a M St. 29 (16.374) leto LV.__________________________ V 9l izhajati v Trstu 13. maja 1945, mBBf ™ W DNEVNIK pa 26. no- ^ ■ m*a* m* a mm*. ■ ^ doz°ooo :s ::a#^............... 1^1 M/* -F Bevk ^^F vobojenem Trstu, kjer JBSflgBr V ■ M ■ V BUW jjB Bil je edini ‘"»kani DNEVNIK v Š^W ^B K m ■ K ■ ■ B K K ■ B , .ontecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 mg? mj JH BB M BbS BB U i ■ JB K M JeB SE M M B t GOMCA - Dfevaed 24 maggta 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532956 Jjgr K ^Bf K H# ^^^B K ■# HF ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ Internet: http/www.primorski.it/ e^nail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI TT] OLICH S.R.L Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 iSmL ieEssres četrtek, 4. februarja 1999 Čakati bo treba m dejanja Bojan Brezigar Povojna zgodovina Krasa je naravnost prepredena z mrežo različnih raz-misljan o gospodarskem razvoju Krasa in kraških ljudi. Če želimo vprašanje zelo poenostaviti, bomo rekli, da sta bili na to vprašanje vedno dve gledanji. Na eni strani je bilo tu gledanje kraških ljudi, ki so bili pod pritiskom urbanističnih vinkulacij, naravovarstvene zakonodaje in političnega pritiska, ki Krasu ni zagotavljal razvojnih sredstev, ki bi jih naši ljudje tam potrebova-U. Bil je Cas, ko je celo vinograd motil pojmovanje o nedotakljivosti naravnega okolja in ko našemu Človeku ni bilo niti dovoljeno, d as po normalnih tržnih in gospodarskih zakonitostih popravi svojo hišo, kaj šele, da bi ljudem zagotoviti sredstva, kakršna so bila na razpolago drugod po državi. Po drugi strani se je mesto širilo tja, ker je bilo to potrebno, pa tudi tja, kjer potrebno ni bilo. Nastajale so velike infrastrukture, katerih skupni imenovalec je bil odtujevanje zemlje domačinom in torej uničevanje tradicionalnih pri-mamili dejavnosti. Istočasno pa se je, še zlasti v dobi cvetenja Liste za Trst, uveljavljala politika Krasa v funkciji mesta, nekakšnih zelenih pljuč, vendar brez ustreznih dejavnosti. Cela vrsta zakonskih osnutkov o kraških rezervatih in o kraškem parku je povzročala mnogo slabe krvi, vzbujala proteste domačinov in, hoCeš nočeš, večala razdaljo med meščani in Kraševci. Zasedanje, ki se je odvijalo včeraj v Trstu, je Pokazalo, da se stvari Počasi spreminjajo in da je sedaj končno mogoče govoriti o Krasu v funkciji mesta, vendar prav z vred-uotenjem in podpiranjem krajevnih tradicionalnih nejavnosti in s stimulacijo bstih turističnih storitev, ki sPremenijo neko podežel-sko območje v privlačen turistični predel. Slišali smo celo vrsto predlogov; večina od teh je novih sa-"io za tiste, ki so doslej ' priklanjali razvoj, vendar >u pomembno, da postajajo danes ta stališča pravzaprav splošna, da jih sprejemajo vsi - tudi tisti, ki do-sjej na to uho niso hoteli slišati - in da je torej mo-8°Ce resno govoriti o raz-^uju Krasa v funkciji me-a, ne da bi to za Kras in ^rasevce pomenilo podrejene vloge, e T^^eria, zaenkrat so to e besede. Počakati bo tn;ba na dejanja. RIM / VČERAJ ZAČET DIALOG SE BO NADALJEVAL KONEC TEDNA Prodi in Marini se še pogovarjala, vozla nesoglasij pa nista razpletla Bivši premier pa bo kljub temu najbrž že jutri predstavil svoje novo gibanje Bruselj in Rim se še razhajata pri računih BRUSELJ, RIM - Končna beseda" bo sicer prihodnji ponedeljek pripadla svetu finančnih ministrov (Ecofin), medtem pa se p ing pong z italijanskim programom stabilnosti nadaljuje. Evropska komisija je namreč včeraj ponovila oceno, da so italijanska predvidevanja o gospodarski rasti preveč optimistična, Rim pa je odgovoril, da bodo izgubo zaradi manjše rasti BDP nadomestili nižji stroški za finansiranje javnega dolga. V tej razpravi državljane seveda najbolj zanima to, ali bodo morali znova seCi v žep, zato se sprašujejo, ali ima prav D’Alema, ko pravi da dodatnih manevrov ne bo, ali pa Bruselj, ki govori o 8.000 milijardah lir dodatnih proračunskih potreb. Na 15. strani RIM - Romano Prodi in Franco Marini vCeraj nista našla skupnega jezika. Po dveurnem pogovoru sta se razšla z obvezo, da se spet sestaneta, kot piše v skupnem sporočilu, političnih vozlov pa nista razpletla. Marini je po srečanju odpotoval v Bruselj na srečanje Ljudske stranke, Prodi se je sešel s svojimi sodelavci. Vse kaže namreč, da bo bivši premier že jutri na seji glavnega odbora Oljke prestavil svojo listo skupaj z Antoniom Di Pietrom in župani gibanja Stomest. Evropske volitve pa se zdijo samo kontingentna ovira. Prava črta ločnica med Romanom Prodijem in tradicionalnimi strankami Oljke je referendum. Prodi že razmišlja o tisti demokratski stranki, ki naj bi postala skupni dom vseh progresistov, vzporedno pa Mario Segni skupaj z Gianfrancom Pinijem razmišlja o možnosti liberalnodemokratske zveze. Če bi izid referenduma spodbudil politične reforme, bi se maneverski prostor za tradicionalne stranke italijanske politične scene močno zožil, nova politična osebna bi imela odprto pot. Na 2. strani Super enalotto še brez šestice RIM - Na supere-nalottu tudi sinoči ni nihče zadel šestice, pa tudi drage nagrade »5+1« ne. Izžrebane so bile številke 45, 67, 70, 80, 81 in 89. Italijanski stavci so v zadnjih treh dneh stavili kar 136 milijard lir, da bi si prislužili rekordni dobitek 73 milijard lir. Po predvidevanjih bo prihodnji jackpot znašal za šestino kakih 85 milijard lir, »5+1« pa kakih 28 milijard Ib. TREBČE / OBISK VODITELJA LD VeHroni obsodil vse oblike neshpnosh TRST - Tajnik levih demokratov VValter Vel-troni je na sinočnji množično obiskani skupščini v Trebčah izpostavil svoja gledanja na sodobno politiko. Med drugim je dejal, da podpira predlog za zaščito Slovencev poslanca Domenica Masel-lija, nadalje je podčrtal, da je treba občanom zagotoviti varnost, a istočasno okrepiti boj proti rasizmu in nestrpnosti. Vodja LD je izrazil upanje, da evropske volitve ne bodo skalile odnosov v levosredinski Oljki. Na 5.stranl SMUČANJE / SP V VAILU Avstrijsko zmagoslavje VAIL - Včerajšnji ženski superveleslalom za svetovno prvenstvo v Vailu se je končal s popolnim zmagoslavjem Avstrijk. Zmagala je namreC Alexandre Meissnitzer pred Renate Gotrsch in Mikaleo Dorfmeister. Na 16. strani Danes se bo odločil Beograd BEOGRAD - Albanski separatisti Osvobodilne vojske Kosova (UCK) se bodo udeležili sobotne mirovne konference v Franciji. Jugoslovanska vlada pa tega ni sporočila, ker so v njenih vrstah precejšnja razhajanja. Zveza Nato spet grozi z vojaškimi ukrepi. Ibrahim Rugova pa je zagrozil, da ne bo šel v Francijo, ce tam ne bo tudi jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča. Na 14. strani OMOza sporazum o socialni varnosti LJUBLJANA - Odbor za mednarodne odnose državnega zbora je izrazil soglasje s predlogom zakona o ratifikaciji konvencije med Slovenijo in Italijo o socialni varnosti. Za Slovenijo je pomembno, da po omenjeni konvenciji družinske dajatve pripadajo tudi tistim delavcem, katerih družinski dani ne živijo v državi, kjer ti delavci sicer delajo. Konvendja tudi zapira vso problematiko v zvezi s pokojninami tistih, ki so delali v nekdanjih conah A in B Svobodnega tržaškega ozemlja. (STA) Trst: o turističnem razvoju Krasa TRST - Kmečki turizem in ruralni turizem za razvoj tržaškega Krasa je bil naslov zasedanja, ki ga je priredilo Podjetje za turistično promocijo iz Trsta. Na njem je bila poudarjena vloga kmetov pri ohranjanju ruralne podobe in pri zaščiti Krasa. Omenjene so bde številne pobude, ki pa bi jih bilo treba bolje koordinirati. Med temi je izstopalo razširitev turistične pobude tudi na goriški Kras in na Slovenijo, da bi postala ponudba resnično odprta, »brez meja«. Na 7. strani Več svetlih kot temnih točk v bolnišnicah TRST - Včeraj so predstavili obračun lanskega delovanja tržaških bolnišnic. Iz poročila generalnega direktorja Tosolinija je izhajalo, da je še veliko nerešenih problemov - v prvi vrsti nezadovoljiva organizacija kirurških poosegov, potrebna prenovitev prve pomoči in previsoko število invalidov med osebjem - vendar se že kažejo pozitivne posledice prenovitve, ki meri k izboljšanju zdravstvene oskrbe z odpravljanjem tistih storitev, ki niso bolnišniškega značaja. Na 7. strani Gorica: avtodrom na letališču? GORICA - Po daljšem zatišju se v Gorici spet govori o razvoju mirenskega letališča, kjer naj bi nastal center za ljubiteljske letalske in druge športne dejavnosti. Predstavniki krajevnih uprav ter nekaterih zasebnih združenj in podjetij so se o tem pogovarjali na srečanju na pobudo pokrajinske uprave. Po dokočni odpovedi financarske vojašnice se sedaj za razvoj letališča zanima tudi goriška občina, ki pa je tokrat prišla na dan z novo vprašljivo zamislijo o avtodromu na območju letališča. Na 12. strani @ /X UGUSSI DISCOUNT & keramične ploščice & sanitarna keramika & kopalniška oprema & vodne pipe itd. Vse po najugodnejših cenah Trst, ul. Fianona 13 (Valmaura) _ tel. 040/812224 ^ <6________________________@ 2 Četrtek, 4. februarja 1999 ITALIJA 7^ RIM / PRODI IN MARINI NISTA RAZPLETLA POLITIČLNIH VOZLOV CERMIS / SPOMINSKA SVEČANOST Referendum o volilnem sistemu prava ločnica Bivši premier bo jutri predstavil svojo novo listo Pred letom dni tragedija žičnice Danes se bo začel proces proti pilotu, ki je obtožen umora zaradi malomarnosti Romano Prodi ni našel skupnega jezika s Francom Marinijem NOVICE Pol zelo kritičen do zakona proti prekuciji RIM - Senat je včeraj odobril zakonski predlog proti političnim prekucijam v deželnih svetih. V primerjavi s poslansko zbornico, ki je predlog odobrila pred časom, je senat z glasovi večine znatno omilil besedilo zakona. Spremembe v zavezništvih bodo po tem predlogu možne, če se izoblikuje nova večina, ki je sposobna izvohti deželni odbor. Deželni sveti bodo po tem predlogu razpuščeni (poleg v priemerih, ki jih predvideva ustava) samo če po treh mesecih krize ne uspoejo izoblikovati večine ah pa če odstopi absolutna večina svetovalcev. Pol svoboščin je reagiral zelo ostro in zagrozil, da se ne bo sploh pogovarjal o reformi volilnih pravil, če bo večina vztrajala v tej formulaciji, večina pa je odgovorila, da se ji zdi taka reakcija prekomerna. Predhodna razprava o delu sodnika Di Pietra BRESCIA - Včeraj se je v Brescii končala prva obravnava predhodnega postopka proti Antoniu Di Pie-tru, ki ga tožilstvo v Brescii dolži soodgovornosti v korupciji. Di Pietro je skupaj z odvetnikom Dinoio izročil sodnkom 1.200 strani dolg zagovor, tožilstvo je odgovorilo s 300 stranmi dolgo obtožnico. Bivši tožilec o postopku ni hotel spregovoriti, njegov odvetnik pa je dejal, da je to poskus procesa, da bi postaviti na zatožno klop preiskavo čiste roke. Tako Di Pietro kot njegov zagovornik sta bila videti po prvi obravnavi zelo mirna. V trenutku blaznosti je zažgal sina MILAN - Na prepir s sinom je reagiral z nerazsodnim nasiljem. Segel je po posodi z bencinom, potil sina in samega sebe in prižgal vžigalnik. Sedaj sta oba hudo opečena na zdravljenju v milanski bolnišnici. Zdravniki so si za oba pridržati pogno-zo, saj imata po dobrem delu telesa opekline tretje stopnje Po prvih izsledkih je zidar Pasquale M. včeraj zvečer hudo okregal sina, morda zaradi ene od običajnih fantovih zamud. Prepiri so se v zidarjevem domu ponavljali, vendar niso nikoli doslej imeti tragičnih posledic. V torek pa je prepir s sinom v Pasqualeju povzročil kratek stik. Potil je sina in seb z bencinom in prižgal vnetljivo tekočino. Zidar, ki je imel del telesa v plamenih, se je pognal skozi okno, sinu je skušala pogasiti plamene mati, ki je tudi morala po zdravniško pomoč v bolnico. V zbornici napeto o umetni oploditvi RIM - V poslanski zbornici se bo danes nadaljevala debata o zakonu o umetni oploditvi, ki je izzvala veliko polemik in je v sami večini še zaostrila nasprotja. Včeraj je zbornica govorila o najbolj spornih vprašanjih (oploditev s semenom tujega donatorja) in pravica do umetne oploditve v neporočenih parih, med katere sodijo tudi istospolne zveze. O teh problemih, ki zadevajo vest vsakega poslanca, se bo zbornica izrekla danes. Med včerajšnjo debato je prišlo do ostrega nasprotja med laičnimi in katoliško usmerjenimi komponentami vladnega zavezništva. RIM - Bivši premier Romano Prodi in tajnik Ljudske stranke Franco Marini se bosta spet srečala in nadaljevala z dialogom. Včeraj namreč v dveurnem pogovoru nista rešila problemov, ki ju ločujejo. Dialog se nadaljuje, vendar možnosti, da bi lahko razpletla zahtevne politične vozle, ki sta jih med včerajšnjim pogovorom samo nakazala, ni veliko. Romano Prodi namreč ne misli odstopiti od svojega načrta, da oblikuje tisto skupaj s senatorjem Di Pietrom in župani gibanja Stomest in se predstvavi na evropskih volitvah kot dejanska sredinska komponenta Oljke. Prodi pa se je šel v svojem projektu še dlje in je baje začel že razmišljati o tem, da bi se v evropske parlamentu po volitvah oblikovala neka »demokratična evropska skupina«, ki bi presegla tradicionalni veliki skupini evropskih socialistov in evropskih krščanskih demokratov. Pričakovanje za včerajšnje srečanje med Prodijem in Marinijem je bilo veliko, čeprav je bilo jasno, da dogovor najbrž ne bo možen. Ze dejstvo, da sta vodja Ljudske stranke in bivši premier sklenila, da bosta nadaljevala z dialogom, je spodbudno, saj kaže, da v Oljki odnosi niso še povsem pretrga-ni.Kratko sporočilo, ki sta ga sogovornika izdala skupno po več kot dveurnem pogovoru, je jasno kazalo, da so vozli ostati nerešeni. In da bodo najbrž tudi ostali nerazvozlani, saj bo Prodi že jutri na seji vsedržavnega sveta Oljke predložil tisto. To je povedal tudi Mariniju. Eno od spornih vpra- šanj je odnos z Evropsko ljudsko stranko. Romano Prodi bi najbrž ne imel prevelikih težav, da bi v .evropskem parlamentu pristopil k tej skupini, toda njegovi sopotniki (predvsem župani gibanja Stomest) bi se v taki skupini ne znašli. Poleg tega ostaja problem odnosa s Francesvcom Cossigo in njegovo UDR, ki bi tudi rada pristopila k ELS. Če so evropske volitve kontingentni problem, pa se zdi dejanska črta ločnica med Romanom Prodijem na eni strani in strankami v Oljki na drugi referendum o volilnem zakonu. Ce na desni strani Mario Segni zastavlja temelj morebitni liberaldemo-kratski zvezi skupaj z Gi-anfrancom Finijem, v taboru progresistov Prodi s svojim gibanjem snuje temelje bodoči demokratski stranki, ki jo je pred časom nedvoumno teoretiziral beneški župan Massimo Cacciari. To se zdi politična novost, ki se nakazuje ob referendumu, in ki bi imela pomembne posledice, če bi referendumski izid pospešil proces reform, ki ga dvodomna komisija ni znala uresničiti. To je problem, s katerim se mora spoprijeti tudi sedanji predsednik vlade Massimo DAlema, ki je včeraj svojega predhodnika opozoril, naj »leva sredina ne škodi sama sebi«. Zdi se pa, da se Romano Prodi ne bo umaknil in bo nadaljeval po začrtani poti. Dokončen odgovor o Prodijevih izbirah bo najbrž znan jutri, vendar vse kaže, da se v levi sredini nakazuje možnost korenitih sprememb, v Polu pa tudi. TRENTO - Leto dni po tragediji so včeraj na malem pokopališču v kraju Cavalese počastiti spomin na 20 žrtev žičnice Cermis (telefoto Ap). Danes dopoldne pa se bo v Severni Carolini pred vojaškim sodiščem oporišča Čamp Leje-une začel proces proti pilotu izvidniške-ga letala, ki je trčilo v kabino žičnice. Letalski kapetan marincev Richard Ashby je obtožen večkratnega nenamernega umora zaradi malomarnosti, saj je letalo vrste prowler letelo krepko pod varnostno mejo: v primeru, da bi ga priznali za krivega, ga čaka obsodba na dosmrtno ječo. Za obtožbo je kapetan letel tako nizko po tridentinski dolini predvsem, da bi se izživljal z rekordno nizkim poletom po tridentinskih dolinah. Obramba obtoženega pilota pa trdi, da žičnica ni bila označena na vojaških zemljevidih, pa tudi poveljstvo v Avianu naj ne bi dalo pilotu in navigatorju točnih navodil. Marinci napovedujejo, da bo proces trajal največ tri tedne: nedvomno so sodni postopek prirediti hitreje, kot bi ga v Italiji, čeprav so italijanske oblasti začetno zahtevale, da bi pilotom sodilo domače sodstvo, medtem ko so po pravilih zveze Nato posamezne države pristojne za prekrške svojih vojakov v tujini. Prihodnjega 1. marca se bo začel tudi proces proti navigatorju Josephu Schvvartzerju, ki je soobtožen z Ashbiyem, da je skušal uničiti posnetke kriminalno nizkega preleta Alp. Pri Cavaleseju pa so se natančno ob 15.12 sorodniki žrtev objeli v krogu okrog križa, ki so ga postaviti na kraju, kjer se je kabina raztreščila ob tla s svojim človeškim tovorom nekaj tragično dolgih trenutkov potem, ko je letalo marincev pretrgalo nosilno žico. Tokrat so jih novinarji, fotografi in snemalci spoštljivo pustiti pri miru med kratko svečanostjo. V Cavalese je prispel tudi obrambni minister Carlo Scognamiglio, pa tudi zastopniki ameriške uprave in vojaških rodov. Žičnico, ki pelje na Cermis, so obnoviti nekaj sto metrov daleč od kraja nesreče, vendar včeraj ni peljala, ustavile pa so se tudi vse druge dejavnosti v dolini, ki jo je prizadela lanska tragedija. Očitno je povezan z lansko tragedijo lažni alarm, ki so ga sprožiti v letalski bazi Aviano: našli so sumljiv zavoj, ki bi lahko vseboval bombo, vseboval pa je samo videokasete, kar so odkriti po poldrugo uro dolgem preplahu. RIVA DEL GARDA / ZASULO JE CESTO Plaz kamenja terjal človeško življenje Srečo pa je imela avfomobilistka, ki se je pravočasno ustavila in se vrnila v predor plaz kamenja in zemlje zasul dve voziti, kasneje se je na srečo izkazalo, da se je neka voznica pravočasno ustavila in se rešila: ko je pripeljala iz predora, je opazila skale, ki so se valile po pobočju, z vzvratno vožnjo se je vrnila v predor, odpeljala do Limoneja in sprožila alarm. Take sreče pa ni imel 79-letni upokojenec Cino Avan-cini, peljal se je z manjšim dostavnim vozilom ape piaggio, ko ga je plaz presenetil in zasul. Nekaj časa so se bali tudi za usodo zakoncev iz Brescie, vendar sta se zamudila prav zaradi prekinjene ceste, morala sta obkrožiti jezero. Plaz (telefoto Ap), ki se je včeraj utrgal med dvema predoroma nad Gardskim jezerom, nekaj kilometrov južno od Ri-ve del Garda, je prekinil okrog 40 m ceste in kon- čal v jezero, približno 40 metrov nižje. Na vsem zainteresiranem območju se včeraj zemlja še ni povsem umirila. Da bi se pri čiščenju ceste izognili tveganju, so včeraj ne- kateri menili, da bi bilo najbolje, če bi se posluži-li kopača na daljinsko upravljanje. Kot se ob takih nesrečah običajno dogaja, so se tudi toluat vnele pole- mike. Oglasili so se pri o-dboru, ki se zavzema za varstvo lepot Gardskega jezera in zahtevali, da ustavijo beton in asfalt, s katerima prekrivajo pobočja nad jezerom. Prekinjena pogajanja kovinarjev RIM - Na pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe v kovinarski stroki so si sindikalsti in delodajalci v torek razšli brez dogovora. Sindikati so zagroziti s stavko, vlada je najprej z ministrom za delo Antoniom Basso-linom in nato s premie-rom DAlemo ponudila svoje posredovanje. Sindikati so posredovanje sprejeli, medtem ko