Mednarodna UREDNIŠTVO IN UPRAVA; LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. 5 TELEFON 21-22 do 31-26 ROKOPISI SE NE VRAČAJO f ' ' < IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA IMSERATNI ODDELEK LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA ST. 3 TELEFON 38-32, 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 40 DIN MARŠAL TITO „Sedaj po vojni je nastopila doba za utrjevanje mimi, k čemur bo pripomoglo tudi utrjevanje prijateljskih zvez med slovanskimi narodi“, je izjavil predsednik poljske vlade Osubka Morawski Varšava, 15. marca. Dne 14. tim. je prispel v Varšavo maršal Jugoslavije Josip Broz Tito v spremstvu ministrov in višjih jugoslovanskih oficirjev. Svečanemu sprejemu maršala Tita na postaji Blohi pri Varšavi so prisostvovali podpredsednik poljskega Narodnega sveta Bardjikovvski, člani vlade Narodne enotnosti s predsednikom Osnbko-Morawskim ter podpredsednikoma Gomulko in Mikolajczykom na čelu, maršal Poljske Bola Zymierski, člani diplomatskega zbora, generaliteta in višji oficirji poljske vojske. Po izstopa iz vlaka je godba igrala jugoslovansko himno. Po pozdravu s člani poljske vlade, predstavniki poljske vojske in diplomatskega zbora je maršal Tito sprejel raport poveljnika častne čete. Po pregledu častne čete je imel maršal Tito kratek govor pred mikrofonom. V tem govoru je izrazil zadovoljstvo/ ker lahko osebno pozdravi poljsko ljudstvo v imenu jugoslovanskega ljudstva in jugoslovanske vlade. Maršal Tito je med drugim poudaril, da je bratstvo poljskega in jugoslovanskih narodov prekaljeno v skupni borbi proti nemškemu fašizmu in da se bo poglabljalo v razdobju miru in obnove. Maršal Tito je končal govor z vzkliki poljskemu ljudstvu, poljski vladi in predsedniku Bierutu. Nato je spregovoril predsednik poljske vlade Narodne enotnosti Osubka - Morawski Poudaril je, da pozdravlja tako poljska vlada kakor poljsko ljudstvo toplo m?’■šala Tita, ki je v Poljski izredno prilinblien, kakor je priljubljeno vse ingoslovansko ljudstvo. Osubka -Morawski je med drugim izjavil: »Usodi naših narodov v borbi proti okupatorju sta si podobni Sedaj po vojni je nastopila doba sodelovanja za utrjevanje miru, k čemer bo pripomoglo tudi utrjevanje prijateljskih zvez med slovanskimi narodi, in to potrjuje tudi prihod maršala Tita v Poljsko.« Predsednik vlade Osubka-Moraw-ski je končal svoj govor z vzkliki jugoslovanskim narodom in maršala Titu. Po svečanem sprejemu na postaji Blohi so se maršal Tito in predstavniki poljskega Narodnega sveta, vlade in poljske vojske odpeljali z avtomobili v Varšavo. Maršal Tito obiskal Boleslawa Bieruta Predsednik vlade FLRJ in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito je včeraj ob 14.30 obiskal v dvorcu Belvedere Boleslava Bieruta, predsednika poljskega Narodnega sveta. V spremstvu maršala Tita sta bila poljski veleposlanik v Jugoslaviji Jan Karol Wende in jugoslovanski veleposlanik v Poljski Božo Ljumo-vić. Pri vhodu v rezidenco predsednika Bieruta je sprejel maršala Tita Adam Gabrilovic, šef diplomatskega protokola poljskega ministra za zunanje zadeve in ga spremil v Pompe j sko dvorano, kjer je sprejel maršala Tita predsednik Bierut v dražbi članov civilne pisarne z dr. Bolesla-vom Walewskim na čelu, ravnateljem civilne pisarne. Po prisrčnem pozdravu je predsednik Bierut povabil maršala in njegovo spremstvo v svoje prostore. Svečan banket na čast maršalu Titu ' Ob 20. je predsednik poljskega Narodnega sveta Boieslaw Bierut priredil svečan banket na čast maršalu Titu ir. njegovemu spremstvu. V spremstvu maršala Tita so bili minister Milovan Djilas, predsednik komiteja za umetnost in kulturo Vladimir Ribnikar, pomočnik ministra za zunanje zadeve Vladimir Velebit, general-major Rade Hamo-vič in pomočnik ministra za notranje zadeve Svetislav Stefanovič. Sprejemu so prisostvovali člani predsedništva poljskega Narodnega sveta s predsednikom Osubka-Mo- maršalom Poljske Rola-Zymierskim na čelu, veleposlanik FLRJ v Varšavi Boža Ljnmovič s člani jugoslovanskega veleposlaništva, poljski veleposlanik v Jugoslaviji Jan Karol Wende, višji uradniki poljskega ministrstva za zunanje zadeve in predstavniki mesta Varšave. ★ Jugoslovanska vojaška delegacija v Pragi Praga, 15. marca. (ČTK.) Včeraj je prispela z letalom v Prago jugoslovanska vojaška’delegacija z gene-rallajtnantom Ivanom Rukavino na čelu. češkoslovaške vojaške oblasti so priredili jugoslovanskim gostom svečan sprejem z vojaškimi častmi. Čeprav ni bil njihov prihod uradno objavljen, so množice prebivalstva na vsej poti od letališča do hotela »Al-krona« navdušeno pozdravljale jugoslovanske goste. Jugoslovanska vojaška delegacija bo ostalo v češkoslovaški dalje časa in si bo ogledala rawskim na čelu, generaliteta z Prago in druge znamenite kraje. Moskovska „Izvestija“ o tržaškem vprašanju Italijanska reakcija skuša z obrekovalno gonjo odvrniti pozornost od svojega prevratnega delovanja v Italiji Moskva. 16. mardca. (Tass). Diplomatski opazovalec »Izvestij« piše: Med problemi, ki jih morajo rešiti velesile na miren način, je tudi problem Julijske Krajine.« Diplomatski opazovale pravi, da se je pokazala potreba poslati na to področje zavezniško komisijo, ki je bila sestavljena v skladu z odločbo sveta ministrov za zunanje zadeve v Londonu v mesecu septembru preteklega leta. Ta komisija je pred kratkim prispela v Trst, da prouči vprašanje na mestu. Nato nadaljuje: »Pričakovali so, da se bodo italijanski krogi, ki nosijo precejšen del odgovornosti za kršitev ljudske volje s strani italijanskega imperializma v bližnji preteklosti, vzdržali klevetanja do merodajne odločitve, ki jo bo sprejela komisija, toda italijanski reakcionarni krogi nimajo potrpežljivosti, ker so pričeli že pred prihodom zavezniške komisije v Julijsko krajino listi, kakor »Giornale della Sera« in »Giornale del Mattine«, klevetniško kampanjo proti demokratični Jugoslaviji. V svojem prizadevanju, da bi mobilizirali mednarodno reakcijo, in z namenom obrambe svojega stališča v zvezi s problemom Julijske krajine vpletajo ti listi razne fašistične fraze: »Ruski agenti«, »sovjetski oficirji«, »nadzorstvo sovjetskih vojaških oblasti«, »prisotnost sovjetskih elementov, ki imajo vodilne funkcije«, in slične neumnosti. Namen vseh izmišljotin je povsem očiten. Italijanski reakcionarni krogi hočejo obrniti pozornost mednarodne javnosti od svojega prevratnega delovanja v Italiji, ki ogroža svetovno varnost. Ostanki italijanskih fašistov preganjajo demokratične elemente in izzivajo državljansko vojno. Istočasno sprejema pod svoje okrilje italijanska reakcija tudi ostanke Mihajlovičevih tolp in čete poljske armade generala Andersa. Klevetniki pri listih »Giornale della Sera«, »Giornale del Mattine«i »Indipendente« in nekaterih drugih razširjajo razne izzivalne vesti in poskušajo že v naprej diskreditirati delo komisije. Vsi ti trdijo, da so »neodvisni«, v resnici pa zastopajo po mnenju lista »Italia libera« interese starih fašističnih volkov, ki se spet pojavljajo.« \ Švicarski Kst »Voix Ouriere« o vprašanju Trsta Bern, 15. marca. list »Voix Ouvrière« p¿še o vprašanju Trsta: »V Trstu je prišlo do resnih incidentov, ki so jih izzvali gotovi italijanski in drugi izzivači ter zavezniška policija z namenom, da ustvarijo nemire na jugoslovanski meji. Slovansko prebivalstvo Trsta ic Julijske krajine je zelo trpelo pod okupacijo italijanskih fašistov. Naravno je. da želi priti v jugoslovansko skupnost. S priključitvijo k Jugoslaviji bi dosegel Trst procvit, medtem ko je pod fašistično upravo Italije propadal in je bil samo vojaško oporišče. Menimo, da je najpametnejša in najboljša rešitev, če se Trst da na razpolago Jugoslaviji medtem ko naj se pravice italijanskega prebivalstva zavarujejo s široko mestoo avtonomijo. Prepričani smo, da bi bilo vprašanje Trsta že rešeno, ako ne bi bilo spi&tk industrijskih in finančnih magnatov, ki hočejo na vsak način obdržati ognjišče nemirov na vratih Balkana.« Nov fašistični zločin v Trstu delegacije Jugoslovanske armade za ugotavljanje vojnega plena major Stane Cunder je bil smrtno nevarno ranjen Trst, 16. marca- Dopisnik TANJTJ-Ga poroča: Snoči ob pol 8. je Ul v olici Sau Nicolo izvršen atentat na majorja Jugoslovanske armade Stanka Cundra. Ko je šel s svojo ženo in dr. Martinom Briškim iz gostilne Ostrouška v ulica San Nicolo št. 3 je skočil z druge strani ceste proti njim moški v črni obleki brez površnika in oddal na dva metra razdalje 7 strelov iz revolverja. Major Cunder se je zgradil že ob prvem strela. Z druge strani je dr. Martin Briški videl prihajati še nega moškega. O atentatu je dr. Briški takoj obvestil -policijo, Cundrova žena pa je odpeljala svojega moža z avtomobilom v bolnišnico. Major Cunder je sedaj v centralni bolnišnici, kjer so ugotovili, da je ranjen v trebuhu, na čeljustih in hrbta in da so krogle prodrle tudi v pljuča. Zdravniki ga bodo rešili le, če se jim bo posrečilo ustaviti krvavitev. Major Cunder je član delegacije Jugoslovanske armade za ugotavlja- nje vojnega plena v Trstu, dr.-Martin Briški pa je tolmač omenjene delegacije. »Corriere di Trieste« o atentatu 4 Trst, 16. marca. »Carriere di Trieste« poroča, da je neznani atentat jr pričel po atentatu bežati. Medtem, ko je Cundrova žena padla na tla, je prijatelj ranjenega Cundra skušal doseči atentatorja, pri tem pa ga je zadržal nek drugi moški, ki je prej stal nekje v bližini. Ko je prijatelj Cundra uvidel, da ne bo dohitel atentatorja, je takoj odšel na telefon in preskrbel za prevoz ranjenca v bolnišnico. Takoj po strelih je iz bližine mestne hranilnice odbrzel z naj večjo hitrostjo avtomobil temne barve. Številka avtomobila je bila ugotovljena. Na oglu ulice Cassa di Risparmio so našli revolver, ki ga je rabil atentator. Revolver je znamke »Beret-ta«, Dalibor 9 mm. Takoj po Atentatu so bile izvršene aretaoije -umljivih ljudi. Prebivalstvo Trsta ist okolice izraža stavkovnemu odboru popolno zaupanje Lavrentijev sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Moskva, 16, marca. (Tass.) Pred-sedništvo Vrhovnega sovjeta ZSSB je imenovalo Anatolija Lavrentijeva za veleposlanika ZSSB v Jugoslaviji. Z odlokom predsedništva Vrhovnega sovjeta ZSSR ja Trst, 15. marca. Dopisnik Tanjuga poroča: Stavkovno vodstvo v Trstu je včeraj in danes prejelo številna, pisma od prebivalcev Trsta in vasi Tržaške občine, v katerih mu izraža ljudstvo popolno zaupanje in soglasnost z njegovimi odločitvami Prebivalci V. okraja Bane - Trst pišejo, da so stavko sprejeli in podprli vsi prebivalci okraja. Pismo je podpisalo 180 prebivalcev. Prebivalci iz Konkonelja pri Trstu sporočajo svoj sklep, da so priprav- ljeni za ponovno stavko, dokler ne bo ugodeno vsem pravičnim zahtevam ljudstva in dokler jim ne bo priznano svobodno izražanje njegove volje. Delavci tovarne Sv. Andreja v Trstu odobravajo odločitve stavkovnega odbora in sporočajo, da so pripravljeni nadaljevati akcijo za obrambo interesov vsega prebivalstva. Slična pisma, opremljena s stotinami podpisov, so prispela tudi iz Rojana, Padrič, Škorklje. Barkovelj, Sv. Alojzija. Bazovice, Gropade, Opčin in iz tržaških tovarn. Medzaveznisko komisijo je ljudstvo v Istri sprejelo povsod z velikim Beka 16. marca. Dopisnik Tanjuga poroča: Včeraj dopoldne se je odpeljala skupina avtomobilov razmejitvene komisije iz Trsta proti Pazinu. Ljudstvo je komisijo povsod burno pozdravljalo in dajalo duška svojemu navdušenju za Jugoslavijo, da bi tako izrazilo komisiji svoje želje. Pri bloku, kjer je komisija prešla v cono B, je bil ogromen slavolok z napisom »Dobrodošli«. Gostg je ob bloku čakalo tudi predstavništvo vojaške uprave cone B s številnimi višjimi častniki, ki so pozdravili komisijo izredno prisrčno in jo nato spremljali do Pazina. Glas o prihodu komisije se je bliskovito raz. nesel po vsej Istri in od vsepovsod so prihajale nepregledne množice na avtomobilsko cesto, da pozdravijo to komisijo, od katere pričakujejo, da bo s svojo objektivnostjo pripomogla k izpolnitvi njihovih upov — priključitvi k bratski Jugoslaviji in ponovni združitvi s Trstom. Le težko so si avtomobili utirali pot proti Kopru. Cesto je na kilo. metre pokrivala gosta množica, ki je navdušeno pozdravljala komisijo in vzklikala Jugoslaviji. Povsod je množica pozdravljala komisijo s petjem in godbo ter jo zasipala s cvetjem. Pri Kopru na mostu jih je pričakovala zopet ogromna množica Slovencev in Italijanov z zastavami, transparenti in cvetjem. Pot je šla ne, trdne volje,- da se priključijo Jugoslaviji. Podobni prizori so se vrstili pri Strunjanu, na križpotju med Portorožem in Piranom, kjer je množica iz Pirana in okolice obsula komisijo s cvetjem. Tudi pri Sičotah je množica delavcev in kmetov v zadnji vasi na slovenskih tlgh navdušeno sprejela in pozdravila komisijo. Vas šteje okrog 1500 prebivalcev. Komisijo so sprejeli z godbo, zastavni in transparenti, ljudstvo pa je vŠ5io znova vzklikalo: »Hočemo maršala Tita! Hočemo Jugoslavijo!