sveta, zvečer pa je začutil rahle bolečine v glavi Vneli so se mu možgani in ledvice, kar je provzročilo njegovo skorajšnjo smrt Zapušča ženo in tri otroke. — Stojanovič je bil eden najsposobnejših mož svobodne Srbije. Bil ie mož dela, ki mu je bilo več za stvar, kakor pa za osebe in stranko. — Rojen dne 2. oktobra 1867. v Aleksincu v dolini reke Morave, se ie posvetil profesorskemu študiju in postal po študijah v Lipskem in Ženevi profesor na beograjskem vseučilišču. Po svojem poklicu je bil profesor matematike, ali s samonaobrazbo je dosegel, da je postat eden pni h finančnikov in ekonomistov vse države. Njegova zasluga je, da je prekosil dinar liro in fcamo neurejeni državni aparat je kriv, da ni pri tem ostalo. Vendar je pa dosegel, da se je kurz našega denarja vsaj ustalil. Zelo napadena je bila njegova carinska politika. Stojanovič se je tudi pridno udeleževal političnega dela. Prvotno pristaš radikalne stranke, ki je bila tedaj naj-agilnejša stranka, je prešel polagoma v opozicijo, ki jo je vodil v parlamentu na otoku Krfu. Pozneje je prešel k demokratom. Značajnemu znanstveniku in nesebičnemu politiku časten spomin!
(Občni zbor «Samostojne težatke stranke za Dalmacijo) bo dne 6. januarja v Splitu. Za našo stranko se udeleži občnega zbora poslanec Kušar.
(Ostre odredbe proti komucistonf.) Kakor se zatrjuje, ima vlada v rokah nepobitne dokaze, da so hoteli komunisti v kratkem proglasiti revolucijo. Govori se, da so hoteli ubiti bivše ministre drja. Vesniča, drja. Draško-viča, Jankoviča in Jovaneviča ter takoj nato aretirati regenta in vse ostale ministre. Da varuje red v državi, je izdala vlada ostre odredbe proti komunistom, razpustila vsa njihova društva, ustavila vse njihove liste in zapečatila njih dome. Izvršenih je bilo tudi mnogo hišnih preiskav in več komunističnih voditeljev je zaprtih. Vladne odredbe so bile pO vsej državi energično izvršene, tudi v Sloveniji, kjer je «Rdeči prapor* ustavljen, «Delavski dom* v Ljubljani na Turjaškem trgu pa zapečaten. Enako so zapečateni prostori tajništva splošne žeiezničarske organizacije v delavnicah južne železnice v Mariboru. Za nedeljo dne 2. januarja napovedani shod komunistov v Ljubljani je bil prepovedan. Razen, malih "demonstracij v Beogradu in v Zagrebu vladata po vsej državi mir in red. Splošno se energičen nastop vlade odobrava.
(Protikomunističua akriia se ni* daljuje.) Nova vlada je sklenila, da
nadaljuje s protikomunistično akcijo, ki jo je pričela Vesničeva vlada Vsi komunistični listi so ustavljeni. Aretiranih je bilo okrog 150 oseb, pri katerih so našli mnogo obtežilnega materiala, ki je že izročen sodišču. Opaža se, da komuniste zapuščajo vsi slučajni pristaši Mnogo komunističnih jjoslancev je že izstopilo iz komunističnega kluba in tudi mnogi komunistični občinski sveti so prestopili k socialistom,
(Stavke.) Vsled ostrih odredb proti komunistom so bik v mnogih krajih proglašeno protestne stavke delavcev, ki pa niso irrele pravega uspeha. V znak protesta proti tem stavkam so sklenili v Z&j<rM delodajalci 24uren Štrajk Tudi sv«,je vrste posebnost.