so ga podjetniki zavrnili, ker po njihovi oceni v tem trenutku zunanji poseg ni potreben. Delovna pogodba v podjetjih kovinarske stroke je tista, ki zadeva največje število delavcev in je bila od nekdaj termometer odnosov med socialnimi partnerji. Od tod tudi velika pozornost, s katero vlada sledi tej pogodbi-Obenem je to prvo pO' dročje, na katerem je možnost preverjanja pred nedavnim podpisa' nega družbenega pakta. PREVOZI / ODNOSI MED FJK IN SLOVENIJO VIDEM / OBRAČUN ENOLETNEGA DELA KARABINJERJEV Projekt za progo Ronke-Ljubljana Delovni obisk slovenskih državnih sekretarjev pri Antonioneju in odborniku Santarossi Več kaznivih dejanj in več odkritih storilcev Na Čedajskem napor za preventivno ukrepanje TRST - Železniška proga med Trstom oziroma Ronkami in Ljubljano je bila v središču delovnega obiska slovenskih državnih sekretarjev za prevoze in pomorstvo Igorja Zajca in Edvina Roškarja pri deželni vladi FJK. S predsednikom Robertom Antonione-jem (na sliki) in odbornikom za prevoze Valterjem Santaros-so sta se gosta iz Slovenije pogovor j ala tudi o avtocesti skozi Vipavsko dolino ter o sodelovanju na transportnem področju. Glede železniške proge do Ljubljane še ni padla nobena odločitev, kot kaže pa se strokovnjaki nagibajo k takozvani tunelski rešitvi. Od Ronk do Trsta naj bi novo progo speljali v predoru, skoraj popolnoma v tunelu naj bi trasa potem dosegla Vipavo in se tam povezala s progo Aj-dovščina-Nova Gorica. Tunel naj bi zgradili tudi pod Nanosom, proga pa bi čez Vrhniko in Brezovico nato dosegla glavno mesto Slovenije. Predlog in izvedljivost tega projekta bo predvidoma sredi marca predstavilo specializirano podjetje Italfer. Gradbena dela v vrednosti več tisoč milijard lir (točne investicije niso še kvantifici-rali) naj bi trajala približno deset let. S tem v zvezi je slovenska stran pozdravila sklep italijanskega parlamenta, ki je nakazal 300 milijard lir za posodo- bitev železnice Trst-Ljubljana. Večji del sredstev za ta projekt bi vsekakor morala prispevati Evropska zveza. Glede avtoceste v Vipavski dolini je Italija potrdila posojilo 93 milijard lir iz zakona za obmejna področja, ki ga bosta jamčila slovenska vlada in parlament. Odbornik Santa-rossa je dejal, da bo FJK podprla predlog Slovenije, da bi v Mariboru zgradili mednarodni kontrolni center za letalski promet. Na srečanju je tekla beseda tudi o sodelovanju med tržaški im koprskim pristaniščem po zgledu sodelovanja, ki že povezuje luke držav severne Evrope. V tem sklopu bodo vzeli v 1 pretres projekt Vitmis za skupno nadzorstvo nad plovbo v severnem Jadranu, ki ga bo financiral Bruselj. ČEDAD - Te dni sta poveljstvi orožnikov iz Vidma in Čedada posredovali javnosti obračun dejavnosti v letu 1988. Iz podatkov izhaja splošna ugotovitev, da število prekrškov in kriminalnih dejanj sicer v narašča, rase pa tudi število primerov, v katerih možje pravice odkrijejo storilce. Major Giovanni Ca-passo je za teritorij, ki ga ima na skrbi videmsko poveljstvo orožnikov, navedel število 7.960 različnih prekrškov in zločinskih dejanj ter 224 poskusov kaznivih dejanj, do katerih je prišlo v lanskem letu. Od teh so orožniki odkrili 900, aretirali so 83 oseb, 1.881 pa so jih prijavili sodišču. Za primerjavo gre povedati, da so leto prej odkrili 7.577 kaznivih dejanj, 85 oseb so aretirali, 1023 pa prijavili. Poveljnik orožnikov je opravljeno delo svojih enot ocenil kot uspešno, kar gre pripisati tudi sodelovanju z operativnim pokrajinskim oddelkom. Kot primer je Capasso navedel število ropov (21), ki je glede na prejšnje leto ostalo nespremenjeno, a se je ob tem podvojilo število primerov, v katerih so prijeli storilce. Uspešno delo je v minulem letu opravilo tudi poveljstvo orožnikov čedajskega okrožja, v imenu katerega je podatke posredoval kapetan Gianluca Giuliani. Na čedajskem so se orožniki že zlasti angažirali v predhodnem preprečevanju kriminala, rezultat tega dela pa je nizko število hujših primerov. Med temi sta pritegnila pozornost javnosti zlasti dva in sicer nedavni poskus umora, ko je v Ma-žerolah po gostilniškem prepiru prišlo do obračunavanja z nožem in nočni rop na račun 91-letne ženice v občini Podbonesec. Na čedajskem je bilo lani skupno 743 prijavljenih tatvin, orožnikom pa je od teh uspelo rešiti 41 primerov, z aretacijo devetih in prijavo 36 oseb. Uspešno je bilo delovanje orožnikov na področju zatiranja razpečevanja mamil. Zaplenili so tri in pol kilograma marijuane, 47 gramov hašiša, ob tem KOROŠKA / SLOVENSKA MANJŠINA ZS0 za boljši odnos z Ljubljano Posebna skupina bo izdelala predlog o krepitvi odnosov z matico t CELOVEC - Zveza slovenskih organizacij (ZSO) se bo v prihodnje »bolj ofenzivno prizadevala za konstruktivne odnose z R Slovenijo«. To so sklenili odbori organizacije na svoji zadnji seji v Celovcu. Glasilo ZSO »Slovenski vestnik« s tern v zvezi poroča, da bo ZSO v ta namen formirala posebno skupino odbornikov, ki naj bi izdelala predloge za »bolj učinkovito prisotnost organizacije v Sloveniji in tudi v manjšinski stvarnosti«. Ozadje sklepov odborov ZSO je »neznosna finančna situacija«, v kateri se je znašla organizacija, piše Slovenski vestnik, ki obenem opozarja na konec leta sprejete varčevalne ukrepe pri ZSO. Kot znano, je organizacija konec leta 1998 vsem svojim uslužbencem (vključno urednikom Slovenskega vestnika) odpovedala delovno razmerje z 31. marcem letos. Odbori ZSO sklep o ukinitvi delovnih razmer z vsemi uslužbenci - vključno s predse- dnikom Marjanom Sturmom, ki izvaja svojo funkcijo poklicno - še niso preklicali. Razlog zato pa je, da ZSO zdaj čaka na potrditev prispevkov iz R Slovenije za leto 1999, ki jih je uskladila z drugo osrednjo politično organizacijo Narodnim svetom koroških Slovencev (NSKS), piše v Slovenskem vestniku. Odbori ZSO so na svojem zasedanju obravnavali tudi položaj manjšine pred deželno-zborskimi volitvami 7. marca 1999 na Koroškem. V poročilu za javnost je poudarjeno, da so volitve velikega pomena tudi za koroške Slovence in jih zato poziva k udeležbi na volitvah in k »trezni odločitvi«. Konkretnega volilnega proglasa za to ali ono politično stranko, npr. za volilno združenje »Demokracija ’99«, v katerem kandidira slovenska Enotna lista ali za socialdemokrate ZSO zaradi svoje nadstrankarske orientacije ne bo dala, ne prikriva pa svoje levo-liberalne usmeritve. Ivan Lukan UIUBIJANA / PRIDRUŽEVANJE EU Karel Smolle in Marjan Pipp obiskala poslance LDS PORTOROŽ / POBUDA CIVILNE DRUŽBE SLOVENIJE Za ugodnejšo mejo v Istri Pobudniki zahtevajo polno suverenost nad Piranskim zalivom PORTOROŽ - Sedem LJUBLJANA - Komisija državnega zbora (DZ) za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu naj bi na eni prihodnjih sej opravila revizijo dosedanjega financiranja manjšinskih organizacij in na podla-§i ugotovljenega stanja predlagala odpravo morebitnih nepravilnosti. To sta v pogovoru s Karlom Smodejem, poslancem stranke zelenih v avstrijskem parlamen-tu> ter Marjanom Pip-Pom, predsednikom oentra avstrijskih narobnih manjšin, poudarila v°dja poslanske skupine Liberalne demokra-C1)e Slovenije (LDS) Tone Anderlič in njegov strankarski kolega Davorin Terčon. . Sogovorniki so danes Slcer obravnavali posto-pek pridruževanja Slo-enije Evropski uniji ter Položaj in zlasti financi- ranje slovenskih manjšinskih organizacij v Avstriji, so sporočili iz poslanske skupine LDS. Gostitelja sta poudarila pomen začetka veljave pridružitvenega sporazuma, predstavila potek prilagajanja slovenske zakonodaje evropskemu pravnemu redu in izpostavila nujnost poenostavitve zakonodajnega postopka zaradi hitrejšega sprejemanja zakonov. Smolle in Pipp sta izrazila nezadovoljstvo z odnosom Slovenije do svoje manjšine v Avstriji in poudarila, da način financiranja ne prispeva k zmanjševanju napetosti med manjšinskimi organizacijami. Soglašali so, da bi bilo koristno oblikovanje enotne krovne manjšinske organizacije, da pa mora takšna pobuda priti iz vrst manjšine. (STA) od 17 ustanovnih članov Civilne iniciative Slovenije za mejo v Istri je nocoj sprejelo in sje podpisalo pod dokončno oblikovano besedilo peticije, v kateri so na pristojne državne organe naslovili zahteve glede njihovega dogovarjanja s Hrvaško o določitvi meddržavne meje v Istri in Piranskem zalivu. Civilna iniciativa, ki se je včeraj preoblikovala v Civilno družbo Slovenije za mejo v Istri, na podlagi nekaterih vnovič poudarjenih utemeljitev v peticiji med drugim zahteva, da slovenska država z dogovorom s Hrvaško ali s pomočjo vrhunskih mednarodnih strokovnjakov oziroma arbitrov doseže takšno mejo na morju, ki bo zagotavljala »neposreden, teritorialno prost dostop slovenske- ga teritorialnega morja na odprto morje«. Prav tako zahtevajo polno suverenost nad Piranskim zalivom ter upoštevanje zgodovinskih dejstev (meje občine Piran, predvsem pa južno mejo Svobodnega tržaškega ozemlja) kot obvezno izhodišče v pogajanjih. Civilna družba v peticiji še zahteva, da se reševanje kopenske in morske meje ne kompenzira z reševanjem drugih odprtih vprašanj med državama ter da v zvezi s tem vprašanjem ne sme biti nobenih tajnih pogajanj, javnost pa mora biti o vsem sproti in celovito obveščena. Pobudniki in oblikovalci peticije so na včerajšnji novinarski konferenci povedali, da bodo dokument posredovali vsem slovenskim strankam, poslancem državnega zbora in najpomembnejšim ustanovam v državi: obema univerzama, Društvu pisateljev Slovenije, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, medijem ter učiteljskim zborom. Z njihovo podporo in tehnično pomočjo želijo slovensko javnost namreč spodbuditi, da s svojim odločnim mnenjem pritiska na slovensko vlado in pogajalce, da končno zavzamejo državotvorno držo do vprašanja meje v Istri. Enomesečna akcija podpisovanja peticije po vsej Sloveniji naj bi se začela danes. Pobudniki pa se nameravajo v akciji podpisovanja obrniti predvsem na borčevsko generacijo in mladino, vanjo pa bo vključen tudi Svetovni slovenski kongres. Zbrane podpise bodo člani Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri ob koncu akcije predali slovenski vladi. (STA) pa še nekaj indijske konoplje. V zvezi z mamili sb bile aretirane tri osebe, enajst pa je bilo prijavljenih. Orožniki so nadalje aretirali tri osebe zaradi ponarejanja denarja, uspelo pa jim je tudi najti ukradenega blaga za vsoto 15 milijonov lir. Veliko dela so orožniki opravili z nadzorovanjem ozemlja s 3.906 izvidniškimi obhodi in skupno 35.600 urami aktivne prisotnosti na cestah. Zaradi prometnih prekrškov je bilo prijavljenih 68 oseb, pred kratkim pa se je poveljstvo orožnikov oskrbelo tudi s sodobno napravo za alkotest. Vinski bratci so torej opozorjeni, (du) Lucianu Chiabudiniju v spomin ČEDAD - Slovenske organizacije videmske pokrajine se bodo danes, mesec dni po smrti, s spominsko svečanostjo spomnile priljubljenega kulturnega delavca Luciana Chiabudinija. Ob 18.30 bo v farni cerkvi v Lazah maša za-dušnica, ki jo organizirajo duhovniki skupine Dom, ob 19.30 pa bo v občinski dvorani v Podbonescu spominski večer z naslovom "Luciano Chi-abudini, besede in glasba, njegovo sporočilo, naši spomini". NOVICE Dokument mešane slovensko-madžarska komisije BUDIMPEŠTA - Mešana slovensko-madžarska komisija je v torek v Monoštru razpravljala o pravicah slovenske in madžarske narodne manjšine ter o uresničevanju leta 1992 podpisanega dvostranskega sporazuma o zagotavljanju posebnih manjšinskih pravic. Komisija je sprejela osem strani dolg dokument, ki ga bo poslala madžarskemu premiera Viktorju Orbanu pred njegovim skorajšnjim obiskom v Sloveniji. Kot so povedati na novinarski konferenci po sestanku, sta se obe strani strinjali, da imata državi vzorni manjšinski politiki. Velik korak naprej, storjen lani, je bila možnost, da slovenski in madžarski državljani lahko prečkajo slovensko-madžarsko mejo le z osebno izkaznico. Se vedno pa ostaja odprto vprašanje delovanja šol s slovenskim jezikom na Madžarskem, kar je težko izvedljivo predvsem v majhnih vaseh. Slovensko pogajalsko skupino je vodil direktor vladnega urada za manjšine Peter VVinkler, madžarsko pa Tibor Szabo, predsednik urada za madžarske manjšine po svetu. (STA) Poslanec Di Bisceglie v paritetni komisiji TRST - Z imenovanjem poslanca Antonia Di Biscegli-eja je paritetna komisja za izvajanje statuta Furlanije-Julijske krajine spet v popolni zasedbi in bo lahko začela z delom. Di Biscegtieja je imenovala vlada skupno z Auretiom VescicheUijem in Carlo Rosino Lan-ducci, Dežela pa je imenovala generalnega tajnika Gi-vannija Bellaroso, izvedenca za ustavno pravo Roberta Bina in svetovalko Alessandro Guerra. Novico o imenovanju Di Biscegtieja je sporočil deželnemu svetu njegov predsednik Antonio Martini, ki je tudi dodal, da je že zaprosil za srečanje z ministrico za deželna vprašanja Katio Belillo. Srečanje bo 18. februarja v Rimu. Deželni svet je ob imenovanju svojih zastopnikov v paritetno komisijo sprejel programski dokument, v katerem je poudarjeno, da bi se komisija morala lotiti problemov, ki so za FJK bistveni: gre za prenos prisotjnosti na področjih kulturne politike, vodnega gospodarstva, uporabe opuščenih vojašnic. Predvsem pa bi si FJK po besedah Antonia Martinija želela jasnosti o odnosu med vsedržavno in deželno zakonodajo. Nejasnost povzroča precej težav deželnemu zakonodajalcu, poleg tega pa krni avtonomijo FJK. Prizadeti: ID obsojajo ravnanje gradeškega župana GRADE2 - Svetovalci Levih demokratov Matassi, De-grassi, Gherghetta in Zvech so naslovili predsedniku deželnega odbora Antonioneju vprašanje v zvezi s sklepom gradeškega župana, ki je odredil prekinitev prenovitvenih deri hotela Al Bosco. Hotel, ki ga preureja socialno podjetje, naj bi bil namenjen letovanju in zdravljenju priletnih in prizadetih gostov. Cilj takega podjetja je družbeno vključevanje in vračanje dostojanstva ljudem, ki so bili predolgo potisnjeni na obrobje. Svetovalci LD pravijo, da je bila odredba gradeškega župana s formalnega vidika morda pravilna, njen učinek pa je v popolnem nasprotju s ciljem, ki ga je imela obnavljajoča hotelska struktura. Jutri bo o primera hotela Al Bosco razpravljalo predsedstvo 3. deželne komisije, ki se sestane na zahtevo LD. GLOSA Slovenska zastava znak nove krepitve narodnega ponosa Z objavo Zgodovine Slovencev v Italiji, ki sem jo napisal skupaj z Milico Kacin-VVohinz, sem imel kar precej težav. Hotel sem dobiti pomembnega založnika in sem se zato najprej obrnil na založbo v Bologni, s katero že nekaj let sodelujem. Odgovor je bil negativen, češ da je njihov program žepnih izdaj že preveč natrpan. Sel sem nato v Rim, kjer so me sprejeli, kot da jim ponujam zgodovino nekega eksotičnega plemena, a so mi vendar prisluhnili. Redaktorici, ki je knjigo prebrala, se je zdel tekst zanimiv, pisan s potrebnim čustvenim nabojem, toda politično preveč angažiran. »To ni knjiga o križarskih vojnah,« je rekla v pojasnilo svoji zavrnitvi. Na koncu sem pristal pri beneški založbi, ki je knjigo objavila, pri čemer pa sem se moral obvezati, da bom zagotovil določeno število prodanih izvodov. Ker je to v Italiji za znanstvene tekste, ki niso rezultat predhodne pogodbe med avtorjem in založnikom, povsem normalno, sem seveda zahtevo sprejel in se lotil iskanja možnih naročnikov. Se več, ko je knjiga izšla, sem se spremenil tudi v poštarja in pa- Joze Pirjevec kete, ki sem jih dobil iz Benetk, sam odnesel na različne naslove. Prejšnji teden sem oddal še zadnje pakete na občinah Dolina, Repenta-bor, Zgonik in Devin-Nabre-žina... To pravim kot uvod k naslednji zgodbi; ko sem prišel s svoje turneje domov, sem v Primorskem dnevniku prebral dva zapisa, ki sta se nekako povezovala z mojo poštarsko izkušnjo. Tu je bila najprej polemika uslužbencev Nove tržaške kreditne banke, ki so protestirali proti trditvi, da omenjeni finančni zavod ni več »naš«. Glede na izkušnjo, ki sem jo imel pri prodajanju svoje knjige, bi dejal, da ta ugotovitev drži, saj me je na primer Zadružna kraška banka takoj in izdatno podprla, iz uradov v ul. Filzi pa nisem dobil na svojo prošnjo niti odgovora. Poleg omenjenega pisma uslužbencev NTKB je bila tisti dan v Primorskem s svojo kolumno prisotna tudi gospa Tuta-Ban, ki je govorila o naši zastavi na javnih poslopjih v okoliških občinah. Baje so se njihovi župani zmenili, da »priznajo« novo zastavo Republike Slovenije, kakor jo določa ustava: bela, plava in rdeča trobojnica s Triglavom, morjem in celjskimi zvezdami v grbu. Čeprav odstopa od vseh heraldičnih norm, mi je ta grb kar všeč, saj posrečeno povezuje našo srednjeveško preteklost z novejšo zgodovino in zgovorno opozarja na pomembno vlogo, ki jo je pri oblikovanju slovenske državnosti imela Osvobodilna fronta. Kombinacija med grbom in samo trobojnico pa me estetsko moti, čeprav sam ne vem zakaj. Morda zato, ker grb na belem polju ne izstopa zadosti markantno. Gotovo je bil prejšnji pentagram s svojim prastarim šamanskim nabojem in novo politično udarnostjo dosti bolj učinkovit. Toda čas rdečih zvezd je minil in treba se je sprijazniti z novo stvarnostjo. Te pa -kot zgleda - marsikdo pri nas še noče sprejeti. Na svojem potovanju od občine do občine nisem nikjer videl ra-zobešene slovenske zastave, razen na srednji šoli v Nabrežini. In moram reči, da me je pogled nanjo razveselil, kot znak nove krepitve tistega narodnega ponosa, ki ga je v zavesti marsikoga oši-bil razpad Titove Jugoslavije (posledica katerega pa je bil tudi bankrot »naše« TKB). PISMA UREDNIŠTVU Križ, zdrami se! Okoliške vasi so nam Križanom nekoč zavidale iznajdljivost, dinamičnost in uspešnost bodisi na kulturnem kot na športnem in političnem področju (četudi brez takratnih nepotrebnih zdrah med babičani in vidalijevci ni šlo). Da ne govorimo o Ljudskem domu, ki je zaslovel kot zgradba-simbol antifašizma in bratstva med narodi. Ponašali smo se (in to tudi danes) s kulturnim domom Alberta Sirka in s prelepim spomenikom padlim. To gre nam vsem v ponos. Sedaj je Križ kratkomalo z vrha zdrknil proti dnu »lestvice«. Na površini, da ne potone, ga držijo KD Vesna, VZPI-ANPI s svojo pestro dejavnostjo, oba pevska zbora, športni društvi Vesna in Mladina, odbor jusa-rjev ter še nekatere pobude, ki se v vasi občasno pojavljajo. Pri teh se vedno pojavljajo eni in isti. Res vše skupaj, če pogledamo, ni malo, a preskromno za vaške razmere in za sposobnosti Križanov in kriške skupnosti. V vasi imamo tudi druge probleme, ki jih ne gre zanemarjati. Tržaška občinska uprava nekoliko pozablja na naše osnovne probleme in zahodnokraški rajonski svet gotovo ne blesti po pobudah v prid Križa, seveda upoštevajoč njegove omejene pristojnosti. Primanjkujejo razne usluge in storitve in zapirajo nekatere trgovine. Ce bo šlo tako naprej, nam grozi degradacija. Mogoče sem preveč pesimist, a dejstva so na dlani. Ljudski dom sameva kot neka katedrala v puščavi in ne vemo, kdaj bo sploh spet odprt. Zaenkrat nam ostane Sirkov dom, v katerem pa moramo pozimi vzeti s seboj žerjavico, da se lahko segrejemo. Razumem težave, ki so predvsem finančne in