IteŽlIniiin pMSftaa t geterM. KRALJEVINA JUGO S L AVI J A SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 45. kos. V LJUBLJANI, dne 3. junija 1933. Letnik IV« VSEBINA: 285. Navodila za sestavo banovinskega proračuna z uredbo o izvrševanju za leto 1934./35. 286. Izprememba čl.l. pravilnika o carinskih posrednikih. 287. Zvanje pristaniškega redarja. 288. Izpremembe in dopolnitve spiska luksuznih predmetov. 289. Telefonski promet. 290. Naredba o nabiranju prostovoljnih prispevkov, darov, milo-darov, podpisov in prispevkov zavarovalnic, zadrug itd. 291. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933. 292. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 293. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 285. Ministrstvo za finance kraljevine Jugoslavije. Oddelek za proračun. V Beogradu, dne 10. maja 1933.; št. 5141/VII. Da se doseže enotnost pri sestavi banovinskega proračuna za leto 1934./1935. in da se olajša, uprosti in pospeši delo ob njegovi odobritvi, predpisujem na osnovi člena 44. uredbe o budžetiranju banovin nastopna navodila za sestavo banovinskega proračuna z uredbo o izvrševanju za leto 1934./35.* I. Občne pripombe. Banovinski proračun razhodkov in dohodkov za leto 1934./1935. mora obsezati vse potrebne kredite in pre-liminirane dohodke za čas od dne 1. aprila 1934. do dne 31. marca 1935. Ker mora ministrstvo za finance vse njemu predložene proračune zaradi dokončne odobritve proučiti in pretresti, morajo biti po predpisu člena 9. uredbe o budžetiranju banovin proračuni razhodkov in dohodkov za leto 1934./1935. vročeni ministrstvu za finance — proračunskem oddelku — do dne 31. decembra 1933. Prekoračitev tega skrajnega roka nikakor ni dopustna. Banovinski proračuni se morajo deliti na: A. Proračun občnih banovinskih razhodkov in dohodkov (administracija—uprava). * »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne 15. maja 1933., št. 108/XXXl/306. B. Proračun razhodkov banovinskih gospodarskih podjetij in ustanov. Vsote razhodkov in dohodkov prvega in drugega proračuna se preliminirajo in odobrujejo samo v kosmatih (brutto) zneskih. 1. Proračun občnih banovinskih razhodkov. a) Razhodki. Občni banovinski proračun razhodkov obseza vse raz-hodke vseh oddelkov po zakonu in ustanovljenem redu dotične banovine, pokojnine, razna vzdrževanja, podpore, če jih je kaj, proračunske rezervne kredite kakor tudi službo po banovinskih dolgovih. b) Dohodki. Vse kosmate dohodke je treba izkazati v posebnih poglavjih, in to od: banovinskih doklad; trošarin; taks; dohodkov po specialnih zakonih, in to: odkup osebnega dela-kuluka; ostale banovinske davščine fdavek-taksa na samorodnice (hibride), prispevki sreskih cestnih odborov, dohodek za izredno okoriščanje cest dn temu pod.]; banovinsko gospodarstvo (presežek dohodkov banovinskih podjetij); dohodke od državnih podpor, odnosno državnih dotacij, in to: a) po uredbi o prenosu poslov in b) subvencije; dolgovani dohodki iz prejšnjih let; razni dohodki (kakor tudi drugi izredni dohodki od posojil, reparacij, daril, volil in dr.). 2. Proračun razhodkov banovinskih gospodarskih podjetij in ustanov morajo sestavljati vsa banovinska gospodarska podjetja in ustanove po ustanovljenem redu oddelkov banske uprave, pod katere ta podjetja in ustanove spadajo. Proračun dohodkov banovinskih podjetij in ustanov sestavljajo dohodki teh podjetij in ustanov in se izkazujejo ti v vsakem posebnem proračunu dotičnega podjetja ali ustanove. Kolikor uživajo poedina podjetja banovinsko dotacijo, se mora ta izkazati med dohodki dotičnega podjetja, odnosno v razhodku občnega banovinskega proračuna — oddelka, ki mu ta ustanova ali podjetje pripada. Istotako se mora izkazati, kolikor izkazujejo poedina podjetja ali ustanove v svojem proračunu presežčk dohodka, to pri dohodku občne banovinske uprave — administracije dotičnega oddelka, ki mu podjetje ali ustanova pripada. R&zhodki in dohodki skladov in fondov in tem podobno se morajo izkazovati v proračunu razhodkov banovinskih gospodarskih podjetij in ustanov, kakor ostala banovinska gospodarska podjetja in ustanove. II. Razhodki. Razhodki se d«le po značaju potrebščin, ki jih povzročajo, na redne in izredne. Redni razhodki so tisti, ki so povzročeni po banovinskih potrebščinah, ki se pojavljajo stalno bodisi vsako leto bodisi občasno. Delijo se na osebpe in. materialne. Osebni razhodki so tisti redni razhodki, ki potekajo iz banovinskih zakonov, odlokov, uredb, ki se pojavljajo stalno in ki so z njimi urejena službena razmerja banovinskih uslužbencev. Materialni razhodki so tisti redni ra diodki, ki omogočujejo skupaj z osebnimi razhodki in v mejah dejanskih potrebščin redno in stalno poslovanje banovine kot urada in ostalih zavodov, ustanov, podjetij itd. Izredni razhodki so tisti, ki jih povzročajo banovinske potrebščine, ki se pojavljajo občasno. Razhodki občnega ban) v inskega proračuna se morajo deliti na redne in izredne, toda tako, da se izkažejo razhodki pcedinih oddelkov banske uprave, tako osebni kakor materialni, v posebnih poglavjih — odnosno da sestavi vsak oddelek posebno poglavje osebnih in materialnih razhodkov. Načelo, ki se mora izvajati v celokupnem banovinskem proračunu, je to, da mora v proračunu biti izvedeno ravnotežje. Zbog tega je predvsem posebno važno, da morajo biti predlagani razhodki in dohodki tako proračuna občnih banovinskih razhodkov in dohodkov kakor tudi proračuna razhodkov in dohodkov banovinskih podjetij in ustanov realni in se morajo opirati na skrbno urejene in kontrolirane podatke. Občne finančne razmere zahtevajo, da se v bodočem proračunskem letu znižajo banovinski razhodki na najpotrebnejši minimum banovinskih potrebščin. Pri ocenjanju razhodkov je treba tako postopati, da se predlagajo