(Komunistični netiti v Bosim ) V Bosni so hoteli komunisti šiloma pritegniti vse v štrajk rudarjev. Hujska-li so kmete in v nekaterih krajih, posebno okoli Tuzle, proglasili sovjetsko republiko. Zaradi tega je prišlo do spopadov med orožniki in komu-
oseb. Večinoma so vsi oboleli umrli, ker manjka zdravil in zdravnikov^ (Zopet rožljajo z orožjem.) Komaj da ie Rusija doživela vsaj malo miru, že nočejo ruski boljševiki nove vojne. Trockij in drugi trinogi ruskega na* roda napovedujejo za spomlad vojno s Poljaki in drugo vojno v Aziji. Ubogo ljudstvo, ki mora prenašati ta. jarem brezsrčnih judov.
(Na Irskem) so izbruhnili novi bo-ji in državljanska vojna razsaja po božičnem premirju z novo silo.
(Grškega kralja Konstantina,) ki je velik prijatelj Nemcev, bodo vendar priznali. Angleška, Italija in Amerika so že zaukazale svojim poslanikom, da vzpostavijo svoje odncu šaje s Konstaniinoin. (Med poljsko vlado in Vatikanom)
S nastal vsled odredbe nadškofa erthrama oster spor. Nadškof je namreč zaukazal svoji duhovščini, da se ne sme udeležiti plebiscitnega boja v Gornji Šleziji. Ker pa so poljski duhovniki edini, ki morejo z uspehom zastopati poljske interese, vidi-
nisti. Na obeh straneh so mrtvi in jo Poljaki v nadškofov i odredbi sa-ranjeni. Vojaštvo je naredilo končno I mo protipoljsko politično akcijo. Sv. red. Na okolico Tuzle je proglašeno ] siohca je poslala monsignorja Ogno,
obsedno stanje.
(Konec D'Annunzijeve pustolovščine.) Energični koraki generala Ca-viglije so imeli popoln uspeh. Potem ko so D'Annunzijevi arditi razstrelili nekaj manjših mostov, v krvi udušili vstajo reških meščanov, je pričela z bombardiranjem Reke laška oklopni-ca «Andrea Doria*. Potopila je k D' Annunziju prebaglo laško torpedov-ko «Espero» in spustila dva zadetka v namestniško palačo, kjer je nastanjen D'Annunzio. Arditi so spoznali da je sedaj stvar resna in D'Annun-zio je še spustil nekaj visokoletečih fraz, nato pa odstopil vladarsko moč reškemu županu. Ta je izposloval pri generalu Cavigliji premirje, potem ko je priznal rapallsko pogodbo. Sestavljena je bila nato provizorična vlada, ki je prevzela vse posle in ki izvrši vse mirovne pogoje. Po odhodu D'Annunzia se bo vršilo v Reki ljudsko glasovanje, ki odloči o novi ureditvi države.
(likvidacija d'Annimzija.) D'An-nunzio je zapustil Reko. Pri svojem odhodu je še izdal bahavo kričavi razglas, v katerem napada generala Ferrarija in generala Caviglijo. Izmenjava ujetnikov se je pričela. Kraljeva vojska je imela 171, legijonar-ji pa 100 ujetnikov. Vsega skupaj je bilo v bojih ubitih 36, ranjenih pa 193 oseb. Arditi so zapustili Reko in odšli v Trst. Prebivalstvo se vrača na StsŠak. Izpraznitev zasedenega ozemlja se prične dne 10. januarja.
(Proti dozerterjem,) ki so pribeža-U k D'Annunziju, je izdal admiral Simonetti zelo ostre odredbe. Vsi pridejo pred preki sod. Poveljniki ladij bodo ustreljeni, istotako vsi mornarji, ki se ne javijo do dne 2. t. m.
(Ostre odredbe proti fašistom) je izdala laška vlada, ker so hoteli pomagati D'Annanziju in ga celo iz-klicati za predsednika laške republike. Voditelji fašistov so bili aretirani, njih organizacija pa razpuščena. Že davno bi morala storiti to laška vlada, ker bi prihranila tako sebi kakor tudi svojim državljanom mnogo gorja.
