Nekai iz zgodovine podkve.
Ne more se natančno določiti, ali so narodi starega veka, Rimljani in Grki, že poznali podkev z žeblji. Zanesljivi spisi pa tudi izkopnine iz teh časov nam ne povedo nič gotovega. Brez dvoma pa so že ti narodi stremeli za tem, da so kolikor je bilo mogoče, skušali preprečiti izrab* Ijenje kopita z varovalnimi pripravami.
Sicer so najstarejši kulturni narodi, Egipčani in Asirci, upodabljali konje na spomenikih in slikah večinoma brez podkove, toda .že konji Ramzesa II. in III., torej v 14. stoletju pred Kr., s(o upodobljeni na nekem dobro ohranjenem pobarvanem kipcu v kraljevem grobu z obuvali in pre« pletki; vidi se celo,  da so imeli podplat opremljen z varovalno ploščica.
Vsi .grški in rimski pisatelji so si edini v tem, da se mora polagati največja važnost pri konju na nego in utrjevanju kopita. Latinski zgodo= vinar Kato pripoveduje, da je bil pri starejših narodih običaj, da so ko» pita konj, mezgov in oslov pa parklje volov in velblodov oblekli v obu= vala in pletenine iz ličja jn usnja, torej jih dobesedno odeli v sandale, ki so jih z jermeni in vrvmi pritrdili na noge živali. Tudi kopitne obutve iz strjene smole so bile v rabi. Stari riinski živinozdravniški pisatelj Ap* syrtus cel'o popisuje v svoji knjigi, koliko je trpela živina v teh čevljih, katerih jermenje se je živalim ujedlo v kožo in jih ,ranilo do krvi. Na Ja« ponskem in na Kamčatki iso še danes v uparabi take sandalam .podobne pletenine kot varovala proti obrabi kopit. — Seveda niso ti pleteni čevlji nikdar dolgo trajali; zato so uvedli železne sandale, ki so jih najveič upo* rabljali pri mulah.
O mulah znanega rimskega cesarja Nerona pripovedujejo, da so no* »ile srebrne podplate, in njegova žena Popea je uporabljala, kakor pripo« veduje pisatelj Plinij, celo zlate .sandale za svoje živali.
Ne moTemo pa točno izračuniti, v kateri zgodovinski dobi so bile uvedene podkve z žeblji, kakor jih imamo, seveda v .povsem drugačni ob« liki in načinu podkovanja, še dandanes. Francoski raziskovalci pripisujejo njihovo   uvedbo   Keltom,   prvotnim.   prebivalcem   današnje    Francije.    Pri
izkopavanju Alezije, v današnji Burgundiji ležečega keltskega mesta, so našli velLko številcx takih podkev z luknjicami. V Aleziji, ki so jo leta 52. pred Kr. zavzeli Rimljani po dolgem dbleganju, so namreč prebivali Kelti; zato jifo. smatrajo s popolno upravičenostjo za izdelovalce izkapanih ,pod» kev. Te železne podkve so majhne, ozke in tanke in sličijo po obliki pod« kvam, ki so še danes v rabi na Kitajskem. Posebno so si podobne zaradi tega, ker imajo 5 do 8 podolgovatih vdolbin za žeblje in ker je njih zunanji rob  valovito izkovan. IPri orientalskih (vzhodnih) narodih je bilo ,podko«

Rimska konjska sandala.         Kitajske in stare keltske podkve.      ~Srebrna rimska san-
dala za mezge.
vanje konj v Tabi v najstarejših časih. Že v koranu, turškem sv. .pismu (poglavje »konji« in (»železo«) čitamo o tem, tako da kar ni dvoma, da so nosili konji že za velikega preroka Mohameda podkve, ki so ohranile v tej deželi še danes svojo prvotno obliko.
Kdaj   so   uvedli   podkovanje   konj   v   naše   kraje,   je  težko  določiti. Gotovo pa se je to zgodilo v srednjem veku in se je razširilo najbolj  za ' križarskih vojn ter v dobi, ko je cvetelo viteštvo.   Vzlic temu pa so bili načini podkovanja zelo enostavni, dokler ni končno šele sredi pretekJega stoletja nastal preobrat v tej stroki.