« Kmalu nato je prišla komisija v hrvatsko Istro. Z enakim navdušenjem kot v slovenskem predelu je bila pričakana tudi v Bujah, kjer so pričakali komisijo prebivalci vseh vasi iz okolice. V vsaki vasi so stali dolgi sprevodi šolske mladine, ki je s svojimi otroškimi glasovi klicala: »Hočemo Jugoslavijo! Zahtevamo priključitev k Jugoslaviji! Prebivalci vasi Bademe so obkolili avtomobil s člani mednarodne komisije in ga obsuli s cvetjem ter med tem klicah in zahtevali priključitev k Jugoslaviji. Ob 13.05 je prišla mednarodna komisija v Pazin. Ulice Pazina so bile polne mladine, žena in mož, katerih vsak je držal v roki po enega ali dva transparenta, zastavo ali pa veliko peterokrako zvezdo, sestavljeno iz lovorjevih listov. Po ulicah so se adina ter prepe-in novi Jugosla-premikali dol-ki je nosila v navdušeno kli-L hočemo priključitev k Jugoslaviji!« V Pazinu vlada danes nenavadno razpoloženje. Vsako okno je ovenčano z zelenimi venci in zastavami in vsaka hiša ima sliko maršala Tita. Pred hišami stoje ah pa sedijo stare žene. prepevajo partizanske pesmi, v rokah pa držijo transparente z napisi »Zahtevam® priključitev k Jugoslaviji! Naša rešitev je v Jugoslaviji maršala Tita! Mi smo se borili za priključitev k Jugoslaviji!« itd. Na mnogih krajih v Pazinu plešejo kolo. Pred stavbo okrajnega odbora plešejo stare žene in dekleta, mladinci pa igrajo na harmoniko znano pesem »Druže Tito, mi ti se kunemo«. Iz bližnjih vasi prihaja ▼ Pazin ljudstvo, da se skupno razveseli, in vsako uro prihajajo kamioni, polni mladini, ki poje in igra na harmonike. Tisoči zastav se vijejo na hišah Pazina, ljudstvo pa je vse na ulicah v nedeljskih oblekah. Ljudstvo Pazina doživlja skupno s Istro, z ljudstvom iz vseh vasi cone B svoj -veliki dan! Posamezne delegacije mednarodne komisije so se razmestile po poslopjih, ki so jim bila dodeljena, ljudstvo pa je medtem pred poslopji vzklikalo, prepevalo in rajalo v kolu. Nasilstvo civilne policije v Gorici Trst, 15. marca. Dopisnik TANJTP-Ga poroča: Poveljništvo civilne policije v Gorici je prepovedalo plakatiranje lepa-kov o proglasitvi splošne stavke v coni A v znak protesta proti zločinu civilne policije v Skednju, kljub temu, da je bilo dovoljeno od AlS-a. Posebna delegacija je zaradi tega izročila protest guvernerju. Ljudstvo volčanskega okraja manifestira za združitev z Jugoslavijo Trst, 15. marca. Dopisnik Tanjuga poroča: V nedeljo je ljudstvo volčanskega okraja manifestiralo za priključitev k Jugoslavija. Na manifestacijo so prišli ljudje iz Šel, Ceginja. Mcdrre-jec, Kozaršč, Usnika, Rut, Loga in Volč, ki so v sprevodu z morjem zastav in vzMjikajoč Jugoslaviji in maršalu Titu odkorakali proti Čegi-nju in nazaj proti Volčam. Volče so tile slavnostno okrašene. Ko je množica prišla v vas. je skupno s p-onir-ji iz Volč odšla pred sedež civilne policije, kjer je energično zahtevala vritev slike maršala Tita, ki so jo policisti prejšnji dan odnesli iz vol-čanske šole. Ko je policija uvidela, da ljudstvo ne odstopi od svojih zahtev, je sliko vrnila pionirjem, ki so jo takoj odnesli nazaj v šolo. Zastopnik Lužiških Srbov o borbi za svobodo Beograd, 15. marca. Te dni je prispel v Beograd Jurij Rjenc. zastopnik lužiških Srbov malega slov inskega naroda, ki živi med D: esdencm ia Frankufurtom. Jurij Rjenc je dopisniku »Borbe« dejal, da je 15001etna zgodovina lužiških Srbov izpolnjena z nepre tarlimi borbami za obstanek in ohranitev narodnosti. Jurij Rjenc je pri tem poudaril, da je njegov narod s posebnimi simpatijami ki zaupanjem gledal na borbo jugoslovanskti na:rih so se štiri leta zbirali koro-' :i partizani in ni je bilo skoraj 'mačije, ki ne bi dala koga v vrste r-.rodno osvobodilne vojske ali ka-' drugače podpirala osvobodilno r banje. Samo iz male vasi Kotlje padlo za svobodo 45 borcev, dorn jih je v prvi svetovni vojni r ¡dio na tujih bojiščih za tuje komati 17. Okupatorjevo divjanje in : .silje ni omajalo upornosti in za-jdnosti mežiških kmetov. Zgodilo m je, prav v okolici Guštanja, da se možje in žene na samotni hribovski kmetiji s sekirami in golimi trni postavili v bran razbojni-šk m SS-ovcem. Žrive niso bile zaman. Danes je svobodna koroška mežiška zemlja naši ljudski republiki, svobodni so 'mdovi krog Guštanja, Prevali in 'Težiee. Grofovskih veleposestnikov i več, danes se zbirajo kmetje v snih zadrugah. Agrarna reforma ° tudi tod utrdila ip zagotovila kmetu srečno bodočnost. Danes je vse drugače Ali niso v opreki te ozke starin-: ie ulice trga Guštanja, stisnjene spodnjo dolino Meže z modernimi dust rij skimi zgradbami in napravami jeklarne na Ravneh? Ulice in iše starodavnega Guštanja so v esnici ostale kakor so bile, ni jih dosegel uničevalni bes nemških okupatorjev, ki so jih še pravi čas pregnale zmagovite brigade osvobodilne vojske — Jugoslovanske armade. Življenje v svobodni ljudski republiki je do dna prerodilo delovne ’Judi Guštanja in okolice. Iz številnih dimnikov nad varilnimi in mar-tinovimi pečmi jeklarne na Ravneh se noč in dan vali gost dim, tovarna je v polnem obratu, v polnem zagonu obnove in graditve naše kovinske industrije, ki pomeni bližnji in daljni okolici življenje in kruh. Jeklarna v Guštanju je bila ustanovljena I. 1774. Takrat je zagorela prva peč v kovačnici železa. Dol- ga vrsta rodov od blizu in daleč je skozi dve stoletji v trdem napornem delu v topilnicah pri martino-vih pečeh, v valilnicah in valjarnah služila skromen kruh, ki ga prenekaterikrat tudi ni bilo kljub pridnosti in vestnosti guštanjskih jeklarjev. Livarna izdeluje v svojih pečeh litino in jekleno letino, ki se predeluje v modemih valjarnah in stiskalnicah. Tovarna premore tudi svojo kovačnico z avtomatskimi kladivi, brnsilnimj in stružnimi stroji. Podkve, jekleni svedri in vzmeti vseh vrst, osi za vozove in vagone, avtomobilske osi, krogljič-ne ležaje, še posebej priznano jeklo za najrazličnejše vrste težkih industrijskih proizvodov — to so izdelki guštanjskih kovinarjev, ki so si že davno utrli pot v široki svet. Ti izdelki nosijo tovarniško znamko v obliki jeklenega ladijskega sidra z vpletenim velikim G. Danes je v guštanjskem gradu, kjer so gospodarili grofovski fabri-kantje, nameščena gimnazija z dijaškim domom. Danes je guštanjska jeklarna v rokah države, to se pravi v rokah delovnega ljudstva. Tega se guštanjski kovinarji dobro zavedajo. Za svojo srečno bodočnost svojih družin, za bodočnost vseh stanov, vsega prebivalstva blizu in daleč, za bodočnost naše industrije, našega gospodarstva, naše mlade republike delovnih ljudi, so šli že od prvega dne po osvoboditvi s podvojenimi napori in močmi na obnovitveno delo. Zato danes ‘ vse drugače, vedro in sproščeno kliče guštanjska sirena na delo, trikrat na dan. Guštanjski jeklarji tekmujejo Guštanjska jeklarna je ostala na vso srečo nepoškodovana ob dneh osvoboditve. Bežeči okupatorji bi jo sicer porušili, toda spričo čuječnosti kovinarjev jim to ni uspelo, kajti guštanjske tovarne pomenijo vendar za trg in njegovo bližnjo in daljno okolico življenje in kruh. Tega so se guštanjski jeklarji tudi zavedali in zvesto ohranili vse stroje in peči. Za koga? Zase. Od zdaj naprej nič več in nikoli več za delniške družbe grofov in kapitalistov. Od zdaj naprej in za vsekdar le zase, za delovno ljudstvo naše dežele, za blaginjo in srečo naše ljudske države. S to zavestjo so guštanjski jeklarji pristopili k pečem in strojem, k delu obnove. Mesec dni po osvoboditvi so že zagorele peči v martinarni in stekle transmisije. Grmade starega železja, razbitih vagonov, avtomobilov, motornih vozil — bedni ostanki premaganega okupatorja čakajo na tovarniških tvoriščih, da jih sprejmejo vase to-pilniške peči. Ni še preteklo leto od osvoboditve, pa so guštanjski kovinarji že zvišali produkcijo v livarni za 50°/o, v martinamah pa za 35% previska predvojne produkcije. V vseh tovarniških obratih se dela stoodstotno in to kljub pomanjkanju strokovnih voditeljev. V svobodni ljudski državi so na široko odprta vrata za razvoj strokovne usposobljenosti vsakega poedinca. »Včasih si gledal, da si čim prej opravil svoj šiht in zaslužil tiste pare,« pripoveduje kovinar iz oddelka za izdelovanje podkev. »Če si se še tako gnal za delom, ni ostalo haska nikjer nič. Pred vojno smo bili na slabem, odpuščenih nas je bila cela vrsta, četudi so naši izdelki šli tja v Azijo in kdove še kam. Lastniki so igrali svojo politiko, kaj jim je bilo za nas, za garače. Ničesar se jim ne bi poznalo, če bi stala tovarna tudi leto in dan. Danes je druga reč, zdaj veš, za koga delaš. Zdaj vsakdo lahko pride do besede. Kdor zna svoj posel in je iz srca pri njem, tistega je beseda, že davno- prej smo govorili, da bi moralo biti tako.« Tovarna prireja vajeniške in strokovne tečaje. Sklenjeno je bilo, da bodo odprli obrtno šolo. Treba je vzgojiti naraščaj, treba je izboljšati tovarniške naprave in delovni način čim bolj in čim prej. To pa spada že v načrt prvomajskega tekmovanja, ki ga guštanjski kovinarji še izvajajo po vzgledu jeseniških tovarišev. S prostovoljnim delom bodo zvišali proizvodnjo in izboljšali kvaliteto izdelkov, štedili bodo s surovinami in s smotrno razporeditvijo dela pripomogli k pocenitvi izdelkov. S prostovoljnim delom popravljajo kovinarji poljsko orodje okoliškim kmetom. V medsebojni pomoči delovnih ljudi in izmenjavi- svojih izdelkov in proizvodov se utrjuje solidarnost in povezanost guštanjskih jeklarjev z okoliškim kmetom, ki je bila tod že od nekdaj nerazdružljiva. »Fabrika živi od kmetije in kmetija spet od fabrike, to je jasna stvar,« pravi priletni livar, ki že skoraj 30 let streže tekoči jekleni litini. Tekmujejo vsi oddelki od martinarne, oddelka za izdelovanje podkev, za osi in ležaje, pa kotlarna, mehanične delavnice, pa zidarji, pleskarji in mehaniki iz vzdrževalnih obratov. Življenje in delo v sindikatu Guštanjski kovinarji so se zbrali v svoji sindikalni organizaciji, ki je močna in strnjena. Lahko bi bila za vzgled daleč naokrog. Na skupnih sestankih so sklenili sindikalisti vrsto koristnih reči in stvari. Vsako prvo nedeljo v mesecu delajo guštanjski obrtniki na pobudo sindikata za pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadela vojna in okupacija. »Odbor guštanjskega sindikata je dne 3. marca razpravljal o tekmovanju in lokalnih vprašanjih. Tudi kovinarji smo se pridružili prvomajskim tekmovalcem. Slediti hočemo do konca Titovemu pozivu za obnovo naše domovine, v kateri manjka naših izdelkov. Ko bodo premostene težkoče pomanjkanja sirovin ih goriva, bomo lahko v času tekmovanja izpolnili svoje obljube ter prekoračili normo proizvodnje s še večjim odstotkom, ki bo časten za naše podjetje in delavstvo. Dokler se ne bodo dokončno uredile življenjske prilike žrtev osvobodilne borbe in dela, tovarišev, ki že delj časa bolehajo, in upokojencev, je delavstvo sklenilo, da bo porabilo zaslužek ene prostovoljne posade za tiste, ki so najr bolj pomoči potrebni Potrdil se je sklep akcijskega odbora za zgrad-njo gimnazije in dijaškega doma, da naj bo zamišljena zgradba spomenik žrtvam osvobodilne borbe. Ta spomenik bo obsegal poleg gimnazijske zgradbe kapelico kot svetišče žrtev, kulturni dom, muzej, znanstveni institut, predavalnico, dvorano, mladinski dom in športni prostor. Vse to naj bo središče kulturnega udejstvovanja prevaljskega okraja in mežiškega dela Koroške, mladinski dom pa naj. bi slu-- žil v počitnicah mladini, kulturnim in igralskim skupinam itd. Kolikor za izvedbo tega načrta ne bo zadostoval zaslužek prostovoljnega dela jeklarskih delavcev in nameščencev, bo prispevalo v ta namen delavstvo vseh industrij prevaljskega okraja.« To je samo del delovnega načrta guštanjskih sindikalistov na področju obnove. Za gradnjo gimnazije je bilo do zdaj v okviru tekmovanja zbranih 400.000 din s prostovoljnim delom v tovarni in s pomočjo vseh množičnih organizacij v trgu. V okvir tekmovanja spada tudi akcija za olepšavo trga, pri kateri sodelujejo vsi tržani. Nadalje si je zastavil tovarniški sindikat nalogo postavitve delavske kolonije, v kateri naj bi našli guštanjski kovinarji svoj topel urejen dom. Ta kolonija bo zrasla na obsežnem zemljišču v neposredni bližini tovarne, ki ga danes upravlja urad za narodno imovino. »Naša zemlja je rodila pijavke, ki so sesale našo kri.« Takšna je beseda guštanjskih sindikalistov. »To so bili tuji izkoriščevalci, ki so razdirali, izmozga-vali delovnega človeka in uglajali pot fašizmu. Fašizem smo strli pri nas. Toda zapustil nam je same razvaline. Na teh razvalinah vstaja ljudska oblast delavca in kmeta. Iz teh razvalin je tudi zrasla zamisel delavske kolonije.« Zemljišče obsega 6 in pol hektarov in, sindikat že z njim razpolaga. Razdelilo se bo med tiste, ki si nameravajo na njem postaviti svoje družinske hišice z zelenjadnim vrtom. Po načrtu bo dobil vsak delavec 350 m2, površine, hišo pa mu bo po enotnem načrtu zgradila gradbena zadruga ali sindikat na osnovi hipotek. Na ta način bo nastala kolonija najmanj 150 zgradb. Guštanjski kovinarji se izobražujejo v svojih prosvetnih in kulturnih odsekih, ki so spet del skupnega guštanjskega prosvetnega aktiva. V Guštanju prireja Ljudska univerza tedenska predavanja, ki so zmerom dobro obiskana. O življenju v Sovjetski zvezi bo predaval tov. Kokalj, bereš na oglasni deski Ljudske univerze. Tov. Kokalj je kot mlad kovinarski delavec — borec za pravice delavskega razreda pred vojno pobegnil, preganjan od čaršijskih oblasti, v tujino ter preživel 10 let v Sovjetski zvezi. Nabral si je bogatih izkušenj v širokem svetu in bo zdaj seznanil svoje rojake in stanovske tovariše z življenjem velike, napredne in Proslava 2. obletnice П. divizije KNOJ-a v Ljubljani 15. marca 1946. Hrabri borci in oficirji H. divizije KNOJ-a prejemajo zaslužena odlikovanja. ___ DNEVNEM ZAVETIŠČU NA PRULAH »P-aizi na red in snago!