(Na zasedenem ozemlju) bo razglašena aneksija v prvi polovici meseca januarja. Volitve bodo meseca marca.
(Luka Baroi pri Reki,) ki jo je ho. tel D'Annunzio na vsak način odtrgati nam, ne zadeva po izjavi laških državnikov laških interesov. O njeni pripadnosti bo odločala trgovska komisija in upati smemo, da nam v prilog.
(«Dalmatinski težački Savcz») zahteva, da se agrarna reforma v vseh okupiranih krajih Dalmacije takoj izvede.
(Pokojnine orožnikov.) Po r.ovi uredbi dobe orožniki pravico do pokojnine po 16 službenih letih. Z dovršenim 30. letom službe dobe polno plačo z vsemi dokladami. če postane orožnik pri izvrševanju službe nesposoben, dobita on, kakor tudi njegova rodbina vso pokojnino. Isto velja za vse rodbine orožnikov, ki so padli izza dne 1. marca 1919.
(Strašno razsajanje bolezni v Rusiji.) Iz Kodanja poročajo, da je v Sibiriji in v sovjetski Rusiji obolelo za pegastim legarjem 3,950.000, za navadnim legarjem pa 3,465000
da bi poravnal spor, kar se mu pa ni posrečilo.
(Romunska vlada) je odredila, da se mora v anektiranih ogrskih pokrajinah vršiti služba božja v rumun-skih uniatskih pa tudi katoliških cerkvah samo v rumunskem jeziku.
Gospodarstvo.
(Naša lesna trgovina.) jugoslovanska šuma* je izračunila, koliko lesa bi nam bilo mogoče na leto izvoziti. Po njenih računih bi ga mogli izvoziti 4,130.000 kubičnih metrov (ms), kar bi znašalo po sedanjih cenah 5800 milijonov kron, skoraj eno in pol milijarde dinarjev, kolikor znaša polovica vse naše uvozne bilance. Iz vse države bi se izvozilo 700.000 ras bukovega žaganega lesa po 1200 kron, tesanega jelovega lesa 300.000 m3 po 800 kron, 50.000. m6 hrastovih debel po 2000 kron, 30.000 m3 žaganega hrastovega lesa po 500 kron, sekane hrastovine 150.000 ms po 4000 kron, bukovine in drugih vrst trdega lesa 130.000 m* po 1500 kron. Nadalje bi se moglo izvoziti 4000 vagonov lesnega oglja v vrednosti 60 milijonov kron, če računamo vagon s 15.000 kronami, železniških pragov in drugih proizvodov v vrednosti 1740, tanina (hrastovega ekstrakta) za 300 in raznega drobiža ža 150 milijonov kron Tanina bi mogli producirati še enkrat toliko, ko bi ne bilo gotovih zaprek. — Vse to bi mogli izvoziti letno, Če bi bile železnice in vse drugo v redu.
(Glavna ovira izvoza lesa) je pomanjkanje transportnih sredstev in visoke železniške tarife, vsled česar naša lesna industrija ne more tekmovati z industrijo Norveške, Švedske^ Kanade, Brazilije itd. Do našega, ujeainjenja je bil tarifalni sistem tro-~ vrsten in se je favoriziral izvoz ogrskega lesa. V prvo tarifo je spadal , les, namenjen za domačo uporabo;, tarifa je znašala za lOtonski vagon za daljavo 150 km 50 kron, danes, pa znaša 230 kron. Po drugi vrsti se je računil les za industrijske namene in se je plačalo za isto oddaljenost za vagon 63 kron, danes pa 1480 kron. Izvozni les se je računil. po tretji vrsti. DoČiai je bila v A v-, striji ta izvoz znižana tarifa, pri nasj minister za promet (dr. Korošec) tes ga ni upošteval in je določil pač znižanje tarife za pesek, opeko, krompir, apno, cepana drva, gnojilo, kamenje, mramor, blago (do 5000 kg), živino, sol, steklenice, ne pa tudi za les. To bo treba na vsak način popraviti.