samo, kolikor ni mogoče, da se ta razhodek vobče ne n; pravi, odnosno kolikor ni pričakovati, da bi se dalo isti potrebščini pozneje zadostiti. Potemtakem ne more biti noben razhodek predlagan samo zbog tega, ker je že v dosedanjih proračunih obstajal, ampak samo tisti, ki je brezpogojno potreben, da se ne spravi poslovanje banovinskih uradov v nevarnost. Predlagani krediti, redni (osebni in materialni) ali Izredni, ki jih ne narekuje absolutna potreba, se bodo črtali ali pa znižali na najpotrebnejši znesek. A. Osebni razhodki. • Krediti za plače se mt rajo postaviti v proračun po dejanskem stanju števila osebja in višini prejemkov ob času, ko se proračun sestavlja. Tehniška sestava prejemkov banovinskih uslužbencev mora biti izdelana po zgledu državnega proračuna tako, da se izkaže delitev na uradnike, zvaničuike ter tem enake in služitelje ter tem enake, ki jih je navajati v posebnih pozicijah. Za vse tri pozicije se morajo izkazati zvanja-polož.aji dotičnih uslužbencev tako, kakor to ustreza banovinskim statutom, z označbo položajne skupine plače, odnosno položajne skupine plače s stopnjo, n. pr. II/l, TT'2, 111 1, III 2, odnosno položajne skupine plače s stopnjo in periodičnim poviškom, kakor: IV/1—1, IV/l—2, IV/l—3, IV/2—2, \—1, VI—2 itd. Kolikor se predpisi zakona o uradnikih ne nanašajo na poedine banovinske uradnike, se morajo izkazovati zvanja-položaji po dosedanjem načinu. Naslednja — četrta pozicija — obseza draginjske doklade uslužbencev in je deliti dotične kredite na: a) Uradniške: osebne.......... rodbinske........ b) Zvaničniške: osebne........ rodbinske...... c) Služiteljske: osebne....... rodbinske...... Peta pozicija naj obseza razliko prejemkov po § 259. zakona o uradnikih. Pozicijo je uporabljati, da se izkaže stanarina. — Šesto kolikor jo uslužbenci uživajo. Kreditov za napredovanje in periodične poviške ni postaviti v proračun, ampak morajo banovine poskrbeti, da takoj spravijo svoje statute v sklad s § 263. zakona o uradnikih. Tako bi bili banovinski uslužbenci v tem pogledu izenačeni z državnimi uslužbenci. Krediti za nagrade pogodbenim uradnikom in dnev-niČarjcm se morajo izkazati v posebni partiji osebnih razhodkov, za pogodbene uradnike s številom in zneskom ločeno od števila in zneska za dnevničarje. Za prve in druge pa je preliminirati v isti partiji tudi zavarovanje, kolikor se to zavarovanje po zakonu plačuje. Pomoči, podpore, štipendije, miloščine, razne subvencije in temu podobni razhodki, ki niso osnovani na določnih zakonskih ali pogodbenih obveznostih banovine, morajo biti predmet posebnega varčevanja in zmanjšani na najnižje zneske. Kolikor ministrstvo za finance spozna, da predlagani razhodki te vrste niso dovolj opravičeni in obrazloženi, jih bo črtalo iz proračuna. Kredite za specialne doklade, kjer take po specialnih zakonskih predpisih ali uredbah obstoje, je izkazati v posebnih partijah in navesti v stolpcu »Pripomba« do-tični pravni predpis. Kredite za upokojitve vseh banovinskih uslužbencev je izkazati v posebnih partijah po dotičnih oddelkih Ostale osebne razhodke, kolikor jih mora banovina izkazati in kolikor niso obseženi spredaj, je postaviti v posebno partijo. I?. Materialni razhodki. Te razhodke je vnesti v višini samo dejansko in varčno odmerjenih najnujnejših potrebščin. Za investicije in nabavo oprave so ne smejo postavljati v proračunski predlog nikakršni krediti, ker se investicije ne smejo vršiti iz rednih proračunskih sredstev. Nabave se morajo omejiti samo na to, kar je najpotrebnejše in brez česar vobče ni moči biti, pri čemer je strogo upoštevati predpise pravilnika o trošenju pisarniškega Ln drugega materiala itd., št. 55.9C0/II. z dne 18. maja 1932., ki je razglašen v »Službenih novinah«, št. 117/LIII z dne 25. maja 1982. Krediti za potrošili pisarniški material se morajo določati v najpotrebnejših vsotah. V tehniškem pogledu je treba strogo skrbeti za strokovno porazdelitev nazivov partij, pozicij in podpozicij ih se je vsekakor izogibati združevanju raznovrstnih raz-bodkov v eni partiji, poziciji, odnosno podpozidji. Poleg stolpca, v katerem se izkazujejo zneski partij, je treba dodati zaradi vzporeditve še te-le stolpce: a) Vsote odobrenih razhodkov-dohodkov za minulo-tekoče leto. b) Razlika med predlaganimi in odobrenimi krediti. c) Vsote izvršenih (angažiranih) razhodkov in ostvai> jenih dohodkov za minulo proračunsko leto. č) Po ministrstvu za finance dokončno odobreni zneski, kreditov, za leto 1934./1935., kateri stolpec se izpolni .v ministrstvu za finance. d) Pripomba za kratko pojasnilo. III. Dohodki. Kakor razhodki. morajo tudi vsi dohodki, najsi obstoje po kakršnikoli osnovi, biti postavljeni v proračun. Ko se vna.ša verjetna višina dohodkov, je treba upoštevati sedanje finančne razmere in možnost njih ostva-ritve. Kot osnovno pravilo mora služiti pregled ostvarjenih dohodkov za minulo proračunsko leto in za to proračunsko leto do sestave proračuna, ki ga mora vsaka banovina sestaviti. Vsi vneseni dohodki morajo bili skrbno izračunani, fazen dohodkov, ki jim je višina določena s pogodbo, ki morajo biti točno izkazani in z listinami potrjeni. Če se pokaže potreb#, da se uvedejo banovinske naklade, se ■ mora postopati po členu 25. uredbe o budžetiranju in urediti vprašanje o davščinah pred sklepanjem proračuna. Ob predložitvi proračuna se to ne bo odobravalo. Presežke dohodkov nad razhodki pri gospodarskih banovinskih podjetjih in ustanovah je izkazati v posebnem poglavju pod nazivom: »Dohodki banovinskih podjetij in ustanov« za-vsa banovinska podjetja in ustanove z označbo naziva • ustanove, pri kateri se je dobil presežek dohodka. Po sebi še razume, da se mora sestaviti na koncu razhodkov vsakega poglavja rekapitulacija osebnih in materialnih