kadrovske narave, sprašujem pa se, kaj je krivo za to stanje. Mogoče se časi spreminjajo in s tem gotovo tudi vrednote? Ali ni morda kriva apatičnost do zdrave in ustvarjalne politike? Morda je premalo narodne za- vesti? Ne vem in tudi nimam pravega recepta za rešitev teh dilem. V tolažbo nam je požrtvovalnost nekaterih mladih in manj mladih, ki si prizadevajo, da bi Križ zaživel vsaj delno, kot je bil nekoč. Je to samo iluzija? Upam in hočem verjeti, da ne. Križ, zdrami se iz otrplosti! Hvala za pozornost. Ančko Tence Sporna dvojezičnost Na strani Interreg Primorskega dnevnika (naslednika Partizanskega dnevnika) berem dne 29. januarja 1999: »...gre za reko Sočo (Isonzo v italijanskem jeziku), ki se rodi v dolini Trente v sosednji Republiki (sic!), teče mimo Bovca (Plezzo), prečka Kobarid (Capo-retto) in Tolmin (Tolmino), doseže Solkan (Salcano) pri Novi Gorici (Nuova Gorizia), kjer zapusti slovensko ozemlje in vstopi na italijansko, prečka Gorico (Gorizia), teče ob Sovo-dnjah (Savogna d’Isonzo), San Pier ddsonzo (gre za kraje katerih ime je, kot vidimo, tesno povezano s Sočo), priteče do Turjaka (Turriaco) in se v lepem rokavu ob rtu Sdobba izlije v Jadran«. Urednik strani, gospod Ales-sio Radossi, je gotovo prepričan, da je s prejšnjim odstavkom čudovito pripomogel k sožitju in torej k sodelovanju obmejnih krajev v Sloveniji in Italiji, saj slovenska imena krajev opremlja s prevodom v italijanščini, italijanska pa s prevodom v slovenščini! Kaj je tu narobe? Na Goriškem v Italiji obstaja slovenska manjšina, zato je prav, da iz spoštovanja do manjšine kraje pišemo v italijanski in slovenski obliki (Gorica/Gorizia, Sovodnje/Savogna ddsonzo...), medtem ko na Goriškem v Sloveniji ni italijanske manjšine, zato ji ni treba izkazovati nobenega spoštovanja (razen če ni v načrtu nekaterih, da postane vsa Slovenija manjšina v Italiji). Ca-poretto, Tolmino, Salcano so zgodovinski ostanki preteklih imperialističnih apetitov po našem ozemlju, Nuova Gorizia pa sedanji poskus poitalijančevanja slovenskega mesta. Zato protestiram proti uvajanju dvojezičnosti na ozemlju republike Slovenije (naše matice) za kraje, kjer ni italijanske manjšine. S spoštovanjem Diomira Fabjan Bajc Strani Interreg niso proizvod uredniškega dela ampak plačane reklamne strani. Agencijo, ki nam jih posreduje,smo že seznanili s temi pripombami in priporočili, naj v prihodnje vsaj za kraje v Sloveniji uporabljajo slovenska imena. Zal pa sami v te strani ne moremo posegati. (Ur.) Apatija in vseenost Spošt. uredništvo, V poročilo Vaše cenjene sodelavke gospe Neve Lukeš, ki je v torek, 2. februarja poročala o Prešernovi proslavi v Barko-vljah, se je vrinilo nekaj netočnosti, ki v bistvu potvarjajo moj »slavnostni govor«. Predvsem želim povedati (-kot že ničkolikokrat doslej), da na tržaški radijski postaji, kjer sem v službi, nismo nikakršni »programerji« (v belih haljah in za kompjuterji), pač pa nevedni uredniki. Toliko v zvezi s tistim delom mojega govora, ko pravim, da se ne potrudimo pri izboljšanju svoje govorice. Naslov proslave »Ali so proslave še aktualne« si je izmislilo društvo, TPK Sirena. Jaz sem temu naslovu dodal samo svoj komentar, da je namreč hudič, ko se vsemu privadiš. Slovenci v zamejstvu kot tudi v matici se nismo privadili samo proslavam (te so pravzaprav najmanjše zlo), pač pa življenju, energiji, utopijam, iluzijam, strategijam. V teh kategorijah ne vidimo ničesar več izzivalnega, zato pa hiramo in umiramo na obroke. Polastili sta se nas apatija in vseenost, to pa je vse nekaj drugega od tega, o čemer je poročala Vaša sodelavka. Hvala in lep pozdrav Sergej Verč H LJUBLJANA / MINISTRSTVO ZA SOLSTVO IN SPORI h Pogoji za dodiplomski študij in štipendije za zamejce Informacija o pogojih dodiplomskega študija in o pridobitvi štipendije v Republiki Sloveniji v študijskem letu 1999/2000 (Za kandidate iz zamejstva brez slovenskega državljanstva) Ministrstvo za šolstvo in šport že od leta 1976 dalje štipendira študente slovenskega porekla iz zamejstva in potomce slovenskih izseljencev. Štipendije so namenjene predvsem študiju na akademijah, fakultetah in visokih strokovnih šolah, omogoča pa se tudi štipendiranje na nivoju srednjih šol, seveda v R Sloveniji. V študijskem letu 98/99 Ministrstvo za šolstvo in šport štipendira 88 študentov iz zamejstva in 33 potomcev slovenskih izseljencev. I. Pogoji za dodiplomski študij v R Sloveniji: 1. Kandidati, ki se v študijskem letu 1999/2000 želijo vpisati v 1. letnik rednega dodiplomskega študija na kateremkoli visokošolskem zavodu v R Sloveniji, se morajo do 5. marca 1999 prijaviti z obrazcem »Prva prijava za vpis v 1. letnik« visokošolskih zavodov v R Sloveniji, ki ga lahko kupijo v vseh knjigarnah. V prijavi po prednostnem vrstnem redu navedejo enega, dva ali največ tri študijske programe, v katere se želijo vpisati in za katere izpolnjujejo oz. bodo do rokov objavljenih v »Razpisu za vpis v študijskem letu 1999/2000« izpolnjevali pogoje za vpis. Drugi in tretji študijski program bosta upoštevana, če bo za študijski program naveden na prvem mestu sprejet sklep o omejitvi vpisa ali se kot pogoj za vpis v ta program ugotavlja nadarjenost ali psihofizična sposobnost. Kandidati pošljejo odgovarjajoči visokošolski prijavno-informacijski službi samo eno »Prvo prijavo za vpis v 1. letnik«, ne glede na to, če bodo v njej navedli študijske programe-različnih univerz oz. visokošolskih zavodov. V času od 15. januarja do 5. marca 1999 morajo torej kandidati izpolnjeno prijavo priporočeno poslati visokošolski prijavno-informacijski službi (-vpis) in sicer: - če so na prvem mestu v »Prvi prijavi za vpis v 1. letnik« navedli študijski program, ki ga izvaja visokošolski zavod Univerze v Mariboru, na sledeči naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Mariboru, Razlagova 22, 2000 Maribor (tel. 062/221-543) - če pa so na prvem mestu v »Prvi prijavi za vpis v 1. letnik« navedli študijski program, ki ga izvaja visokošolski zavod Univerze v Ljubljani ali pa samostojni visokošolski zavod, pa na sledeči naslov: Visiokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Ljubljani, p.p.524,1001 Ljubljana (tel. 061/213-316) 2. Po Pravilniku o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v R Sloveniji (Ur. 1. št. 5/94) se lahko le-teh vpiše do 5% od razpisanega števila študijskih mest za posamezni program ali smer. Ce število prijavljenih presega zgoraj navedeno »kvoto«, se kandidati izberejo znotraj »kvote« v skladu z merili, ki veljajo za državljane R Slovenije. Kot vsi ostali pa morajo kandidati iz zamejstva opravljati preizkus posebnih nadarjenosti oz. psihofizičnih sposobnosti na umetniških smereh (Akademija za likovno umetnost, Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo), na Fakulteti za arhitekturo, Filozofski fakulteti (študijski program muzikologije), Biotehniški fakulteti (študij krajinske arhitekture), Naravo-slovnotehniški fakulteti (študijski programi na oddelku za tekstilstvo), Pedagoški fakulteti (likovna pedagogika, razredni pouk, predšolska vzgoja) in Fakulteti za šport. Roki so navedeni v »Razpisu za vpis v študijskem letu 1999/2000«, ki ga dobite na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici. 3. O vpisu tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki so v skladu z merili oddali »Prvo prijavo za vpis v 1. letnik« bosta odločali univerzi. Zato naj kandidati iz zamejstva, ki želijo na študijskih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi Univerze v Ljubljani ali pa samostojen visokošolski zavod, najkasneje do 15. julija 1999 Službi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani predložijo sledeče: - overjeno fotokopijo spričevala o zaključenem srednješolskem izobraževanju - overjeno fotokopijo spričevala zadnjih dneh letnikov srednješolskega izobraževanja - nostrifikacijsko odločbo ali potrdilo o nostrifi-kacijskem postopku - potrdilo o državljanstvu ali overjeno fotokopijo potnega lista - potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, če kandidat ni zaključil šole s slovenskim učnim jezikom - zdravniško spričevalo, izdano s strani kateregakoli zdravnika v Sloveniji (priporočamo Študentsko ambulanto na Aškerčevi 4 v Ljubljani) Komisija za študij tujih državljanov bo na zače- tku septembra pregledala vse prijave in izdala soglasja za vpis, ki jih bodo kandidati prejeli po pošti. S soglasjem, originalnimi spričevali in vsem ostalim potrebnim za vpis (kandidati naj se pozanimajo na dotičnem visokošolskem zavodu), se bodo lahko zainteresirani na odgovarjajočih visokošolskih zavodih vpisovali do konca septembra 1999. Kandidati lahko dobijo informacije v zvezi s tem postopkom v Službi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12,1000 Ljubljana (tel. 1254-055 int. 266 ah 267) in v Službi za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport, Ul. Stare pravde 6, 1000 Ljubljana (tel. 13-23-225 ali 322-776, g. Roman M. Gruden). Kandidati, ki želijo študirati na študijskih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi Univerze v Mariboru, pa naj najkasneje do 15. julija 1999 Centra za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru predložijo prej naveden seznam dokumentov in kratek življenjepis. Zainteresirani se bodo na odgovarjajočih visokošolskih zavodih vpisovali do konca septembra 1999. Kandidati lahko dobijo podrobne informacije in navodila v zvezi s tem postopkom na Centru za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru, Krekova 2, 2000 Maribor (tel. 062/223-611) in v Službi za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport, Ul. Stare pravde 6. 1000 Ljubljana (tel. 061/13-23-225 ali 322-776, g. Roman M. Gruden). 4. Kandidati, ki želijo v Sloveniji nadaljevati izobraževanje, morajo pred vpisom ustrezna tuja spričevala nostrificirati. Vsa pojasnila v zvezi z nostrifikacijo daje Ministrstvo za šolstvo in šport, Zupančičeva 6,1000 Ljubljana (Referat za nostrifikacijo tujih spričeval: tel. 1785-390, 1785-367, 1785-502,1785-436). Svetujemo, da zainteresirani CIM PREJ stopijo v stik z navedenim naslovom in pošljejo vse potrebno za nostrifikacijo. H. Pogoji za pridobitev štipendije v R Sloveniji: Študenti iz zamejstva lahko zaprosijo za štipendijo Ministrstva za šolstvo in šport za redni študij v R Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo in šport bo upoštevalo le popolne prijave, ki bodo prispele najkasneje do 30. junija 1999, in sicer na naslov: Ministrstva za šolstvo in šport, Služba za mednarodno sodelovanje, Ul. Stare pravde 6, 1000 Ljubljana (tel. 061/13-23-225 ali 322-776, g. Roman M. Gruden). Prijava mora obsegati: - lastnoročno' napisano prošnjo z utemeljitvijo (namen študija ipd.) in življenjepisom (z opisom dosedanjega šolanja) - dokazilo o izvenšolski dejavnosti v enem izmed slovenskih društev - potrdilo o državljanstvu ali fotokopijo potnega lista - fotokopijo rojstnega lista - fotokopijo spričevala o zaključenem srednješolskem izobraževanju Druga možnost je, da zamejski študenti izkoristijo polletno ali enoletno štipendijo v Sloveniji, medtem ko so redno vpisani in študirajo na kateri od italijanskih, avstrijskih ah madžarskih univerz. Doslej so te štipendije izkoristili predvsem študen-ti, ki so v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem študirali slavistiko ali katero od nacionalnih ved ter so med pol ah enoletnim študijem v Ljubljani (kot »gostujoči študenti«) izpopolnjevali svoje znanje oz. pripravljali svoje diplomsko delo. Za to vrsto štipendiranja naj/ kandidat k zgoraj navedenemu priloži še priporočilo fakultetnega profesorja. Ih. Bivanje v študentskih domovih: Študenti iz zamejstva imajo možnost zaprosih za bivanje v študentskih domovih. Tako naj kandidat, ki bi rad, da mu Ministrstvo za šolstvo in šport na podlagi veljavnega pravilnika rezendra mesto v študentskem naselju, to jasno navede v prošnji za štipendijo. Vsakršno naknadno posredovanje bo onemogočeno zaradi že oddanih ležišč. Za vse dodatne informacije v zvezi s študijem ali štipendijami, naj se kandidati obrnejo na naslove navedene po posameznih točkah. Informacija o pogojih dodiplomskega študija in o pridobitvi štipendije za kandidate iz zamejstva, »Razpis za vpis v študijskem letu 1999/2000« in nekatere druge koristne informacije o študiju v Sloveniji so dosegljivi tudi preko interneta. Naslov baze podatkov je: http://shpend.mss.edus.si Ministrstvo za šolstvo in šport bo dne 12.2.1999 v Ljubljani organiziralo informativni dan za zainteresirane dijake zaključnih letnikov višjih srednjih šol s slovenskim učnim jetikom v zamejstvu. Podrobnejše informacije dobite na ravnateljstvih višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. Vsem letošnjim maturantom želimo uspešno maturo in ustrezno izbiro nadaljnje študijske poti. Ministrstvo za šolstvo in šport Služba za mednarodno sodelovanje TREBČE / OBISK VSEDRŽAVNEGA VODITELJA LEVIH DEMOKRATOV Vettroni: Politika se mora nujno spet približati ljudem Zavzetost za zaščitni zakon za Slovence - Oster boj proti rasizmu Veltroni in predstavniki levih demokratov na sinočnji skupščini v Trebčah (f.KROMA) Sinočnji obisk VValterja Veltronija v Trebčah je v marsičem spominjal na obiska Enrica Berlin-guerja in po svoje tudi Achilleja Occhetta. Takrat so bili seveda drugi časi in deloma drugi problemi, v dvorani Ljudskega doma pa je bilo čutiti isti emotivni naboj pomembnega dogodka, ki je voditelja levih demokratov iz soban rimske politike postavil v majhno krasko vasico. Veltroni je številnemu občinstvu (ne samo iz vrst LD) govoril predvsem s srcem, kar danes najbrž manjka glavnini politikov. Seveda politika je potem stvar razuma, če ni čustev, idealov in tudi strasti pa je in ostaja sama sebi namen. Bivši ministrski podpredsednik je izhajal iz izkušenj in težav svoje stranke. Dejavnost njenih sekcij ne sme biti podobno življenju krajevnih uprav, ne sme biti reprodukcija sivine in birokracije, stranka (vse stranke) se morajo odpirati realnim problemom. Ni res, da se mladi oddaljujejo od politike, ampak je politika tista, ki jim ne dovoljuje, da bi se vanjo aktivno vključili in v njej sodelovali. Na yrh »lestvice« svojih prizadevanj je Veltroni postavil boj za varnost občanov in hkrati boj proti rasizmu ter nestrpnosti. Enačba priseljen-ci-kriminalci je napačna in škodljiva, tudi zato, ker Italijani ne morejo in ne smejo nikoli pozabiti, da so bili narod izseljencev. Usoda modemih družb je v mešanju ras in narodov, to danost ne bodo ustavili ne umetni zidovi in niti »padanske straže« na meji s Slovenijo. Italija bo morala vsekakor urediti izseljenske tokove in preganjati tiste, ki pridejo v državo za kriminalne dejavnosti. Veltroni se je le v dveh primerih dotaknil konkretnih političnih problemov, ko je omenjal potrebo po zaščiti slovenske manjšine in ko se je navezal na junijske evropske volitve. Spomnil se je svojih slovenskih korenin (mati je slovenskega porekla) in rekel, da manjšina predolgo čaka na zakonsko priznanje svojih pravic. Levi demokrati podpirajo sodobno varstvo manjšine, ki se mora s svojo identiteto (jezik, kultura itd.) aktivno vključiti v razvoj tukajšnje družbe, kar se že dogaja in to ne od včeraj. V Trstu, če je sploh potrebno, se je treba izo- gniti kakršni koli nevarnosti ločenih družb, kar bi bilo v kričečem nasprotju npr. z naglim vstopanjem Slovenije v EU. Parlamentarci LD podpirajo zakonski predlog poslanca Domenica Masellija in bodo spodbudili njegovo obravnavo v pristojni poslanski komisiji. Glede evropskih volitev je strankarski voditelj izrazil upanje, da bo v Oljki prevladalo trezno soočenje, ne glede na število volilnih list. Romano Prodi, Antonio Di Pietro in župani velikih mest ne bodo nikoli politični nasprotniki LD, ki ima svoje nasprotnike na desnici. Po volitvah bomo morali spet sesti za isto mizo in živeti pod isto streho, saj bi bila prava norost, da bi si Oljka sama zapravila zaupanje, ki ga je pridobila z vlado Romana Pro- dija, po poti katere sedaj nadaljuje Massimo Dilema. Uglednega gosta je v imenu vzhodnokraških sekcij LD pozdravil Mau-ro Kralj, v imenu pokrajinske federacije stranke pa njen predsednik Clau-dio Tonel. Tajnik Stelio Spadaro je izpostavil tragedije naših krajev in zlo, ki ga je fašizem povzročil Slovencem. Levica je v preteklosti naredila precej napak, med njene zgodovinske dosežke pa je Spadaro omenil stalno skrb za mednarodno sodelovanje, za pravice manjšine in za sožitje. Bili smo vedno v boju z italijanskim nacionalizmom in smo hkrati prispevali pomemben delež, da se med Slovenci niso nikoli uveljavile nacionalistične težnje. Zakonska zaščita Slovencev ne bo rešila vseh problemov, pomenila pa bo gotovo dodaten korak naprej na poti krepitve sožitja. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki je Veltronija pozdravil tudi v imenu slovenske komponente LD, je tajniku izrekel priznanje za delo, ki ga je prej opravil v Prodijevi vladi in ki ga sedaj opravlja v stranki. Razmere se spreminjajo in spričo njih se morajo spremeniti tudi stranke, ki niso več to, kar so bile do včeraj, ostajajo pa nenadomestljiv element našega družbenega vsakdana. S.T. Dušan Jelinčič drevi po Maurizio Costanzo Show V popularni televizijski oddaji Maurizio Costanzo Show, ki je na sporedu vsak večer ob 23. uri po 5. televizijskem kanalu, bomo danes med raznimi Costanzo-vimi gosti lahko videh zamejskega novinarja in pisatelja Dušana Jelinčiča. Oddaja, ki je kot običajno tematska, bo danes nosila naslov »Slavospev samoti« in tudi gostje bodo tako ali drugače obravnavali to vprašanje. Dušan Jelinčič je bil povabljen kot pisatelj in alpinist in kot avtor uspešne knjige z alpinistično vsebino »Biseri pod snegom«, ah v italijanščini Perle sotto la neve. Par poglavih te knjige, ki jo je v italijanskem prevodu izdala Založba Vivalda, govori prav o samoti. Ponovitev oddaje bo jutri ob 10. uri dopoldne. ODNOS DO ZAŠČITNEGA ZAKONA UMOR ODVETNIKA / V ASCOLI PICENU SSk bo odločno vztrajala pri svojih stališčih V Trstu prijeli dva Moldavca Ba zaslišanju tudi mlada odvetnikova vdova, doma iz Moldove Dne 29. januarja se je sestal na prvi redni seji novoizvoljeni pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu. Po uvodnem poročilu predsednika sveta Draga Stoke in izvolitev članov štirih stalnih komisij v okviru pokrajinskega sveta, je pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik izčrpno spregovoril o perečih problemih slovenske narodne skupnosti v Italiji. Podčrtala, je predvsem negativne aspekte zakonskega osnutka za Slovence v Italiji, ki je trenutno-v obravnavi pristojne parlamentarne komisije, in dejal, da bo SSk odločno vztrajala na svojih že znanih stališčih ter da mora slovenska narodna skupnost biti povsod subjekt svojih zahtev in pričakovanj, ne pa objekt v tokah drugih političnih faktorjev in italijanskih vsedržavnih strank. Peter Močnik je nato spregovoril o krajevnih problemih, predvsem o bližnjih volitvah v tržaških okoliških občinah, o nameravani prenovi ACEGASA in o regulacijskem načrtu devinsko-nabrežinske občine. Predvsem slednjemu problemu je pokrajinski svet SSk posvetil daljšo kritično razpravo, v katero je podrobneje posegel tržaški pokrajinski svetovalec SSk vladimir Vremec in iznesel vrsto pripomb v korist celotnega prebivalstva devinsko-nabrežinske občine. Po daljšem posegu deželnega tajnika SSk Andreja “erdona se je razvila živahna diskusija, v katero do Posegli skoro vsi člani pokrajinskega sveta SSk. Umestitev štirih komisij bo v prihodnjih dneh na Sedezu v Trstu. Vsak član pokrajinskega sveta bo v eni od teh štirih komisij: komisija za šolstvo, uituro in šport, komisija za pravno-urbanistične Probleme, komisija za gospodarsko-socialna vprašanja in komisija za krajevne uprave. Zbujala nista nobene pozornosti, vedla sta se povsem normalno, tudi njuna obleka ni bodla v oči. Pri primerjanju njunih podatkov s tistimi, ki jih je v Trst poslala kvestura iz Ascoli Pičena pa so ugotovili, da gre za moška, ki ju iščejo po vsej Italiji. Morala sta ponovno na pot, odpeljali so ju proti jugu. Moška, stara 30-35 let, sta se pripeljala z vlakom, ki je privozil iz Benetk. Doma sta iz Moldavije, prijela pa ju je železniška policija, identificirala ju je v okviru kontrole, ki jo opravlja vsako noč. Vpletena sta v preiskavo o umoru 6 3-letnega odvetnika Antonia Colacioppa, ki so ga našli mrtvega v uradu, imel je kar 14 vbodljajev, od katerih je bil eden usoden, nož ga je zadel v srce. Tudi njegova sedaj že mlada vdova Angela Birjukova je doma iz Moldove. Ni znano, če se je morebiti poznala z omenjenima Moldov-cema, če je imela z njima kakšne stike. Tudi ni jasno, kako sta imeni obeh moških prišli na dan, morda sta bili v kakšni agendi na domu Birjukove. Truplo odvetnika je v torek odkrila njegova tajnica, ko je odprla urad. Veijet-no so ga umorili okrog 20. ure v ponedeljek, na sebi je imel plašč, kot da bi odhajal ali da bi prav tedaj vstopil, morda je kaj pozabil in se je vrnil ponj. V stanovanju, kjer je prebival z ženo, je bila tudi tašča. Z 28-let staro, vitko, plavolaso Birjukovo se je oženil aprila leta 1997, imela je že dva otroka iz neke prejšnje zveze. Nihče ni vedel povedati, kdaj in kako je prišla v Italijo, kdo je oče njenih otrok, za katera je skrbela njena mati. Ascoli Pičeno je Birjukova skupaj s prijateljico zapustila v četrtek, mater naj bi bila poklicala v nedeljo, vprašala naj bi, kako je z otrokoma, in nič drugega, sploh pa ni povedala, kje se nahaja. Včeraj so jo našli med San Benedettom del Tronto in Ascoli Picenom, z avtomobilom se je vračala v mesto, zaslišali so jo na komisariatu, z njo je govoril tudi sodnik, vendar se ni izvedelo, če je kaj zanimivega prišlo na dan. Karabinjerji, ki preiskujejo vzporedno in v sodelovanju s policijo, so se usmerih v delovno okolje Colacioppe, obiskujejo pa tudi restavracije in razna zabavišča. Ni znano, zakaj to počnejo, saj odvetnik verjetno ni bil vztrajen obiskovalec diskotek. Odvetnik Colacioppo se je svojčas znašel sredi sodne afere, vlekla se je precej let, več kot dva meseca je prebil tudi v zaporu, vendar se je izkazalo, da je povsem nedolžen. O svoji izkušnji je napisal knjigo, »Ugrabitev nekoga s strani javnega tožilca«. Znan je bil zaradi svojih prizadevanj na področju državljanskih pravic kot tudi političnega angažiranja z radikalno stranko in z listo Pannella. r ZAPOSLITEV / STALIŽCE SINDIKATAn SITIP: nobenih pogajanj brez jasnih zagotovil Ni še znan proizvajalni načrt novega lastništva Dogovor o Sitipu so sicer dosegli prejšnji večer, vendar je problem tekstilnega obrta vse prej kot rešen. Mimo dejstva, da še niso podpisali niti predpogodbe, za kar so si vzeli čas do 15. februarja, sploh ni znan proizvajalni načrt, ki ga bo izvajalo novo lastništvo. Ugotovitev so sindikati sporočili Zvezi industrijcev in tako v bistvu zavrnili srečanje za začetek pogajanj o usodi 272 uslužbencev, ki naj bi bilo že v ponedeljek: pogajanja se ne bodo začela, dokler ne bodo podpisali okvirne pogodbe in dokler ne bo novi lastnik Parodi predstavil proizvajalnega načrta, so odgovorili zastopniki Cgil, Cisl in Uil. Brez teh odločilnih aktov je namreč nemogoče oceniti delovne perpektive, ki jih nudi nova Sitip. Vsekakor neuradno kaže, da bodo v prenovljenem podjetju zaposlili največ 200 uslužbencev: za ostale se bo začelo iskanje nove službe, razen za tiste redke, ki so že zreli za upokojitev. NOVICE iii V Križu javni sestanek o usodi Ljudskega doma Nejasna usoda Ljudskega doma bo v središču pozornosti jutrišnjega srečanja v prostorih Doma v Križu. Srečanja, ki bo ob 17.30, se bodo poleg članov odbora, ki upravlja stavbo, udeležili tudi predstavniki Levih demokratov ter nepremičninske družbe, ki je formalni lastnik Doma. Gostilna je trenutno zaprta, velik problem pa predstavlja dvorana, ki je bila zgrajena sredi petdesetih let in ki so jo šele pred kratkim prilagodih varnostnim predpisom. Domačini upravičeno zahtevajo, naj bo kriška skupnost predhodno obveščena o načrtih za prihodnost Doma. Na Trgovinski zbornici posvet o prehrani kašer V tesnem sodelovanju s tržaško židovsko skupnostjo je Trgovinska zbornica organizirala delovno srečanje o prehrani kašer oziroma o načinih proizvodnje jedil in pijač glede na načela židovske vere. Srečanje, ki bo jutri ob 9.30 v veliki dvorani Trgovinske zbornice, je namenjeno operaterjem agroži-vilskega in turističnega sektorja, kajti »certifikatija kašer« pomeni za tovrstna podjetja lepo priložnost za prodor na sicer nedostopne trge. Srečanju bo sledila degustacija proizvodov kašer, nato pa bo na vrsti še okrogla miza o intemaciona-lizaciji tovrstne proizvodnje, na kateri bodo svoje izkušnje posredovali predstavniki podjetja Parovel in De Franceschi. Seminar je brezplačen in odprt za vse zainteresirane operaterje (informacije na tel. 040-6701281). Javna pobuda SKR o ženski problematiki V okviru priprav na pokrajinski kongres, ki bo konec meseca, bo danes na sedežu SKP v Ul. Tara-bocchia 3 srečanje o ženski problematiki. Na srečanju, ki se bo začelo ob 17.30, bo govorila tudi Elettra Deianna, ki je članica vsedržavnega ženskega foruma Komunistične prenove. Novi pribežniki Miljski karabinjerji so ustavili novo skupino pri-bežnikov, štiri romunske državljane, med katerimi je bila tudi neka ženska. Enega od moških, 40-let-nega G.T., so tudi aretirali, obtožen je, da je rojakom pomagal pri ilegalnem prehodu meje. Ostale tri (stari so bili od 20 do 30 let) so izročiti pi-stojnim slovenskim rojakom. Skupina naj bi v Italijo prišla nekje v okolici Mačkolj. Namenili so se proti središču mesta, verjetno proti železniški postaji, vendar so jih pri Domju ustaviti. Moški, katerega so aretirati, je bil brez dokumentov, medtem ko so jih ostali trije imeti, vendar so biti brez ustrezne vize. Odpeljati so jih na karabinjersko postajo, kjer so povedati, da so namenjeni nekam v srednjo Italijo. Vrniti pa so se morali proti vzhodu. Prometni ukrepi v Borštu Dolinski Zupan je izdal odredbo, po kateri je prepovedan dostop v središče Boršta, kjer večkrat pride do prometnih zastojev, vsem vozilom, ki so daljši od 6 metrov (razen seveda za nujne posege). Prepovedano je tudi parkiranje na cestnih odsekih pred hišnimi številkami 17,128, 22, in 23, in. sicer na levi strani ceste v smeri proti Jezeru. SIR ASIAGO PRESSATO IZ POLNOMASTNEGA MLEKA DOMAČA SALAMA s česnom in brez česna 100 g PARADIŽNIKOVA PULPAMUTTI steki. 680 g KAR VIDITE JE LE NEKAJ PROIZVODOV V POSEBNI PONUDBI. Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota URNIK: Zaprto 9.00 neprekinjeno do 19.00 9.00-12.45 15.00-19.00 9.00 neprekinjeno do 19.00 9.00-12.45 15.00-19.00 9.00 neprekinjeno do 19.30 RABUIESE ■ RABOJEZ (IS), TAKOJ PRED MEJNIM PREHODOM SKOFUE BOLNIŠNICE / PREDSTAVITEV DIREKTORJA TOSOLINIJA PODJETJE ZA TURISTIČNO PROMOCIJO / ZASEDANJE Prvi dosežki prenovitve Težave s kirurgijo, osebjem in prvo pomočjo Kmečki turizem za razvoj tržaškega Krasa Govor je bil tudi o ruralnem turizmu - Vloga kmetov Spraviti na pravi tir sistem tržaških bolnišnic je težaven proces, ki bo trajal še nekaj let, vendar se je prenovitev zaCela in pokazala prve rezultate. Obračun lanskega delovanja tržaških bolnišnic je včeraj podal generalni direktor Bolniš-niškega podjeta Gino To-solini, in sicer najprej s predstavniki koordinacije občin tržaške pokrajine (Pecol Cominotto, Vocci in Grotto), nato pa še s tiskom. Lani je bolnišniška ustanova ukinila nekaj oddelkov in število sprejemov se je zmanjšalo za 7% v primerjavi z letom 1996 in za skoraj 6% v primerjavi s 1997: skupno je bilo v bolnišnicah nekaj manj kot 40 tisoč pacientov. Za nekaj manj kot 8% se je skrčilo tudi skupno število dni, ki so jih bolniki preležali v oddelkih in klinikah, in sicer povprečno po manj kot 11 dni vsak, kar je za dobrih 5% manj kot prejšnje leto. To je še vedno več kot drugod po deželi, vendar se že približuje načrtovanim 9 dnem trajanja povprečnega bolnišniškega zdravljenja. Iz teh podatkov izhaja, da je bolnišnica prihranila, vendar dr. Tosolini Zanika, da bi to šlo na Škodo pacientov, nasprotno: dejstvo, da se je Povprečni čas bolovanja skrajšal za en dan, pomeni za bolnišnice, kot da bi imeli na razpolago skoraj 350 ležišč več, kar tmdvomno omogoča boljše skrbstvo. To se je tudi pokazalo v zmanjšanem številu Pacientov, ki so se mora- li vrniti v bolnišnico v roku 30-dni po odslovitvi, kar je pokazatelj uspešnosti zdravljenja: v bolnico se je spet zateklo manj kot 7% bolnikov, medtem ko je deželno povprečje znatno višje, in sicer 9%. Odstotek dni, ko niso nudili bolnikom pravega bolnišniškega skrbstva, t.j. ko so zasedali ležišče brez pravega zdravljenja, je padel od 43% na 15%. Pri tem ne gre pozabiti, da je deželna uprava leta 1996 »kaznovala« tržaške bolnišnice z več-milijardno globo zaradi prevelikega števila nepotrebnih sprejemov bolnikov: če ležišče zaseda nekdo po nepotrebnem, je s tem prikrajšal bolnike, ki so bili potrebni pravega zdravljenja. Med drugimi podatki, ki jih je naštel generalni direktor, je tudi dejstvo, da je polovica bolnikov, ki so jih operirali, čakala samo en dan na kirurški poseg, prejšnje leto pa je bilo treba vsaj dva dni. Seveda to ne pomeni, da je s kirurškimi posegi vse v redu, nasprotno, je poudaril Tosolini, gre za enega od dveh najhujših problemov, s katerim se spopadajo še zlasti pri Katinari, kjer je so predolge čakalne dobe. Gre predvsem za vprašanje slabe organizacije, meni Tosolini, in nezadostnega oz. nesmotrnega izkoriščanja razpoložljivega osebja in tehničnih sredstev. Drug emergenčni proglem je služba za prvo pomoč, ki je lani sprejela oz. pregledala stotisoč ljudi, in ki jo je treba na novo urediti. Emergenčnega značaja je tudi vprašanje pomožnega osebja: več kot 30% jih ne sme opravljati svojega dela zaradi slabega zdravstvenega stanja. Tosolini je že imenoval nove zdravnike v invalidsko komisijo. Število osebja se ni znatno spremenilo v zadnjem letu: od predlanskih 3.111 je rahlo padlo na 3.080 zaposlenih, vendar je treba podčrtati, da se je število upravnega osebja skrčilo v korist osebja, ki se ukvarja z bolniki. S finančnega vidika je bolnišnica lani predvidevala 4 milijarde izgube (predlanskim 13), v resnici pa bosta verjetno samo dve. Končno je Tosolini še omenil, da prenovitev poslopja glavne bolnišnice poteka hitreje od predvidenega in da bodo dela zaključili eno leto pred rokom. Zaključek, ki ga je potegnil generalni direktor, je nekako naslednji: problemov, ki so se nabrali v zadnjih letih, je ogromno, služba je vse prej kot optimalna, začela pa se je temeljita prenovitev, ki bo s pomočjo osebja zagotovila boljše storitve tistim, ki so potrebni bolnišniške nege. Tržaški odbornik Pecol Cominotto je tudi v imenu ostalih občinskih predstavnikov orisal širši okvir zdravstva na Tržaškem. Poudaril je, da se uveljavlja sodelovanje med tremi ustanovami (teritorialna, bolnišniška in Burlo) pa tudi s krajevnimi upravami, da bi zagotovili prebivalstvu kakovostni zdravstveni in skrbstveni standard. Tajniku Kmečke zveze Ediju Bukavcu je včeraj na zasedanju o turističnem razvoju tržaškega Krasa kar zažarel obraz, ko je slišal, kar je povedala prva predavateljica Livia Pianelli: »Kmečki turizem ne more obstajati brez kmetijstva, pa tudi ruralnega sveta brez kmetijstva ne more biti.« Nadaljevanje mu je bilo tudi zelo všeč: »Obličja ruralnega sveta ne gre spreminjati z novimi gradnjami; treba je popraviti obstoječe gradbene strukture, tiste, ki razpadajo.« Drugače je zasedanje Podjetja za turistično promocijo med odmorom pred razpravo ocenjeval ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič: »Organizatorji so ustrelili mimo naslova, ker niso povabili tistih, ki delajo na teritoriju.« Organizacijski tajnik SDGZ Davorin Devetak je imel pomisleke nad obstoječimi strukturami kmečkega turizma na Krasu: »Drugje po Italiji imamo opravka z drugačno gostoljubnostjo: kmečki turiz-mi ponujajo prenočišča in še druge usluge, kar se pri nas ne dogaja.« Po svoje je imel vsak prav. Zasedanje na temo Agri-turizem in ruralni turizem za razvoj tržaškega Krasa je priredilo Podjetje za turistično promocijo, da bi stimuliralo nove turistične dejavnosti na Krasu, kot je uvodoma poudaril predsednik Gilberto Benvenuti. Na dnevnem redu sta bili poročili Predsednice evropskega združenja Euragri-tour Livie Pianelli in tajnika združenja Anagritur Carla Hausmanna. Predviden je bil poseg »podpredsednika SDGZ«, predstav- nikov tistih, ki živijo in delajo na teritoriju ter »ga še najbolj varujejo,« kot se je izrazila Pianellijeva, pa ni bilo na spisku sodelujočih. Med pozdravi je tržaški župan Riccardo Illy poudaril, da bi morali ovrednotiti naše krajevno bogastvo. Potrebno pa bi bilo turistično ponudbo razširiti tudi na goriško območje in čez mejo na slovensko stran Krasa. Zgoniška županja Tamara Blažina (na sliki) je modro poudarila, da bi bilo treba pri takih razvojnih zamislih slišati za mnenje neposrednih operaterjev. Razvoj naj bi potekal v okviru ustanavljajočega se medobčinskega kraškega parka, pri čemer bi morali izkoristiti evropske prispevke. Izrecno je podčrtala bogastvo, ki jo predstavlja prisotnost manjšinske skupnosti; tudi manjšina lahko prispeva turističnemu razvoju svoj pomemben doprinos. Pianellijeva je potegnila ločnico med kmečkim tu- rizmom in ruralnim turizmom. Prvi poteka v okviru kmečke dejavnosti, v drugem primeru gre za turizem, ki poteka na ruralnem območju (omenila je majhne hotelčke, penzione, oddajanje sob v najem). Kmečko območje mora vsekakor ohraniti svojo ruralno podobo. Zato je treba zelo paziti na posege v okolju, ker so napake mnogokrat nepopravljive. Carlo Hausmann je uvodoma presenetil z izjavo, da Krasa sploh ne pozna. Seveda je vprašljivo, kako lahko človek sploh govori o določeni zadevi, če ni z njo seznanjem. Naj bo kakorkoli že, Hausmann je iznesel vrsto zgolj teoretičnih postavk o negativnih in pozitivnih pojavih, ki ovirajo oziroma pospešujejo turistični razvoj ruralnih območij. Organizacijski tajnik SDGZ Davorin Devetak je poudaril, da ni bilo doslej mogoče združiti vseh obstoječih aktivnosti in pri- praviti skupni načrt za turistični razvoj Krasa. Tudi zanj bi bilo potrebno razširiti ponudbo na Goriško in v Slovenijo, da bi bila pobuda res široka, »brez meja.« Slovenski operaterji so v preteklosti sodelovali že pri številnih akcijah in nameravajo nadaljevati po tej poti. Ob koncu je Devetak nakazal konkreten predlog: sodelovanje med zasebnimi in javnimi dejavniki ob koordinaciji Podjetja za turistično promocijo in Kraške gorske skupnosti. Med razpravo se je podpredsednik združenja PIPE De Luvo obregnil ob »gozd kraških frask« in ob osmičarje, ki prodajajo celo leto vino, »čeprav razpolagajo le s 100 kvadratnimi metri zemljišča.« Odgovoril mu je Hausmann: z zavistjo ni mogoče priti nikamor. Dela je dovolj za vse, le bolje bi se morali povezati med sabo in celo drug drugemu delati reklamo. STARO MESTO / NAČRT URBAN ZA CANKARJEVO PRIZNANJE NOVICE Že začeli z nekaterimi deli Prošnje za prispevke do 15.2. Območje starega mesta med Ul. Venezian ter tr 1113 Cavana in Barbacan, torej območje, ki je zaobj v načrtu Urban, sta si včeraj ogledala odborn Mauro Tommasini in Ondina Barduzzi skupč Predstavniki občinske komisije za urbanistiko in j **d. (1PI o Vi o+o 1 -trrirlil o r-vrorlooriTiifci T?rvoool 1 o AJor-r . ' pieuseaniK oocmsKega sveta more Košato, v *egaciji so bili še svetovalca Roberto Decarli in Bn ulli, svetovalka Eliana Frontah ter arh. Renzo ( rrogoraz, ki na Občini odgovarja za načrt. Načrt Urban, ki ga financira Evropska unija, prei neva obnovo omenjenega okrog tri hektare velikega ^epja, kjer so že začeli z nekaterimi deli (greznična Peljava, luč, voda, plin), ki bi jih morali dokončati °nca aprila. Prav prejšnji teden je občinski odbor c rd izvajalne načrte za tiste javne posege, ki sodij rracrt in ki se nanašajo na uresničitev dijaškega do r:_ " in jm morajo ooKoncau uo spomiam teta z.i Celotni načrt Urban-Tergeste predvideva fin: n)a v višini preko 40 milijard lir (nepovratna : l).v'a bodo dosegla tudi 190 milijonov lir), znovi oživeli prvotno zgodovinsko jedro, ustvarili r 1 nova delovna mesta. Doslej so dvignili s1 razpisov za pristop, termin za predstat ne , J zainteresiram se tanko obrnejo do u: (pf Urada Urban na Občini (Passo Costanzi 2): Posameznih stanovskih združenj. Tekmovanje slovenskih dijakov Zmagovalci deželnega tekmovanjabodo 20.3. tekmovali v Ljubljani Včeraj so dijaki slovenskih nižjih in višjih srednjih šol v Italiji tekmovali v znanju slovenskega jezika. Deželno tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ki ga vsako leto prireja Slavistično društvo Tr-st-Gorica-Videm, koordinira pa ga predsednica društva prof. Majda Kaučič-Baša, bo izvedeno v dveh sekcijah, v Trstu na Liceju F. Prešeren in v Gorici na Liceju P. Trubar. Tekmovanje je zadnja faza večmesečnih prostovoljnih priprav, med katerimi dijaki pod vodstvom mentorjev - profe- sorjev slovenščine sistematično predelajo razpisano snov; letos so to dela pesnikov Toneta Pavčka, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Kajetana Koviča. V pripravah na tekmovanje poglobijo znanje in odnos do slovenskega jezika vsi tekmovalci, tudi tisti, ki na tekmovanju ne zmagajo. Prav zaradi tega se vključujejo v priprave z veseljem in v velikem številu. Letos je na tekmovanje prijavljenih čez 40 dijakov slovenskih šol. Zmagovalci deželnega tekmovanja se bodo 20. 3. 