« zapovedujejo rdeče črke na steni hodnika, pregrajenega od ostale prulske šole z veliko stekleno steno. Pod napisom, ki so ga otroci sami izrezljali iz papirja in ga zatorej tudi vestno izpolnjujejo, je na stolčkih vrsta umivalnikov s snažnimi brisačami in milem. Sredi dopoldneva je v zavetišču popolnoma tiho. Ko pa stopiš v otroški vrtec, se ozre vate kakih.30 ljubkih glavic. Z glamim »zdravo« te pozdravijo. Za mizicami sede in delajo papirnato okrasje. Tako so zatopljeni vsak v svojo umetnino, da so pozabili biti glasni. Trdi ti malčki tekmujejo med seiboj: zdaj fantek, zdaj punčka se postavi z izdelano papirnato umetnino pred vzgojiteljico. Ko jih bo utrudilo to delo, se bodo lottili igrač, ki jih je ves kot poln. Lepa je vnema, ki jo kaže vs© četrt Rakovnik za svoje dnevno zavetišče, s katerim je združen otroški vrtec. Dva :n sedemdeset otrok z Ga-ljevice, s Prul, iz Trnovega, z Rudnika je v dnevni oskrbi. Zjutraj, ko g.edo starši na delo, privedejo malčke v zavetišče, da gredo potem lahko mirnega srca za svojim poklicem. Saj vedo, da si boljše oskrbe svojih malčkov ne morejo želeti. Dober teden pred božičem so prebivalci sklenili, da organizirajo zavetišče na Prulah. Že 10. januarja so ga odprli. Prizadevne roke so poiskale vso potrebno opravo za otroški vrtec, za učilnico, za obednico, za kuhinjo.. Mladina v starosti od treh let navzgor je ta-koj vzljubila svoje prijazne vzgojiteljice, ki zanje res dobro skrbe. Dnevno prejemajo otroci po pet obrokov hrane. V dveh mesecih so se vsi zredili za dva do tri kilograme. Zanje vsi skiibe: Rdeči k iž in prebivalstvo. Tako ce je preteklo sefaoto ustavil pred šolo na Prulah kmečki voz, s katerega je stopilo pet barjanskih svobodoljubne dežele, ki je toliko doprinesla k uničenju fašizma in rešitvi vseh tlačenih svobodoljubnih narodov sveta. Pester in razgiban stenski časopis na tovarniškem dvorišču izpričuje voljo guštanjskih kovinarjev za kulturno prosvetno udejstvovanje in vsestransko izobraževanje. Pevski zbor, dramatski odsek, godba na pihala, fizkulturai odseki, šahovski klub —■ to so področja, na katerih se guštanjski kovinarji udejstvujejo v zmerom večjem številu in meri. Novo življenje ustvarja tudi v Guštanju kakor po vsej Mežiški dolini podobo novega, svobodnega človeka, ki postaja s svojim zavestnim, požrtvovalnim delom za skupno dobro gospodar in kovar srečne usode, zadovoljstva in blagostanja v svoji ljudski državi. PRIMORSKI BORCI V TUJINI ZA SVOBODO DOMOVINE O življenju, trpljenju in borbenem prizadevanju primorskih Internirancev in vojakov v Italiji v letih osvobodilnega boja Pripoveduje Janez Kocmur Statistika, ki nam je prišla v roke, je pokazala, da so četniki imeli bore malo prometa. Mornarji imajo histre oči, in se ne dajo kar tako na slepo speljati. Kapetan Toma-seo, šef tega četniškega mobilizacijskega urada v Tarantu, je besno razbijal po mizi, kadar je dobil depešo z Malte : Kaj je z mornarji, pošljite jih ! — Pa je moral žalostno javiti: V Tarantu so se pojavili partizani in nam bodo pobrali vse mornarje. — Gospod Tomaseo je hodil po ulicah in tu pa tam ustavil kakšnega mornarja, mu obljubljal visoko plačo in še čin povrhu. »Kam me boste poslali?« — »Na Malto k partizanom.« — »Cio-. r vek božji, saj sem ravno_ včeraj prišel z Malte, pa nisem videl nobenih partizanov. Tam so samo četniki kralja Petra. Poznam to druščino.« Tako zgovorjena sta se razšla vsak na svojo stran. Položaj za četnike v Tarantu se je zelo poslabšal, dotok mornarjev v njihove vrste je ponehal. Krivdo za to so valili seveda na nas. Začeli so intrigirati proti nam in končno dosegli le to, da smo se morali preseliti iz angleškega taborišča v privatno stanovanje. Druge škode ni bilo, mornarji pa so še naprej odhajali v naše pomorske baze. Bili so pač zavedni sinovi našega Primorja in Istre; vmes so bili tudi tržaški Italijani, ki so z vstopom v našo mornarico manifestirali svojo voljo po združitvi Trsta z demokratično Jugoslavijo. V štirih mesecih našega delovanja v Tarantu je prestopilo k partizanom več kot 500 mornarjev. -* Pri nabiranju partizanov se nismo omejili samo na m esteti temveč smo delokrog razširili tudi na okoliške kraje. Italijanske vojne oblasti so začele redno premeščati edinice, zlasti tiste, v katerih so bili naši rojaki. Čim smo se pojavili kje v bližini, že so jih skrili samo zato, da ne bi prišli z nami v dotiko. Takrat so jih kar nagnali v kasarno in pod šotore. Tudi te zvijače se niso obnesle. Severno od Taranta leži mesto Martina Franca. Tam smo izsledili pet Primorskih Slovencev, do katerih nikakor nismo mogli. Kadar koli je prišel tovariš Branko, jih je italijanski oficir nagnal v sobo in jih zadrževal do Brankovega odhoda. Pa so se kljub temu domenili za pobeg. Fantje so sporočili, da bodo na določeni dan pripravljeni in nas rotili, da pod nobenim pogojem ne smemo pozabiti nanje. Ko se je znočilo, so skrivaj odšli iž kasarne na dogovorjeno mesto in počakali v obcestnem jarku. Ves dan je po malem deževalo, zvečer pa je lilo kot iz škafa. Oficirji so opazili, da jih ni, in so razposlali patrole na vse strani. Fantje so čepeli do kolen v vodi in čakali kaj bo. Prišli smo natančno ob določenem času in jih tako rešili mučnega položaja. »Kaj zato, če smo mokri, samo da ste prišli,« so s solzami v očeh izražali svoje zadovoljstvo. Ko smo se peljali skozi mesto mimo kasarne, so pred vrati stoječim oficirjem klicali: Adijo! Živela svoboda ! Živel i -partizani ! V italijanski armadi so oficirji ' počeli strahovito gonjo proti Jugo- slaviji in partizanom. Dokazovali so, da ne bomo nikdar zmagali in hoteli prepričati naše Primorce, da je nesmiselno pobegniti k partizanom. S svojim govoričenjem so dosegli prav nasprotno. Kadar koli so se izkrcali naši fantje iz Sicilije ali Sardinije v Tarantu, je bilo prvo kar so vprašali, če so partizani v bližini. Naši zaupniki so nam-takoj javili, koliko jih je prišlo. Čez dva, tri dni smo jih že odpeljali. Fantje so bežali tja, kamor jih je vleklo srce. Tega jim ni mogel preprečiti nihče. Pri takih akcijah pa je bila potrebna največja previdnost in molčečnost. Kdor je nepoklicanemu le besedico črhnil o svoji nameri, tega so zaprli v trdnjavo ob kanalu. Pa Primorci so znali molčati. ★ Dne 27. marca sem po nalogu Vojne misije odpotoval v Brindisi zaradi ustanovitve nove sprejemne postaje. Promet na cesti Taranto-Brindisi ni bil tako živahen kot na drugih progah in sem moral zaradi tega trikrat menjati vozilo. Drugi kami jon me je potegnil samo do vasi Grottaglie. Blizu tega kraja so do kapitulacije imeli Nemci imeli svoje letališče, ki so ga po okupaciji prevzeli Amerikanci. Ko sem tako čakal, je z nasprotne strani privozil amerikanski tovorni avtomobil in se ustavil poleg mene. Na njem je sedelo več vojakov, namenjenih na letališče. Kar me nekdo od njih pokliče : »Hej druže, kam?« — »V Brindisi.« — »Pojdi z nami na letališče, potem pa gremo nazaj.« Povzpel sem se na voz in se z njimi odpeljal na aerodrom. Pri Vhodu so nas legitimirali. Pokazal sem svojo partizansko legitimacijo, pa je bilo kar v redu. Ob poti je ležalo mnogo razbitih nemških in italijanskih letal. Razrušeni hangarji in delavnice so poleg ogromnih lijakov pričali, da je bilo letališče močno- bombardirano. Ustavili smo se pri velikem jeklenem ptiču, bil je »Liberator«. Moj novi znanec, ameriški Hrvat, me je predstavil svojim tovarišem, ki so se sukali krog aparata. Pripravljali so se za polet nad Jugoslavijo. Velike krpe na krilih in trupu so bile dokaz, da je bil avijon že večkrat v boju. Pravkar so pripeljali bencin in ga s črpalkami pretakali v rezervoar, drugi pa pritrjevali bombe, ki bodo morda že v eni ali dveh urah padale na nemške položaje in sejale smrt v njihovih I vrstah. Zlezel sem v notranjost ■ zračnega orjaku in si ga ogledal kmetic. Pripeljale so 180 kg krompirja, 11 kg kaše, 18 kg zdroba, 15 kg enotne moke, 7 kg fižola, 6 kg koruzne moke in 3 in pol kg ješprenja, povrhu še 86 jajc. Narmehljane so oddale svoj prispevek. Že nekaj dni prej so članice AFŽ z Rudnika pripeljale 28 jajc in 70 kg krompirja ter se obvezale, da bo tolikšen poslej redni mesečni prispevek AFŽ z Rudnika. Taka obveza je potrebna. V velika Ljubljani imamo sedaj šest dnevnih zavetišč, ki jih bodo morale od maja dalje četrti same vzdrževati. Na Prulah že vedo, kako priti do denarja. Šestega aprila priredi kurato-rtij miting izključno za potrebe dnevnega zavetišča in otroškega vrtca. Ko se bliža poldne, oživi učilnica. Semkaj pribite tisti otroci, M že obiskujejo šolo. Na eteno so si pričvrstili svoje geslo; »Učenje je naša obnova!« In še tole izpovedujejo mali učenjaki: »Nova. šola, nov duh, nov človek!« Do kosila se resda ne izplača sesti h knjigam, pač pa je tre-' ba postoriti to in ono; pripraviti prispevek za stenčas, nakrmiti kanarčka, ki je ob njtibovem prihodu ves oživel, popestovati morskega prašička, ki j® vse dopoldne lenobno ždel v svojem hlevčku, zdaj pa zadovoljno izteza belo glavico. Svetle, topi®,.polne žvrgo-lečega življenja so te prostrane, čiste sobane. Se vse lepše pa bo, ko pririje pomlad. Dvorišče je že posuto s sve-ž:m peskom. In gugalnica bo tudi prišla. Že sedaj so vsa okna potna zvončkov in drugih znanilcev lepe pomladi. Zdajle je prišel veliki trenutek: treba je h kosilu, velike sklede juhe romajo na mizo, nato pridejo na vrsto gore polente z gui ježevo cmsko. To jim gre v slast! Po kosilu si najm-lajši odpočijejo, šolarji pa gredo v učilnico, kjer se razdelijo v skupine. Večji -pomagajo manjšim. Vsa vzgoja stremi za -tem, d© napravi otroka čem bolj ria-mostojmega, obenem pa res tovariško navezanega na svojo družbo. To zahteva nova doba; »En zarod poganjaj, prerojen, ves nov!« MISLINJSKI GOZDNI DELAVCI DVIGNILI PROIZVODNJO ZA 62 ODSTOTKOV Drvarji in strokovni gozdni delavci državnega gozdnega o skrbništva v Mielinju smo sklenili, da zastavimo vse' sile pri obnovi gozdne industrije in čim bolj dvignemo proizvodnjo lesnih izdelkov Tedne in tedne smo odstranjevali ovire, ki so stale na poti k temu cilju. Trno odločeni, -da za vsako ceno v skupnem delu prebrodimo težkoče, smo uspeli. V mesecu januarju smo dvignili proizvodnjo za 50°'°. V februarju smo se še bolj potrudili in dvignili proizvodnjo za 62°/« v primeri z nekdanjo. Popravili smo in popolnoma obnovili večji del gozdnih naprav. Zdaj pomagamo tudi pri obnovi požgane tovarne lepenke, ker želimo, da bi tovarna pričela čimprej obratovati. Svoj novoletni zaslužek v znesku 15.127 dip smo razdelili med naše organizacije. od glave do repa. »Tovariš, če hočeš, greš lahko z nami. Leteli bomo čez Zagreb, ga boš vsaj po dolgem času zopet videl. V dveh urah bomo nazaj, potem pa gremo skupaj v Brindisi, ne boš ničesar zamudil«, me je pilot šaljivo vabil s seboj. Za njegovo vabilo sem vljudno zahvalil. Bombniki so se med silnim truščem dvigali drug za drugim in se v zraku urejali v skupine, nakar so jo mahnili proti severu. Kmalu nato smo se še mi odpeljali proti Brindisiju. Ameriški rojak je sedel poleg mene in mi pravil o težkem življenju v svojih otroških letih, ki jih je preživel doma v Liki. Družina se je preselila v Ameriko, kjer je njegov oče našel delo v rudniku» »Sedaj služim v ameri-Jtanski vojski in sem prav vesel, če srečam svoje rojake-partizane. Med našimi izseljenci v Ameriki vlada ogromno zanimanje za dogodke v stari domovini. Prej smo mislili, da je Mihajlovič vaš voditelj, pa smo nazadnje spoznali, da je resnica čisto drugačna. Časopisi so nas namenoma varali z izmišljotinami o Mihajlovicu. Naši ljudje v Ameriki so silno navdušeni za maršala Tita, ker je edino le on pravi mož iz ljudstva»* Ne z besedami, ampak z dejanji je treba pomagati španskemu ljudstvu Moskva, 16. marca (Tass). Mednarodni opazovalec »Izvestij« piše: Borba proti fašističnemu režimu, ki ga je vzpostavil general Franco s pomočjo Hitlerja in Mussolinija, zajema vse širše kroge javnosti, ki se ne more več sprijazniti s Francovim krvavim nasiljem nad španskimi republikanci. Usmrtitev španskih republikancev je vzbudila po vsem svetu val protestov proti Francovemu režima. Svet je vedno bolj prepričan, da pomeni Francova Španija, ki je postala zatočišče Mtlerjevcerv in Mussolinijevih fašistov, nevarnost za mir in varnost. Izjava treh sil z dne 4. marca v zvezi s Španijo, v kateri se obsoja Francov režim, pomeni sicer precejšnji korak naprej, toda to še ne zadostuje, ker v izjavi niso določeni niti prekinitev diplomatskih odnošajev s Španjo niti drugi praKtični uspehi proti Francu. Stališče Velike Britanije in Združenih -jržav Amerike do Franca ije povzročilo vznemirjenje tem bolj, ker je reakcija v različnih državah vedno bolj delavna v obrambi Francovega režima. Italijanski profašistični časopis »Uomo qualun.ue« piše, da je »španska vojska danes edina dobra vojska v Evropi«, ki je pripravljena na borbo s Sovjetsko zvezo in zato zahteva, da se to vojsko upošteva. Vsi odkriti pristaši fašizma dobivajo pomoč krogov, ki so se še enkrat poslužili »politike nevmešavanja« v španske zadeve. Pristaši te poditiKe zanikajo, da bi obstoj Francove Španije ogrožal mir. Britanski časopis »Truth« ščiti Franca in gre tako daleč, da imenuje Francijo »napadalca«, ker je zaprla svojo mejo proti Španiji. Povsem naravno je, da so se ti Francovi zaščitniki pridružili reakcionarnemu katoliškemu tisku v Angliji, kot so časopisi »Tablet« in »Catholic Herald« in drugi, ki so izrazili prezir nad deklaracijo treh. Vendar pa Francu ne bodo pomagali nobeni manevri njegovih prijateljev v Španiji. Interesi miru in varnosti kategorično zahtevajo čimprejšnjo likvidacijo fašizma v Španiji- Minili so časi, da se Franco postavlja kot Hitlerjev agent in da se mu pošiljajo ustne izjave. TaKŠne izjave je treba nadomestiti z dejanji, ki bodo pomagala španskemu ljudstvu, da bo vzpostavilo režim, ki odgovarja njegovim interesom.