razhodkov, občna rekapitulacija razhodkov in rekapitulacija dohodkov. IV. Uredba. V uredbi-o izvrševanju-banovinskega proračuna se je v glavnem držati istih načel in odredb, ki so označene v letošnji uredbi. Dovoli se vnos odredb, potrebnih za .pravilno izvrševanje banovinskega proračuna. V. Odkupnina osebnega dela — kuluka. . Vsota za odkupnino osebnega dela, ki se postavlja med dohodke, se mora postaviti tudi med razhodke, ker se sme trošiti samo za namen, za katerega se pobira. Če preostane ob koncu izteklega računskega leta od vsote, pobrane za odkup osebnega dela, neka vsota, jo je treba izločiti iz obratne gotovine in ustanoviti sklad za gradnjo in vzdrževanje cest. V takem primeru je dotirati fondu vsoto, ki se preliminira kot odkupnina v predlogu proračuna, in sestaviti iz odkupnih dohodkov poseben proračun o njih potrošku ter priložiti kot dodatek občnemu banovinskemu proračunu. VI. Vse davščine, ki jih nairterja banovina postaviti v prihodnji proračun dohodkov, mora predhodno, in to najkesneje do konca meseca septembra 1933., sporočiti ministrstvu za finance — oddelek za proračun v odobritev. VII. Predlogu banovinskega proračuna se morajo priložiti naslednji podatki: 1. Pregledi dohodkov In razhodkov, izdelani po tabelah, ki jih vroči ministrstvo za finance naknadno vsem banovinam. 2. Pragmatika-statuti za banovinske uslužbence. 3. Spisek osebja po oddelkih ter podjetjih in ustanovah s podrobno označbo prejemkov in njih razvrstitev. 4. Uredba o izvrševanju banovinskega proračuna., 5. Pravilniki o pobiranju banovinskih davščin. 6. Ekspoze, občni in za vsak oddelek posebej. 7. Završni račun za minulo leto. 8. Pregled ostvarjenih dohodkov v tekočem proračunskem letu do dne sestave proračunskega predloga za leto ■1934/1935. 9. Pregled izvršenih razhodkov v tekočem proračunskem letu s točno označbo porabe vsake pozicije in partije. 10. Pregled v tem proračunskem letu pričetih del z označbo angažiranih in za izvršena dela izplačanih vsot. 11. Pregled prej pričetih in v tem proračunskem letu dovršenih del z označbo čsot, izplačanih za ta dela iz letošnjega proračuna. 12. Pregled vseh banovinskih dolgov. 13. Pregled banovinskih terjatev. Minister za finance dr. Mil. R. Dorctevic s. r. 28B. Izprememba člena 1. pravilnika o carinskih posrednikih.* Minister za finance je na predlog carinskega sveta in na osnovi člena 273.a carinskega zakona odločil, da se izpremeni čl. 1. pravilnika o carinskih posrednikih** tako, da se glasi ta člen v celoti tako-le: »Carinski posredniki so s carinskim zakonom pooblaščene osebe, ki smejo v svojem imenu, a za račun lastnikov blaga pri carinskih oblastvih opravljati vse tiste posle, ki so spojeni z ocarinjanjem blaga, kakor tudi tiste posle, ki izvirajo iz ocarinjanja, in to brez pooblastila, če so podpisniki deklaracije, s pooblastilom pa, če niso podpisniki. V administrativno-kazenskih sporih se carinski posredniki tudi s pooblastilom ne morejo javljati pri carinskih oblastvih kot zastopniki strank.« Iz pisarne oddelka za carine ministrstva za finance v Beogradu, dne 20. marca 1933.; št. 7700/IV. • * 287. Zvanje pristaniškega redarja.f Z odločbo ministra za promet je odobreno, da se v uredbi o razporejanju zvanj zvaničnikov I. in II. kategorije in služiteljev z dne 13. julija 1931 .tt uvrsti v členu 2. kot dopolnitev v vseh treh skupinah zvanje pristaniškega redarja. Iz ministrstva za promet v Beogradu, dne 13. decembra 1932. ; U. P- R. S. br. 14.161. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. marca 1933., št. 66/XIX/198. ** »Uradni list« št. 181/53 iz 1. 1925. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. decembra 1932., št. 295/CX/766. tt »Službeni list« št. 244/23 iz 1. 1932. 288. . * Na osnovi § 1. zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. avgusta 1930. in sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo predpisujem izpremembe in dopolnitve spiska luksuznih predmetov.* Člen 1. V spisku luksuznih predmetov** se izpreminjajo in dodajajo nove zaporedne številke tako-le: Štev. car. tarife Zaporedna številka Imenovanje blaga Kdo In kje plača davek na luksuz Iz 18 3/1 Pomaranče proizvodnik in ob uvozu Iz 23 5/1 Pinjole, kokosovi orehi in drugi eksotični orehi za jed M 4* Iz 276 25/1 Olja: jazminovo, bergamotno, iz grenkih mandeljnov, rožno iz šmarnic, vijolic, pomarančnega cveta in temu podobno 44 Iz 374 47 Obuvala iz jelenjega, antilopjega, krokodilovega, plazilčjega (kačjega) usnja, lakirana, bronsirana, pozlačena in posrebrena celoma ali pretežno, z okraski ali brez okraskov. Obuvala iz kožuhovine ali z obrobki iz fine kožuhovine, vezana «1 - Iz 393 53/1 2. Izdelki iz kavčuka v zvezi z najfinejšo tvarino 3. V zvezi z dragimi kovinami M 44 Iz 394 53/2 Elastične tkanine, pleteno blago, pozamentarija svilena in deloma svilena 44 44 Iz 408 55/1 2. b) Ščetke z najfinejšo tvarino, iz slonove kosti in biserne matice, s plišem 44 . 4« Iz 414 58/1 Izdelki iz ribje kosti v zvezi z najfinejšo tvarino «4 44 Iz 440 63/1 Izdelki iz plute v zvezi s fino in najfinejšo tvarino in dragimi tvarinami 4* H Iz 485 72 Luksuzni galanterijski in . drugi drobni izdelki iz kamenov vsake vrste, tudi v zvezi z navadno in fino tvarino. Semkaj spadajo tudi nagrobni spomeniki in grobnice iz kamena, vredni nad 10.000 dinarjev 4* 44 s . Iz 503. 