1999 udeležili vseslovenskega tekmovanja v Ljubljani. Jutri na Opčinah srečanje z Alenko Rebulo Jutrišnje srečanje v knjižnici Finko Tomažič in tovariši z Alenko Rebula o njeni knjigi, Globine, ki so nas rodile, ki govori o zgodnjem otroštvu v otroku in odraslem, bo izredna priložnost tako za starše kot za vzgojitelje. Vsi se zavedamo težav, s katerimi se srečujeta družina in šola pri vzgajanju. Avtorica je med drugim poudarila v uvodni besedi takole: »Se vedno smo družba, v kateri se odrasli sprašujejo predvsem, kako naj vplivajo na otroka, da bodo dosegli svoje. Namesto tega bi se lahko vprašali, kako naj vplivajo nase, da bi postali sposobni videti in čutiti, kaj se v resnici dogaja v otroku in v njih samih - in katera pot lahko vodi do srečanja«. Naj jutrišnji razgovor s psihologinjo prof. Alenko Rebulovo pomaga staršem in vzgojiteljem pri iskanju poti za srečnejšo prihodnost današnjih otrok oziroma jutrišnjih odraslih osebnosti. Nagrade Skupaj na Opčinah še niso bile oddane Openske trgovine, ki so organizirane v združenju »Skupaj na Opčinah«, so v preteklih mesecih za vsakih 10.000 nakupa dajale svojim strankam brezplačne srečke, ki bodo prinesle srečnežem avtomobil golf volksvvagen, motor sonic špice aprilia in 8 nakupnih bonov po 1 milijon lir. Kot že prejšnja leta je žrebanje številk potekalo ob večerji in glasbi na prijetnem družabnem večeru. V sredo, lO.t.m., pa poteče rok za dvig nagrad. Lastniki srečk lahko ugotovijo, če so zmagali ali ne, v vsaki openski trgovini, ki ima znak »Skupaj na Opčinah« in torej sodeluje pri loteriji. (L.A.) ŠOLSTVO / DOBRODOŠLA POBUDA SKEDENJ / OBČNI ZBOR SKD IVAN GRBEC Dragocena knjiga o manjšinah v FJK Publikacija je namenjena zlasti šolnikom »Tudi večina nas mora spoznati« Izčrpno poročilo predsednice Devane Černič - Izvolitev novega odbora Deželni zavod za strokovno usposabljanje Solnikov (IRR-SAE) je pred kratkim v sodelovanju s Šolskim ministrstvom izdal zanimivo publikacijo z naslovom »Jezikovne manjšine v FJK: vzgojni in kulturni vidiki«. Gre za delo, ki nazorno prikazuje narodnostno ter jezikovno raznolikost naše deželne realnosti in ki je sad skupinskega dela šolnikov in izvedencev. Delo je koordinirala Maria Grazia Liverani, v koordinacijskem odboru pa so bili Valentina Goldschmidt (območje Saurisa), Rosal- MINORANZE UNGUISTiCHE NEHA REGiONE FMUM-VENEZIA G1UUA ASPETTIEDUCATM E CVI.TURAU ba Perini (Timau in furlanska skupnost), Suzi Pertot (uvodni del in slovenska manjšina) ter Graziano Vinci (ob- močje Kanalske doline in Trbiža). Uvodni Članek (Jezikovne skupine v FJK) je prispevala Anna Maria Boileau z goriškega sociološkega inštituta, medtem ko je pravnik in sodelavec SLORI-ja Pavel Slamic prikazal državni in deželni normativ na področju zaščite manjšinskih skupnosti v naši deželi. Univerzitetni profesor in ravnatelj SLORI-ja Emidio Sussi je napisal članek o Slovencih, Licio De Cla-ra z videmskega vseučilišča o Furlanih, na stvarnost katerih se navezuje tudi prispevek Alessandre Burelli. V publikaciji najdemo tudi Članek o »jezikovnih otokih« Sauris v Kami ji (Valentina Goldschmidt) ter Timau nad TolmeCom, medtem ko Graziano Vinci obravnava nemško govorečo skupnost na Trbiškem in v Kanalski dolini. Vse Članke in prispevke spremlja zelo bogata bibliografija o obravnavanih tematikah. Publikacija IRRSAE bo v oprihodnjih dneh doživela javno predstavitev, ki se je bodo, poleg zastopnikov Dežele in krajevnih uprav, najbrž udeležili tudi visoki funkcionarji zunanjega in šolskega ministrstva. PREDSINOČNJIM ODPRTO SREČANJE V TRNOVCI Neposredni stiki upraviteljev z občani Zaskrbljenost domačinov nad slabim vzdrževanjem cest - Razprava o regulacijskem načrtu Po prvem letu županovanja se Marino Vocci srečuje z devinsko-nabrežinskimi občani. »Srečanja se odvijajo v raznih vaseh v obliki javnih skupščin z namenom, da upravo približamo občanom tudi izven občinskih uradov«, je na torkovem odprtem srečanju v Trnovci dejala podžupanja in odbornica za šolstvo in kulturo Mariza Skerk Kosmina. Njenim uvodnim besedam je sledil daljši poseg semega Voccija ter odbornikov Radoviča in Zagabrie, ki so prisotnim v glavnih obrisih pre-doCili tako enoletno delo kot tudi še odprta vprašanja. Kaj pa najbolj teži prebivalce Trnovce in okoliških vasi? Iz številnih posegov in bogate razprave je bilo veC kot zazvidno, da tudi tamkajšnje občane skrbi slabo vz- drževanje cest, pa tudi javna razse-tljava. Slednja namreč v Praprotu zmanjka skoraj že ob vsakem dežju, prav pred kratkim pa je pravi vaški black-out trajal celih enaindvajset dni. Da bo dokončna razprava v zvezi z regulacijskim načrtom še kar vroCa, je bilo jasno že na torkovi skupščini. Številni posegi so namreč izražali zaskrbljenost zaradi omejitev, ki jih nov regulacijski plan nalaga tako kmetijstvu kot tudi obrtništvu in samem gredbeništ-vu. V svojih replikah so župan in odborniki dejali, da bodo obnovitvena dela ceste, ki vodi v trnovsko vaško jedro, stekla ped koncem tega leta. Kar zadeva vprašanje »šibkosti« javne razsvetljave pa so občinski upravitelji obljubili ojacenje celotnega omrežja, sprotno in učinkovitejše vzdrževanje pa naj bi bolje zagotavljala nova konvencija s tržaškim podjetjem .Acegas. Vprašanje regulacijskega naCrta je podrobneje rezclenil tudi odbornik za kmetijstvo Nevo Radovič, ki je v tem smislu navedel tako iz-boljševalne popravke same uprave, kot tudi nedavne zaključke posebne podkomisije za kmetijstvo in okolje. Slednja je namreč v svojem sklepnem dokumentu v soglasju s političnimi, naravovarstvenimi in kmečkimi organizacijami nakazala občinskemu svetu še nekaj konkretnih izboljševalnih popravkov, ki bi lahko odkrito spornemu načrtu zagotovili vsaj nakoliko sprejemljivejši videz. (igb) Slovensko kulturno društvo Ivan Grbec iz Skednja je imelo v ponedeljek svoj letni občni zbor, na katerem je imela glavno poročilo dosedanja predsednica društva Devana Černič. Po izčrpnem pregledu položaja v svetu in v našem ožjem prostoru je med drugim dejala: »Nekateri nam očitajo, da vodimo svoje prireditve v obeh jezikih. Prepričani smo, da moramo s svojim delom nuditi italijansko govorečemu prebivalstvu možnost, da nas spozna in z nami sodeluje. Dejstvo, da imamo v društvu tudi pripadnike italijanske narodnosti, je potrdilo, da smo na pravi poti. In prav iz njihove sredine je prišla pobuda za teCaj slovenskega jezika, ki že tretje leto z uspehom deluje v naših društvenih posto-rih. Naša kulturna tradicija sega že v leto 1868, ko je bila ustanovljena Kmečka Čitalnica. Od tedaj dalje se je naša dejavnost razvijala, bolj ali manj uspešno, a vedno samo naprej in dalje.« Predsednica je nato poročala o opravljenem delu. Naštela je vrsto prireditev, ki so označevale preteklo sezono, od proslave Dneva slovenske kulture do počastitve spomina na velikega umetnika Avgusta Černigoja, do poklona veliki pevski umetnici Kseniji Vidali, po rodu prav iz Skednja. Društvo je nato imelo v gosteh »Hruš-iške fante«, ki so se lepo izkazali s svojim večerom, pa sodelovanja zbora in društva ob 25. aprilu ob polaganju vencev pred obeležje v spomin TRDI ROCK / V SOBOTO V M1ELI Še en večer »Border Musič« Nastopite bodo tudi štiri zamejske glasbene skupine V gledališču Miela se še ves mesec februar nadaljuje niz z naslovom »Palcoscenicogiovani« (»Mladinski oder«), ki ga Odborništvo za šolstvo, mladinska vprašanja in enake možnosti od sodelovanju zadruge Bonawentura posveča tržaški mladinski ustvarjalnosti. V soboto zveCer s pričetkom ob 20.30 bo na vrsti drugi del pobude »Border Musič« (»Obmejna glasba«), ki so si ga zamislili elani rock skupine Kraški ovCarji. . Medtem ko je prvi del 15. januarja prikazal med seboj različne glasbene žanre (klasično in ljudsko glasbo s skupino Nomos, jazz s skupino Evasion in balkanski rock z ansamblom Kraški ovCarji), bo sobotni večer v celoti namenjen tršemu rocku. Priložnost odmevnejšega nastopa na pomembnem mestnem odru bodo tokrat imeli štiri zamejski ansambli - to so Charge, Moron Brothers, No Comment in Hedonist -in tržaška skupina Trou-blevvood. Prve tri omenjene sestave druži dejstvo, da so prvo širšo uveljavitev dosegli septembra lani, ko so nastopili na Zamejskem rock festu na Opčinah. Kvartet Charge se je od punkerskih začetkov podal na bolj originalno avtorsko pot alternativnega rocka. Skupina Moron Brothers, Cigar elani prihajajo z Brega in vzhodnega Krasa, je že kar poznana med zamejsko mladino. Ognjevitemu punku so Moron Brothers pred kratkim zaceli dodajati igrive ska ritme, pri katerih so sou-deležili še dva nova glasbenika. Najmanj izkušen med nastopajočimi sestavi pa je skupina No Comment z Opčin, ki je zaCela delovati šele lani. Od samega zaCetka se peterica muzikantov posveča predvsem avtorskemu delu. Odločnejše uspehe pa so poželi štirje elani skupine Hedonist, ki igrajo trši metal. V slavnem klubu Rototom pri Pordenonu so igrali pred nastopom znane skupine Ataraxia, njihov prvi poskusni posnetek pa so kritiki italijanske specializirale revije Metal Shock odlično ocenili. Štirim zamejskim ansamblom se bo pridružil še tržaški trio Troublevvood, ki svojo punk-rock glasbo predstavlja na koncertih in tekmovanjih že od leta ’94. Pobuda »Border Musič« je za rock skupine -ki bi za svoje nastope potrebovali primerne prostore, kot je oder gledališča Miela - odlična priložnost za koncert, medsebojne stike in soočanje ter za preizkušanje lastnih glasbenih sposobnosti in zmogljivosti. Del izkupička vstopnic, ki znašajo le 5.000 lir, bo darovan v dobrodelne namene. AJ OPČINE / V SOBOTO V CERKVI SV. JERNEJA Zborovski koncert božičnih pesmi V soboto, 30. januarja je bil v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah zborovski koncert božičnih pesmi, ki je predstavljal hkrati zaključek božičnega Časa in proslavljanje 200-letnice organiziranega cerkvenega petja na Opčinah. To je v svojem uvodnem nagovoru dejal openski župnik in dekan Zvone Strubelj, ki je na kratko spregovoril o pomenu cerkvenega petja in pevskega zbora na Opčinah skozi stoletja do današnjih dni. Sobotni koncert so oblikovali Mladinski pevski zbor Vesela pomlad (na sliki - foto KROMA) pod vodstvom Franca PohajaCa in Martina Vremca, zatem Cerkveni pevski zbor Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana in ob orgelski spremljavi Martina Vremca, gost veCera. pa je bil številni Mešani pevski zbor Akademik iz Trbovelj, ki ga vodi Blaž Rojko, pri orglah pa ga je spremljal Franci Ockon. Zbor Akademik, ki ga sestavljajo mladi pevci, je nastal pred dobrim letom dni, na openskem sobotnem koncertu pa je za dodatek zapel še Črnsko duhovno. Koncertu je sledila prijetna družabnost v prostorih openskega Marija-nišCa. I. Ž. padlim pri Sv. Ani. Društvo je v sklop svojih prireditev pritegnilo tudi avtorico knjige »Manjšine v loncu« VVolftraud de Concini, kjer so udeleženci spoznali svojevrsten talent slikarja in kantavtorja Olinda Carija. Društvo se je skupno z organizacijo »Servola insiemne« poklonilo spominu domačina Falota, ki je vrsto let spremljal pustovanje v Skednju in ga obeležil tudi s svojo razstavo. Ni pa društvo pozabilo Beneških Slovencev in Rezijanov. Zbor sam je bil tam na obisku in pričakuje, da se bo na spomlad srečal z njimi tudi v svojih društvenih prostorih. Kaj pa v novi sezoni? Društvo ima v programu Prešernovo proslavo, otroško pustno rajanje in gostovanje Dramske skupine KD Rovte-Kolonkovec. Že v marcu bo društvo sodelovalo na Dnevu slovenske kulture v Ronkah. Potem bo pripravilo razstavo skedenj skih narodnih noš; imelo bo v gosteh pevce zbora iz Izole in še predstavitev knige o harmoniki Aleksija Jer-coga. V aprilu bo ženski zbor sodeloval na reviji Primorska poje; pripravil bo veCer v spomin na 25. april in se skupno z Dekliško skupino zbora Valentin Vodnik predstavil na Spomladanskem koncertu. V maju bo zbor opravil gostovanje v Faenzi, kjer bo imel svoj nastop. Sledilo bo gostovanje zbora »Corale del Duomo di Gemona« in še predavanje dr. De In-contrere o alternativnem zdravljenju. V juniju bo še članski veCer in koncert, ki mu bo sledil koncert zbora v Devinu, skupno z zborom R. M. Rilke. Ob koncu je občni zbor izvolil novi odbor, v katerem sta poleg že dosedanjih elanov vključena še dva mlada: Monica Nocela in Roberto Filipaz. Delovni odbor se bo sestal v teh dneh. Neva LukeS SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST i vabi na predavanje 1 prof. Erike Košuta PLANINARJENJE PO OTOKU REUNION danes, 4. februarja 1999 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 4. februarja 1999 ANDREJ Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.14 - Dolžina dneva 9.51 - Luna vzide ob 21.28 in zatone ob 9.23 Jutri, PETEK, 5. februarja 1999 AGATA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,9 stopinje, zraCni tlak 1032 mb raste, veter 7 km na uro severo-zahodnik, vlaga 70-od-stotna, nebo pooblaCeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Rodili sta se: Dana Škabar in Claudio To-massini. Umrli so: 62-letni Paolo Ulcigrai, 100-letna Emma Mueller, 59-letni Edoardo Michelato, 84-letni Duilio Švara, 89-let-ni Albino Ojo, 74-letna Maria Rosset, 50-letni Franco Cuccari, 89-letna Santa Ferluga, 45-letni Boris Sardoč, 54-letni Salvafore Calabrese, 87-letni Vittorio Lonza, 70-letna Elide Sauro, 85-let-ni Bruno Bidussi, 77-let-ni Guerrino Lottini, 78-letni Celestino Gelsi, 75-letna Andreina Slamic, 80-letna Veronica Do-mio, 94-letna Olga Kne-zevic, 78-letni Renato Matzaun. Tl LEKARNE Od ponedeljka, 1. februarja, do sobote, 6. februarja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 040 812325), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (tel. 040 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 040 364928) 118: hitra pomoC in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. M PRIREDITVE SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG prireja dan slovenske kulture jutri, v petek, 5. februarja 1999 ob 20. uri, v Kulturnem domu v Ricmanjih. Sodelujejo: otroški vrtec iz Ricmanj, uCenci COS Ivan Trinko Zamejski, in MePZ F. Venturini. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Doni-zetti 3, vabi v soboto, 6. februarja, ob 18.30, na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV. Na sporedu bo odprtje razstave likovnih in fotografskih izdelkov ter recital literarnih prispevkov mladih, ki so se udeležili natečaja. Komisija bo nagradila zmagovalce natečajev, publika pa bo volila posebej. Vljudno vabljeni vsi! SKD TABOR in SREDNJA SOLA SREČKA KOSOVELA -Prosvetni dom Opčine: Ob dnevu kulture in 100-letnici smrti pesnika Dragotina Ketteja, v nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri »ŽIVLJENJE JE VEČEN BOJ...« (D. Kette). Nastopajo dijaki srednje šole S. Kosovela, mladi SKD Tabor, na pianolo igra Aljoša Starc, in MoPZ Tabor pod vodstvom A. Sluge. Izbor in režija Olga Lupine. KULTURNO DRUŠTVO FRAN VENTURINI in COS MARA SAMSA prirejata dan slovenske kulture 7. februarja 1999, ob 17. uri v Domu Antona Ukmarja-Mira. Sodeluje otroški vrtec iz Ricmanj, uCenci COS Mara Samsa, dekliška pevska skupina Valentin Vodnik. Priložnostno misel bo podala Matejka Grgič. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO ob dnevu slovenske kulture v ponedeljek, 8. februarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3. Na prireditvi bodo podelili priznanja XXIV. natečaja Mladi oder in nagrade XXVII. literarnega natečaja Mladike. Slavnostni govornik bo zamejski pisatelj Rafko Dolhar. Nastopil bo pianist Stefane Artesi iz razreda prof. Mojce Siškovič z dvema skladbama C. Saint C o flTT C £3 GLASBENA MATICA TRST - 4. abonmajski koncert - v torek, 9. februarja, ob 20.30 v Deut-scher Hilfsverein, Ul. Co-roneo 15: Duo Dunja Lukan, sopran in Marko Ozbič, klavir. Na sporedu: Smareglia, Merku, Viozzi, Wolf, Visnoviz, Mahler. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 10. februarja 1999 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, proslavo dneva slovenske kulture. Priložnostni govor bo imel televizijski novinar Marij Cuk, recitirala bo prof. Irena Žerjal, glasbo pa bo ponudil duo kitar Elisa Komar in Andrej Močilnik, gojenca glasbene šole Marij Kogoj, iz razreda prof. Marka Ferija. Vabljeni! H ČESTITKE Danes praznuje svoj 18. rojstni dan PAMELA PREDONZANI. Mnogo zdravja in izpolnitev vseh skritih želja ji iz vsega srca želijo mama, papa in nona. Danes praznuje v Pre-benegu 80. rojstni dan naša draga mama in nona MILKA, Vse naj naj ji želijo sin Nevio z Vesno, Petra in Marko. Danes slavi v Ricmanjih 60. rojstni dan EDVIN SANCIN. Se na mnoga leta mu kličejo vsi domači, Nika pa pošilja nonotu koš poljubčkov. KINO ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Del perduto amore« i. in r, Michele Placido, i. Gio-vanna Mezzogiorno in Enrico lo Verso. EXCELSIOR - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Fe-sten« - Festa in famiglia« r. Thomas VVinterberger. EXCELSIOR AZZUR-RA - 18.00, 20.00, 22.00 »My name is Joe«, r. Ken Loach, i. Peter Mullan, Louise Goodall. AMBASCIATORI - 15.45, 18.45, 21.45, »Vi presento Joe Black«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, »Ro-nin« r. John Frankenhei-mer, i. Robert De Niro, Jean Reno. Ob 22.30 »Nemiche amiche« r. Chris Columbus, i. Su-san Sarandon in Julia Roberts. NAZIONALE 2 - 17.40, 19.50, 22.10 »Lost in Space - Perduti nello spazio«, i. VVilliam Hurt, Gary Oldman, Mimi Ro-gers. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Conflitto di inte- ressi«, r. Robert Altman, i. Kenneth Branagh, Robert Duvall. NAZIONALE 4 -16.30 »La gabbianella e il gat-to«, risani film; 19.45, 22.00 »Nemico pubbli-co«, r. Tony Scott, i. Gene Hackman, Will Smith. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Tutti i giochi di Selene«, Prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Pa-parazzi«, i. Diego Aba-tantuono, Christin De Si-ca, Massimo Boldi. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Tango«, i. Angel Sola, Cecilia Naro-va. 3 ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa sporoča staršem, da bo v ponedeljek, 8. februarja 1999, ob 18. uri na podružnici - Canestrinijeva ploščad, 7 - izredni roditeljski sestanek za manj uspešne dijake. H_____________IZLETI KSST (Klub slovenskih študentov -Trst) nudi vse informacije o SMUČARSKIH IZLETIH IN SUPER ŠTUDENTSKIH ZIMOVANJIH v Sloveniji, Italiji in Franciji (februar - marec). Prevoz, apartma, smučarska karta, žur na snegu: vse po zelo ugodnih slovenskih študentskih cenah. Ce se hočeš nam pridružiti, pokliči čimprej ali pridi v klub, v ul. Mazzini 46, tel. 040631203 (vsak ponedeljek, od 16.30 do 18.30) ali pokliči Katjo na tel. 040220525/03478520187 (v popoldanskih urah). SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. februarja avtobusni izlet v Trbiž. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-799573 KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA prirejata dne 11. februarja t. 1. izlet na kmetijski sejem v Verono. Vpisovanje in informacije na Kmečki zvezi, tel. 040-362941 in Kmetijski zadrugi, tel. 040-8990111. □ OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje prof. Erike Košuta PLANINARJENJE PO OTOKU REUNION, danes, 4. februarja 1999, v Gregorčičevi dvorani. Začetek ob 20.30. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS - Celica Zgonik - vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo danes, 4. februarja ob 20. uri v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu. SKD PRIMORSKO sporoča, da brošuro, ki je izšla ob 100-letnici društva, dobite v Tržaški knjigarni. SLOMŠKOV DOM BAZOVICA vabi jutri, v petek, 5. februarja, na okroglo mizo z naslovom RAZLIČNI POGLEDI NA ZAŠČITNI ZAKON. Ugledna gosta bosta Miloš Budin in Peter Močnik. Začetek ob 20.30. KRIŠKI PRI- PRAVLJALNI ODBOR vabi vaščane na javno skupščino o bodočnosti Ljudskega doma v Križu, ki bo jutri, v petek, 5. februarja, ob 17.30 v do- mu. Navzoči bodo tudi predstavniki LD in nepremičninske družbe. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - jutri, v petek, 5. februarja ob 20. uri bo srečanje z ALENKO REBULA ob izidu knjige Globine, ki so nas rodile - zgodnje otroštvo v otroku in odraslem. ŠD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo jutri, v petek, 5. februarja t.l. ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi na ogled razstave BORSTANSKA NARODNA NOSA. Otvoritev bo jutri, v petek, 5. februarja 1999 ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. Spored: predstavitev knjige Marte Košuta »Tržaška noša in njena vezenina« s prikazom diapozitivov noš in nastop Ženske vokalne skupine Saurinke iz slovenske Istre. Razstava bo odprta v soboto, 6. februarja od 17. do 20. ure, v nedeljo, 7. februarja od 15. do 20. ure in v ponedeljek, 8. februarja od 17. do 20. ure. Narodne noše so izdelale domače ženske pod mentorstvom gospe Marte Košuta. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST vabi vse otroke na obisk jame v Briščikih, v soboto, 6. februarja 1999. Zbirališče na Trgu Oberdan, ob 14.45. Prijavite se na tel. št. 040-360324. Obenem obvešča, da bo pustni ples za otroke, v soboto, 13.2.99 na sedežu TPK Sirena, od 14. do 18. ure. SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X„ ki ga je ustanovil msgr. Lefeb-vre, v Ul. S. Nicolo 27/A, obvešča, da bo v nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri, tradicionalna sv. maša v latinščini. Rožni venec in spoved, tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred mašo. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176. KUD MAGNET pričenja nov sklop tečajev, ki bodo potekali v prostorih srednje šole Iga Grudna v Nabrežini. Tečaj keramike, ki ga bo vodila keramičarka Anica Pahor se bo pričel že v ponedeljek, 8. februarja, z možnostjo izbire ob ponedeljkih dopoldne od 9. do 12. ure ali popoldne od 15. do 18. ure in ob četrtkih zvečer od 18. do 21. ure. Postopni tečaj enkrat tedensko, intenzivni dvakrat tedensko, vedno tri ure skupaj. Prostih je še nekaj mest. Informacije po tel. 040-220202. Prijave sprejemamo tudi za tečaj strukture likovne govorice, ki ga bo vodil grafični oblikovalec Leonardo Calvo z možnostjo izbire ob petkih od 18.30 do 21. ure in ob torkih in petkih od 10. do 13. ure. Informacije po tel. 040-364211. Od 6. marca do konca aprila bosta potekala tečaja o kreativni domišliji in doživljanju barvne govorice, ki ju bo vodila akademska slikarka Ani Tretjak z možnostjo izbire urnika ob sobtah dopoldne od 9. do 11. ure ali popoldne od 15. do 17. ure. Za informacije tel. na št. 040-220680. DEFILE PUSTNIH MASK bo v petek, 12. februarja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijavnice so na razpolago v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Prijavite se lahko do četrtka, 11. februarja. Čakajo vas bogate nagra-de! SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro). MALI OGLASI tel. 040 7786333 DROGERIJO na Krasu prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040-225051 od 14. do 16. in v večernih urah. ZNANA GORIŠKA gostilna išče vajenca natakarja/vajenko natakarico. Tel. 0481/82117. NUDIM nego starejši osebi 24 na 24 s 15-dnevno menjavo. Tel. 0038667-31229, od 18. do 20. ure. PRODAM stanovanje v Ul. Cologna, 3. nad., z dvigalom, balkon. Tel. v večernih urah na tel. št. 040-412549. IŠČEM DELO pri varstvu starejše osebe. Tel. 040-281266 od 10. do 15. ure. DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC - Ana in Sabina - vabi na pustno večerjo, v soboto, 13. februarja od 20. ure dalje. Zaplesali boste ob glasbi muzikantov iz Doline. Rezervacije na telefon 040-229168 od danes, 4. februarja dalje. Maske zaželjene. FIAT 126, letnik 73, v zelo dobrem stanju, prodajam za 800.000 lir. Tel. št. 040-220796 v večernih urah ali pustiti sporočilo na tel. tajnici. CITROEN AX, letnik '90 prodam. Tel. 040-228519 po 15. uri. PRODAM pekarno-slaščičarno v središču mesta z dobro klientelo. Tel. 040-327222. FARMA KRALJIC, Prebeneg 99, prodaja eno leto stare kokoši, vsak dan od 15.30 do 17. ure. Tel. 040-232577. PRODAJAM tri pare otroških smuči dobre znamke. Tel. 040-231560. VDOVA, zanesljiva, vešča gospodinja išče de- lo. Oglasite se na tel. št. 00386-61-73784. KMEČKO POMOC v vrtu in malem vinogradu potrebujem občasno, enkrat-dvakrat tedensko. Tel. ob večernih urah na št. 0481-390788. PRODAM Fiat 500 S, 900 kub., letnik '97, bele barve, kataliziran, za 9 milijonov lir. Tel. na št. 040-370209 v jutranjih urah. PRODAM kombi Wolkswagen, letnik '80, v dobrem stanju. Tel. št. 040-54026 po 20. uri. OPEL CORSA, 1400 Šport, letnik '93, 85.000 km prodam. Tel. 0335-5268055. SMUČARSKE ČEVLJE Alpina št. 5 in pol, Alpina št. 6, San Marco št. 12 in pol ugodno prodam. Začetnikom podarim smučarske čevlje Alpina št. 5 in Tecnica št. 9. Tel. 0481-82087 v večernem času. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in ne- deljah. Tel. št. 040-779753 KMEČKI TURIZEM pri Kukukovih v Doberdobu je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 0481-78140. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, ob torkih in sredah zaprto, tel. 040-200898. V MEDJEVASI je osmica pri Borisu. PRISPEVKI V spomin na obletnico smrti Joška in Patrizie Modic daruje družina 1.000.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Ude Hrvatič daruje Anica Zobec Marc 30.000 lir za PD Slovenec. Ob prvi obletnici smrti Marije Ban por. Cernja-va daruje Rado Milkovič z družino 100.000 lir za SK Brdina. V počastitev spomina Minke Lavrenčič Pahor daruje za Sklad za dvojezičnost upokojenec s Kontovela 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Marc darujeta Vida in Amalija Renčelj 50.000 lir za ba-zovsko cerkev, 25.000 za MePZ Lipa in 25.000 za Mladinski krožek Bazovica. V spomin na Sašo Ota in Mirana Hrovatina daruje Nora Jankovič 100.000 lir za Sklad Ota, Luchetta, D’Angelo, Hrovatin. Namesto cvetja na grob Darkine mame Marije Škabar vd. Semec darujeta Ankica in Miri am 70.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Milko Nadlišek Babič daruje Elvia Nadlišek z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za KD Lonjer-Katinara. Namesto cvetja na grob drage pevke Marije Škabar vd. Semec darujejo sestra Valerija, nečakinja Pia in nečak Stojan z družinama 200.000 lir za šempolaj-ski cerkveni pevski zbor. V spomin na drago Marijo Škabar vd. Semec darujeta Ivanka in Alenka Colja 70.000 lir za šempolajsko cerkev in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Prečniku. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. Namesto cvetja na grob pok. Marije Semec daruje Olga Franza z družino 30.000 lir za šempolajsko cerkev. V spomin na svaka Jureta Cancianija darujeta Milka in Anica Perčič 100.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na dragega Jorka Mosquina daruje družina Sosič Operti 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob smrti aktivnega člana Duilia Švare izreka iskreno sožalje družini in svojcem kolektiv TPPZ Pinko Tomažič Loterijo bari CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILANO NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 3. FEBRUARJA 1999 70 45 81 82 23 14 40 26 67 70 80 53 32 50 47 57 53 25 43 46 89 63 79 45 62 81 20 33 48 ■41 67 24 62 19 1 45 75 28 38 55 71 41 70 80 72 3 15 11 83 72 Nagradni sklad 47.276.863.985 - lir Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot 73.950.246.682 - lir Brez dobitnika s 5+1 - Jackpot 17.689.669.529 - lir °4 dobitnikov s 5 točkami 112.564.000-lir '0.669 dobitnikov s 4 točkami 886.200 - lir 426.422 dobitnikov s 3 točkami 22.100-lir KULTURA Četrtek, 4. februarja 1999 NOVICE Dr. Jure Mikuž - kustos slovenske predstavitve na beneškem bienalu Minister za kulturo Jožef Školč je za kustosa slovenske predstavitve na letošnjem Bienalu v Benetkah imenoval umetnostnega zgodovmarja dr. Jureta Mikuža. Dr. Mikuž je že predlagal, naj Slovenijo na tem bienalu predstavljata umetnika Nataša Prosenc in Andrej Zdravic. Kot posebni projekt Republike Slovenije v Času beneškega bienala pa bo predstavljen projekt Marka Peljhana z naslovom Makrolab. Projekt bo na ogled na otočku Campalto. Soorganizatorja sta Sklad Querini Stampaba in organiziacija Grudo Costa Fine Arts & Projects. (STA) Kdo bo letos ustvarjal v ateljeju v New Yorku? Na letošnji razpis za izbor kandidatk in kandidatov za ustvarjanje in bivanje v ateljeju v New Yorku v letu 1999 se je prijavilo kar 51 ustvarjalcev. Med njimi je komisija izbrala Tanjo LažetiC, Grego Mastnaka, Zmaga Lenardiča in Gašperja Jemca. Z ministrstva za kulturo so tudi sporocih, da se je ministrstvo, ki skupaj s Sososovim centrom za sodobne umetnosti podpira takšno izobraževanje, letos odločilo, da dosedanji atelje zamenja za večjega in bolj udobnega. Nov prostor, ki ga je za veC let najelo ministrstvo, je na naslovu: Manhattan Ave, 3L, Brooklyn, New York 11211. (STA) Ljubljanska AGRFT na filmskem festivalu v Rotterdamu Na odmevnem filmskem festivalu, ki taCas poteka v nizozemskem Rotterdamu in spada med najveCje ter najbolj priljubljene v Evropi, se je oddelek za filmsko in televizijsko režijo ljubljanske akademije AGRFT pravkar predstavil z osmimi kratkimi filmi na treh dobro obiskanih projekcijah. Iz celotne produkcije AGRFT je angleški filmski zgodovinar David Robinson izbral osem filmov, posnetih v 80-ih in 90-ih letih. Predstavitev je opredelil kot "hommage" akademiji. Za katalog je prispeval kratke vsebine predstavljenih filmov in priredil angleške prevode dialogov. V spremljajočem katalogu je Robinson predstavil tudi filmski oddelek ljubljanske akademije in med drugim zapisal, da so "filmi slovenske filmske šole v 90-ih letih vse pogosteje izstopati na mednarodnih festivalih študentskih filmov zaradi svoje superiorne energije, izvimosti in zrelosti". V Rotterdamu so biti torej prikazani filmi: V slogi je moC (1983) Boštjana Korbarja, Konjiček (1987) Boruta Blažiča, Zakaj jih nisem vse postrelil (1990) Mihe Hočevarja, Balkanski revolveraši (1991) Maje Weiss, Bajazid - Človek bomba (1994) Spele Kuclar, Romeo in Juhja iz Kočevskega roga (1997) Boštjana Mašere, Crepinjice (1997) Janeza Lapajneta in Koromandija (1997) Urške Snidaršič. Občinstvo je po projekcijah na pogovorih, ki jih je vodil profesor na AGRFT Igor Koršič, pokazalo veliko zanimanja za slovensko študentsko filmsko produkcijo. (STA) FESTIVALU ALPE A D R I J A NA ROB Balkanskemu prostoru se bomo posvetili do konca Prejšnjo nedeljo se je spustil zastor filmskega festivala Alpe-Adria. Prirediteljski team te tržaške kulturne manifestacije se je po napornem tednu za trenutek odpočil ter pričel z obračunom komaj minule izvedbe in z načrtovanjem prihodnje. Tovrstni festival zahteva namreč veliko priprav in dela. Zato se organizatorji takoj lotijo iskanja gradiva po fil-motekah ter odkrivanja novih vzhodno(srednje) evropskih talentov sedme umetnosti. Na takšno delovno potovanje po mittelevropskih, balkanskih in bivših sovjetskih središčih se bo kmalu odpravila tudi umetniška voditeljica te kulturne manifestacije, Annamaria Per-cavassi, ki je rade volje pristala na kratek pogovor. Gospa, ste zadovoljni z obiskom letošnjega festivala? Seveda sem. V primerjavi s prejšnjimi leti si je tokratna filmska predvajanja ogledalo veliko več ljudi. Gledališče Miela je bilo polno že v zgodnjih popoldanskih urah, zveCer pa smo zaradi navala množice večkrat morali celo pošiljati proC obiskovalce, kar dokončno potrjuje potrebo po prostorski rešitvi. Teater Miela je nedvomno lep, za strukturo, kakršno smo postavili v teh desetih letih, pa je že dolgo pretesen. Zato upam, da bodo oblasti Cimprej poskrbele za ureditev primernih javnih pro- storov. Če se festival operete in spored dramskega gledališča navsezadnje odvijata v udobnih dvoranah, ne vidim razloga, zakaj bi po desetih letih tudi naša kulturna prireditev ne smela priti do zadovoljivega sedeža. Katera so največja zadoščenja, ki jih imate kot prireditelji festivala? Nedvomno nas veseli podatek, da se je v vseh teh letih večalo število obiskovalcev. Festival je dejansko pripomogel h kulturni rasti občinstva, ki je postalo dovzetno za tovrstno kinematografijo. Na začetku je bilo vse skupaj omejeno na filmske ljubitelje, danes je to drugače, vendar je bilo treba vložiti precej truda v to smer. V Čast si štejemo tudi dejstvo, da se je marsikateri avtor, ki je dobil svoja prva priznanja na našem festiva- lu, kasneje tudi uveljavil, denimo na beneškem Lidu, Berlinu ali celo prejel Oskarja. Ponosni smo, Ce pripomoremo k uveljavitvi novih talentov. Zadovoljni smo pa tudi, da je naš festival vse pomembnejši. Dogajanju so namreč tudi tokrat sledili domači in tuji novinarji. In na nek način je razumljivo, da se nam posveča precejšnja pozornost, ker je alpeadriejevski festival vsebinsko pester in Črpa gradivo iz prostora, ki v Zahodni Evropi ni poznan. Kaj pa izražajo današnji vzhodno-sred-nje-evropski avtorji v svojih delih? Prikazujejo novi družbeni položaj narodov in ljudi onkraj nekdanje zelezne zavese. Se zlasti izpostavljajo nemir in nestabilnost tega tranzitnega obdobja, ki se je zaCelo s padcem berlinskega zidu in se še nadaljuje. Kar se tiče umetniške govorice, je pri teh režiserjih opazna želja po iskanju novih ustvarjalnih prijemov, z vsebinskega vidika pa izbirajo snov, ki je v tem trenutku v njihovi domovini na razpolago. Zato pripovedujejo njihove zgodbe o mafiji, kriminalu, beguncih, političnih in gospodarskih težavah in večkrat se glavni junaki v delih odločijo za beg, ki jim predstavlja tudi edini možni izhod iz nastalega položaja. Povedati pa velja, da ti avtorji ne posnemajo več zahodnih modelov. Vse do leta 1993 so namreč kinematografije, ki so se znašle v prehodni fazi iz starega v novo, na debelo posnemale ameriško filmsko proizvodnjo. Danes lahko reCemo, da tega ni več in tamkajšnji režiserji išCejo svojo pot znotraj domaCe filmske tradicije. To pa je nedvomno pozitivno. Kaj pa načrti za prihodnost... Teh je sicer veliko. Ob redni predstavitvi novejše filmske produkcije, smo se v vseh teh letih delovanja tudi nekako specializirali glede ponudbe. Zato bomo tudi v bodoče posredovali vpogled v tisti filmski material, ki je iz prejšnjih desetletij in ni bil še prikazan. Priprava retrospektive zahteva namreč veliko truda, ker je treba gradivo najprej poiskati, zatem dobiti dovoljenje oblasti in šele nato mediti. Vendar nameravamo speljati to dolgoletno delo o prikazu balkanskega prostora do konca. Neraziskana ostajata le še Makedonija in Kosovo. Zato upam, da bo kljub tamkajšnjemu napetemu družbenemu položaju mogoCe dobiti potrebna dovoljenja ter opraviti delo. Poleg tega pa bi si želeli tudi podrobneje predstaviti državi, ki mejita z bivšim jugoslovanskim prostorom, in sicer Romunijo ter Grčijo. Drugače pa bomo se ponovili posamezne sekcije, ki so že bile prisotne v okviru prejšnjih izvedb. Na vrsto bodo na primer prišle tudi znamenite filmske šole. Letošnjemu Lodzu bosta sledili Češkoslovaška (Famu) in madžarska filmska šola. Matej Caharija Na sliki prizor iz filma, ki je prejel prvo nagrado NOVOSTI NA GLEDALIŠKEM PRIZORIŠČU O Tennesseeju Williamsu na način falkshoma Prepoved kakršnegakoli prirejanja dram Tennesseeja Wil-liamsa je bila tokrat najbrž sreCna okoliščina, saj je spodbudila drugačen pristop ekipe osmih igralcev in videasta, ki so skupaj z režiserjem Matjažem Pograjcem na podlagi dveh najbolj znanih Wil-liamsovih dram, kratkih zgodb, pogovorov in drugega gradiva o dramatikovem življenju napisali povsem novo besedilo, ki bo uprizorjeno v slogu talk showa. Premiera dela Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? bo v Slovenskem mladinskem gledališču danes, 4. februarja. Potem ko se je izkazalo, da dediči avtorskih pravic leta 1983 umrlega ameriškega avtorja ne dovolijo nikakršne, tudi ne avtrorske adaptacije dram Steklena menažerija in Tramvaj poželenje, kar je bila začetna zamisel režiserja, se je Pograjc odločil za novo besedilo. Govorilo naj bi o življenju in delu VVilliamsa, na podlagi številnih podatkov o tem, po marsičem "spornem" literatu, pa tudi iz vseh dosegljivih, prevedenih in neprevedenih dram, kratkih zgodb, scenarijev, intervjujev, pisem itd. Pograjc je ekipo ogrel za to, da bi dramsko besedilo napisali skupaj oz. skupinsko; že na prvi vaji so iz kupa gradiva izluščili like. Odločili so se za VVilliamsa in del njegove družine, za mati in sestro ter za dramatikovega ljubimca, tem pa dodali štiri like iz Tramvaja. • V zvezi s postavitvijo je Pograjc nakazal povezave z Ameriko 70. let in s televizijo kot prevladujočim, vse vplivnejšim medijem. Oder je v bistvu televizijski studio, predstava pa "talk show", najbolj značilna oblika družabne zabave na ameriški TV. Gostitelj "oddaje" je sam T.W., ki ob dragih nastopajočih likih vodi "skupinsko psihiatrijo", kot je pripomnil Tomaž Toporišič, umetniški vodja SMG. Pograjc pa je v zvezi s tako zasnovanim gledališčem dejal, da je talk show - sicer najpogosteje cenena zabava - tudi zahtevna stvar, zanj glavno vprašanje pa je, "kako daleC lahko gre tovrstna psihologija, da ni bedasta". V predstavo je vključen tudi daljši video posnetek; in kot se za TV talk show "spodobi", bo njegov avtor Blaž Švent rokoval s kamero tudi med predstavo. Pograjc, igralci in vodstvo SMG so ob napovedi bližnje premiere povedali, da je bil odziv na dveh "poskusnih predstavah" - sredi januarja so jih uprizorili za srednješolsko občinstvo - izjemno dober. Mladi so bili navdušeni, se živo, s ploskanjem in komentarji vključili v dogajanje... Pograjc tudi zato pričakuje, da bodo predstavo na določenih mestih postopoma "improvizacijsko odprli". V delu Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? nastopajo Seljko Hrs, Neda R. Bric in Marko MlaCnik iz SMG, Nataša Matjašec ter trije študentje AGFRT - Branko Jordan, Rafael Vončina in Barbara Sefran - kot gostje. Predstavo vseskozi spremlja video, ki ga je pripravil in posnel Blaž Svent; ta-se bo na odru pojavil tudi s televizijsko kamero. (STA) Danes in jutri dve novi pi na odru SNG Mano remien or Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor bo začetek februarja zaznamovalo z dvema premierama. Se danes, 4. februarja, bodo na Malem odra premierno uprizorili Dialog med prostituko in njenim klientom Dacie Maraini, na odru Stare dvorane mariborske SNG pa jutri, 5. februarja, dramsko besedilo V samoti bombažnih polj Bemarda-Ma-rie Koltesa. Pisateljski opus leta 1936 v Firencah rojene italijanske pisateljice, novinarke, filmske, televizijske in gledališke režiserke ter podpornice italijanskega feminističnega gibanja Dacie Maraini obsega nekaj veC kot 25 del, med katerimi so romani, pesniške zbirke, drame in esejistično Časnikarska dela. Geslo njenega pisanja Pisatelj naj vzbuja razmišljanje, ostra protestna in družbeno kritična dela ter feministična dejavnost