«« Poziv zavezniškim vladam, da na] preprečijo votivno komedijo v Grčiji Atdne^ 16. marca. Demokratske stranke, ki bojkotirajo volitve, so poslale skupno brzojavko predsednikom vlad in ministrom za zunanje zadeve Sovjetske zveze, Zdrjženim državam Amerike. Velike Britanije in Francije. V brzojavki pozivajo omenjene vlade, naj pomagajo preprečiti votivno komedijo v Grčiji in vpostavijo v državi temelje demokracije. V brzojavki je prav tako rečeno, da bi pomenilo izvajanje volitev sprejemanje »ponarejenih rezultatov« in dodajajo: »Tuji opazovalci ne morejo preprečiti množičnega ponarejevanja volivnih spiskov ali nasprotovati prof asistí črn emu vplivu državnega aparata.« Atene, 16. marca. Okrog 100 oboroženih monarhofašistov je napadlo neko vas v bližini Rate v Epiru in odvedlo 12 oseb. Atene, 14. marca. (Tass) Grški demokratični tisk obsoja Bevinovo pa- smo ministrskemu predsedniku Sofu-lisu. »Mahi« piše, da je iz Bevinovega pisma razvidno, da je njegova mržnja do levičarskih strank prav tako vedi-kia kot Churchillova. Njegova izjava, da abstinenca levičarskih strank ne more biti vzrok za odlog volitev, izraža Bevinovo preziranje večine ljudstva. Tisti, ki jih Bevin imenuje ljudstvo, so britanski miljenci: tolpe Xi-tiosov, izdajalci, fašisti, hlapci diktature in izvržki iz nemških varnostnih bataljonov. V zvezi z Bevinovo izjavo, da si more Grčija samo z volitvami pridobiti ugled zaveznikov, piše »Elefteria«: »Grško ljudstvo se čudi, zakaj mora s potvorjenimi volitvami vzpostavljati svoj ugled. Ali prelita kri ni dovolj, da si pridobimo spoštovanje zaveznikov?« »Katimerini« in nekateri drugi listi poudarjajo, da Bevinov odgovor žali dostojanstvo grškega ljudstva. Politična kriza v koalicijski vladi na Madžarskem končana Budimpešta, 16. marca. Reuter poroča, da je bil na skupnem sestanku predstavnikov madžarskih strank dosežen sporazum in je bila s tem končana desetdnevna politična kriza v madžarski koalicijski vladi, ki je nastala vsled zahteve Komunistične partije in socialno demokratske stranke, da stranka malih posestnikov izvrši čiščenje svojih vrst in določi svoje stališče napram podržavljenju industrijskih podjetij in agrarni reformi. Stranka malih posestnikov, ki je dobila večino glasov pri novembrskih volitvah, je pristala na to, da iz svojih vrst izključi 20 članov desne^ ga krila, ki so obenem tudi člani parlamenta, za katere so levičarske stranke trdile, da so reakcionarji. Kar se tiče čiščenja državnega aparata reakcionarnih elementov, je bil dosežen sporazum, da bo odloke o odpustitvi izdajal predsednik vlade v sporazumu z detienimi ministri in s sindikati. Budimpešta, 16. marca. TASS poroča, da je predsednik madžarske vlade Ferenz Nagy, šef neodvisne stranke malih poestnikov. sprejel v prisotnosti generalnega tajnika stran- ke Bele Kovacza in tajnika predsedstva vlade Baloga Istvana, predstavnike budimpeštanskega in inozemskega tiska. V razgovoru z njimi je Nagy izjavil: »Dosežen je sporazum med strankami in rešena je notranja politična kriza.« Odgovarjajoč na vprašanja novinarjev, je Ferenz Nagy izjavil, da so delavske partije in kmečka stranka pristale, da store vse za utrditev vlade. Nagy je nato poudaril, da se še ne more govoriti o odvzetju mandatov skupini desničarskih poslancev, Id so bili izključeni iz stranke malih posestnikov Nadaljevali bodo s svojim delom v skupščini kot brez-strankarji. Spaak ie sestavil novo belgijsko vlado Bruselj. 16. marca. Z imenovanjem Defraiteura za ministra narodne obrambe je Spaak zaključil sestavo nove vlade. Bivši predsednik vlade van Acker je dobil resor ministrstva za delo. Van Acker bo poleg tega podpredsednik vlade in bo imel* dolžnost, da vzparedi gospodarsko politiko. Spaak je predsednik vlade in minister za zunanje zadeve. Drogo zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR Moskva, 16. marca (Tass). V veliki dvorani v Kremlju je bilo 14. marca ob 6. popoldne drugo zasedanje Zveznega sovjeta. Predsedoval je predsednik Zveznega «xvjeta deputat Ždanov. Tovariš Patoličev je prečita! naslednji sklep mandatne komisije Zveznega sovjeta v 682 volivnih okrožjih: »Ko je mandatna komisija Zveznega sovjeta pregledala vse vo-livne dokumente in gradivo v zvezi z volitvami v Zvezni sovjet za vsakega deputajtia posamič, je ugotovila: 1. Volitve deputatov v Zvezni sovjet so poteKaJe v vseh 682 okrožjih v popolnem skladu z ustavo ZSSR in pravilnikom o volitvah v Vrhovni sovjet ZSSR. 2. Ni nobenih razlogov za razveljavljenje volitev v katerem koli volivnem okrožju. Zvezni sovjet je nato soglasno odo- bril poročilo mandatne komisije. Zvezni sovjet je v zvezi s poročilom deputata Gorkina soglasno sprejel tudi sklep o potrditvi ukaza Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR o ustanovitvi ljudskih komisarijatov in o zamenjavi in izpopolnitvi členov 77, 78 in 135 ustave ZSSR. S tem je bilo končano drugo zasedanje Zveznega sovjeta. Drugemu zasedanja Sovjeta narodnosti je predsedoval predsednik Kuznecov. Sovjet narodnosti je posluša! poročilo predsednika mandatne komisije Sovjeta narodnosti poslanca Sarija o pregledovanju polnomočij, danih poslancem Sovjeta narodnosti. Nato je prešel Sovjet narodnosti na dnevni red in odobril ukaz Prezidija Vrhovnega Sovjeta ZSSR o ustanovitvi ljudskih Komisarijatov. Protestno zborovanje v Newyorku proti Churchillovemu govoru Newyork, 15. marca. Agencija France Presse poroča, da je na poziv Komunistične partije Združenih dr-držav Amerike več tisoč oseb prire. dilo na Trgu Edinstva v Newyorku protestno zborovanje proti Churchillovem govoru in proti antisjvjet-skemu zadržanju ameriške reakcije. Generalni kekretar Komunistične partije v Združenih državah Amerike William Foster je v svojem govoru izjavil da pomeni Churchillov govor poziv na vojno proti Sovjetski zvezi, proti demokraciji v svetu in za ustanovitev nove protisovjetske »osi«. Foster spominja na pohvale, ki jih je dajal Churchill v preteklosti Mussoliniju in pravi, da diši Churchillov gjvor po fašizmu, njegovi načrti pa spominjajo na Hitlerjeve. Poudarja, da krepijo besede bivšega britanskega ministrskega predsednika reakcijo v svetu, zlasti pa v Ameriki. Ameriški častnik prepovedal klevetanje ZSSR Newyork. 15. marca (Tass Kakor poroča dopisnik »New York Timesa« iz Würzburga, je izdal ameriški pod. polkovnik ki pa ne želi, da se objavi njegovo ime, strog ukaz vsej garniziji in četam na področju mesta, s katerim prepoveduje ameriškim četam protisovjetsko propagando. Podpolkovnik je izjavil, da bo postavil pred disciplinsko sodišče in kaznoval vse one. ki se ne bodo držali tega ukaza, z zaporom šestih mesecev. Ukaz se glasi: Zvedel sem da je govor, ki ga je imel v Združenih državah Amerike neki britanski politik v zvezi z našimi zavezniki Rusi, zelo vplival na moralo prebivalcev Würzburga in okolice. Sovjetska vlada je zaveznik Združenih držav Amerike in vas, ki posamično, ali pa skupno predstav Ijate našo vlado. Ne bom dopustil, da bi klevetal kdorkoli od vas v razgovoru z nemškim prebivalstvom naše zaveznike. Milijoni ruskih vojakov in civilnega prebivalstva so padli zato, da bi nas rešili. Ne pozabite tega. Če vas s propagand o ali jo k temu, da bi sovražni Ruse, pomislite prej : Oni so za nas umirali Schultzberger izjavlja, da se je Po govoru Churchilla zelo povečala nemška protisovjetska propaganda, zlasti v Bavarski Naraščanje moči monopolov In kartelov v Združenih državah Amerike New York, 14. marca Tass. Na sestanku skupine predstavnikov poslovnih krogov v Clevelandu je v poročilo o realizaciji zakona za borbo proti monopolom pomočnik ministra za pravosodje Združenih držav Amerike Berdge opozoril na povečanje prizadevanja monopolov in kartelov, da vzpostavijo nadzorstvo nad ameriško industrijo. Leta 1909. je bilo v Združenih državah Amerike 268.000 Industrijskih podjetij, ki so proizvajala v skupni vrednosti 20 milijard dolarjev, medtem ko je bilo leta 1939. kljub povečanemu številu prebivalstva samo 184.000 industrijskih podjetij s splošno proizvodnjo 56 milijard dolarjev. Berdge je dalje govoril o procesa koncentracije indusftrije v Združenih državah Amerike. Po njegovih besedah je ob koncu preteklega stoletja v Združenih državah Amerike sodelovalo pri predelovanju tobaka 15.000 podjetij, sedaj pa v tej industriji dejansko gospodarijo štiri družbe. V gozdarski industriji se je število delodajalcev od 28.000 zmanjšalo na 12.000. V industriji za kovinarsko proizvodnjo in v livarski industriji se je število zmanjšalo od 700 na okrog 350. Isti proces je tudi v kemični, tekstilni, steklarski in obutveni industriji, kakor tudi v drugih panogah. Izseljevanje Nemcev iz Češkoslovaške Praga, 16. marca. Po poročilu ministrstva za promet je bilo dosedaj izseljenih iz Češkoslovaške 50.000 Nemcev. Izseljevanje se je pričelo 3. februarja. Nemci so se izselili v ameriško zasedbeno cono Nemčije. Slovaki na Madžarskem za preselitev v domovino Praga, 16. marca. CTK poroča, da je dopotovala češkoslovaška komisija za repatriacijo Slovakov iz Madžarske v Bratislavo. Člani delegacije so predstavnikom bratislavskega tiska izjavili, da se Slovaki na Madžarskem navdušeno in v množicah prijavljajo za povratek v domovina Člani delegacije so nato poudarili, da so v mnogih predelih Madžarske, v katerih po madžarskih statistikah ni bilo niti 1°/» Slovakov, občine s pretežno slovaško večino prebivalcev. Prav tako so izjavili, da so pri svojem delu naleteli na veliko podporo Rdeče armade. Vprašanje prehrane vedno boli kritično Washington, 11. marca. Generalni direktor UNRRAe je pozval Združene narode, naj vložijo vse svoje napore, da bi ublažili svetovno krizo glede prehrane, ki je vsak dan večja. Položaj glede prehrane v svetu postaja vsak dan bolj kritičen in v zadnjih tednih ni bilo nikakega izboljšanja. Nasprotno, stanje se je še poslabšalo. Gavam Es Sultane^ prispel v Teheran. Predsednik iranske vlade Gavam Es Sullaneh je v ponedeljek z letalom orisoel iz Moskve v Teheran. Gocingovo zasliševanje v Niirnbergn Nürnberg, 15. marca. (Tass.) Na popoldanskem zasedanju sodišča 13. marca se je zaključilo zasliševanje KesseOringa in pričelo zasliševanje obtoženega Göringa, ki je v dveh in pol ure lahko opisal samo majhen del svojega »delovanja«. Göringu je uspelo, da je povedal vso svojo biografijo in ugotovil prejšnje zveze s Hitlerjem, kakor tudi svojo vodilno vlogo pri formiranju napadalnih odredov. Samo mimogrede je omenil »pivovarniški puč« in ugotovil, da je bil za časa tega puča hudo ranjen in da ima zaradi tega o teh dogodkih samo neko megleno predstavo. Ko se je leta 1927. Goring ponovno sestal s Hitlerjem, se je polakomit mesta poslanca v Reichs. taigu, ki mu ga je predlagal Hitler, in ponovno pričel delati v fašistični stranki. Prave Göringove sposobnosti so prišle do izraza šele po prihodu Hitlerja na oblast. Eden izmed prvih Göringovih podvigov je bil formiranje gestapa in organiziranje koncentracijskih taborišč na Pruskem, kjer je bil postavljen za pred- sednika vlade kot von Papenov naslednik. Goring se je istočasno pohvata, da so hitlerjevci takoj po prihodu na oblast pričeli preganjati svoje nasprotnike. »Jasno nam je bilo,« je rekel Goring, »da bi nas na ta ali oni način ti ljudje odstranili z oblasti. Zaradi utrditve oblasti je bilo treba tudi Reichstagu odvzeti vpliv. Zaradi tega smo morali dobiti absolutno večino v njem. V ta namen smo predlagali strankam, da naj se same razidejo, v kolikor niso opravičile svojega obstoja. One stranke, ki se niso hotele razbiti same, smo razgnati mi.