76 Luksuzni predmeti iz porcelana in keramične tvarine in galanterijski izdelki, pozlačeni, posrebreni, bronsirani in prevlečeni z listrom 4* 44 Iz 585 91/1 Izdelki iz železa v zvezi s fino in najfinejšo tvarino in dragimi kovinami 44 44 Iz 645 91/1 Predmeti za okras in nakit: 1. V zvezi s fino tvarino 2. V zvezi z najfinejšo tvarino 3. V zvezi z dragimi kovinami. Semkaj spadajo vsi predmeti za okras v zvezi z biseri, dragim kamenjem, slonovo kostjo, pravimi koralami, srebrom, sklenino. fini izdelki iz kristala, alabastra itd. 4« 44 Iz 665 92 Radijski aparati za trgovino ali rabo privatnih oseb, kompletni in njih sestavni deli 44 44 Iz 673 290/1 Motocikli in njihovi priklopni vozovi s sestavnimi deli 44 44 Iz 675 93 Avtomobili, izvzemši tovorne, in njihovi sestavni deli 44 44 Iz 686 95 Glasbeni instrumenti:' 1. Klavirji, pianini, orgle in harmoniji' neglede na vrednost 2. Harfe, gosli, citre harmonike, kitare, tamburice in drugi podobni glasbeni instrumenti, vredni nad 1000 dinarjev 3. Mehanične priprave za sviranje s pripadajočimi ploščami 44 54 Iz 687 96 Gramofoni, fonografi, parlografi in podobni aparati s ploščami 44 44 Iz 691 97 1. Fotografski aparati, neglede na svetlobno jakost, objektivi in fotografski aparati brez objektivov 2. Kinematografski in drugi projekcijski aparati in aparati za povečanje slik s trakovi za filmanje in s filmi za bioskop O 54 Iz 696 99/1 Stenske, namizne in ostale ure, drugje ne imenovane, vredne nad 3000 dinarjev 4« 5« Iz 698 99/2 1. Lovske puške, neglede na vrednost 2. Drugo orožje (strelno kakor tudi ostalo), vredno nad 2000 dinarjev po kosu 44 4« * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. maja 1933., št. 108/XXXI/304. ** >Službeni listi št. 572/68, na str. 995, (popravki: št. 633/75, 727/91) iz 1. 1932. Člen 2. Te izpremembe stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 12. maja 1933.; št. 41.018. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. Upostavljen je telefonski promet: 1. Zidani most —vsi kraji na Ogrskem, izza dne 9. aprila 1933.; taksna enota za navaden triminutni pogovor l-80 zl. fr. v korist jugoslovanske uprave, v korist ogrske uprave pa po kraju na Ogrskem, s katerim se opravlja pogovor; 2. Maribor, Ljubljana — Seeboden (v Avstriji), izza dne 7. aprila 1933.; taksna enota za Maribor 3-45 zl. fr., za Ljubljano 2,70 zl. fr.; 3. Jugoslavija—Italija, izza dne 9. aprila 1933., in to: Velike Lašče — Trieste, taksna enota 1‘50 zl. fr.; Maribor — Cortina d’Ampezzo, taksna enota 3-00 zl. fr.; Tržič —Ancona, taksna enota 3-15 zl. fr.; Ljubljana —Varese, taksna enota 3-45 zl. fr.; Ljubljana — Messina, taksna enota 4-50 zl. fr.; 4. vsi kraji v Jugoslaviji — vsi kraji v Madžarski, uveden je občni telefonski promet in veljajo izza dne 1. maja 1933. revidirane takse: 45’— dinarjev za pogovore med jugoslovanskim prvim pasom in madžarskim prvim pasom; 60'— dinarjev za pogovore med jugoslovanskim prvim pasom in madžarskim drugim pasom; 63'— dinarjev za pogovore med jugoslovanskim drugim pasom .in madžarskim prvim pasom; 78-— dinarjev za pogovore med jugoslovanskim drugim pasom in madžarskim drugim pasom; 5. Jesenice na Gorenjskem — Milano (v Italiji), izza dne 26. aprila 1933.; taksna enota 47'25 dinarjev, odnosno 3-15 zl. fr.; 6. K ranj — S.t. .Jphann, Tirol (v Avstriji), izza dne 15. maja 1933.; taksna enota 3'45 zl. fr. Banove uredbe. 290. II. No. 11.731/1. Na temelju čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem naslednjo naredbo o nabiranju prostovoljnih prispevkov, darov, milodarov, podpisov in prispevkov zavarovalnic, zadrug itd. § l. Nabiranje prostovoljnih prispevkov, darov in milodarov v denarju ali v blagu na področju Dravske bano- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. maja 1933., štev. 98/XXIX/289 (ad 1. do 4.), z dne 23. maja 1933., štev. 115/XXXIII/336 (ad 5. in 6.). vine je dopustno le z oblastvenim dovoljenjem po določilih te naredbe. Brez posebnega oblastvenega dovoljenja so dopustne zbirke v cerkvah in molilnicah za verske, bogoslužne in dobrodelne namene, kakor tudi zbirke, ki jih prirejajo sokolska društva ter društvi Rdečega križa in Jadranske straže. Za nabiranje prispevkov zavarovalnic, zadrug itd. veljajo predpisi zadevnih posebnih zakonov in naredb in predpisi te naredbe. § 2. V § 1., odst. 1., omenjena dovoljenja se izdajajo praviloma le samoupravnim edinicam, patriotičnim, obče-narodnim, verskim, socialnim, humanitarnim, kulturnim in sploh občekoristnim združbam, zavodom in ustanovam, če je donos nabiranja namenjen za njihove statuta-rične ali občekoristne namene. Dovoljenja za nabiranje se izdajajo poedincem, pa tudi v prejšnjem odstavku omenjenim edinicam, ustanovam in zavodom, če je donos zbirke namenjen v korist poedincev, le v izjemnih, posebnega ozira vrednih primerih. § 3. Dovoljenje za zbiranje je potrebno tudi za zbiranje podpisov v posebne namene. Taka dovoljenja se ne smejo izdajati, kadar naj nabiranje podpisov izrečno ali prikrito služi namenom, kaznivim po obstoječih predpisih, ali kadar bi zbiranje moglo ogražati javni red, mir in varnost, narodno gospodarstvo in javno moralo. § 4. Dovoljenja v §§ 1. do 3. se izdajajo za točno določeno področje in za določeni čas, ki ne sme presegati dobe enega leta. Podaljšanje dobe veljavnosti je dopustno ob istih pogojih kakor za pridobitev prvotnega dovoljenja. Osebe, ki jim je poverjeno neposredno nabiranje, morajo biti zanesljive, zaupanja vredne in neoporečene in mora biti glede njih opravičena domneva, da svojega posla ne bodo zlorabljale v namene, kaznive po obstoječih predpisih. Nadalje morajo imeti uradno izdano nabiralno knjižico, odnosno legitimacijo, ki mora biti opremljena z njihovo uradno overjeno sliko in osebnim opisom in se morajo pred početkom nabiranja v poedinih srezih (mestih z lastnim statutom) zglasiti pri pristojnem sreskem načelstvu (sreski izpostavi), odnosno policijskem oblastvu radi vidiranja nabiralne knjige (legitimacije) ter se strogo ravnati po določilih dovoljenja in morebitnih posebnih odredb in omejitev, ki jih izdajo sreska načelstva (policijska oblastva) glede na posebne krajevne razmere za svoje območje. Nabiralne knjižice, odnosno legitimacije izda ono oblastvo, ki izda dovoljenje za nabiranje samo. Predpisi drugega odstavka se morajo uporabljati tudi pri osebah, ki nabirajo prispevke za zavarovalnice, zadruge itd. § 5. Oblastvo, ki izda dovoljenje za nabiranje prispevkov, darov in milodarov, mora točno ugotoviti namen zbirke, ima pravico predpisati pogoje za uporabo donosa zbirke ter mora nadzirati izvrševanje teh pogojev. Ako se donos zbirke ne bi mogel uporabiti za določeni namen, ali če se predpisani pogoji ne bi izpolnili, mora oblastvo odločiti o usodi nabranih sredstev. 