so, kljub mnogim pomembnim nagradam, prispevali k temu, da je dolgo niso hoteli priznati. Ma-rainijeva ne le da piše o ponižanju žensk, ustanovila je tudi povsem žensko gledališko skupino in skupino novinark imenovano Controparola, ki si prizadeva za razkrivanje žaljivih in poniževalnih dejanj v odnosu do žensk. Prepričana je, da mora biti vsaka ženska feministka - tista, ki to ni, še ni odkrila same sebe. Eden temeljnih stavkov drame Dialog med prostitutko in njenim klientom v režiji Sama Strelca govori prav o tem: ženska se v vsakem primera prodaja - doma ali zavestno kot prostitutka. In danes, ko je bilo spesnjenih že toliko pesmi o ljubezni in naslikanih toliko Čudovitih prepletenih teles, ko ljubezen že skoraj postaja nekaj, s Čimer lahko trgujemo, še vedno ostaja vprašanje odnosa med žensko in moškim. Med Njo (Mojca Simonič) in Njim (Ivica Knez). Je dialog še sploh mogoC ali je brezkompromisnost današnjega sveta stopila tudi med Njo in Njega? Jutrišnjo premiero dramskega besedila V samoti bombažnih polj (Dans la solitude des champs de coton, 1985) kultnega avtorja modernega fran- coskega in evropskega gledališča Bernarda-Marie Koltesa (1948-1989) je režiral predstavnik najmlajše generacije slovenskih režiserjev Peter Srpčič (roj. leta 1972 na Ptuju). S soustvarjalci predstave (prevajalka Jana Pavlic, dramaturginja Tatjana Doma, scenograf Brane Hojnik, kostumografka Majda Kolenik, avtor glasbe Sebastijan Duh) je na oder postavil metaforično situacijo srečanja med Klientom in Dea-lerjem, ki razkriva mraCno podobo stvarnosti medčloveških odnosov v sodobnem svetu. Moderni način življenja je izkrivil optiko odnosov med ljudmi in edini možnosti, ki protagonistoma ostaneta, sta ali trgovanje, ki omogoCa sobivanje na distanci, ali nasilje, ki je pogubna za oba. Vse je le še poskus "deala" -igra, v kateri sta izdaja in prevara najbolj vsakdanji naCin bojevanja. Najbolj poguben in zadnji vseh možnih "dealov" je umor. V vlogah Dealerja in Klienta bosta nastopila Nenad TokaliC-Nešo in Miloš Battelino. (STA) SVET Četrtek, 4. februarja 1999 GORICA Subtilno petje in tehten program Nastop komornega zbora Ipavska in Gl. ateljeja Komel Zagotovo so v programu koncertne sezone, ki jo v Gorici pripravljata Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Kulturni center Lojze Bratuž, najbolj zanimivi, dražljivi in vzpodbudni večeri, v katerih organizatorja poskušata na koncertnem odru združevati lastne domače poustvarjalne moči in glasbene goste iz bližnjih primorskih krajev in se tudi s samim programom pokloniti primorski ustvarjalnosti. V teh programskih hotenjih in prizadevanjih so na četrtem abonmajskem koncertu (28. januarja) tokrat prijeten večer vokalno-instrumentalne literature oblikovali Komorni zbor Ipavska z zborovodjo Matjažem Sčekom in nekateri učitelji Centra Emil Komel. V prvem delu koncerta so zazvenele skladbe primorskih sodobnih skladateljev. Uvodna pesem Tiha misel in stavka iz maše Nadavški Mariji Snežni (Svet, Blagoslovljen) Štefana Mamija, skladbe, ki jih je zbor Ipavska dovolj subtilno in doživeto izvedel tudi na avtorskem večeru Maurija v Kulturnem domu Nova Gorica (7. decembra 1998), so tokrat za odtenek izgubile popolnost zvočnega leska: klavirski part v skladbi Tiha misel je tokrat korektno prevzela pianistka Valentina Pavio, parte flavte je v vseh naštetih delih zaigral Fabio Devetak, skromno pa so v mašanih stavkih zazvenele orgle, pa ne zaradi igre Dahe Vodice, temveč zaradi samega priložnostnega inštrumenta, ki nikakor ni uspel nadomestiti avtentičnega zvoka orgel. Če se je uvodni izbor skladb iz opusa Štefana Maurija na goriškem koncertu manj približal pričakovanemu trdemu in trpkemu zvočnemu razpoloženju, prepoznavnim intimnim izpovednim elementom in tankočutnosti skladatelja iz Avč pri Kanalu, pa je toliko bolj prevzela izvedba (tudi zaradi odlične solistke!) skladbe Ave Marija goriške-ga skladatelja Stanka Jericija. V njej in tudi v vseh ostalih skladbah prvega dela večera, v zborovskih skladbah Vilka Ukmarja (Pa da bi -znal, Opolnoči), Stanka Premrla (V novoletni noči, Polžek), Ivana Ščeka (Tribučko kolo) in Ambroža Čopija (San se še-tao), je zbor Ipavska navdušil. Sestav, ki deluje šele nekaj let in ga sestavlja skupina izbranih mladih in nadarjenih pevcev iz različnih krajev Vipavske, je glasovno izjemno kultiviran ansambel, ki pod prefinjenim, občutenim in občudujočim človeško toplim vodenjem Matjaža Ščeka preseneča tako po kvaliteti petja kot tudi po suverenosti, s katero se en-tuziastično in študijsko zrelo poglablja v pesmi avtorjev, ki jih predstavlja. Drugi del večera je bil posvečen ustvarjalnosti Johannesa Brahmsa oziroma njegovim prijetnim romantičnim ljubezenskim pesmim Liebesliedervvalzer in doživete interpretacije, ki so vnovič razkrivale izrazno moč in subtilnost zborovodje, so povsem osvojile občinstvo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Zboru, ki je upravičeno doživel ovacije, sta se v izvedbi drobnih Brahmsovih skladb z dosledno igro pridružili pianistki Ingrid Silič in Valentina Pavio. Tatjana Gregorič OB IZIDU ZADNJEGA REBULOVEGA ROMANA Alojz Rebula - Cesta s cipreso in zvezdo Na naslovnici zadnjega Rebulovega romana je Van Goghova slika, Cesta s cipreso in zvezdo. Podobna je romanu, navsezadnje. Van Goghove slike so kot izpraskane v deblo, impresija trenutka, ki ga avtor mora ovekovečiti, trenutka, ko se na nebu pojavi zvezda in se zaziblje klas in se cipresa zdrzne v vetru. Dva možakarja hodita po cesti, ki je veliko večja od njiju. Tako široka in dolga, da ji ni videti konca, je tudi pot, je ki jo prehodi junak romana Sergio Andreici - Sergij Andrejčič. Široka pot zgodovinskega do-ganja, na kateri smo ljudje majhni. Ali pa tudi ne. Sin tržaške predvojne buržuazije, gimnazijec, italijanskih staršev in slovenskega rodu. Knjiga je napisana z dvojnim filtrom: pripoved teče v prvi osebi, uvodni in zaključni del pa sta pripisa namišljenega prevajalca (dr. Slavka Drev-nika), ki je v slovenščino prevedel Andrejčičevo avtobiografijo. Avtobiografijo, ki je nastala v ekstremnih okoliščinah. Ali jo je sploh še mogoče imenovati avtobiografija? Morda je bolje reči, da je to pripis k dosjeju. Toda Rebulov slog ni zvest tem okoliščinam - ubesedovanje misli in tok pripovedi sta slična drugim delom tržaškega pisatelja, tistim, ki smo jih vsi spoznavali v šoli kot obvezno čtivo. Sta, torej, delo pisatelja, ne pa naključnega pisca, ki mu je zaukazano, naj izpiše svojo življenjsko pot. Tudi vsebinsko se roman navezuje na teme in misli, ki so Rebuli drage. Narodnost, vera, etika, antika. V tem delu pa še fašizem in komunizem kot silnici, ki sta pogojevali življenja Slovencev na našem ozemlju. Vsebinsko je roman dvodelen. V prvem delu je bralcu prikazano družinsko in širše družbeno okolje, v katerem preživlja Sergio Andreici leta svoje pubertete. Deček postaja moški, čeprav zrele moškosti nikoli ne doseže. Vseskozi ohranja neko naivnost, preprostost, spontanost, ki je niti življenjska odkritja niti vojna leta ne skalijo. Sergijeva neposrednost je v celoti romana vrednota, ki ji je na koncu namenjena moralna zmaga, čeprav junak prav zaradi nje telesno propade. Sergio Andreici je Italijan -svojevrstni Italijan pač, kakršnih je veliko Tržačanov. "Vse tja do mojega osemnajstega leta je bilo moje italijanstvo neskaljeno kakor gorsko jezero, " začenja svojo pripoved. Ljudje, ki ga obkrožajo (starši, sestra in brat, babica, stric Venanzio, sošolci in profesorji) so prava parada vseh mogočih odtenkov zapletene, v svoji majhnosti bogate tržaške družbe. Bralcu se še najbolj priljubi babica Malka, pobožna ženica, ki svoje slovenstvo doživlja kot poslednjo častno muko, saj je še celo sin ogovarja z Zakajo, da bi se norčeval iz njene (in torej tudi svoje) narodnostne identitete. Kljub raznolikosti značajev in življenjskih zgodb, ki se tu prepletajo, me ta prvi del knjige ob branju ni povsem prepričal. Zdelo se mi je, da bi to moral biti neke vrste dnevnik pubertetnika, ki pa s pubertetniško pisiho nima veliko skupnega. Natančnost, s katero avtor (v literarni fikciji je to Sergio Andreici) opisuje vsako posamezno stopnjo na poti spoznavanja lastne identitete, se mi je ob branju zdela skoraj pretirana. Neskladna z najstniško površnostjo, to vsekakor. In neskladna z življenjem mladega Andreicija, meščana, vključenega v pravila tržaške igre. Iskanje slovenstva za vsako ceno - to je vodilo gospodiča Sergia, ki s časom postaja Sergij Andrejčič. Ključ za interpretacijo teh strani (to sem odkrila šele po prebrani knjigi) je nekje v zadnjih straneh romana, v tistem, kar o prijatelju Sergiju pove prevajalec zapiskov, dr. Drevnik, tudi on junak Rebulovega peresa. Šele tedaj, čisto ob koncu knjige, dobi bralec dovolj informacij za razumevanje teh začetnih poglavij, ki nikakor ne sodijo v dnevnik šestnajstlet-nika. Sergijeve izbire pojasnjujejo okoliščine, v katerih je pripoved nastala. Drugi del se mi je zdel že med branjem zanimivejši. Spor-nejši, to vsekakor. A z gledišča ljudi, ki v njem nastopajo, veliko bolj dosleden. V prvem delu so odnosi med ljudmi le nakazani; besede ne dajejo vtisa življenjskosti. Tu pa je iz dolgih, natančno zasnovanih dialogov mogoče slediti izbiram ljudi, izbiram, ki so v vojni ob vsakem koraku življenjske izbire. Pot, ki vodi Andrejčiča iz fašističnega bataljona v partizane, tam pa od zaslišanja do zaslišanja, kjer se Andrejčičeva naivnost in neveščost spopadata s trpko slovensko stvarnostjo med drugo svetovno vojno. Naš ali njihov - načelo, ki ne dovoljuje pomislekov ali obotavljanj. Neizprosnost. Krutost. Ozkoglednost. Nekaj Kocbekovega je v tem drugem delu. Pa ne samo zaradi vsebine in okoliščin. Tudi v koncepciji partizanstva in revolucije na Slovenskem. Tudi v čisto osebnem doživljanju usode naroda. V čisto osebnih, in vendar vseobsegajočih vprašanjih nujnosti in svobode, etike in ideologije, naroda in vojne. Vprašanja, na katera odgovarjamo seveda različno. A velja si jih zastaviti. Matejka Grgič STALNO GLEDALIŠČE FJK ŠTUDENTSKA LIKOVNA KOLONIJA V samoti bombaževih polj Stalno gledališče Furla-nije-Julijske krajine je v letošnjo tržaško sezono uvrstilo dve ponovitvi drame fiernard-Marie Koltesas z italijanskim naslovom Nel-la solitudine dei campi di cotone (V samoti bombaževih polj). Leta 1989 umrli avtor velja za enega sodobnih francoskih klasikov. Njegova dela uprizarjajo Številna francoska in evropska gledališča, medtem ko )e na italijanskih redek gost. Pravzaprav je predstava, hi so si jo v torek in sredo °gledali sicer maloštevilni gledalci, doslej skoraj edina italijanska postavitev Kolte-sove drame. Predstava v Produkciji skupine La famiglia delle ortiche je bila postavljena že leta 1992, pet let po nastanku, to je dosegla pomembna priznanja - Arnaldo Pomodoro je Prejel italijansko Ubujevo nagrado za scenografijo, medtem ko je tovirno scensko glasbo skompo-niral Giorgio Gaslini. Drama, ki je postavljena v za oltesa tipično degradirano ve-ornestno okolje, je osredotočena na obredju izmenjave, na srečanju med »dealerjem« in odjemalcem. Čeprav ni dano vedeti, kaj je predmet izmenjave, je takoj razumeti, da gre za posel zunaj zakona. Avtor vsekakor analizira predvsem motivacije »dealerja« - trgovca, katerega cilj je prodaja, in kupca katerega veselje je odklanjanje ponujenega; motivacije nastopajoča lika podajata v dolgih gostobesednih ti- radah, polnih razvejanih, skoraj baročnih prispodob. Režiser Cherif je predstavo postavil v nezaupanje in bojazen vzbujajoče okolje pouličnega kriminala in tudi oba nastopajoča, Ennio Fantastichini kot »dealer« in Antonino luorio, kot odjemalec, sta svoja lika oblikovala na modelih, ki takemu okolju pripadajo. (hov) Razstava Acta, non verba II. Namestili so jo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani V Muzeju novejše zgodovine v ljubljanskem Cekinovem gradu so sinoči odprli razstavo del z mednarodne študentske likovne kolonije, ki je novembra lani potekala v Kranjski Gori, poleg mladih slovenskih likovnikov pa so se je udeležili še kolegi iz Sarajeva in Skopja. Dela 23 udeležencev bodo februarja na ogled v Ljubljani, nato še v Sarajevu v okviru 15. festivala Sarajevska zima 1999. Še tretje mednarodne študentske likovne kolonije v organizaciji Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki je tokrat potekala pod naslovom Acta, non verba II., so se poleg študentov iz BiH ter Slovenije udeležili študenti iz Makedonije. Poleg ustvarjalnega dela so delo v koloniji zaznamovala predavanja profesorjev. Z ljubljanske visoke Šole za risanje in slikanje je predaval dr. Jaka Bonča, z ljubljanske Akademije za likovno umetnost prof. Borut Vogelnik, s Filozofske fakultete dr. Zmago Šmitek, s skopske Fakultete likovnih umetnosti prof. Dimitar Malidanov, s sarajevske Akademije za likovno umetnost pa Dubravka Pozderac Lejlič. Udeleženci kolonije so si ogledali tudi primorski Štanjel ter tamkajšnjo galerijo Lojzeta Spacala. Prva študentska likovna kolonija - Verige - je bila na pobudo mladega slikarja Marka Zatlerja januarja leta 1997 v Kisovcu pod Veliko planino, druga - Cirkus - pa na isti lokaciji maja leta 1997. Naslednje študentska likovna kolonija Desideratum - novembra 1997 je dobila že mednarodni značaj, saj so se slovenskim študentom priključili kolegi iz Avstrije, BiH in Gruzije. Februarja leta 1998 so na koloniji Acta, non verba sodelovali slovenski in bosanski študenti. Dela s teh dveh kolonij so bila prav tako na ogled v Sarajevu. V spremnem katalogu je voditeljica Pilonove galerije iz Ajdovščine Irene Mislej k razstavi zapisala Besede ob umetnosti. V njih ugotavlja, da so "prvi koraki v svetu umetnosti za mladega ustvarjalca še posebej pomembni, saj predstavljajo prelomnico, ki določa ne le vsakdanji potek nadaljnjega življenja, ampak ga lahko spremljajo do dosega višjega pomena, celo do izpolnitve večne želje po izpovedi globljih prepričanj". Za mlade umetnike postane lekcija, da nobena razlaga - ne filozofska ne literarna -ne more nadomestiti dovršenosti likovne igre in proste izpovedi lastne estetike, najpomembnejša prav na začetku poti. (STA) NOVICE Občina bo potrosila poldrugo milijardo za razsvetljavo Korza Rajonski svet za mestno središče je predsinoči priredil javno skupščino, da bi občinskemu odborniku za javna dela Spagni in predstavnikom občinskih podjetij AMG omogočil predstavitev načrta za ojačenje javne razsvetljave na Korzu Italia. Z deli naj bi začeli pred koncem leta, sočasno s posegom v vrednosti 3, 5 milijarde lir, s katerim bo AMG zamenjalo dotrajane vodovodne in plinske cevi. Za razsvetljavo Korza občinska uprava ne bo štedila, saj bodo v ta namen potrosili nič manj kot milijardo in pol lir. Srečanje predsednikov rajonov Predsedniki desetih goriških rajonskih svetov se bodo nocoj ob 20.30 na sedežu sveta za Svetogor-sko četrt srečali z odbornikom za decentralizacijo Luigijem Coano. Prestavili mu bodo predloge o porazdelitvi sredstev za delovanje rajonskih svetov in za posege za izboljšanje videza mesta. Razstava ob štiridesetletnici ustvarjanja Rafaela Podobnika V Mestni galeriji v Novi Gorici bodo danes ob 19. uri odprh razstavo barvnih fotografih dr. Rafaela Podobnika, ki jo prirejata Goriški muzej in Goriške galerije ob štiridesetletnici Podobnikovega fotografskega dela in v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Slavnostni govornik bo pisatelj Saša Vuga. Spored bo dopolnil nastop vokalnega sofista Dušana Kobala ob klavirski sprernljavi prof. Aleksandra Vodopivca. Razstava bo odprta do konca februarja. Knjiga o zgodovini Ronk V občinski sejni dvorani v Ronkah bodo jutri ob 18.30 predstavili najnovejšo knjigo raziskovalca krajevne zgodovine in govorice na Tržiškem Silvia Dominija. o knjigi, ki nosi naslov »Ronchi dei Le-gionari. Storia e documenti« bo spregovoril prof. Fulvio Salimbeni. Predstavitev nove knjige znanega preučevalca krajevne zgodovine in tudi bizjaške govorice pripravlja Občina Ronke. Aretacija, pripor in dve prijavi Mejna policija je v teh dneh izsledila nekaj storilcev kaznivih dejanj. Aretirali so slovenskega državljana, ki je omogočil ilegalni vstop 7 jugoslovanskih državljanov. Slednje so izgnali. Zaradi pomoči dvema makedonskima priseljencema so prijavili sodstvu tudi enega makedonskega in italijansko državljanko. Končno so italijanskega državljana priprli, ker se je peljal na ukradenem avtomobilu, prav tako ukradeni pa sta bila tudi evidenčna tablica in vozniško dovoljenje. Kulturni dom Z S K D - Gorica Danes, ob 18. uri bo gost Srečanj z avtorjem v Kulturnem domu v Gorici (ul. 1. Brass 20) CIRIL ZLOBEC - Predstavili bodo njegov avtobiografski roman SPOMIN KOT ZGODBA. Avtorja bo predstavil RAJKO SLOKAR iz Nove Gorice. ---------------Vabljeni! ------- POKRAJINA / SESTANEK ZA USTANOVITEV DRU2BE Nov zagon načrtu za razvoj letališča Različni pogledi na vlogo in delež zasebnikov Z goriške občine vprašljiv predlog o avtodromu Po dolgem zatišju se je v zadnjih dneh spet pospešilo dogovarjanje za ustanovitev družbe, ki bi skrbela za razvoj goriške-ga letališča. Vprašanje je bilo aktualno že pred leti, ko je bil razvojni načrt v kontrapoziciji z načrtom, da bi na letališču sezidali vojašnico za šolanje finančnih stražnikov. 