(Priglasitev zasebnih žrebcev zaradi licencovanja.) Do dne 15. januarja je treba pismeno ali ustno prijaviti pri mestnem magistratu v Ljubljani: a) ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika, b> pasmo in rod, starost in barvo kakor tudi sta-jališče žrebčevo. Za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi in za mr-zlokrvne pod tremi leti se na bo izdajalo dovoljenje za spuščanje. Razglas velja le za lastnike žrebcev, ki stanujejo v okrožju ljubljanskega., mesta.	ž
(BraŠki kamen za Anglijo.) Te dni-je bilo z otoka Brača odposlano v Anglijo 50 vagonov kamna, ki dobi-
Razšlrjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti!
Obrtniki, ne pozabimo, da bomo vpoštevani samo tedaj, če bomo dobro organiziran!!
va vsled svoje izborne kakovosti vedno večji sloves.
(Uvoz luksuznih predmetov.) Ministrstvo finance je zvišalo zopet davek na uvoz luksuznih predmetov in sicer za 10 odstotkov. Po novi tarifi se bodo plačevale od vsakih 100 kg sledeče pristojbine: za močne alkoholne pijače 200, za žganje in druge slabe alkoholne pijače 150, za šampanjec 60, za vosek (izvzete so sveče m figurel 300, za svileno predivo 2000, za svilo 5000, za polsvilo 2500, za žamet 6000, za parfumerijo 500, za vsak par čevljev 200, za bisere 3000, za druge drage kamne 10.000 dinarjev.
(Indostrija svile.) Ministrstvo za trgovino je ukrenilo vse potrebno, da prično naše tovarne za svilo z intenzivnim delom. Sirove svile se nahaja sedaj v vseh tovarnah za tri milijone dinarjev.
(Naš letošnji sladkorni pridelek) bo znašal le 2500 vagonov, dočim potrebujemo nujno 8000 vagonov. Uvoziti moramo torej dve tretjini v deželi potrebnega sladkorja. Res skrajni čas, da se prične delati za povzdigo sladkorne industrije!
(Cene vinu v srednfi Dalmaciji) za mesec november. Cene so neenakomerne. V Kastelih se plača po 130 do 132 kron po stopinji, v Makar-skem 140 kron, dočim prodaja Šol-ta po 125 kron. Trgovina je precej slaba in so kupci večinoma samo brodarji. Starih trgovcev ni. V zasedenem ozemlju, ki pa pripada nam, je vina mnogo. Ker pa imajo ljudje dovolj denarja, ga ne prodajajo, temveč čakajo na višje cene.
(Izvoz in uvoz.) Jugoslovanska vlada je dovolila uvoz poljedelskega orodja. Dalje je dovoljen uvoz fig v vencih in zoženih vrečah, v teži od 5 kg dalje. Enako je dovoljen uvoz vsakega šolskega in pisarskega materiala. Iz Jugoslavije se bodo smele izvažati pšenica, rž, koruza,
konji, ovce in voli. Vsi mlečni izdelki se smejo uvažati in izvažati Dovoljen je uvoz 100 vagonov cikorije.
(Nova pro^a.) Poslanca dr. Ribar in dr. Trinajstič sta se zavzela za zgradbo nove proge Kočevje-Brod-Moravice, da bi dobila tako Slovenija zvezo z morjem. Železnica bi končala v Bakru.
(Belgija in naše žito.) Naše žito se bo izvažalo v Belgijo, in sicer v količinah, kakor jih še določi beo-Tradc-ka vlada
Izrajdba Slovenca.
Pred kratkim se je čitalo v listih, da je železniško ministrstvo odklonilo izum železniškega uradnika g. Ma-sleta proti trčenju vlakov. Dasi omenjeni izum ne preprečuje popolnoma trčenja vlakov, je kot delna naprava nove, široko zamišljene iznajdbe, ki jo je že pred 12 leti izumil g. Filip Ogrič, naš rojak, koristna in bi naše ministrstvo pač moglo posvetiti izumu večjo pažnjo.