« Vojni zločinec Feketehahrrf izročen madžarskim oblastem Budimpešta, 16. marca. Ameriške oblasti so izročile madžarskim oblastem v Budimpešti vojnega zločinca generalnega polkovnika Feketehal-ma Seidnerja, enega izmed glavnih krivcev pokolja v Novem Sadu in racij v Bački. Borila za podržavljenje bank in monopolov v Francij! Pariz, 16. marca. (Tass.) Te dni je bilo v Parizu zaključeno zasedanje Narodnega sveta Ljudskega republikanskega gibanja, ki je trajalo tri dni. Narodni svet je določil stališče Ljudskega republikanskega gibanja (MRP) glede gospodarske politike, nove francoske ustave in votivnega zakona. Proučil je vprašanje, ali naj Ljudsko republikansko gibanje ostane v vladi, ali pa naj zavzame stališče opozicijske stranke. Številni člani s podeželja so za to, da stranka izstopi iz Goudnove vlade, ker se ne strinjajo z gospodarskim programom ostalih dveh vladnih strank. Na zasedanju se je razvila izredno živahna razprava o tem vprašanju. Ob koncu je. vendar zmagalo stališče predsednika Schumana, kakor tudi Bidaulta, ki sta mnenja, da je potrebno ostati v vladi, vendar s pogojem, da obe ostati vladni stranki izpolnita pogoje premirja, ki je bilo sklenjeno ob priliki sestave Gouinove vlade. Narodni svet se je odločil, da sprejme Vincent Aurio-lov osnutek o načinu volitve predsednika republike. Na ta način je MRP pristal na to, da glede tega ustavnega vprašanja nastopi skupno s socialistično stranko, ki je prav tako sprejela osnutek Vincenta Annoia, tako da bi Komunistična partija ostala v manjšini. Komunistična partija se je odločno izrazüa proti temu, da bi se dopolnilnim zbornicam skupščine, ki nišo bile izvoljene s splošnim ljudskim glasovanjem, zaupala vloga votivnega senata za izbiro predsednika republike. Ljudsko republikansko gibanje sicer priznava potrebo podržavljenja monopolov in bank, istočasno pa postavlja take pogoje za njeno izvedbo, da je uspeh enak ničli. Stranka je dalje proti podržavljenju električnih in plinskih družb. Narodni svet je zahteval, da se delničarjem v podržavljenju v depozitnih bankah zagotovi 3% (medtem ko dobivajo vlagalci v hranilnice po 2.25»/»). Končno je Narodni svet sprejel sklep v zvezi z novim votivnim zakonom. Ljudsko republikansko gibanje zahteva, da novi zakon uvede »enakost sredstev propagande«, to je z drugimi besedami, da sme Komunistična partija, ki šteje milijo, ne, izdati isto število predvolivnih letakov kakor n. pr. »Republikanska stranka svobode«, ki ima v celem nekaj sto članov. Poleg tega je Narodni svet odobril zunanjo politiko Georgesa Bidaulta. Na zasedanju Narodnega sveta je bilo izvoljeno novo vodstvo, v katerem so: Maurice Schuman, Andre Collin, George Unden in Henri Peti en ter Max Andre. Pariz, 16. marca. Socialistični in komunistični poslanci so dobiti v komisiji za podržavljenje večino glasov za načrt podržavljenja električne energije in plina. Predstavniki .»Republikanske stranke svobode« so glasovali proti osnutku, medtem ko so predstavniki Ljudskega republikanskega gibanja izjavili, da bodo svoj sklep izrazili za časa debate v skupščini. Demcbitizacija poljskih vojaških organizad] v ameriški coni v Nemčiji Nürnberg, IS. marca. Po najnovejšem povelju komande III. ameriške armade so ukinjene poljske vojaške organizacije na ozemlju ameriškega zasedbenega območja v Nemčiji. V smislu tega povelja se odvzemajo poljskim strašnim četam uniforme. oddelki bodo prevedeni v pomožno civilno službo (Polish civil Guards) in ne bodo imeli pravice, da nosijo kakršne koli značke in uniforme. Poljski stražniki bodo od sedaj naprej nosili samo modre suknje in kape brez orlov. Samo napis na desnem rokavu pod ramenom bo označeval njihovo narodnost Ameriški vojaški komandanti bodo imeli pravico, da formirajo civilne strežniške čete, vendar samo v omejenem številu. Poljski stražniki se bodo lahko pojavljali samo v številčnem stanju treh vodov, in to brez godbe in pesmi. Prepovedano je tudi uporabljati vojaški pozdrav, tako da bi izgubile te čete vse vojaške značilnosti. Bivši oficirji bodo dobili najvišji čin »komandanta strežnih postaj«, vsa služba pa bo omejena v glavnem na straženje ameriških skladišč. Preskrba poljskih stražnikov bo za polovico manjša od preskrbe, ki jo sprejemajo ameriški vojaki. S tem poveljem je bilo odvzeto vsako upanje, ki so ga gojili poljski begunski krogi v Nemčiji, da bi v ameriškem zasedbenem področju obstajala še кака poljska vojska. Sedaj je ta »armada« dobila samo vlogo pomožne policije pod ameriškim poveljstvom. Demobilizacija stražnih čet bo zajela tudi zloglasno brigado »Svetega križa« — Narodnih oboroženih sil (NSZ), katere vojaki so prav tako dobili po* velje. da odložijo vojaške značke. V Imenu Izpovedbe prič, ki jih je sovjetska obtožba poklicala na razpravo v Nümbergu, so po svoji silovitosti in pomembnosti napravile pretresljiv vtis. Sovjetski kmet, že starejši možak, okornih kretenj, poln življenjske modrosti je preživel nemško okupacijo v ruski vasi Kuznjecovem, v Porhovskem rajonu, Pskovska oblast. Sodišče je bilo že čulo, kako je fašizem uničeval velika mesta, kako je rušil Varšavo, Beograd, Vo. ronjež, Smolensk, Pskov, stotine drugih mest in stotisoče drugih vasi. Toda, ko je pričel Jakob Grigori-jevič pripovedovati, kako so nepozabnega 29. oktobra 1943. leta planili pijani nemški vojaki v njegovo vas, kako so vas zažgati na vseh straneh, prebivalci pa so vpili na pomoč, ko so jih izgnali in zaklenili v dve pdslopji, kateri so nato zažgali, — so se celo sodnikom zalile oči s solzami, čeprav so že vajeni poslušati zgodbe o fašističnih zverinstvih. Jakob Grigorijevič se ni razburjal. Lagodno je pripovedoval strašno povest o nesreči svoje vasi. Pripovedoval je, kako so Nemci streljali 19 mirnih vaščanov, med katerimi je stal tudi on z dvema svojima sinoma. En njegov sinček je izdihnil, drugi je padel s prestreljenimi nogami, on sam pa se je na srečo rešil, ko se je znašel pod gomilo trupel. Pripovedoval je, kako je na rokah odnesel ranjenega sina in kako so ga Nemci zasledovati v snežnem metežu mrzle' noči, kakor da ni člo- človeštva vek, oče, ki nese svojega otroka na rokah, marveč zver. Ta priletni kmet je pripovedoval obširno z enakomernim glasom. A kdaj pa kdaj je dvignil oči in izpod gostih obrvi pogledal na obtožno klop. Pogled je bil tak, da so se vsi ti izrodki, ki so brez premisleka pošiljali milijone ljudi v peči krematorijev, obračali vstran, zardevali in se grbili kakor goreče brezovo lubje. Evgenij Kiviljša, Ukrajinec, vojaški zdravnik, je nenavadno razvit moški. Je še prav mlad, toda ko mu pogledaš v oči, se ti zazdi, da so to eči starca- Bü je v nemškem suženjstvu in je prenašal takšna ponižanja in trpel takšne muke, da je, kakor sam pravi, po vsem tem res bilo vredno ostati še nadalje živ zgolj zato, da bi lahko o preživetem pripovedoval svçtu. In glejte, tu na razpravi je mladenič pametnih, toda otožnih starčevskih oči zabrusil fašizmu v brk dokaz ene izmed najstrašnejših obtožb o tem, kako so vsi ti kajtli, jodli in geringi, ki bi radi glumili stare vojake, docela preračunano in po načrtu množično uničevali ujetnike, da bi Nemčijo rešili pred »morebitnimi sovražniki«. Ubijali so milijone golorokih vojakov, ker so meniti, da samo mrtev človek ni nevaren fašističnemu sistemu. Židovski pesnik Abram Suckever iz Vilne, znan po vsem svetu, je eden od majhnega števila ljudi na zemlji, ki se mu je posrečilo, da se je živ iztrgal iz židovskega ghetta, ki so ga bili organizirati fašisti. Po navadi se nihče ni rešil Sovjetski partizani so pripomogli Abrahamu Suckerevu k rešitvi. V Parizu je že izšla njegova knjiga »Vdlnski ghetto« in sta biti dve izdaji razprodani v nekaj dneh. Zdaj jo tiskajo v New Yorku. Ta knjiga je bila napisana s srčno krvjo. V njej je pesnik izpovedal samo tisto, kar je videl na lastne oči. O tem je pripovedoval tudi na razpravi. Govoril je vznemirjeno, njegov glas je drhtel, bledo in nervozno se je mož kdaj pa kdaj prijel ograje odra za priče. Sam spomin na tisto, kar je bil videl in preživel, je spravilo tega človeka skoraj v nezavest, čeprav je šel skozi trdo šolo: bil je partizan. Res, ob njegovem pripovedovanju bi lahko vzdrhtel tudi najbolj prekaljen človek. Ni navajal številk, pripovedoval je samo o usodi svoje družine. O svoji ženi, ki so ji pred očmi ubiti novorojenčka, o tem, kako so tudi njo odvedli in ubili, o tem, kako je bil tlak na ulicah ghetta kdaj pa kdaj ves rdeč od krvi in kako je ta kri kakor deževnica tekla po žlebih vzdolž pločnika v odvodne kanale. Pesnik je videl kako so umirali najuglednejši predstavniki inteligence, možje evropskega slovesa, znanstveniki, katerih imena je ves svet izgovarjal s spoštovanjem. Vsi ti so bili fašistom zgolj tarča za strelske vaje ali pa žrtve za sadistično zabavo. Pretepali so jih do smrti, prej pa so se po mili volji igrali z njimi in jih silili k temu, da so jim lizali škornje in goltali lastne otrebke. Ob vsem tem so fašisti sadistično uživali. Ne samo, da so se zabavali, marveč so se kar naslajali ob prizorih svojih zverstev. Na oder je stopila poljska književnica Severina šmaglevska. Okrog dve leti je prebila v enem izmed najstrašnejših koncentracijskih taborišč, v Birkenauu, v okrožju Os-wieezima. Dve leti je vdihovala zastrupljeno ozračje oswieezimskih peči in je povsod videla smrt. Tudi sama je bila obsojena na smrt. Ves čas svojega bivanja v taborišču je videla, kako umirajo tisoči in deset-tisoči otrok. Njena izpoved ni porazna samo po številkah in po obsegu zločinov, ki jih je sama videla, žena, mati, priča je pripovedovala na razpravi o umiranju otrok, govorila je razburjeno in strastno s tolikšno mržnjo do fašizma, da se je ves čas ježila koža slehernemu izrodku, ki je tu moral poslušati njene izpovedbe. Videla je, kako so deco naravnost iz vlakov odvažali po »smrtni poti« v plinske celice. Nato je prišel kamion, v katerega so pometali otroška trupelca, prijemajoč jih za roke in noge kakor se mečejo polena. Videla je otroke, s katerimi so delali poizkuse kakor z domačimi kunci. Vcepljali so jim razne bolezni, jemali jim zdaj to zdaj drugo žlezo z notranjim izločevanjem, preizkušali so na njih učinke novih plinov in strupov. Videla je, kako so otroke streljali ali pa kar s palico pobijali vpričo mater. To je bil za SS-ovce celo neke vrste sport. Posebno so se naslajali, ko so gledali obupane matere im nikoli niso opustili prilike, da se ne.bi »poigrati« z otroki vpričo njihovih staršev. Videla je, 'kako so ob takih dneh, ko je prihajalo posebno mnogo I transportov in ko »dušegubke« kari niso mogle »predelati« človeške sL| rovine, vlačili otroke naravnost k peččm in jih metali ave v razžarjena žrela. »Take dni je strašno otroško vpitje neprestan» odmevalo po vsem taborišču. Vpitje na pomoč in divje režanje. Vedeli smo, da tako vpijejo otroci, ki živi zgorevajo. Vedeli smo, da se režijo SS-ovci iz »posebne komande«, ko gledajo in se veselije strašne smrti neštetih malčkov,« — tako je izjavila priča na razpravi. Vrsti se primer za primerom. Drug pretresljivejši in strahotnejši od drugega- Ona jih je izpovedovala. naenkrat pa je prekinila svojo izpoved in je obtožencem zastavila strašno vprašanje: »V imenu vseh žena, ki so bile zaprte v taboriščih, vas vprašam: kje so naši otroci?« Ta trenutek so se vsi v dvorani ozrli na obtožno klop. In videli smo, kako so ti izrodki, ki so spokojno žvečili gumi ali se med seboj razgo-varjali celo tedaj, ko so na filmskem platnu zagledati slike svojih zločinov, — vzdrhteti, sklonili glave, se obntai stran in uprli oči v tla. Da, vsi tisti, ki so na lastne oči videli, kaj je fašizem, vedo, kam je meril, čeprav so vse te priče sovjetske obtožbe različne, z različnimi življenji in so šle po različnih poteh skozi vojne izkušnje ter so prišli semkaj na oder za priče, jih vse veže eno: mržnja, nepomirljiva mržnja do fašizma. Zato so njihove besede odmevale močno, ker so bile neovržne resnice. Ko se je na odru za priče pojavil stari akademik Josip Abgarovič Or-! belli, je umpiknüa vsa dvorana. Ponosno je rekel, da je preživel naj-I hujša leta leningrajske blokade v obleganem mestu, katero je fašizem obsodil na popolno uničenje že tiste dni, ko je Hitler podpisal znani na_ črt »Barbarossa«. Stari akademik je nastopil kot tožilec. GovorU je v imenu velikega naroda. Videl je na lastne oči, kako so Nemci z metodičnim merjenjem iz skritih položajev in z neprestanimi naleti zasipali z ognjem točno določene cilje ter uničevali kulturne spomenike Leningrada. Josip Abgarovič je bil tiste dni v Ermitažu. Fašisti so s topovi streljati v to zakladnico sovjetskega ljudstva. Videl je, kako je na zgodovinsko palačo Zimskega dvorca padlo nekaj bomb. Mimo, prepričevalno je dokazoval na razpravi, kako so fašisti ne samo ropali, marveč vprav rušili z enim samim namenom, da bi zbrisali z zemlje kulturne spomenike ruskega naroda. Ko je priča Orbelli končal svojo izpoved, je prišlo med njim in zagovornikom do znanega razgovora: — Mar ste topničar? Kako torej morete soditi, ako niste topničar, da je nemška vojska streljala z granatagli vprav v Zimski dvorec in v Ermitaž ? — je vprašal predsednik obrambe. — Nisem artiljerijsko izšolan, toda videl sem na lastne oči, da je na Zimski dvorec in na Ermitaž padlo tri in trideset granat, medtem ko je isti čas padla na most poleg dvorca ena sama granata. Prepričevali» lahko sodim, kam je meril fašizem. In zaradi tega sem lahko brez ugovora