2e takrat je bil izdelan okvirni načrt za razvoj športnih in letaliških dejavnosti in ustanovljen konzorcij, ki bi skrbel za izvajanje teh načrtov. V ponedeljek so se na pobudo predsednika Pokrajine Giorgia Bran-dolina srečali predstavniki javnih uprav in zasebnih združenj ter podjetij, ki bi bila pripravljena pristopiti k projektu razvoja letališča. Deželno upravo, ki je svojčas že dodelila v ta namen 200 milijonov lir, kar naj bi znašalo 40% kapitala snujoče se družbe, je zastopal odbornik za finance Romoli. Poleg njega so se srečanja udeležili odborniki občin So-vodnje Zdravko Kuštrin in Gorica Enzo Spagna in Antonio Devetag, predstavniki Trgovinske zbornice, družbe Sdag, Fundacije goriške hranilnice, Aerokluba in združenj letalcev ter predstavniki nekaterih zasebnih firm, ki delujejo na področju letalstva (na primer v proizvodnji ultralahkih letal in podobnem). Prisotna sta bila tudi predstavnika občine Trst in tržaške Trgovinske zbornice, ki sta prav tako zainteresirani za razvoj letališča, ki privablja številne ljubitelje tudi s Tržaškega. Pokrajina in občina So-vodnje sta s svojima deležema že vstopili v razvojni konzorcij. Večina drugih udeležencev srečanja je izrazila podoben namen. Goriška občinska uprava (na izbire katere je vezan tudi pristop družbe Sdag, ki je v lasti občine) še pogojuje odločitev z določitvijo konkretnih načrtov. S tem v zvezi je odbornik Devetag iznesel zamisel o »avtodromu«, ki naj bi ga uresničili na letališkem območju. Glede na to, da je o zadevi v sredo razpravaljal tudi goriški občinski odbor in pri tem poudaril, da je treba pri razvoju letališča omogočiti uresničevanje »zasebnih pobud«, se marsikdo sprašuje, kaj tiči za to zamislijo. Za kak večji avtodrom namreč ni prostora, razen če se ne bi odpovedali letališču. Bolj kot za to gre najbrž za zamisel, da bi na letališču uredili dirkališče za motokros, ki so ga nekateri že hoteli uresničiti pri odlagališču v Ul. brig. Sassari, a je bilo v nasprotju z urbanističnimi predpisi. Tudi tako dirkališče pa bi, mimo vprašljivosti zaradi obremenitve okolja s hrupom in onesnaževanjem, najbrž bilo v nasprotju s predpisi Civi-lavia glede varnosti letališč. Vprašanje določitve športnih, turističnih in rekreativnih dejavnosti, ki bi jim namenili letališče je torej še povsem odprto. Prav tako odprto je tudi vprašanje stopnje soudeležbe zasebnikov. Deželni odbornik Romoli in goriška občina se menda zavzemata za to, da bi zasebniki imeli absolutno večino v delniški družbi, ki bi upravljala letališče, ker bi s tem lahko računali na nekatere ugodnosti, ki jih predvidevajo evropske norme. Med drugimi javnimi upravitelji pa je prisotna tudi skrb za javno nadzorstvo nad delovanjem zasebnikov, ki bi se, ko bi jim pustili proste roke, utegnili izneveriti začrtanim razvojnim smernicam. Za razreševanje teh vprašanj so imenovali delovno komisijo, ki se bo sestala prihodnji ponedeljek na pokrajini. V njej bodo med drugimi predstavniki dežele, pokrajine ter občin Gorica in Sovodnje. r VRH / PREDSTAVITEV Izšel je zbornik Med Timavo Sočo in Vipavo Ob 25-letnici Kraških krtov Te dni je izšla nova knjiga - zbornik Med Timavo Sočo in Vipavo s podnaslovom Ob 25-letnici delovanja Jamarskega kluba Kraški krti. Izdajatelj je društvo Kraški krti, ki deluje na Doberdobskem krasu in ki ima na Vrhu tudi jamarski dom. V prvem delu knjige je opis raziskav, ki so jih člani društva opravili v zadnjih 10-15 letih, ko so se posebej posvečali preučevanju voda, ki napajajo Doberdobsko jezero, kamninskih skladov v nekaterih jamah itd. V zborniku so na poljuden način predstavljene tudi jame in brezna, ki so jih odkrili, raziskali in izrisali ter poskrbeli za vpis v deželni kataster jam, člani kluba. V drugem delu knjige so navedeni pomembnejši dogodki v delovanju društva, ki ga je ob koncu šestdesetih let ustanovil pokojni Slavko Rebec z nekaterimi navdušenci. Navedena je sestava statutarnih organov in še niz drugih podatkov iz delovanja društva. Vsi članki so v slovenščini in italijanščini. Knjigo je uredil Vlado Klemše, predstavili pa jo bodo jutri ob 20. uri v centru Danica na Vrhu, kjer bodo spregovorili Stanko Kosič, Mario Lavrenčič in Vlado Klemše. Nastopila bosta dekliški pevski zbor Danica in mladinski zbor Vrh sv. Mihaela. GORICA / OBČINSKA SEKCIJA STRANKE Koordinacija izvoljenih SSk Občinska in rajonski svetovalci vzeli v pretres aktualne probleme V četrtek so se zbrali na prvi seji člani novoustanovljene občinske sekcije Slovenske skupnosti, ki združuje vse izvoljene predstavnike stranke v občini Gorica, to je rajonske, občinske in pokrajinske svetovalce. Nov organ so ustanovili z namenom, da pride do boljšega pretoka informacij in do si-nergičnega delovanja izvoljenih v raznih upravnih telesih. Prisotni so bili goriška občinska svetovalca in svetovalci rajonov Pevma-Oslavje-Stmaver, Standrež, Svetogorska Ce-trt-Placuta, Center. Na seji se je razvnela najprej debata o goriški bolnišnici, ki je bila posebno aktualna, saj se je le nekaj dni prej občinski svet izrekel proti selitvi. Po poročilu občinskih predstavnikov so bili svetovalci SSk mnenja, da bi bila selitev bolnišnice iz ul. Vittorio Veneto nesmiselna, posebno pozornost pa bo treba v prihodnosti namenjati čezmejnemu sodelovanju. O tem so se rajonski sveti složno izrekli že pred časom in to enotno stališče je imelo nemajhno težo tudi pri debati v občinskem svetu. Posebno pozornost so nato svetovalci namenili problemu razlaščanja slovenske zemlje v Stan-drežu in raznim možnim protestnim iniciativam, s katerimi naj bi od občinske uprave izsilili čim več pozornosti, ki je po normalni poti ni bilo mogoče doseči. Regulacijski načrt za občino Gorica, ki je v pripravi že nekaj časa in je prava tajnost, predstavlja tudi poglavje zase. Predstavniki SSk so bili mnenja, da je treba nastopati že sedaj, sicer bodo pristojni ob pravem času pokazali pripravljen projekt, o katerem ne bo več možna nobena kritika. PUST / USKLAJEVANJE RAZNIH PRIREDITEV Med Travnikom in gradom V Sovodnjah pripravljajo 2. sprevod alegoričnih vozov Pustnega sprevoda v Gorici tudi letos ne bo, pač pa si na občini prizadevajo, da bi uskladili različne prireditve, ki se bodo odvijale ob koncu naslednjega tedna. Na srečanju, ki so se ga poleg odbornika za kulturo Devetaga udeležili predsedniki rajonskih svetov, predstavniki društev »Arniči del Taieto« in »Amici di Borgo Castello«, predstavniki združenja trgovcev ASCOM ter tudi nekateri občinski svetovalci, je bil govor o sporedu prireditev, ki bodo dosegle višek od nedelje, 14., do torka, 16. februarja. V nedeljo, 14. februarja, dopoldne bo na Travniku nastop gledališke skupine, ki bo popoldne sodelovala na predstavi na gradu, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali srednjeveške dvoboje in prisluhnili stari glasbi v izvedbi skupine »hisieme Dram-sam«. Pustne prireditve naj bi bile letos namenjene predvsem mladim, so soglašali na srečanju. S takimi cilji načrtujejo na pustni torek popoldne ples z DJ-jem, ki se bo zatem prevesil v Ples norcev v dvorani UGG. Sicer pa so v raznih društvih tudi letos dobro poskrbeli za pustne zabave. Pri združenju Gori-ziagiovane prirejajo v četrtek, 11. t.m., pustni ples (vstop z izkaznicami), niz prireditev, za stare in mlade pa bo v okviru društev. Pustovanje pripravljajo upokojenci, veselo bo v Stan-drežu, na Vrhu, Sovodnjah in še marsikje. Prirediteljem pustnih sprevodov v Tržiču in Romansu se bodo letos pridružili tudi v Sovodnjah. Pustni sprevoid bo v nedeljo, 14. t.m., popoldne Ob udeležbi petih alegoričnih vozov in številnih skupin mask. Sprevod bo po glavni, Prvomajski ulici in se bo sklenil na prireditvenem prostoru pri Kulturnem domu, kjer bodo postavili ogrevan šotor in kjer se bo veselo pustovanje in nagrajevanje nadaljevalo do poznih ur in tudi, kakor napovedujejo, v naslednjih dneh. Prireditelji sprevoda pa so dali tudi pobudo za fotografski natečaj in vabijo obiskovalce, ki bodo prišli v Sovodnje, naj pridno fotografirajo. V načrtu imajo namreč pripravo razstave Pust po pustu in podelitev priznanj avtorjem najboljših posnetkov. GRADIŠČE Tatovi v baru Šport Tatovi so v torek zvečer poskušali srečo v lokalu Bar Šport v središču Gradišča. Očitno so računali na obilen plen, sicer ne bi prevzeli rizika, da jih med vlomom odkrijejo. Lokal je namreč prav v centru Gradišča, v njem pa sprejemajo stave za igre na srečo, zato so tatovi najbrž pričakovali bogat plen. Podvig pa je uspel le deloma, kajti neznanci so v lokalu, kamor so očitno vlomili po zaprtju, najbrž v poznih večernih urah, našli le manjšo vsoto denarja. Odnesli so okrog poldrugi milijon lir, ki so jih našli v nekem predalu ter manjšo količino kovancev. Očitno pa se jih je držala smola, saj so del kovancev med naglim “umikom” iz lokala posejali po pločniku in cesti. Nočnega obiska so se zavedli šele včeraj zjutraj ob odprtju lokala in zadevo prijavili karabinjerjem. ŠTANDREŽ / BOLEČA IZGUBA ZA KRAJEVNO SKUPNOST Umrl je podjetnik Danilo Nanut Dolgo let je bil med vodilnimi v kulturnem in družbenem življenju v vasi Eden za drugim odhajajo ljudje, ki so v svojih najboljših letih bili protagonisti naše vsakdanje manjšinske stvarnosti. Včeraj je v goriški bolnišnici umrl Danilo Nanut. Rodil se je v Standrežu, 26. junija 1929, kjer je rastel v zdravem in narodno zavednem krogu te slovenske vasi. Kot veliko drugih sovaščanov je aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. Nemci so ga zajeli in ga odpeljali v taborišče.. Ko se je kmalu po vojni vrnil domov, si je izbral delo v trgovskem poklicu, najprej kot trgovski potnik, potem pa je pričel sam proizvajati testenine, ki so dobro šle v prodajo. Kasneje si je postavil veliko trgovsko podjetje, ki je iz leta v leto bolj uspevalo. Nazadnje, čeprav je bil že v letih, je zgradil tovarniško poslopje za pivovarno. Želel si je novih gospodarskih podvigov, a bolezen mu ni dopustila, da bi videl usresničitev vseh svojih sanj. Danilo Nanut ni bil samo uspešen podjetnik. Njegova menedžerska žilica ga je kar si- lila, da je bil prisoten povsod, v vasi in tudi drugod na Goriškem, kjer je bilo treba kaj narediti na društvenem področju. Povsod je igral vodilno vlogo. V prvih letih po vojni je bil med navdušenci, ki so v domači vasi postavili na oder, pod okriljem društva Oton Zupančič, več zahtevnih dramskih del. V tem druSvu je bil vedno med zelo aktivnimi. Kot predsednik je društvu dal novega zagona in uvedel vrsto novosti v delovanju. Ne nazadnje tiste o šahovskem tečaju. Sam je bil navdušen šahist in bil med tistimi, ki so se s to plemenito igro ukvarjali v Bratuževi kavarni. Vaščani so ga postavili tudi za predsednika odbora za izgradnjo kulturnega doma Andreja Budala in kasneje tudi za predsednika odbora, ki je postavil spomenik padlim Stan-drežcem v NOB. Bil je član in tudi odbornik več društev od Zveze slovenskih kulturnih društev do Slovenskega planinskega društva in do Slovenskega gospodarskega združenja, kot tudi v organizacijah, ki niso vezane samo na manjšino. Lahko bi še naštevali. Sp°' minjamo se ga kot zvestega bralca Primorskega dnevnika; Bil je tudi drugače prijatelj našega dnevnika. Skoraj ga nl bilo dneva, da nam ne bi telef°' niral v uredništvo in nam pove-dal, kaj se v vasi dogaja. Hva-ležni smo mu bili in smo nu1 tudi zaradi tega. Naj mirno počiva v domacl štandreški zemlji. (mw) DOBERDOB / OS P. VORANCA Publikacija in videofilm Ob 20. srečanju Prežihovcev zamisel za zahtevnejši načrt V lanskem maju je na osnovni šoli Prežihovega Voranca v Doberdobu potekalo že tradicionalno srečanje Prežihovih šol. Vsako leto se namreč šole, ki so poimenovane po tem slovenskem pisatelju, srečujejo, da bi obnavljale prijateljske vezi, ki so se vzpostavile prav v Doberdobu pred dvajsetimi leti. Udeleženci so se razšli z obvezo, da bodo v spomin na srečanje doberdobski Prežihovci pripravili publikacijo in videofilm, v katera bi strnili vtise vseh sodelujočih in tako primerno obeležili že 20. tovrstno zaporedno srečanje. Publikacijo in film bodo predstavili jutri ob 19.30 v doberdobski župnijski dvorani. Srečanje bosta obogatila nastopa otroškega pevskega zbora Veseljaki in mešanega zbora Hrast. Začetna zamisel je prerasla namene in skupina učiteljev, ki si je prevzela zahtevno a nadvse zanimivo nalogo, da zbere gradivo za publikacijo, je tudi po zaslugi oblikovalcev Bojana Maraža in Arturja MužiCa iz agencije Krea med besedila vključila predstavitev Doberdoba skozi prostor in Cas. Tako lahko med Članki zasledimo prispevke o izvoru imena Doberdob, o tem, kako so Doberdobci doživljali veliko vojno, o šoli v preteklosti in o njenih temeljnih značilnostih danes. V publikaciji je poseben prostor namenjen doberdobskemu jezeru kot najbolj neposredni in najveCji naravni znamenitosti Doberdobskega Krasa. Po pripovedi none Malke je uCenka 5. razreda Veronika Vižintin zapisala Tisto od šešinov (Pravljico o razbojnikih), s katero so se hoteli primerno oddolžiti bogatemu doberdobskemu ljudskemu izročilu. Za sladokusce pa je iz receptov naših starih domačih jedi posrkbljeno z receptom štrukljiCev. Po dobri slašCici se prileže žlahtna kapljica. Na kamnitih do-berdobskih gmajnah uspevajo namreč različne vrste trt, iz katerih domači vinogradniki pridelujejo vina polna življenjske vsebina z okusom po burji, kot lahko beremo na zadnjih straneh publikacije. Ravnateljica, učitelji in uCenci OS Prežihovega Voranca se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so finančno podprli ali na katerikoli način pripomogli k izidu publikacije Sonce ljubo in videofilma V mavričnih zvokih domišljije. BOLNIŠNICA / PREDLOG ZELENIH Z referendumom vinkulirati župana in deželno upravo Ob lokaciji tudi skrb za vsebino Občinski svetovalec Zelenih Alessandro Bon je včeraj z izjavo za tisk ponovno postavil inute-meljil predlog za občinski referendum o lokaciji goriške splošne bolnišnice, ki ga je postavil že med razpravo o tem vprašanju v občinskem svetu. Bon utemeljuje, da je danes vsa pozornost goriške javnosti in upraviteljev osredotočena na vprašanje lokacije poslopja bolnišnice, ki pa ni bistveno. Pomembnejša je vsebina bolnišnice, se pravi zagotovitev učinkovite zdravstvene oskrbe in torej tudi zadostnih financiranj zanjo, sicer tvegamo, da bo še tako lepa in nova bolnišnica prazna in ne bo zagotavljala pravice do zdravja. Prav tako ni merodajno število specializacij, ki delujejo v bolnišnici, saj je za vsako službo treba zagotoviti dovolj osebja, opreme in denarnih sredstev. Predvsem je treba pridobiti investicije za izboljšanje kakovosti, saj bo le po tej poti mogoCe zaustaviti beg goriških bolnikov drugam. Drugo pomembno vprašanje je sodelovanje z novogoriškimi zdravstvenimi strukturami. Razvoj komplementarnih specializacij, poglabljanje sodelovanja in načrtovanje zdravstvene oskrbe za širši in skupen bazen uporabnikov bi lahko zagotovili ne samo preživetje temveč razvoj goriških zdravstvenih struktur. To razmišljanje pa presega vprašanje gole fizične bližine bolnišnic. Izhajajoč iz teh premis Bon postavlja potrebo, da se vsekakor glede lokacije bolnišnice goriška javnost izreče z jasno in demokratično izbiro, ki bi gotovo podkrepila tudi nedavno stališče občinskega sveta proti selitvi. V občinski upravi namreč, kljub odločitvi večine svetovalcev, še vedno prevladuje pilatovsko zadržanje: stojijo ob strani in pričakujejo razvoj dogodkov, zato da se bodo potem lahko skrivali za izbirami drugih. Tako zadržanje je nesprejemljivo, ocenjuje svetovalec Zelenih, ki je prepričan, da ga bo mogoCe premagati le z močnim pritiskom javnega mnenja, ki naj se izreCe na referendumu. Neglede na iztek pogajanj med Deželo in usmiljenimi brati bi referendumska izbira politično močno vinkulirala tako občinsko upravo kot tudi v mestu in pokrajini izvoljene predstavnike na deželi. KINO GORICA VITTORIA 1 18.15-20.15-22.15 »Bači e abbracci«. Rež. Paolo Virzi. vtitoria 318.00-20.00- 22.00 »Amori e incantesi-mi«. I. Sandra Bullock in Ni-cole Kidman. ' CORSO Rdeča dvorana: 18.00- 21.00 »Vi presento Joe Black«. B. Pitt in A. Hopkins. Modra dvorana: 17.45- 20.00- 22.15 »bost in space -perduti nello spazio«. Rumena dvorana: 16.30- 18.00- 20.00-22.15 »La gab-bianella e il gatto«. TRŽIČ EKCELSIOR 17.40-20.00-22.20 »Lost in space - perduti nello spazio«. n RAZSTAVE GALERIJA ARS vabi v sodelovanju vabi z ZSKP ob Prešernovem dnevu na prvo razstavo treh mladih ustvarjalcev: Dimitrija Brajnika, Ivana Zottija in Ivana Žerjala. Predstavil jih bo Joško Vetrih jutri ob 18. uri v Katoliški knjigami. Za glasbeni uvod bo poskrbel Matej Špacapan. S________________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja ob 8. marcu tradicionalni izlet v Čedad in družabnost v Ga-glianu. V programu je voden ogled mesta, sprejem pri županu, skupno kosilo in družabnost v gostišču Al Fo-golar. Prijave na sedežu društva in pri poverjenikih. Sezonsko znižanje moška oblačila P^ul. Carducci 24 tel. 0481/537561 si PRIREDITVE [ ] LEKARNE UČENO IN UCTTELJl OS P. VORANCA v Doberdobu vabijo na predstavitev publikacije Sonce ljubo in na predvajanje videofilma V mavričnih zvokih domišljije jutri ob 19.30 v župnijski dvorani v Doberdobu. KRAŠKI KRTI vabijo jutri ob 20. uri v KSC Danica na Vrhu na predstavitev zbornika Med Timavo Sočo in Vipavo, Za glasbeno kuliso bosta poskrbela M1PZ Vrh sv. Mihaela in dekliški zbor Danica. KD DANICA vabi otroke na Pustni popoldan v soboto, 6. februarja, ob 15. uri, v SKD Danica na Vrhu. Društvo prireja v torek, 9. trn., ob 20.30 večer Vrbovškega pusta. V SKC Danica bodo vrteli film, ki ga je pred 15 leti posnela RTV Ljubljana in novejše posnetke domačinov. KDO. ZUPANČIČ in MO KD SOVODNJE vabita na »Camival night« v torek, 16. februarja, od 21. ure dalje v ogrevanem šotoru v So-vodnjah. Igrata skupini Juke box in Normal position. KDO. ZUPANČIČ vabi na pustni večer v soboto, 13. februarja, ob 20.30 v gostilni Tum. Vpisovanje vsak dan v gostilni Tum. JU OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da ni več prostora na avtobusu za pustovanje. Društvo naproša člane, ki se bodo v Ga-gliano peljali z lastnimi sredstvi, da bi se zbrali v Stan-drežu in tako priskočili na pomoč elanom, ki nimajo prevoza. KMEČKA ZVEZA vabi vinogradnike na informativno srečanje o saditvi novih vinogradov in prispevkih, ki bo v prostorih KD Briški grič na Bukovju v Steverjanu v torek, 9. februarja, ob 15.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI DANES - Iz Gorice: 9.30. Anna Štolfa por. Smet iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 11.00, Oscare Gabrijelčič iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopabšče; 13.15, Otti-ba Zimic vd. Orzan iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopakšCe v Moram. Iz Tržiča: 9.40, Carmen Piapan vd. Modesti iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča in v Trst za kremacijo; 9.40, Emili o Cociancich iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Odrešenika in na glavno pokopa-kšče; 10.30, Giacomo Cosolo iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopabšče v Beglianu. t Zapustil nas je naš dragi Danilo Nanut Žalostno vest sporočajo žena, brat, sestre in vsi drugi sorodniki. Pogreb bo jutri, 5. februarja 1999 iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev v Standrežu. Standrež, 4. februarja 1999 ■ »■ PM I II INI I H Hi I Milili ■ lahkoto, narnizi »starana šolama * 13.317 lir/kg kolač 5 čokolado in mandelji ) 500 g, 5.980 lir/kg IMO rggU ^ sladica s kakavom s koščki čokolade mm 400 g, SSL-' 4.975 lir/kg GMN gel za tuširanje nežno umije in ohranja kožo mehko ij5sC tešeš«?3" 1 990 I .4 sviti Mri, • POOlTH Splet brisač risača 50x100 cm z odtisom, -nobarvna lsača .. v,ne: te'» 7100 cm ^ tiramisu 600 g, 9.983 lir/kg C 990 Ji »JA90 ‘itim vezenjem: luna, zvezde isi 490 I 2 kosa 990 i arronsgj glni toplomer za vročino * kri/e: spomin, meritev, alarm ob lerjenju vročine, v D A Ul I • “teniškimi vložki, I MUMIV elektrostatično zimski otroški omeigl E5E5!l! dolžina: pribl. 30 cm f0Ph trpežni, jhjb ji barvi: rdeča in modra 990 «990 „ 1990 GRAFEN WALDER pivo Hefe-Weizen 0,51,1.980 lir/l 990 ~ ~ na podlagi svežega sira quark in sadja 125 g, 6.320 lir/kg 88 danski sir 5 feferoni, z lešniki in rumom, ! z drobnjakom, s poprom, T25 g, : 19.920 lir/kg 1490 790 puranja pečenka 650 g, 10.754 lir/kg 990 M6vt»V«KL otroški športni copoti * it : &X/5%7™7’b"i'ru' iSSaiifiSIS • z vezenjem na peti in jezikom I s črtastim ovratnikom I "American Šport"+"A-S" 19«», ZNIŽANE CENE VEUAJO 2 OD ČETRTKA. 4.02.99 * DO SREPE. 1 7.02.99 § prozorna folija JU95CT< 5° met ov 1.4901 vrečke za zamrzovalno skrinjo ,2«490' 8 odporne od -40°C do 115°C 1 A 2 75 kosov I e # # V 2 odporne od -40°C do 115°C 75 kosov testenine za pse popolna hrana 5 kg, 598 lir/kg stelja z bentonitom 10 kg, 479 lir/kg ženska srajca 1.9901 3*9901 2.9901 i49