V naslednjem podajamo kratek opis iznajdbe proti trčenju vlakov, ki jo je iznašel pred 12 leti naš rojak Filip Ogrič in ki je sedaj zaplenjena v Parizu kot imetje bivše Avstrije.
Pri vseh aparatih proti trčenju vlakov je takozvana «Block*a1age» gotovo najvažnejša, ki je tudi skoroj po vseh kolodvorih upeijana. Popolnoma pa ne preprečuje trčenja vlakov, temveč stori n šdt iznajdbi«, g. Ogri-ča. Po tej iznajdbi je vsako trčenje izključeno in aparat registrira natančno, če je cesta prosta. V primeru, da bi čuvaj prezrl signal, ga opozori žvižg vlaka, ki se tudi sam usta--vi. Posebnost iznajdbe je, da se ne da proga niti «blokirati» in niti «de-blokirati*, preden ni ves tir tudi v resnici svoboden. Važnost iznajdbe tiči tudi v tem, da uradnik ah čuvaj vidi v aparatu, če se bliža postaji kak
vlak. Navadno more celo poznati, če je to brzovlak, osebni ali tovorni vlak Naprava je taka, da deluje popolnoma samostojno in da pravočasno pokaže vsako napako, oziroma opozori službujoče osebje, da prepreči vsako nesrečo.
Resnim interesentom je s pojasnili rade volje na razpolago izumitelj gospod Filip Ogrič, konc. zobotehnik v Novem mestu.
Iznajdba je sicer zavarovana za 150.000 francoskih frankov, vendar bi bilo silno dobro, če bi se za iznajdbo zainteresiralo tudi naše železniško ministrstvo in oprostilo iznajdbo francoske državne zaplembe.
Obrtnik.
Neznosno stanje.
Zaradi neznosne draginje življen-skih potrebščin in vseh sirovin se draže vsi izdelki, vsled česar se stalno manjša število naročil. Tako postaja boj za obstanek vedno težji, posebno za tiste, ki morajo preživljati rodbino.
Upali smo, da se vendar, že enkrat preokrene na bolje, a vse kaže, da čakajo osobito malo obrt še težji časi
Davčni vijak pritiska in vsi direktni davki za leto 1921. se trikratno povišajo. Poleg tega se vpelje novi invalidski davek, ki bo znašal samo v S'oveniji 30 milijonov kron. Prepričani smo, da bo od tega davka odpadla na invalide samo ena tretjina, vse drugo se bo ca porabilo za upravo. Namesto da bi se nastavili pri upravi samo zmožni invalidi, bodo zopet veljali težke denarje razni dvomi svetniki in upokojeni generali, nepotrebna dedšcina žalostne Avstrije.
Sedanji urad «za socialno skrb-stvo» nam to dokazuje. Od njega imajo korist samo tisti, ki so pri njem zaposleni, večinoma pristaši socialnodemokratične stranke. Z bolniškim zavarovanjem obrtnega delavstva ni nihče zadovoljen. Že nad dve leti smo ujedinjeni in vendar nimajo še do danes niti delodajalci niti delojemalci vpogleda v poslovanje. Čisto nerazum'jivo nam je, da so se morali zavarovalni prispevki šestkratno povišati, kljub temu, da je bilo toliko denarja vzetega bolniških blagajnam.
Res je, da ima delavec navidezne visoko plačo, ali zato pa plačuje tudi neprimerno dražje vse potrebščine, da si ne mere nabaviti niti obleke.
Okrajne bolniške blagajne naj pridejo na stara mesta in pod prejšnjo upravo. To je naša odločna zahteva. Da pa ta zahteva tudi prodre, je tre-bas da nastopimo zanjo vsi obrtniki soglasno.