topničar, — je s čvrstim glasom rekel akademik. B. Polevoj posebni dopisnik »Pravde« iz Nbrnbeiga IVaše gospodarstvo Uvedba in ugotovitev delovnih norm je važna naloga prvomajskega tekmovanja Najvažnejša naloga v našem gospodarstvu je danes dvig proizvodnje____ predvsem dvig proizvodnje indusfcrij-skih izdelkov, bey je od tega prvenstveno odvisno vprašanje naše obnove in vprašanje izboljšanja življenjskega položaja našega ljudstva. Ce bo naš kmet imel na razpolago zadostno količino industrijskih izdelkov,- ki jih potrebuje za obnovo in ureditev svojega gospodarstva, za uspešno obdelavo zemlje, bo lahko dal na trg večjo količino svojih pridelkov, s katerimi se bo okoristil delavec: Z rastočo proizvodnjo se bodo znižale tudi cene tako industrijskim kakor tudi kmetijskim pridelkom, pri čemer bo zopet imelo korist vse Ij adstvo. Glavna naloga tekmovanja, M se danes izvaja v naših podjetjih in tovarnah, je nedvomno prav dvig proizvodnje industrijskih izdelkov in sicer ne samo dvig proizvodnje po količini, temveč, tudi povečanje storilnosti iin dvig proizvodnje po kakovosti izdelkov. Temeljna napaka prvomajskega tekmovanja je prav v tem, da delavci skoraj povsod sku-ajo doseči čim večji œ-peh v tekmovanju ž zvišanjem delovnega časa in zvišanjem proizvodnje ne glede na kvaliteto. Tudi sicer tekmovanje v takih primerih poteka jako neenakomerno, kajti delavec, ki se je prejšnji dan naprezal pri delu preko svojin moči, se je'zgaral do onemoglosti, jé naslednji dan zaradi tega skoraj nezmožen za delo. Tak način dela seveda ni smoter pravega tekmovanja in skupnosti ne prinaša nobene posebne koristi. Proizvodnjo je ..eoa povečati in poceniti s poveča^ ujem produktivnosti dela, kar ne pomeni podaljševati delovni čas, hla-■ ati za čim večjim številom nadur, kar skoraj redno vodi do zmanjšanja produktiven Giti dela. Važno sredstvo za dvig produktivnosti dela je uvedba in ugotovitev pravilnih delovnih ncrnv kar mora biti ena izmed, nalog- prvomajskega tekmovanja po naših tovarnah in podjetjih. Kaj pa je to delovna norma? Delovna noima je čas, potreben za izvršitev nekega določenega dela ali izdelka. Delovna norma v širšem nlslu besede pod imencm izvršitve-r.a norma, je-količina izdelanih proizvodov ali poedinih del, ki jih v r. »r/naJnlh prilikah izvrši povprečen .plaveč v določeni časovni enoti. Navadno se za to časovno enoto jemlje čas 8 ur, to je en delovni dan. Ce n. pr. pravimo, da je izvršitvena norma 7 parov copat dnevno, potem je tu norma izražena v količini izdelka. Iz tega -¿tedi, da je delovna norma za en paf 68 minut, kar je časovno izražena norma. Delovne norme se dajo pravilno določati samo v normalnih delavnih okoliščinah. Za primer nam lahko služijo naslednje okolnosti, ki so bile kot normalne postavljene v nekem podjetju: Delavec mora dobro poznati način dela, mora biti izurjen, zdrav, fizično in duševno sposoben za določeno delo. Delavec mora biti «vež in spočit za delo, delovni čas pa mora biti normalen, proizvodni material mora biti kakovosten. Na razpolago mora biti dovolj. materiala za ves delovni dan. zagotovljen mora biti odvoz izgotovljenih proizvodov, stroji in orodje in vse,, kar se pri delu potrebuje, mora biti nepokvarjeno, zagotovljen mora biti pogon, delavci morajo imeti potrebno obleko, primemo za delo, ki ga opravljajo. Če se dela naprostem, mòra biti vreme ugodno, delovni prostori morajo imeti za delo primemo temperaturo, dovolj morajo imeti zraka in svetlobe, poleg tega je potrebno, da so tudi drugi nepredvideni pogoji za delo ugodni. To so pogoji, v katerem lahko delavec v tem podjetju izvrši normalno količino pro- izvodov v delovnem dnevu. Delovne, norme se lahko postavljajo za posamezne delavce in posamezna dela, pa trdi za skupine in cela podjetja. Vzdrževanje kolektivnih delovnih norm zahteva najtesnejšo povezanost med delavci dotičnoga podjetja, pa tildi .njihovo visoko' delovno zavest za skupno delo, ker se more norma vzdrževati le z intenzivnim delom in enakimi napori vsakega posameznega delavca. S povečanimi delovnimi napori na vseh področjih bodo delavci v okviru prvomajskega tekmovanja ustvarili pogoje za uvedbo in ugotovitev pravilnih delovnih norm. Marsikje še posledice vojne in porušenja- delavcem onemogočajo, da bi mogli priti do шtaljenih delovnih noma. S tekmovanjem bodo skušali te objektiv- ne težkoče in pomanjkljivosti odpraviti. Odpraviti pa bodo morali tudi pomanjkljivosti osebnega značaja, ki otežkočajo dosego norm', zlasti n®u-pravične izostanke od dela, počasno in leno delo, nepotrebne razgovore med delom itd. Šele tedaj, ko bodo uvedene in ugotovljene delovne norme, bo moči ugotavljati tudi resnične uspehe tekjnovanja. Kajti tam, kjer so nonne že ugotovljene, bo mo-, či beležiti napredek v približevanju normi, .kjer so pa norme dosežene, bo moči beležiti presežek proizvodnje preko norme. Dosežene številke bodo pokazale realni uspeh. Pravilno ugotovljene delovne norme so velikega pcmena za naše gospodarstvo. Na podlagi pravilno ugotovljenih* norm je mogoče ugotavljati zmogljivost posameznih tovarn in podjetij, je mogoče predvideti višino proizvodnje za bodoče, je skratka mogoče pioizvodnjo načrtno urejati in usmerjati. To pa je največjega pomena za razvoj vsega našega gospodarstva in celotne države. Osnutek uredbe o oddaji klavnih prašičev fn slanine v letu I946-47 Ministrstvo daje osnutek uredbe v razpravo javnosti Ministrstvo za trgovino m preskrbo je skupaj z ministrstvom za kmetijstvo in komisijo za gospodarski načrt je izdelalo osnutek uredbe o oddaji klavnih prašičev in slanine v gospodarskem letu 1946/47, upoštevajoč naše posebne prilike ter predloge okrožnih ljudskih odborov. Ta osnutek daje sedaj vsej interesiram javnosti v pretres, da lahko še pred uveljavljenjem uredbe poda kratke in stvarne pripombe ali predloge. Pri tem je treba poudariti, da se moramo ozirati na skupne potrebe prebivalstva ter izločiti ozko, egoistično gledanje posameznikov ali skupin. Zavedati se moramo, da živimo' še vedno v težavnih prilikah posebno glede preskrbe z maščobami in so zato potrebni gospodarski ukrepi, ki bodo omogočili izboljšanje splošne prehrane. Osnutek se torej v bistvu ne more mnogo izpremeniti, pač pa je ob sodelovanju javnosti mogoče upoštevati ta ali oni tehtni predlog. To je tudi namen odločitve, da se daje v razpravo osnutek uredbe o oddaji klavnih prašičev in slanine, ki mu bo v najkrajšem času sledil še osnutek uredbe o oddaji žita, krompirja in oljnih semen. Naloga množičnih organizacij ter ljudskih odborov je, da osnutek proučijo, se o njem izjavijo ter dostavijo svoje predloge, ki naj bodo kratko ute, meljem ,na naslov ministrstva za trgovino in preskrbo vlade LRS s pripombo v levem gornjem kotu »Anketa št. 1«. Zadnji rok je 26. marec t. L Dopisov ni treba kolkovati. Osnutek uredbe določa v glavnem naslednje: Zemljiški posestniki morajo v gospodarskem letu 1946/47, ki se začne s 1. septembrom 1946, oddati državnemu podjetju, pooblaščenemu za odkup prašičev in slanine, določeno količino sveže slanine oziroma žive klavne prašiče v skupni najmanjši živi teži, kakor jo bo določila uredba. Oddaja na podlagi orne zemlje (njiv) Zemljiški posestniki, ki imajo manj kakor 1 ha orne zemlje, niso dolžni oddati prašičev oziroma slanine. Zemljiški posestniki, ki imajo 1 do 2 ha orne zemlje oddajo namesto prašičev naslednje količine sveže slanine: če imajo 1 do 1.25 ha orne zemlje oddajo 5 kg sveže slanine, če imajo 1.20 do 1.50 ha orne zemlje 10 kg' slanine, če imajo 1.51 do 1.75 ha orne zemlje 15 kg slanine, če pa imajo 1.76 do 2 ha orne zemlje oddajo 20 kg sveže slanine. Zemljiški posestniki, ki imajo več kakor 2 ha orne zemlje, morajo oddati žive klavne prašiče, in v naslednji najmanjši teži: če imajo 2.01 do 2.75 ha orne zemlje morajo oddati najmanj 110 kg v živi teži, če imajo 2.76 do 3.75 ha orne jemlje najmanj 140 kg v živi teži, če imajo 3.76 do 4.75 ha najmanj 180 kg in če imajo 4.76 do 5.75 ha najmanj 230 kg v živi teži. Zemljiški posestniki, ki imajo več kakor 5.75 ha orne zemlje, morajo oddati za vsak nadaljni ha najmanj 60 kg žive teže prašičev. V površino orne zemlje, po kateri se ugotavlja količina slanine oziroma prašičev za oddajo, se ne štejejo površine pod hmeljem, lanom ali konopljo. V izrednih primerih, kjer zemljiški posestniki niso zredili prašičev, katerih živa teža vsaj približno ustreza živi teži, ki jo morajo oddati, smejo namesto živega prašiča oddati »lanino ali meso brez glave ih nog (pod kolenom) v višini 75 odstotkov predpisane žive teže prašičev oziroma v istem razmerju dopolniti manjkajočo težo, ako so oddali lažjega prašiča. Od tako oddane količine meea in slanine pa mora biti vsaj 35 odstotkov slanine. To velja tudi za državna posestva, ki morajo oddati najmanj toliko slanine oziroma klavnih prašičev, kakor ostali zemljiški posestniki. Rejci prašičev, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic in ki rede prašiče v trgovske namene, morajo oddati dve tretjini klavnih prašičev, ki so jih zredili, in sicer v teži najmanj po 120 kg. V vseh drugih primerih morajo biti prašiči najmanj 110 kg težki ter morajo imeti vsaj 25 odstotkov maščobe. Rejci, ki niso zredili takih prašičev odajo namesto prašičev meso in slanino kakor posestniki, ki imajo več kot'2 ha orne zemlje. Upoštevanje posestnikov, prizadetih zaradi vojne ali elementarnih nesreč. Okrožni ljudski odbori smejo po predlogu okrajnih ljudskih odborov znižati količine slanine oziroma težo prašičev, ki jih je treba oddati, tistim zemljiškim posestnikom, ki so bili posebno prizadeti zaradi vojnih dogodkov ali elementarnih nesreč. Roki za oddajo. Zemljiški posestniki, ki so dolžni oddati le slanino, morajo oddati predpisane količine sveže slanine takoj po zakolu prašiča. Zemljiški posestniki, ki so dolžni oddati prašiče v živi teži do 180 kg, jih morajo oddati do 31. marca 1947. Vsi ostali zemljiški posestniki in prašičerejci pa morajo oddati po enega prašiča do 31. 12. 1946., osta-, nek žive teže pa do 31. marca 1947. Okrožni ljudski odbori smejo v izjemnih primerih podaljšati posameznim zemljiškim posestnikom ali po. sameznim krajem rok za oddajo največ za en mesec. Prosta razpolaga s presežki. Pra-šičjerejci, ki so izpolnili obveznosti, smejo prosto razpolagati s preostalimi prašiči, slanino in svinjskim mesom. Prijava nakupa, prodaje ali zakola prašičev Rejci prašičev morajo prijaviti vsak nakup in vsako prodajo prašičev, težkih nad 50 kg ter vsak zakol prašičev pristojnemu krajevnemu ljudskemu odboru. V primeru prodaje morajo krajevnemu ljudskemu odboru tudi ime, priimek in naslov kupca. živilske nakaznice za maščobo. Vsi tisti,, ki zakoljejo prašiča, ne dobe za dobo enega leta zase in za svoje družinske člane živilskih nakaznic za maščobo in meso. Izvzeti sp rejci prašičev, ki imajo manj kot 15 arov orne: zemlje, i»a šteje njih rodbina več kot 5 članov, če zakoljejo *le 1 prašiča- Cene bo določil urad za cene pri predsedništvu vlade LRS. Za odkup prašičev bo določeno podjetje' s posebno uredbo. Dosedanja uredba o klanju prašičev in oddaji maščob velja še nadalje za zakole prašičev ,ki bodo zaklani do ST: avgusta 1946. Kršilci bodo kaznovani po zakonu o zatiranju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže, prašiči, prodani v nasprotju s predpisi uredbe pa se zaplenijo. -• To so glavne značilnosti osnutka, ki ga je treba preučiti. Osnutek prinaša.rejcem že sedaj jasnost o tem, kakšne bodo njegove obveznosti do skupnosti v letu 1946/47. Vsak rejec lahKpže. sedaj računa, kako bo uravnal svoje gospodarstvo, da bo lahko zadostil razmeroma majhni oddajni dolžnosti, upoštevajoč, da bo lahko ■razpolagal z vsemi presežki. Iz tega pa sledi: čim več prašičev bo zredil preko teže, ki jo bo obvezen oddati, tem 'več mu bo ostalo za prosto razpolaganje. Kakor rečeno se bodo upoštevale vremenske in druge gospodarske nesreče ter posledice' vojne, za kar morajo pristojna oblastva podati svoje predloge. Ker je rok za razpravo kratek, je potrebno, da vsi interesenti takoj pretehtajo in preučijo osnutek uredbe. Svoje mnenje naj podajo tudi vsi tisti" rejci, ki se z osnutkom strinjajo, ker je važno, da prejme ministrstvo, .jasno sliko o mnenju interesentov. Sedaj je čas za umestne predloge, ker se pozneje uredba ne bo spreminjala in bo veljala za vse gospodarsko leto 1946/47. čebelarji pripravljajo prevoz čebel v Vojvodino V okolici Sub »tiče v Vojvodini se razprostirajo obsežni akacijevi gozdovi. Ko akacija v začetku maja cveti, je bdlična paša za čebele-Marljive živalice naberejo toliko izvrstnega medu, da ga je po zaključeni paši v panju v najslabšem primeru 15 kg. Če je vreme povjlj-ho ¡ñ ce gre vse po sreči, pa se nabere medu v panju tudi do 7 kg na dan. - Naši neumorni čebelarji so že pred vojn j izkoriščali to izredno priložnost, ki jim jo nudijo omenjeni gozdovi. Vendar razmere takrat niso dopuščale, da bi bili te ugodnosti deležni vsi. Le' naprednejši pjedinci, večinoma iz vrst železničarjev, so se udeleževali prevozov čebel iz Slovenije v Banat, le poedinci so spravljali obilni pridelek medu. V novih razmerah pa bo vsem našim čebelarjem omjgočeno, da se udeležijo prevoza čebel iz Slovenije V'-okolico Subotice. Poseben pripravljalni odbor, ki je bil v Ljubljani sestavljen za izvedbo te velike in važne akcije prevoza čebel v Vojvodino, je dovedel vsé priprave že tako daleč, da se bo pobuda, ki je bila sprožena pred 3 meseci, izvedla v največjem obsegu. Danes je že gjtovo, da bodo slovenski čebelarji peljali svoje čebelice na akacijevo pašo v Banat in da se bodo tako lahko okoristili z velikim in v današnjih prilikah še posebno važnim donosom medu. Pripravljalni odbor računa, da se bo prevoza udeležilo najmanj 8000 panjev. Prepeljali jih bodo z vlakom, Ker gre v vsak vagon po 60 panjev. ' bosta potrebna za prevoz vseh panjev dva dolga vlaka. Ko bo nastopil trenutek odhoda, ki ga bodo sporočili posebni opazovalci iz Vojvodine. bodo zbiralni vlaki vozili z vseh skrajnih točk naše dom ovine in na vsaki postaji bodo nalagali čebelarji svoje pošiljke panjev. Pripravljalni odbor je poslal sedaj na pasišče nekaj tovarišev, ki pripravljajo vse potrebno. Prav tako pa morajo čebelarji pripraviti svoje čebele, da bodo prenesle prevozne težave in da bodo na pasišču sposobne nabrati čim več medu. Zgto panji slabiči nikakor niso primerni za pošiljanje na tako oddaljeno pašo^ .