289. Telefonski promet.* Določbo prvega stavka prejšnjega odstavka je smiselno uporabljati tudi glede nabiranja in zbirk podpisov. § 6. Za izdajanje dovoljenj po §§ 1. in 3. so pristojna, če naj se nabiranje vrši v mejah kakega poedinega sreza, odnosno mesta z lastnim statutom, sreska načelstva (sreska izpostava), odnosno policijska oblastva, sicer pa ban, ki odloča tudi o vseh prošnjah za dovolitev nabiralnih akcij, katerih donos je določen za namene drugih banovin ali inozemstva. V primeru elementarnih nezgod sme izdati dovoljenje za nabiranje materialnih sredstev tudi občinska uprava, toda le za svoje lastno območje in če so po nezgodi prizadeti njeni lastni občani. § 7. Prekrški te naredbe se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno globo od Din 10— do 1000— v korist državne blagajne, odnosno ob neplačilu te globe v odrejenem roku z zaporom od enega do dvajsetih dni, nekvarno sodnemu kazenskemu progonu. Obenem se v takem primeru odvzame izdano dovoljenje. •<§ 8. Ta naredba stopi v veljavo 8 dni po razglasitvi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravsko banovine«. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. maja 1933. Ban: Dr. Marušič s. r. 291. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II. No. 4330/2. Občina Slovenja vas, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu u v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75—, c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—, č) od goveda nad 1 letom Din 20—, d) od goveda pod 1 letom Din 15—, e) od prašičev Din 10'—, f) od drobnice Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. maja 1933. II. No. 4504/2. Občina Velika Loka, v srezu Novo mesto, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75'—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 22. maja 1933. 292. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske, banovine v Ljubljani z dne 30. maja 1933., 1. No. 4082/1, je bil postavljen C h r i s t o f B o g o m,i r za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 995'— pri sreskem cestnem odboru v Ptuju, kjer bo vršil posle tajnika sreskega cestnega odbora. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. maja 1933, I. No. 1557/2, je premeščen Derganc Karel, banovinski cestni nadzornik pri sreskem cestnem odboru v Ljubljani k sreskemu cestnemu odboru v Metliki, in Potočnik Milan, banovinski cestni nadzornik v Metliki, k sreskemu cestnemu odboru v Ljubljano. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 27. maja 1933., I. No. 211/4, je bil postavljen dr. Kapralov Sergej, zdravnik v sanatoriju v Vurbergu, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Velka z mesečno plačo Din 1175'—. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. maja 1933., I. No. 3547/1, je premeščen Malasek Franc, banovinski profesor kmetijske šole na Urinu za sreskega kmet. referenta sreskega načelstva v Novem mestu, in Vrisk Karol, v. d. sreškega kmetijskega referenta v Novem mestu, pa kot banovinski učitelj na kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. . Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dtie 27. maja 1933., L No. 2219/1, i,Merkur« s Ljubljani* njen predstavnik; Qtmar Mickdlek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 45. kosu IV. letnika z dne 3. junija 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 1245/6. 1462 Odlok. Na pobudo mag. pharm. Vladovič Josipa iz Maribora ter po zaslišanju banskega sanitetnega sveta in lekarna rske zbornice, odločam na podlagi § 11., zadnji odstavek, zakona o lekarnah im nadzorstvu prometa z živili, da se ustanovi nova javna lekarna v Mariboru z okolišem: vzhodna stran Sodne ulice od Drave do Marijine ulice; južna stran Marijine ulice med Sodno in Cvetlično ulico; odtod ravna črta do pričetka južne strani Kacijanarjeve ulice, južna stran Kacijauarjeve ulice in podaljšek ravna črta do brega Drave; na jugu hreg Drave do Sodne ulice. Interesenti imajo pravico pritožbe zoper to odločbo na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje tekom 15 dni od dneva razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Pritožba se mora vložiti pri kraljevski banski upravi Dravske banovine. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. maja 1933. Ban: Dr. Marušič s r. II. No. 8887/4. 1455 3—1 Razglas. Led inšoku Josipu, pos. v Radečah pri Zidanem mostu, je ugasnilo vodnopravno dovolilo za njegovo vodno napravo, radi česar prosi za podelitev novega dovolila. Vodna naprava bi služila proizvajanju električne sile, leži ob mlinščici iz potoka Zapota v Radečah, in sicer na njegovih parcelah št. 139/1, 139/2, 146/2 in 142, k. o. Radeče. Turbina maksimalne požiralne zmožnosti Q — 1000 1/seik. proizvaja pri razpoložljivih vodnih množinah (I = 474 1/sek. brutto efekt N = 12-8 H P (netto N — 8*9 IIP), pri Q — 700 1/sek. brutto N = 18*9 IIP (netto N = 13*7 HP) pri Q = 850 1/sek. brutto N == 23*0 HP (netto N = 16*5 HP). Na dosedaj razpoložljivem padcu h = 2'03 m (netto h = 1*18 m) se nič ne izpremeni. O tem se razpisuje na podstavi § 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil od 30. junija 1931., »Služb, list« št. 333/52, ter § 73. zakona o občnem upravnem postopku na četrtek, dne 22. juniju 1933 komisijska razprava s sestankom komisije ob pol 9. uri na mestu samem. Predmetni načrti so od dne prve objave tega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« pa do dne razprave razgrnjeni v javni vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu. K tej razpravi se vabijo vsi deležniki s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti pismeno upravnemu oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani do dne 19. junija 1933, najkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami. če bi tega ne storili, bi se smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz § 75. zakona o občnem upravnem postopku. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. maja 1933. Po pooblastilu bana zastopa načelnika upravnega oddelka banski svetnik; Mencinger s. r. VI. No. 12507/1. 1471 Razglas. Dr. Pavšič Ivan, zdravnik volonter v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino, Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. maja 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev P 147/33—2. 1412 Oklic. Tožeča stranka Mesič Karl, Mali Dolenci št. 9, po dr. Vadnalu Ludviku, odvetniku v M. Soboti, jo vložila proti toženi stranki Prainerju Janezu ml., posestniku v Budincih, sedaj neznano kje v Argentiniji radi Din 4260*— s prip. k opr. št. P. 147/33—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 25. avgusta 1933. ob 10. uri pred teni sodiščem v sobi št. 23. Ker je bivališče tožene stranke ne-( znano, se postavlja g. dr. Vesnik Slavko, odvetnik v M. Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 17. maja 1933. P 51/33—1. 1461 Oklic. Tožeča stranka: dr. Rasto Tusulin, odvetnik v Črnomlju, je vložila proti toženi stranki: Skala Mariji, pos. iz Loke 58, sedaj neznanega bivališča nekje v Ameriki, radi Din 1363*— s prip. k opr. št. P 51/33—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 18. avgusta 1933. ob pol develih pred tem sodiščem v izbi št. 6. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Vardjan Josip, upokojeni davčni nadupravitelj v Črnomlju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Črnomlju, odd. II., dne 25. maja 1933. »J; 0 I 25/33—8. 1476 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Hamann Leo, trgovec in posestnik v Ljubljani, Mestni trg 8, je umrl dne 8. aprila 1933. Vsi, ki,imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 31. julija 1933. dopoldne ob desetih v sobi'št. 35. ustno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikakršne nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedanih terjatev pošla. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 29. maja 1933. »j* T Og 6/33-1. 1399-3-3. Amortizacija. Na prošnjo Javnega skladišča hi prevozne družbe d. d. v Celju se uvede postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziv-lje, da uveljavi tekom 1 (enega) leta svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Delnica javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju na K 4000'— jugoslovanske vrednosti štev. 6 s kuponi 2—17 in talonom. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dno 18. maja 1933. * H* Og 16/33-3. 1475 Amortizacija. Na prošnjo Janežič Marije, vdove po finančnem svetniku v Ljubljani, Gosposka ulica 10, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil ter se njih imetnik poživijo, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva objave v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani štev. 324.310, glaseča se na ime Janežič Marije, v vrednosti Din 11.051*56. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 30. unija 1933. R I 117/33—2. 1467—3—1 Amortizacija. Na predlog Štularja Janeza iz Stolni-ka pri Kamniku kot varuha nedl. štu-lar Frančiške iz Sv. Lenarta št. 1 se uvaja postopanje za amortizacije imenovani nedoletnici lastne, na ime Kuharja Florjana glaseča se vložne knjižice Mestne hranilnice v Kamniku štev. 17319 z vlogo Ddn 1700, ki je baje ob požaru leta 1931. zgorela. Morebitni imetnik te vlažne knjižice se pozivlje, da uveljavi svoje pravice tekom 6 mesecev, ker se bo sicer po preteku tega roka izreklo, da je vložna knjižica brez moči. Sresko sodišče v Kranju, odd. I., dne 30. maja 1933. E 45/33—10. 1451 Dražbeni oklic. Dne 14. junija 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Zg. Senarska, vi. št. 140, 2. Zg. Senarska, vi. št. 141, 3. Cogetinci, vi. št. 197, 4. An-drenci, vi. št. 6. Cenilna vrednost: ad 1. Din 3453-—, ad 2. Din 2082-—, ad 3. Ddn 13.973-20, ad 4. Din 10.282-10. Najmanjši ponudek: ad 1. in 2. dinarjev 3690-—, ad 3. dinarjev 9315'46, ad 4. Din 6854-72. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 25. maja 1933. H1 E 302/32—12. ^ # 1450 Dražbeni oklic. Dne 17. junija 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: 1. Selce, vi. št. 85, 2. Straže, vi. št. 34, 3. Šetar-jeva, vi. št. 193. r Cenilna vrednost: 1. Din 26.627 60, 2. Din 704370, 3. Din 6259—. Najmanjši ponudek: 1. Din 17.751-54, 2. Din 4695-80, 3. Din 4172-66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 3. maja 1933. E 2153/32. # . 1448 Dražbeni oklic. Dne 2 6. junija 1 933. dopoldne ob devetih bo pri podpisa- nem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Janški vrh, vi. št.. 60, zemljiška knjiga Dokleci, vlož. št 178. Cenilna vrednost: Din 38.039-—. Vrednost pritikline: Din 700‘—. Najmanjši ponudek: Din 25.826'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sioer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, dne 6. maja 1933. * E 239/33. 