Ne držimo rok križec, temveč delajmo, dokler je železo še vroče! Skličite občae zbore takoj v mesecu januarju in sklenite odločne resolucije proti trikratnemu povišanju direktnih davkov, proti povišanju zavarovalnih prispevkov, proti vsakemu povišanju monopolskih potrebščin in zahtevajte, da se znižajo neobhodno potrebne življenske potrebščine, da se že enkrat ublaži draginja! Vse tozadevne resolucije pa pošiljajte na »Obrtno organizacijo za Slovenijo* v Novem mestu, da jih izroči na merodajna mesta.
Ustanovitev obrtnega društvu v Kamniku.
V nedeljo dne 12. decembra je bilo ustanovljeno v Kamniku «Obrtno društvo za politični okraj Kamnika.
Po ustanovitvi je bil popoldne velik protestni shod vseh krivično ob-dačenih obrtnikov, kmetov in trgov-
cev. Shod je bil sijajno obiskan in dvorana ^Društvenega doma* prenapolnjena. Shod je pokazal, loko silno je ljudstvo razburjeno zaradi delovanja tukajšnjega davčnega ob* lastva. Če bi urad tisti dan uradoval, bi gotovo prišlo do br.tpnib demonstracij. Pretirano obdačenje posa. meznikov je že izpodkopalo vso davčno moralo in nastalo ie tako nezadovoljstvo, da bi tudi pri nas kak Radič našel pristaše. Ljudstvo ve sicer dobro, da davkov m toliko kriv sam finančni minister, temveč tisti, ki določujejo posameznikom višino davkov. Vsakdo ve, da morajo po silni vojski priti vdiki davki, toda ti se naj jemljejo tam, kjer je denar, kakor pri bankah in velikih podjetjih« ne pa tam, kjer nič ni.
Največjo škodo delajo oni, ki napačno določujejo višino davkov. To so po navadi ljudje, ki ne plačajo niti imena vredne vsote davka, niti nimajo pojma o gospodarskih potrebah in dohodkih posameznih davkoplačevalcev. Kam pridemo, če se s takim površnim uradov uijem jemlje mladi državi ugled in ovira gospodarski razvoj.
Sklenila se je tozadevna m*ra spomenica, ki je bila odposlana na merodajna mesta.
Obrtniške vesti.
(Kolektivna zadrnga obrtnikov V
Brežicah) ima dne 23. januarja 1921. svoj redni zadružni zbor in sicer v brežiškem Narodnem domu ob pol devetih dopoldne.
(Slovensko obrtno društvo v Brežicah) vabi na obrtni shod, ki bo dne 23. januarja ob desetih dopoldne v Narodnem domu. Po shodu se vrši društveni redni občni zbor.
(Išče se v najem pekarna,) in sicer na ozemlju med Ptujem in Celjem. Ponudbe se naj naslove na naše uredništvo.
Izjava..
Ker h nt od neVe str* ni obdolžil je ••pravilnosti, ki jih nisem nikdar zakrivil, M zavezujem, da plačam tistemu, ki mi doki ie le najmanjšo goljufijo, poneverbo ali kakršnokoli krivično prisvojitev, takoj 10.000 kron nagrade.
Frane Pastotnik, p. d. HHskar,
▼ Blagovici.
Dražba.
V državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani se bo dne 16. januarja 1921. na dražbi oddajal konjski gnoj za leto 1921.
Interesenti naj se zglase navedenega dne «b desetih v državni žrebčarni. Natančnejša določila o oldaji, oziroma prevzema gnoja, ae razglase istega dne na licu mesta.
K a Selu pri Ljubljani, dne 28. decembra 1920.
Vodstvo državne žrebčarne.
Zelo dobro ohranjene
sani na prodaj,
spretne, lahke, za eno vprego ali za dvoj no vprego, streha in nožno pregrinjalo us-jijato, cena po dogovora in ugodna. — Alojzij Šari, Foljde, p. Begunje pri Lescah, Gorenjsko.