Čebelarji naj se potrudijo, da bodo imeli zdrave in močne čebelne družine in dobre panje. Le tako bo uspeh te velike akcije popoln. Vse podrobnosti o pripravah in vsa na-daljna navodila bodo pravočasno objavljena. Na področju preko Ko smolaAi; ob zamenjavi okupacijskih novčanlč določali cene v dinarjih, smo postavili načelo, da se roonajo nove cene prilagoditi cenam iz leta 1939 s pribitkom 30®/o. Cene blaga nove proizvodnje pa se niso držale, na tej višini, temveč so prekoračile postavljeno pariteto. Dvignile so se tudi cene živilom in drugim življenjskim potrebščinam. Vse to so povzročili razni činitelji. V prvi dobi je bil aparat za določanje in kontrolo cen nepopoln, kompliciran in pomanjkljiv im tudi postopek je bil počasen, kar je dovedlo do Kopičenja blaga pri proizvajalcih in uvedbe tako zvanih »začasnih céne. V tej dobi. ko Tazme-re še niso bile urejene, nismo mogli preko noči ustvariti iakega aparata, ki bi bil kos svoji nalogi in bi čvrsto zajel ves mehanizem tvorbe cen. Zato je bil v novembru lanskega leta aparat za določanje in kontrolo cen na novo urejen. Ústanovljen je bil zvezni urad za cene pri Gospodarskem svetu zvezne, vlade z uradi za cene pri predsedništvu. vlad ljudskih republik. Urejena je bila pristojnost za določanje'çen, odpravljene so bile tudi številne pomanjkljivosti prejšnjega sistema, kar je bistveno pospešilo vse poslovanje. Tudi kontrola kalkulacij se je znatno, zboljšala. Proizvajalci so v prvi dobi vstavljali v svoje kalkulacije razne stroške. Ki z dotično proizvodnjo niso imeli prave zveze. Potopna uvedba enotnega knjigovodstva,- Iti. omogoča. vsak tre-notek vpogled v, dejanske, stroške in nudi sliko vseh kalkulacijskih elementov, pa je kmalu omogočila kontrolo kalkulacij-v. podjetjih, ki eo morala uvesti tako knjigovodstvo, in je ob enem dala možnost takoj odkriti vzroke previsokih stroškov proizvodnje. Največ škode pri urejanju ren pa so povzročili špekulanti in črnoborzijanci. ki so izkoriščali povojno pomanjkanje vsega potrošnega blaga za svojo obogatitev na škodo delovnega ljudstva. Opirajoč še na izkušnje po prejšnji vojni, so bili špekulanti prepričani, da je dviganje cen neizogibno, da nihče ne bo mogel ustavit) in da bo moralo priti do inflacije, ki bo prekrižala vse načrte zá ustalitev cen. Špekulanti pa niso računali s tem. da je v novi Jugoslaviji oblast prevzelo v roke samo ljudstvo, ki je pripravljeno tudi na velike žrtve za interese skupnosti. Delavci in nameščenci so spoznali, da bi zahteve po zvišanju mezd in plač ob naraslih življenjskih stroških dovedle le do nove podražitve proizvodnje in bi povzročile nov val dviganja cen. Spoznali so,ida rndre Ìé7povečanje proizvodnje. povečanje skrnimfeti -'ih^ produktivnosti dela, ki mu mora slediti znižanje cen, dovesti do resničnega zboljšanja njihovih realnih mezd in do splošnega dviga ljudske . blaginje. V tem prepričanju jih je še podprl odločen nastop proti špekulantom, črnoborzijancem in saboterjem. Zato so se delavci in nameščenci z ostalim delovnim ljudstvom takoj odzvali novoletnemu pozivu maršala Tita po iztrebljenju špekulautstva in črnobor-zijaustva, po razkrinkanju vseh saboterjev, pa tedi zahtevi po znižanju stroškov proizvodnje, po dvigu proizvodnje in povečanju produktivnosti dela, vse z namenom, da se zboljšajo življenjski pogoji ljudstva. Učinkovite kazni, ki so jih po novem letu izrekali posebni senati pri vrhovnih sodiščih za sojenje špekulantov in saboterjev, niso ostale brez vpliva. Borba proti špekulanstvu in črnoborzijanstvu je bilat uspešna. Cene so. se v zadnjih mesečih docela ustiálile, kar je' zopet olajšalo delo organom za kontrolo cen in jim omogočilo globlje poseči v tvorbo cen in doseči pravilnejše in doslednejše izvajanje predpisov, ki se nanašajo na določanje in kontrolo cen. Pričakovanje špekulantov, da bo prišlo do inflacije, se ni uresničilo. Nedavno je zvezni finančni ministei predložit Ljudski ■ skupščini FLRJ osnutek splošnega državnega proračun®, ki kaže, velik napredek na področju raciónate ega financiranja \ skladu z danimi možnostmi in s potrebo, obdržaiti določen denarni ob- cen smo prišli klanca tok. V svojem ekspozejn je finančni minister med drugim tudi poudaril, da naš današnji obtok ni dosegel predvojnega obtoka. Pa tudi s proračunom samim je dano jamstvo, da z denarne strani ni nevarnosti za bodoči nazvoj cen, kajti primanjkljaj, ki ga kaže proračun, je razmeroma majhen, zlasti tudi v primeri s proračuni drugih držav. Ta primanjkljaj pa bomo lahko krili z razpoložljivimi viri kredit». • V prizadevanju, da se poveča proizvodnja, da se čim prej odstranijo težave in ovire, ki povzročajo visoke proizvajalne stroške, da se doseže štednja z materialom in da se dvigne produktivnost dela, bo odločilnega pomena prvomajsko tekmovanje, ki se ga udeležuje vse delovno ljudstvo. Če bomo izpolnili vse naloge, ki smo si jih postavili v tem tekmovanju, potem ne moré "biti dvoma, da bo to tekmovanje prineslo tudi pocenitev proizvodnje in s tem možnost pocenitve izdelkov: Tlako se dnevno približuje^ mo splošnemu zniževanju cen. Mnogi znaki nam kažejo, da smo na področju cen premagali težave in da smo prišli preko klanca, od koder vodi pot zopet k znižanju cen. Proizvodnja je v mnogih tovarnah dosegla predvojno višino, v številnih podjetjih pa je že prekoračila predvojni obseg. Nekatero blago, ki se je še lani jeseni prodajalo na črni borzi po skrajno pretiranih cenah, je že prišlo v prosto prodajo. V kratkem bo kme-tavateem v Sloveniji v zvezi z odkupom - pridelkov razdel jeno 750.000 m blaga, 136.000 kosov perila in 143.000 parov čevljev. Z rastočim dotokom blaga nove proizvodnje se postopno dviga tudi promet'v trgovinah, kar jp dalo zveznemu ur-adu m cene povod za revizijo in znižanje odstotkov maksimalnega trgovskega zaslužka in za nov pravilnejši način določanja cen. Kakor smo že včeraj poročali, bo imelo to znižanje odstotkov kosmatega zaslužka za posledico, da se bodo pri večini predmetov prodajne cene za potrošnika znižale za 5 do 15°/o. To znižanje pa je šele prvi korak v smeri k splošnemu zniževanju cen, ki bo končno prineslo zboljšanje SvljenijsKih pogojev širokih ljudskih slpjev. Zavedati se moramo, da je ta pocenitev nastala zgolj zaradi znižanja vmesnega zaslužka pri razdeljevanju blaga. Že doeežemi uspehi glede zmanjšanja stroškov proizvodnje ee bodo morali v kratkem pokazati tudi pri cenah. Zato lahko z gotovostjo pričakujemo, da bodo temu prvemu znižanju cen sledila Še nova znižanja. Spričo povečane proizvodnje in storilnosti bo ■najbrž v--doglednem času prišlo do znižan ja, cen premogu, kar bo povzročilo pocenitev proizvajalnih stroškov tudi v ostali industrji. kajti cena premogu je eden najvažnejših činitelje v med proizvajalnimi stroški industrije. Tako bo ena pocenitev izzvala drugo, prav tiaiko kakor je prej podražitev enega blaga izzvala podražitev drugega. Še pomembnejše uspehe pa lahko pričakujemo, ko bodo v . okviru splošnega gospodarskega načrta prišli do izraza rezultati prizadevanja za boljše izkoriščanje vseh gospodarskih možnosti in racionalizacijo industrijskih obratov. Letošnje poletje nam bo prineslo prve rezultate načrtnega urejevanja kmetijske proizvodnje. Predvsem lahko računamo, ds nam bo nova letina prinesla znatnejšo pocenitev vseh živil, kar pa je seveda odvisno od tega, če bomo v celoti izvršili setveni načrt Zato je tako odločilnega pomena, dia prav sedaj' zastavimo vse sile m dosežemo, da bo v prihodnjih tednih obdelan zadnji košček zemlje. Tarifa za mestno trošarino Z odločbo zveznega finančnega mi- . nistrstva FLRJ št. 1857/46 z dne 22.. februarja 1946 je odobrena mestnemu ljudskemu odboru za okrožno mesto Ljubljano, nova tarifa za mestno trošarino, ki se prične izvajati 17. t. m. Nova tarifa je na vpogled pri troša-rimskih linijskih odsekih in na troša-rinskem referatu MLO (Lingarjeva uL 1/1, soba št 22.) Življenje in deta v Sovjetski zvezi Večno zamrznjena tla spreminjajo v rodovitno zemljo Gotovo bi radi vedeli, kaj so v •esnici »večno zmrznjena tla«. Za л pojem ni bilo zadovoljive teorije, dokler ni dr. Mihajlo Sungin dovršil svojih raziskovanj, kar je bilo nekaj let pred njegovo smrtjo v ,1942. Šele on je odkril presenet-jivi in revolucionarni načrt ogrevanja zaledenelega severa. Na podlagi njegovih raziskovanj je bil 1. L939 osnovan zavod za proučevanje večno zmrznjene zemlje, ki je moral rešiti dve nalogi: prva je bila v tpm, da napravi zmrznjeno zemljo dostopno za praktične cilje, inženirjev, druga pa v spremembi klime in. segrevanju severnih tal. Naravno je, da drugi cilj vzbuja človeško pozornost. V krajih, kjer je poprej vladala divjina, so ustanovili štiri glavne znanstvene postaje, in sicer v Igarki, Jakutsku, Anadirju in Morkoki. Teorija dr. Sungina je bila namreč praktično preizkušena v zelo velikem obsegu. Najprej so prišli bataljoni traktorjev, ki so poru vali iz zm ralih tal vso mahovino, ki pokriva zemeljsko skorjo v teh krajih. Ta navadna mahovina je bila po naziranju dr. Sungina tista odeja, ki je povzročala večen hlad. Prej pa so strokovnjaki menili, da učinkuje mahovina kot izolator. Sovjetska raziskovanja so pokazala, da se ob času arktičnega poletja preko noči mahovina napoji z roso ter vleče vlago iz zemlje skozi ves, dan. Na ta način se spremeni v ogromno napravo za izhlapevanje. Skoro vsa toplota močnega arktičnega sonca se porabi za izhlapevanje vode. Zaradi tèga prodre zelo malo sončne toplote skozi mahovino v zmrznjeno zemljo. Pozimi se ta položaj še poslabša. Mahovina stalno zmrzuje in v tem stanju srka iz zemlje Še tisto majhno količino toplote, ki jo je zemlja vpila v poletnem času. Na sto tisoč miljah prostora omogoča odeja iz mahovine,' da ostane mraz zmagovalec na svojem področju. Vetrovi, ki se podijo preko ledenih površin, se namreč stalno ohlajajo ter sproti spreminjajo v strašne burje. Grmovje in drevje se zaradi tega ne more dovolj zakoreniniti. V teh pogojih je naravnost brezupno govoriti o negovanju rastlin za prehrano ljudi, prav tako pa je nemogoče dopovedati ljudem, naj se udomačijo v takšnih krajih. Pravilnost teorije prof. Sungina je bila kmalu dokazana. V okrožjih, kjer so zemljo očistili mahovi-naste navlake, se je zemlja že v prvem letu ogrela do globine enega čevlja, pa tudi več. Naslednjo zimo, ko je zopet zapadel sneg, ki je deloval kot izolator, ne pa več kot prevodnik, kakor je bil to primer. z mahovino, se je zemlja še bolj segrela. Prišla je spomlad, proces odmakanja zemlje je napredoval še hitreje... V nekaterih krajih so učenjaki, ki so nadzorovali te poskuse, zasejali posebne vrste, žitaric in pokazal se je nepričakovan uspeh, ži-; tarice so obrodile nepričakovano dobro. Toda to so bili samo posamični primeri. V SSSR se je nato kmetijstvo oprijelo nauka na podlagi teh izkustev in so zasejali velike komplekse prej mahovinastih tal s pripravljenimi vrstami žit. Uspeh se je tedaj posplošil. Toda stvar je ostala zaenkrat še tajna — zaradi vojnih razmer. Hitler in njegov generalni štab, M sta računala, da bo v Sovjetski zvezi nastopil glad, sta se po zaslugi dognanj učenjakov Sovjetske zveze uračunala. Zavod za proučevanje večno zmrzlih tal je odprl domovini ogromne vire dotlej zamrzle tundre. Taisti zavod deluje sedaj na področju vzhodne Sibirije ter na področju Daljnega vzhoda, pa tudi v JakutijL Tu nastajajo nove žitnice, ki. da jejo večjo žetev kakor rodovitna polja v Ukrajini Navedena področja so že napredovala tako daleč, da se sama oskrbujejo v pogledu prehrane. Kraji, kjer je leta 1939 vladal neskončen sneg in večen led, so danes, spremenjeni v industrijska po-> dročja, v njih obratujejo tvornice jekla in rudniki ki segajo tja do obale polarnih morij. Kakor je Sungin predvideval, se podnebje spreminja in obrača na bolje. Učenjaki pa nikakor ne počivajo na svojih lavorikah. Njih poskusi pravijo, da je