1323 Dražbeni oklic. Dne 11. julija 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dravograd, vi. št. 71, Kozjivrh, vi. št. 15. Cenilna vrednost: vi. št. 71 181.684-50 dinarjev, vi. št. 15 Din 43.388-75. Vrednost pritikline: vi. št. 71 1.900-— dinarjev, vi. št. 15 Din 100-—. Najmanjši ponudek: vlož. štev. 71 Din 122.390—, vi. št. 15 Din 28.993-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Prevaljah, dne 11. maja 1933. E 168/33. * 1446 Dražbeni oklic. Dne 11. julija 193 3. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiše, gospodarskega poslopja, njiv, zemljiška knjiga k. o. Prekopa, vi. št. 241, k. o. Črni vrh, vi. št. 89. Cenilna vrednost: Din 97.071-55. Vrednost pritikline: Din 150-—. Najmanjši ponudek: Din 75.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, dne 26. maja 1933. E 148/33. 1445 Dražbeni oklic. Dne 11. julija 1 933. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba ne- premičnin: hiše, gostilne, zemljišča, zemljiška knjiga trg Vransko, vi. št. 101. Cenilna vrednost: Din 66.942-—. Najmanjši ponudek: Din 50.000-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, dne 26. maja 1933. & E 374/32—16. 1422 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1933. dopoldne ob p o 1 d e s e 1 i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamnik, vi. št. 402. Cenilna vrednost: Din 243.000-—. Najmanjši ponudek: Din 121.500-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, dne. 17. maja 1933. Konkurzni razglasi 565. Sa 4/33—64. 1435 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnice Pirnat Makse, trgovke v Ljubljani, Sv. Petra cesta 22, je končano. Poravnava pravnomočna 8. maja 1933. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. maja 1933. * 566. Sa 47/32—88. 1472 Konec poravnave. Sklep Sa 47/32—84, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Stareta Franceta, lastnika hotela >01im-pik« na Bledu, je postal dne 15. maja 1933. pravnomočen. Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. UL, dne 23. maja 1933. * 567. Sa 6/33—36. 1473 Konec poravnave. Sklep Sa 6/33—32, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnikov Hočevarja Ivana in Antonije, posestnikov in gostilničarjev v Zagoriu ob Savi, je postal pravnomočen 3. maja 1933. Poravnalno postopanje ie končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III* dne 13. maja 1933. 568. Sa 58/32-91. 1474 Potrditev poravnave. Med dolžnikoma Grobotekom Viktorjem in Marijo, lastnikoma hotela »Tou-rist« pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru in hotela »pri Kosu« v Bohinjski Bistrici ter njunimi upniki pri poravnalnem naroku dne 30. decembra 1932. sklenjena poravnava se potrjuje. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. maja 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev VII/l št. 21257-1933. 1467 Objava. Mnogokratnik za izračun davščine od prirastka na vrednost nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske se je določil za mesec april 1933 po § 5. iia-redbe z dne 21. oktobra 1922., »Ur. list« št. 365/113 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi, na 7'—. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 26. maja 1933. * Štev. 7884/1593/1933. ' 1463 2—1 Tvrdka Karl Thoma, tovarna svilenih izdelkov, ureditev barvarne. Razglas. Tvrdka Karl Thoma, tovarna svilenih izdelkov v Mariboru, Mlinska ulica 23, je z vlogo z dne 29. maja 1933 zaprosila, da se ji dovoli urediti v obstoječem poslopju v Mlinski ulici št. 13 barvarno ter v ta namen izvršiti še potrebne dozidave na parcelah štev. 122 in 123, k. o. Grajska vrata, kakor je to razvidno iz predloženih načrtov. Zbog te prošnje se v smislu §§ 107, 109 in-110, obrtnega zakona, §§ 84. in 89. gradbenega zakona ter § 73. in sl. z. u. p. odreja komisijski ogled in obravnava na sredo, 14. junija 1933. ob 15. uri s sestankom na kraju samem v Mariboru, Mlinska ulica 13. Načrti barvarne in nameravanih dozidav so do dneva komisijske obravnave interesentom na vpogled pri podpisanem uradu. V tem roku je pri istem uradu vložiti eventualne ugovore proti nameravani ustanovitvi barvarne. Najpozneje pa je te ugovore predložiti na dan komisijske obravnave vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Interesenti se vabijo, da se obravnave udeleže. Mestno načelstvo v Mariboru, dne 30. maja 1933. Mestni načelnik: dr. Lipold s. r. Štev. 6954/1059—ms. 1405 3—2 Razglas o licitaciji. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev parketarskih del pri gradnji poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. junija 1933. ob 11. uri dop. v sobi št. 5. mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša za parketarsko delo . Din 244.222-22. Pri prvi licitaciji je bil dosežen popust 12 % na cene uradnega proračuna. Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932., »Služb, novine« br. 70—XXIX z dne 26. marca 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Služ.benih novi-nah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo mariborsko, dne 18. maja 1933. * Štev. 7728/1207-1983. 1466—3—1 Razglas o licitaciji. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev tapetniških in steklarskih del pri gradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. junija 1933. ob 11. uri dopoldne v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada, v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi uradi istotam, soba štev. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za tapetniška dela . Din 24.553-— 2. za steklarska dela . Din 168.273-88 Skupaj Din 192.826-88 Pri II. licitaciji je bil dosežen za steklarska dela popust 0"5% na cene uradnega proračuna. Ponudbe je kolkovatii po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932., »Službene novine« br. 70/XXIX z dne 26. marca 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi- ,,S L A V I J A“ 1465 jugoslovanska zavarovalna banka d.d. v Ljubljani Izguba____________Račun izgube in dobička za poslovno leto 1932. Dobiček Škode, doživetja itd. po odbitku pozavarovalnic . Upravni stroški in davki . Odpisi Din 6,495.843-15 7,547.657-70 401.166-20 31,628.575-42 2,586.143-83 32.430-71 Prenosi rezerv Din 31,026.413-19 11,366.779-84 4,096.960 90 2,136.668-21 64.994-87 Premije Rezerve: premijske .... za nerešene škode Čisti dobiček za 1. 