Pozor kmetovalci! Kdor hoče imeti dobro in bitro popravljene vsakovrstne stroje, naj se obrne na tvrdko
Mihael Kavčič,
strojna delavnica z električnim obratom v KOSEZAH pri Ljubljani it. 7.
Oene zmerne. SsvršStev točna.
Kompletni štedilniki vedno v zalogi.
v veliki izberi od najcenejših do najfinejiib priporoča
Sc. E. Skabepne
velet sovina t n anafakturnim blagom
▼ Ljubljani, Mestni trg it 10.
«§Pl> Črno deteljo
jir^';^ vila/ujeiuo r>o najvišji eeni. ®f	SEVER 4. KOM P., UVBUANA,
jfcja* Wollova ulica it 12.
prima, suhe, sa mletje prodam poceni več vagonov.
čeSnjere, orehove, lipove In druge knpini.
Jožef Plankap ▼ Ljubljani, Dolenjska, cesta. it. S.
Izšla je starodavna Naslikava
VELIKA
PRATIKA
za navadno leto 1921.
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, bndiljke, zlatnino in srebrnino
kopito najceneje pri trrdkl
Iva« Paklž
v L'ubljmnl, Stari trg *t. 20.
Les
hlode, deske, trame, drva ia oglje kupnje
M l Skrbeč i IjHbDsiii,
Mikfoii&va cesta št. 8/1. (nasproti Hotela «Unioa»)
,TAMPinr
'ant.Cernd^
LJUBLJANA J .
Letošnja izdaja stane t nadrobni proda)! S kron.
Kmetovalci!
kmetsko glasilo! Zahtevajte pratiko pri vseh trgovcih in kramarjih t Letoinja njena izdaja vsebuje obširen zgodovinski spis s podobami „Za staro pravdo", v katerem je opisana zgodovina kmetskega stanu od prihoda naših pradedov t sedanje dežele do podjarmljenja po nemških graščakih. ki so se naselili za časa Habsbaržanov, in od to dobo dalje do današnjih dni, ko ima postati zemlja sopet last onega, ki jo obdelajo, t. j. kmetova.
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta it. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
Trami, deske in oglje,
franko gorenjske postaje, sa takojšnjo dobavo, se kupijo. Ponudbe na naslov
Tavčap & Svetina
« l|uil|itl, Giipsinttta uiti H. fi.
Naročajte knjižico
Raj mapa M vedeti o politiki?
RazpoSilja jo npravnižtvo ,^Kmetijskega
lista" v Ljubljani. Cona ji ja 6 kron, po polti 40 vinarjev veS.
(filajfholc)
kupujem kubični »eter po 860 kron. Ponudbe na 9. Ch, poštno ležeče Medvode.
V Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega
blaga, fiuih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo ln na
Za obilen obisk se priporoča tvrdka
tovarniška zaloga Šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št. 7.
=n<=
Specialna trgovina angleškega snkna.
VELIKA ZALOEA 1 Solidne cene! BOGATA IZBIRA
sSfM M li atelije.
vsakovrstnih klo- Srajce, samoveznice kroju, površnikov ia . . . bukev . . . (kravate), nogavice itd. •. zimskih sokenj,.
Prva kranjska razpoSiljalna
SCHWAB & BIZJAK
UUBUANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno.
Modro galiCOkgpo21kron
za krajevne odbore SKS. in kmetijske organi-zacije oddaja meseca decembra proti plačila v naprej, le v celih vagonih, franko vse železniške postaje v Sloveniji,
d. d. Ekonom v LJubljani.
Drugim se oddaja ta modra galica pod istimi pogoji kilogram po 22 kron. Za manjša naročila, toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene franko kolodvor Ljubljana.
Vpoštevajte oglase, ki jih priobčaje »Kmetijski list"!
M. Kuštrin,
Pnevmatike za avto in kolesa v vseh dimenzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno
napeljavo, elektrotehnični material in vsako-	Ijillliin, Omajali cista it 20; tiittei št 471 vrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah PiMiica: Martiar, ]irt!čiia lilca it 1