treba ravnati zmerno in segreti zemeljska tla največ dva Čevlja globoko. S solidno bazo leda, ki ostane v globini dveh čevljev, je namreč v arktičnem področju omogočeno, da žito vsako leto dobro obrodi ob naravni vlagi. Potrebno ni nobeno namakanje. Prav tako ni nevarnosti suše in ni pojavov erozije, ki so opustošili že na milijone oralov površine na naši celini. V sovjetskih arktičnih šolah poučujejo otroke o teh rečeh ter jim predočujejo, kako dragocena je pomoč ledene skorje, ki leži pod njihovimi kmetijami in mesti. Kako pa je mogoča kontrola podviga arktičnih inženirjev? Ker so zasnovali svoje eksperimente na točnih matematičnih analizah leda, snega in zemlje, se je sovjetskim strokovnjakom posrečilo doseči uspehe, ki mejijo v resničnosti že na bajko. Ti inženirji so dali izkopati celo mrežo jarkov in prekopov, prekopi pa so prazni in se po n£h ne' pretaka voda, marveč hlad. Vzdolž polj, cest. in prog Sibirije se torej vrši »ohlajevaina akcija«, kontrolira se temperatura zemlje kjer koli živijo ljudje. Prekope čistijo, da se v njih ne nabere mahovina poleti in ne sneg pozimi Prekopi vpijajo sončno toploto ter jo spuščajo v hladen zimski zrak v nadzorovanih količinah. Na ta način je mogoče polja »namakati« do zaželjene globine. Ceste in proge, ob katerih se vlečejo jarki z nevidnim hladom, so zaščiteni pred morebitnimi porušen ji in podzemskimi katastrofami tako,-da ostane zemlja pod njimi v popolnoma zmrznjenem stanju. Na podlagi tega principa se rudarska okna in galerije izkopavajo v zmrznjeni sibirski zemlji ter ostajajo v zaželenem stanju brez slehernih opornikov. Led jim nadomešča streho in zidove ob strani, ki so tako trdni, kakor bi bili zgrajeni iz najtrše snovi. Prof. Obrušev je odkril podobno metodo, ki so jo uporabili za ohranitev instalacij, ki so bile življenjskega pomena v okolici Moskve in Leningrada, ko so Nemci napadah ti dve mesti iz zraka. V bližini Leningrada- so arktični specialisti zgradili ledne utrdbe, ki so prav uspešno kljubovale obstreljevanju nemških topov, Po «lomoviiik Delo mladine za prvomajsko tekmovanje Iz vseh krajčV Slovenije dobi-, varno številne dopise, v katerih nam mladina in pionirji sporočajo, kaj vse so že doslej naredili za prvomajsko tekmovanje. Ponekod se je mladina lotila dela s toliko vnemo, da je že doslej izvršila polovico delovnih nalog, ki si jih je bila zastavila v načrtu za prvomajsko tekmovanje. Delo in uspehi mladine so pomembni za našo obnovo tembolj, ker se to delo naglo izvršuje, krepi naše mlade vrste in navaja mladinske vrste k delu, ki je koristno vsej naši skupnosti. Poleg industrijske in mestne mladine tekmuje tudi naša podeželska mladina, ki s svojim organiziranim delom pomaga obnavljati kmetijsko proizvodnjo, popravlja slaba po*ta. odstranjuje ruševine po vaseh, zasipava strelske jarke, podira tankovske nasipe in zapore, pripravlja in seka drva in podobno. S svojimi kulturnimi in prosvetnimi prireditvami pa oživlja naše vasi in jim prinaša novega poleta. Povsod skuša mladina s podvojenim delom prekoračiti obljube, ki jih je storila za tekmovanje. Radomerska mladina prednjači т ljutomerskem okraju. Zbrala je že 700 din in kupila šolske potrebščine ва mladino v Sandžaka. Pomagala je z 2560 delovnimi urami pri elektrifikaciji vasi, očistila sadovnjake v 1350 delovnih urah in v 96 urah zakopala strelske jarke. V Borečih je mladina s pomočjo 'AFŽ nabrala 5.5 kg masti. 22 kg moke, 51 vina. 2 kg bonbonov. 3 kg kakava. 78 jaje ter 460 cigaret za partizane, ki se zdravijo v mariborski bolnišnici. V Gresovčakn je mladina v veliko zadovoljstvo kmečkih očancev v 850 delovnih nrab očistila sadovnjake. Na Kogn je zasula strelske jarke in z 260 delovnimi nrami pomagala pri obnovi porušenih domov. Pristavska mladina je zbrala razna živila za dijaški kuratorij v Ljutomera. V Stročji vasi je 18 mladincev in mladink naredilo pri zasipavanju strelskih jarkov 288 delovnih ur. 12 mladincev in mladink pa 342 delovnih ur. Mladina v Ljutomeru je naredila 264 delovnih ur pri zakopavanju strelskih jarkov, nabrala in prepeljala na postajo 15 ton starega železa in delala pri tem 118 nr. Pri tem dein sta se najbolj izkazala tovariša Ferlan Vlado in Markovič Peter. Tudi ostalih 19 tovarišev ni zaostajalo, želeti je da se ljutomerska mladina prostovolj-le. da se ljutomerska mladina prosto-volinesa dela udeleži bolj polnoštevilno. V Logarovcih je mladina zbirala živila za fizkultumi tečaj v Mariboru in poklonila 254 din za ranjene borce. Zbrala je tudi 600 kg starega železa in 84 nr sekala drva. Mladina v Robadiu je v 18 urah očistila šolsko poslopje. V ljutomerskem okraju je kmečka in viničarska mladina spomladi preobložena z delom, pa kljub temu ne pozablja dolžnosti do obnove ie skupnega dela. V Zagorju tekmuje mladina v revirjih in v obratih. Poleg tega se je zbrala v nedeljo 3. t. m. pri požgani tovarni »Vesta« in spravljala železo, steklo, naložila in odpeljala brez vprežne živine štiri vozove železa in nekai stekla. Zbrala bo še ostalo staro železo po Zagorin in ga odposlala. Na Hrušici pri Jesenicah je mladina zvozila vse ostanke protiletalskega orožja, avtomobilov, železa, žiee in ostalega materiala, lri je ležal razme- tan. na zbirališče na postaji. 52 mladincev in mladink je naredilo 208 delovnih ur. V celoti je mladina zbrala 15 ton železa, ki ga bo poslala jesenski železarni. Mladina uri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je skupno z vojsko zasula strelske jarke in delala pri tem 370 ur. V Majšperku je ljudskošolska mladina popravljala šolo in očistila prostor okrog nie. Pota je nasula s prod-èem in sklenila, da bo svojo šolo naredila tako lepo. kakor je bila pred vojno. Guštanjska mladina je delala 232 ur pri čiščenju planinske koče in delu za naše borce. Pokazala se je s kulturno prireditvijo in nabrala v Prešernovem tednu za knjižnico 6445 din in 158 knjig. V Sotini na severni meji je mladina 600 ur lomila kamen za cesto in čistila sadno drevje, nabrala razna živila za invalide, dekleta pa so prala našim borcem. V Jaršah dela mladina prostovoljno vsako soboto popoldne in vsako nedeljo dopoldne, naredila je pri obnovitvenih delih 1000 ur, seka drva in se pripravlja za kulturno prireditev. Mladina trgovske akademije v Mariboru je v nedeljo 3. t. m. odstranjevala ruševine. Razredi so tekmovali med seboi. 65 tovarišev in tovansic je delalo 475 ur. Mladina - ljubljanskega učiteljišča je 9. t. m. pospravila in naložila na vozičke 11 ton železa, čistila ruševi ne za železniško postajo, raztovorila 1 in pol vagona drv in zložila okrog 70 kub. m opeke. Taku pripravljamo les za ebneve... Med bohinjskimi drvarji in gozdarji, ki noč in dan spravljajo les z Jelovice v dolino Vevška mladina je odstranila bunkerje. Kdor je opazoval njeno vnetost pri delu, se je moral 'spomniti na mladino, ki je jurišala na bunkerje in na sovražnika v njem. Pod krepkimi udarci so se zrušili zdaj ti sivi zidovi. Mladina je naredila pretto 500 ur, tud inajmlajši so se izkazali pri delu. Najbolj pridni so bili Sršenovi, Ivanka in Cvetka, Staretova Boža in Rus Lojze. Mladina III. moške gimnazije v Ljubljani je 27. februarja prevozila, naložila in razložila 78 ton starega železa, prenesla in vskladiščila 270 plohov, razmetala in poravnala 35 kub. m ilovice, razložila 12 ton premoga, izravnala 10 kv. m dvorišča in prenesla-120 smrekovih desk. Delali so v šišenski kurilnici; sodelovalo, je 253 mladineev, ki so skupno naredili 892 ur. Mladina na Primskovem je nosila v vas Gozd opeko za gradnjo porušenih domov in bo svoje delo nadaljevala ter pomagala pri obnovi vasi. Mladina Dijaškega doma v Ptuju je naredila 300 delovnih nr pri pospravljanju ruševin, naredila jih bo še 1500. Gostevala je dvakrat na deželi s prireditvami in jih bo pripravila še pet prireditev za kraje, kjer kulturno življenje še nima pravega razmaha. Napovedala je tekmovanje mladini Dijaškega doma v Gnštanju. V Podlehniku v Halozah mladina obrezuje trsje na državnem posestvu. Obvezala se je, da bo obrezala čez 20.000 trsov, zasula strelske jarke, spravila na železniško postajo dele sestreljenega letala in pripravila dve kulturni prireditvi. Središka mladina je naredila 580 ur pri pospravljanju ruševin in se obvezala, da jih bo naredila še 1000. Pripravila je dve kulturni prireditvi, zbrala za mladinsko knjižnico 3075 din in se pripravlja na 3 prireditve. V Novi vasi pri Sv. Marku je mladina 500 delovnih nr zakopavala strelske jarke in pomaga pri graditvi broda čez Dravo, kjer bo naredila 4000 delovnih nr. Pomaga pri poljskih delih vsem tistim družinam, katerih svojci so padli v osvobodilni borbi. Mladina iz Gajevee pri Sv. Marjeti niže Ptuja je naredila 130 delovnih ur in imela 2 kulturni prireditvi. Piodirji v Pijavi gorici so izvedli v nedeljo 10. t. m. prvo prireditev, ki je lepo uspela. Poleg tega so v enem popoldnevu sežagali in razcepili drva, ki jih bo imela šola za ves mesee ter nabrali preeej starega železa in kasti. Cerkniška mladina je naredila 2600 delovnih ur, čisti ruševine in tako obnavlja Cerknico. Za tiskovni sklad »Ljudske pravice« bo zbrali 1200 din. Mladina v Lokavcn na robn Apa-ške kotline pri Radgoni je v 350 delovnih urah naredila svoj oder in ga opremila z vsem potrebnim. Mladincev in mladink je v kraju samo 16. Vsak izmed njih je poleg omenjenih delovnih ur naredil tudi 100 nr pri čiščenju sadnega drevja, mladinke so še 150 ur prale za naše borce. Poleg tega ima mladina svoj 16 članski pevski zbor, 12 člansko gledališko družino in 7 članski tamburaški zbor. Imeli so 2 prireditvi, igrali so igro «Junaško dekle«, ki jo je napisala sekretarka Staus Klara. Mladina Lukavca je med najboljšimi v radgonskem okraju. V Predosljah je mladina naredila 1195 delovnih nr. Odstranili so bunker pred Ljudskim domom, popravili cesto skozi vasi Orehovo in Britof, pripravili za šolo 30 kub. m drv. Mladinke so 342 delovnih ur prale za naše borce in nabrale 184 knjig za ljudsko knjižnico. Skupno z našo vojsko in sami so pripravili 5 prireditev. Prostovoljne prispevke din 1076 so oddali za primorsko mladino in za obnovo Ljudskega doma v Predosljah. Mladinke so naredile 17 parov rokavic. nogavic in 1 kos perila za naše boree v Kranju. Mladina v Zg. Besnici je za požgano vas Jamnik nosila iz Krope 4 km daleč opeko in je skupno z mladino drugih okoliških vasi nanesla lep kup. Na Hribarjevem je mladina v 500 delovnih nrah s pomočjo voznikov, ki so prevažali material, popravila 2300 kv. m eešte. Poleg tega je pripravila v enem dnevu 5 kub. m drv za šolo pri Sv. Trojici. Nad Jelovico in Rudnim poljem visijo redki oblaki. Po gozdnih poteh hreščijo vozovi, polni lesa. V dolini na cesti ob Bohinjskem jezeru pokajo z biči vozniki. »Kdo bi mislil na počitek?« pravi drvar in si z rokavom potegne čez zagorel, poten obraz. »Mudi se za obnovo,« se pogovarjamo v gruči. »Rudarji v Trbovljah, Hrastniku in drugod potrebujejo jamski les, papirnice celulozo, gospodarji tramove, ostrešja in slemena, usnjarska industrija naroča lubje .. .« V dolini tuli na žagi sirena. »Fantje, malo se bo treba podpreti,« zategne sloki in koščeni drvar. Krepki zobje sami meljejo, misli pa so pri hlodih, pri žičnici, pri deskah in tramovih. »Tovariš, poglej v dolino! Ali jih vidiš, skladovnice? Takih še ni bilo v naši dolini.. ‘.« mi kaže s prstom star gozdar. »Sele ko smo rešili prve naloge, smemo govoriti, kaj smo že naredili bohinjski drvarji in gozdarji,« sproži pomenek vodja skupine. Potem govorimo vse vprek. »Najprej smo se lotili spravljanja starih skladovnic lesa v dolino. Od povsod so prihajali klici po lesu, dr-vah in lubju za obnovo in industrijo. Prvo nalogo smo uspešno rešili« Drvarjem in gozdarjem ponosno žarijo oči. »Ko smo v prvih dneh maja vrgli Švabe iz bunkerjev in jih nagnali po savški dolini,« ves razvnet pripoveduje drugi gozdar, »smo se lotili obnove naše žičnice za prevoz tesa z Jelovice. Trikrat je poskusil okupator spravljati les po žičnici Trikrat so jo partizani požgali. Tako je ostalo ob žični postaji 4000 nr lesa in 1500 m3 bukovih drv. Do ok tobra ano spravili po obnovljeni žičnici že 3000 m3 lesa v dolino do železnice. Zdaj teče žičnica noč in dan ter spravlja les z Jelovice...« »Pozimi je bilo težje. Večino lesa, ki smo ga prevzeli, je bilo t eba vzleči v dolino po strmih zasneženih poteh. Dolgo smo čakali na sneg. — Šele konec januarja so se pota utrdila. Cez 200 voznikov je s konji in voli dan za dnem rilo po gozdovih sneg. Nakladali smo, vlačili in vozili. Bali smo se, da bi nam odjuga ne skvarila potov v dolino. Zato smo hiteli kot še nikoli.« Ozrli smo se v dolino. Majhen rob jezera se je lesketal kot zrcalo. Mimo Sv. Janeza se je vila vrsta naloženih voz. »Po dolini so ob cesti iz dneva v dan rasli novi skladi lesa. Naše bohinjske vasi so oživele. Veseli smo Bohinjci spet trdno držali delo v svo jih rokah. Živina je prhala v mrzlih jutrih b vlačila hlode, v dobrih dveh mesecih smo spravili v dolino k železnici in avtomob'ilsiki cestì nad deset tisoč kubičnih metrov lesa in pet tiso? kubičnih metrov drv. Do tri sto kubičnih metrov smo na dan zvlekli v dolino ...« Obnovljene