Gospodarske stvari. Posnetki izgozdnepostaveza vojvodstvoŠtajersko. I. Oddelek. (Dalje.) §. 16. Kder obramba mladega lesa zahteva, se morajo drva jeseni ali pozimi ob Snegu delati in napravljena brž razsekati in brez pomude odpeljati. ¦— Smejo se sicer drva tudi spomladi in poleti sekati, ali morajo se potem najpozneje pred začetkom prihodnje spomladi iz gozda pospraviti. Les v soku ali o mladem listju posekan se mora — izvzemši prakolov in vejevja — brž, posekan pa po odpadu listja — saj pred novim Hstjem ali popolnoma ali v prižah (streifenweise) iz skorje djati, razcepiti ali oklestiti (obsekati). Pri posekovanju dreves se štorovi ne smejo po nepotrebnem previsoki puščati. Vsakega poškodovanja zraven stoječih dreves in mladega lesovja se je pri podiranju, pospravljanju in odvažanju lesovine izogibati. Ravno to velja tudi za na — in pospravljanje steljiva, ki se mora najpozneje tri mesece po naiejenju iz gozda spiaviti. Na te naredbe se imajo opravičeni pri nakazovaniu drv in stelje opomeniti. §. 17. Vsi gozdni prirastki se imajo na stalnih ali saj primeinih, od gozdnega lastntka zazaamovanih potib, prstenib rižah ali prstenib plazih, iz gozda pospraviti. Gozdni lastnik srae tirjati, da se napravljena drva pred odvažanjem ali od njega ali pa od njegovib gozdnarjev z znaki zaznamujejo, da si opravičeni dajo zastran gozdnib prirastkov, ki jim gred6, napraviti nakaznice, ktere se pri prejemu teh gozdnih pridelkov na zabtev pokazati morajo, in da se resničen sprejeru od opravičenih potrdi. Z gozdaimi prirastki, kterib opraviSeni po preteklem odločenem času in po opominu od strani gozdnega lastnika, da se imajo v postavljenem obroku najdalje od 14 dni iz gozda pospraviti, niso spravili, sme gozdni lastnik razpolagati. §.18. 0 dvombah, zadržkih in prepirib, ki v gozdih se služnostmi obloženib, glede porabe spredaj stoječih določeb nastanejo, imajo politične oblastnije razsoditi, razun če se pravna pot nastopi. Gozdni lastniki, ki zoper te naredbe in dotične ukaze političnib oblastnij ravnajo, se imajo za vsak posamesen primer s kaznijo 20—200 fl. od politične oblastnije izrečeuo kaznovati. Prestopki gozdnih opravičencev - se imajo vzeti za gozdni zator (Waldfrevel) in kaznovati po §§. 60. 61. 62. (Dalje prib.) Metrična mera. (Spisuje Ignacij Cizelj, učitelj.) Trefjo nedeljo po večemicah. Rešitev slednjič danib nalog: 1.) 25 kr. velja meter. 2) 4 fl. velja vatel. 3) 40 metrov pride iz 32 vatlov. 4) 11 fl. 48 kr. velja ?rneter; 5) 833 fl. 76 kr. velja bektar. — Denešnji nk bode zanimival posebno odrasle, ker vem, da je vsakemu vinska kapljica Ijuba, naj se po bokalih in poličih pije, ali pa po vedrih, polovnjakih in četrtinjakih prodava. — Ker se tudi v tej stvari novost poizvedeti mora, naj bode torej vsakemu mar, da se z novimi posodvami sozuani. — Naiedi si 1 decimeter dolgo, 1 dcm. široko in 1 dcm. visoko škatlo, ter vsiplji va-njo, kar hočeš, do vrba; potem pa vse zopet v bokal (pint) presuj, pa boa opazil, da stara mera ne bode polna. — Novo, manjšo posodo bodemo imenovali liter. Alj ni to lepša besedica kot bokal? — Vinski bratec se pa ne prestraši, akoravno liter manj drži od bokala, bode pa tudi nižje cene; samo bi želeti bilo, da bi potem toliko litrov, kakor sedaj bokalov zadostovalo! Sedaj si le zapomnite to-le: 1 liter iina 23/.t maselca, alj pa 1 polič in 3/4 maselca in ne cele tri maselce. — 100 litrov je 1 hektoliter ali pa novo vedro, ki 70 bokalov in &)., maselca diži, to je, l3/4 vedra. Mesto bokala bodemo tedaj imeli litre, mesto maselcev decilitre, mesto veder pa hektolitre. N. pr. a) Koliko liter je 47s bokala? — 4'/2 bok. je 18 maselcev. Ako bi 3 maselci bili 1 liter, bi se iz 18 maselcev 6 litrov naredilo. Pri vsakem litru je pa en četert ('/,_) maselca preveč; tedaj šest cetrt (G/4) maselcev, t. j. 1 .celi in '/a- kateri se za pol litra štcje. Od 6 litrov se moia pol litra odšteti, potem se zve, da je 4x/2 bokala = 5l/2 Htrov. — b) En bokal novega vina velja 36 kr.; koliko 1 liter? — Ako bi liter 3 maselce imel, bi veljal 27 kr.; ker pa en maselc 9 kr., x/4 tedaj 2 kr. ve- lja — se odvzameta 2 kr. od 27 kr. in za 1 liter 25 kr. ostane. — Vprašal bodeš gospodar in vinogradnik: kaj pa bode z naainii sodi polovnjaki, cetrtinjaki? — Ne imej strahu! Ako Bog zopet dobro in bogato trgatev pošlje, bodeš svoje sode še tudi v dobi nove mere napolnjeval in vino prodaval po hektolitrih, pil pa po litrih. — Hektoliter ima, kaknr veste, 1 in 3IA velikega vedra, alj pa 70 bokalov in 3'/2 maselcev. Pravičen polovnjak veste, da samo 200 bokalov diži, iz kojega se 2 bektolitia in 60 bokalov, t. j. 85 liter napravi; tedaj 1 polovnjak 2 hektolitra in 85 liter drži; četrtinjak pa 5 bektoliter in 70 liter ima. — Za vagane (mecelne = 2 škafa) bode mera — bektoliter, po našem IV2 vagana, ali nekoliko več kot 3 polvagane (škafe), kar si je zapomniti. Žakelj, ki vagan (2 škafa) d;ži, ima sedaj 61 /2 litrov. Raznovrstne sode, katere imaš v kleti, premeri in preračuni na novo mero sam, da goljufije mogoče ne bo! N. pr. a) Sod s 6 vedri koliko da bektoliter? 6 veder je 240 bokalov, 70 bok. pa 1 bektoliter, kterib se iz 240 — 3 napravijo in 30 bokalov, t. j. 39 litrov ostane; tedaj 6 vedernjak po novi meri = 3 hektolitre in 39 litrov drži. — b) Polovnjak vina se proda za 60 goldinarjev; kaj velja bekfoliter? — Polovnjak ima 2 bektolitra in 85 liter, alj pa 285 liter. 60 gld. je 600 desetic, kterih na 1 liter 2 pridete, ter jih še 30, t. j. 300 kr. za razdeliti ostane. 300 kr. pride na 285, blizo 1 na liter. 100 liter je 1 bektoliter. Ako tedaj 1 liter 21 kr. velja, velja hektoliter 21 goldinarjev. Sledeči računi se naj na večerih prihodnjega tedna izračunijo. 1) Koliko litrov je 9 bokalov? 2) Bokal novega vina velja 40 kr.; koliko 1 liter? — 3) Koliko bektoliter in liter da sod, ki 15 veder drži ? 4) 4 vedre vina proda gospodar za 20 fl.; po čem pride hektoliter? —