1932. . Glavnice Razno 48.691.817-01 48,691.817-01 Aktiva Bilanca dne 21. decembra 1932. Pasiva Blagajna Denarni zavodi Realitete Vrednostni papirji Posojila Inventar Terjatve Razno Saldo Živi j. oddelka .... Din 438.833-70 19,960.675-73 1,350.000-— 8,000.641.86 15,798.506-55 300.000-— 4,778.781-89 198.957-36 418.029-23 Delniška glavnica Rezerva glavnice Splošni rezervni fond . . . Rezerva za škode ..... Premijska rezerva Terjatve zavarovalnic . . . Razno Saldo element, oddelka . . Čisti dobiček Din 2,500.000--151.346-— 172.785-26 2,586.143-83 31,628.575-42 13,149.320-93 605.795-— 418.029.23 32.430-71 ' 51,244.426-38 51,244.426-38 Te računske zaključke je odobril občni zbor dne 23. maja 1933. UP11AVNI SVET. nah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo mariborsko v Mariboru, dne 27. maja 1933. Mestni načelnik: (lr. Lipold s. r. Št. 96/3. 1459—3—1 Razpis službe. S pooblastilom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu z dne 22. maja 1933., S. br. 7033, se razpisuje služba sekundarnega zdravnika VIII. skupine ali zdravnika-priprav-nika v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju. Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene z dokazili o izpolnjenih pogojih za sprejem v državno službo (§ 3. uradu, zakona) in o dovršeni zdravniški pripravljalni službi (stažu), je vložiti pri upravi umobolnice v Novem Celju, p. Žalec, najkesneje do 15. junija 1933. Bolnica za duševne bolezni v Novem Celju, dne 31. maja 1933. Štev. 1520/E-K. 1468 Razpis. Ravnateljstvo mestne elektrarne Ljubljanske razpisuje dobavo; 20.000 kg surovega olja (nalte) za pogon Diesel-motorjev. Tehnične podatke olja je priložili ponudbi. Ponudbe z vzorcem je vposjati do 10. t. m. Na ovoju ponudbe naj bo napis: »Ponudba za surovo olje.« V ponudbi je navesti ceno Iranko električna centrala v Slomškovi ulici, ocarinjeno, vštevši vse odbitke. Ravnateljstvo ljubljansko mestne elektrarne in vodovoda, dne 1. junija 1933. Razne objave 1454 TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA Vabilo na 60. redni občni zbor, ki ga bo imela Trboveljska premogokopna družba dne 20. junija 1933., ob 17. uri popoldne v lastnih poslovnih prostorih v Ljubljani, Gledališka ulica št. 3. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta in revizorjev. Odobritev bilance in računov za preteklo poslovno leto, zaključenih z 31. decembrom 1932. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 2. Dopolnilne volitve v upravni svet. 3. Imenovanje revizorjev za poslovno leto 1933. Gospodje delničarji, ki se žele osebno ali po zastopniku udeležiti občnega zbora, se vabijo, da v smislu § 22. družbenih pravil deponirajo svoje delnice vsaj 8 dni prej, t. j. najkesneje do dne 12. junija 1933., in sicer; v Ljubljani: pri družbeni blagajni, Gledališka ulica 3; v Beogradu: pri ekspozituri družbe, Knez Mihajlova 36/1 V; v Zagrebu: pri ekspozituri družbe, Praška ulica 2; v Parizu: pri banki »Banque des Pays de 1’ Eurcpe Centrale«, 12, rue de Casti-glione; v Lyonu: pri »Crčdit Lyonnais« ali »Vve. Morin-Pons & Cie.«; v Ženevi: pri firmah: »Lombard, Odier & Cie.« ali »Banque d’ Escompte Suisse«, ali »Darier & Cie.«, ali »Ban-que de Pariš et des Pays-bas, Succursale de Geneve«; na Dunaju: pri likvidaturi banke »Zentral-Europaische Landerbank«, Nie- derlassung Wien I/I, Hohenstaulen-gasse 1. Vsakih 20 delnic daje pravico do ene-ga glasu (§ 21. družbenih pravil). Upravni svet. Objava. Ukradeni so mi bili: učni izpričevali za natakarski obrt, izdani od strokovne šole v Čakovcu in delavska knjižica, izdana od občinskega urada v Teharjih pri Celju, vse na ime: Supanc Rudolf, rodom iz Štor pri Celju. Proglašam jih za neveljavne. Supanc Rudoli s. r. * 1452 Objava. Izgubil sem izpričevalo o zavržnem izpitu na drž. deški meščanski šoli v Mariboru iz leta 1930., glaseče se na moje ime. Proglašam ga za neveljavno. Tavčar Anton s. r. 1418 Vzajemna zavarovalnico v Ljubljani Masurykova cesta 12 Prejemki Račun izgube in dobička za leto 1932. izdatki Din Din Prenos tehničnih rezerv iz Pozavarovani deli, prenos leta 1931 28,007.019-04 iz leta 1931 12,533.956-61 Zavarovalnine 15,513.888-39 Škode 0,718.657-67 Donos naložene imovine . 1,483.032-45 Odkupi 1,410.387-30 Pristojbine in razni dohodki 2,958.330-38 Uprava, provizija, odpisi . 0,417.657-22 I Delež pozavarovalnice na Tehnične rezerve konpeni škodah 4,068.431-49 leta 1932 31,340.009-98 | Pozavarovani deli koncem Pozavarovalnine .... 7,263.541-22 leta 1932 14,080.905-25 Prebitek 487.997-— L_ 00,178.207-— j 06,178.207-- l 1 Aktiva Bilanca za leto 1932. Pasiva i Din — . - — -r - i ' ' ' " Din Blagajna . 197.203-75 Ustanovni zaklad .... 125.000"— Denarni zavodi 10,990.241-08 Varnostni zaklad .... 2,705.998-58 Vrednostni papirji . . . 546.635-99 Kurznorazlikovni, vojno- Posojila 15,428.185-43 prihranilni in dobrodel- Inventar 74.000-- ni zaklad 175.37003 Nepremičnine 9,008.100-93 Tehnične rezerve koncem Zavarovalnice in pozavaro- leta 1932 31,340.009-98 valnice 301.858-91 Pozavarovalnice .... 3,193.004-47 j Podružnice in zavarovanci 4,694.047-38 Podružnice 1,800.134-97 Depoti pri zavarovalnicah 1,748.379-00 Depoti pozavarovalnic . . 13,385.304-86 Zavnrovalninski prihranki Razni upniki 3,874.309-53 in prenosi (pozavarovani Prebitek 487.997-- deli) koncem leta 1932. . 14,086.905-25 I Razni dolžniki 10.971-70 57,153.190-02 57,153.190-02 Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Michdlek v Ljubljani.