go ar brtnišk naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 27. februarja 1867. Gospodarske stvari. Laške čbele. Denarna stiska (Konec.) Avstrij i. Kaj je to, da v nemških časnikih „Wiener Zeitg. u kteri Avstrija je država poljedelstva! Tako pravijo ne-toda naj nas nikar ne slepi to hvalisanje; kdor to „Neueste Erfindungen" beremo večkrat od velicega raz- trdi, ta Avstrij i smrtno sodbo podpisuje. Poglejmo si lepi ločka italijanskih čbel mimo nemških, in čujemo ta izrek, ima li zdravo jedro v sebi? Ali morda hoče reči: Avstrijsko polje je tako rodovitno, da s ceno ze- une veliko bolj priporočane mimo teh? Ta razloček nam pri naših slovenskih čbelah, če prav vemo, meljskih pridelkov," kl so nam odveć in jih prodajamo ni bil še nikjer naznanjen, morebiti spričo tega ne, ker v tuje dežele, lahko zadostimo vsem svojim potřebám so italijanskim (laškim) bolj sorodne. Nemško pleme, in željam? Da temu ni tako, to kaže izvožnja; kajti kakor se piše, je namreč po zadnjem koncu života bolj kratko in bolj crno j po značaji je manj delavno in manj zega rodovitno; italijansko pleme je nasproti bolj dol- žele. stvo trije odstotki vseh pridelkov se izvažajo v e ? Ali nam oni rek hoče povedati, da je poljedel-ki je obrtniji jemalo delavce, na visoko-umetni 7 proti koncu špičastega života, ima več rumenih stopnji? — Tudi to ni res; kajti prav v deželah Je tudi opasov med temnimi in lednjo ost vso črno neutrudno delavno, in vse bolj rodovitno. Temu ple- menu se nam zdijo podobne slovenske čbele, zatoraj pogledati v statistiko. je obrtnija živa in na visoki stopnji, tudi polje bolj rodi. Tega se lahko prepriča vsak, ki hoče le količkaj res donašajo veči dobiček. • « • » « Kaj vé pravite „Novice" Omenjena korist, ki se Avstriji kaže iz poljedel- že Odgovor vredniètva. „Novice" so o laških čbelah stva, je le dozdevna in samo na videz; deloma še celó da bi Avstrija v resnici bila poljedelna dr- nekterekrat pisale. Po želji éastitega gosp. dopisnika ni želeti ponavljamo nektere važniŠe opazke. slilo 7 da vse čbele so □ vjjiiziivc. Dolgo OC JC 1UJL- MJCMi V Cv , IU IU ZJCILYJ Alt., XVV^l V^A^lOtVX J^l 1UU1U.Í enega plemena. Sedaj je pa niso stanovitni; kajti izvožnja poljedelskih pridelkov se Je mi- žava in to zato ne, ker poljedelski pridelki nikakor gotovo, daselaška čbela zeló loči od naših navadnih. tuje dežele živi in gnoj i, slabí pa domače. Le eno-Je sicer ravno take podobě in velikosti, pa drugaô stranski kmetijski razvitek našega národnega gospodarstva je Avstriji dal ime, da je poljedelska država. Avstriji na škodo je zlasti to/ da jej vsako leto v tuie dežele, iz kterih se več ne je pisana in lepša; prvi trebušni pasje rdeče-rumen; posebno matica je lepa; okoli života ima pas kakor pomeranča rumen. Pa ne samo lepša je laška čbela, mnogo denarja zgine tudi veliko kro tkej ša je; člověka ne pičl urugau, uc viuc. uu oiwi ucaicii, jvi paviju , ua oc w* druu hudo ne stisne; zato pravi vsem čbelarjem dobro kako domá poravná. To misel jim vdihajo razlogi drugač, če vrne. So sicer nekteri i pravij o da se ta škoda že ki 7 znani čbelni oče, fajmošter Dzierzon, da so laške so se rodili le v njihovih možganih; razlogi, o kterih čbele tako krotke kakor da bi žela ne imele. Vrh tega skušnja kaže, da so izmišljeni. Za naš izrek nate dokaz. 80 še veliko pridniše in rodovitniše mimo naših Ko bi vsak goldinar, Ki gre na tuje, ceno primerno po- navadnih. Konzistorijalna svetovalca Zacke in Zeus, vikšal vsem domá ostalim goldinarjem 7 to je 7 ko bi sta na svojem potovanji po Itálii več čbelnih volj- domá ostali denar bil prav toliko več vreden, kolikor njakov obiskala, sta ondotne čbele sèm ter tjè na tanko pregledala; pripovedujeta nam, da so čbele v Itálii ve- ga je šlo na tuje, ostalo bi domá res vse pri starem cena ne bi se znižala blagu, v kupčiji ne bi se nič čidel jako zanemarjene; zato je pa tudi njih bira na spremenilo, ta škoda bi se res poravnala. Toda kako medu in vosku revna, in pravita, da panj laških čbel dav- ob biri komai kakih 20—25 funtov medu. nanese. 7 to mogoče? Edini pomoček bil bi ta, da se ob istem Je - času tudi vsem delavcem dnina, uradnikom plača Da bi bile laške čbele pridniše od druzih dežel, ščine itd. znižajo prav za toliko, kolikor se je cena kakor nekteri čbelarji trdijo in pravijo, da so se po zvišala denarju; to bi jim ne bilo na nikakoršno škodo, i dovoli raznih skušnjah od njih pridnosti dovolj prepričali, tega nikakor ne tajimo. Da so pridniši pa od nemških ali pa naših slovenskih, tega jim pa tudi nikakor verjeti ne moremo. Marsiktere skušnje so dokazale, da nanesó čbele v naših krajih v dobri ajdovi paši polne panj ove kajti s plačo 7 v tej primeri znižano 7 dobili bi toliko blagá, kolikor z višo, ktero so prej imeli. To je edini pogoj 7 da J° je delà ako hočemo, da se domá poravná^koda, ki nam denar, potujoč v tuje dežele. Toda vprasam, se mogoče, izpeljati in vresničiti ta pogoj? — Nika- nam zginejo vsako leto, kor ne. Onih 47 miiijonov, ki in še v naložene škatlje do vrha medu, tako, med njimi večkrat panj nahaja, ki blizo do 100 funtov ne gré zadnji dan leta iz Avstrije 7 tudi ne en dan v tehta. Iz tega je očitno 7 da so naše čbele vse skrbi in hvale vredne. Al naj se skusijo tudi laške letu, ampak vsaki dan ga leze nekoliko 7 a prav za to- 7 kakor so „Novice" v leto saj 7 S dobijo. njem se 8. listu povedale, lahko liko kolikor nam denarja vsaki dan uide iz Avstrije, morale bi se vsaki dan znižati vse letnine, plače pa davščine itd., ako hočemo, da se domá poravna škoda 7 7 08 ki nam jo delà denar, v tuje dežele odhajoč. Tako kapitalistov vsaki dan prekladati svoj denar tù ome- --- ----- J " ----' -------- 7 * J •-» ^ I ' VHiCVUCVUl u Y '/J u^uail , l/U. VJ1XIC- poravnavanje dan za dnevom je pa nemogoče; to nam njamo najglavniše: obrtnik velik del premoženja ali mora potrditi vsak, ki vé, kaj je država. tudi mogoce bilo Ko bi pa to celó.vse premoženje lahko zgubi, predno pride y vendar bi nam še ne pomagalo; znanju, daje v obrtnij i slabo naložen njegov denar spo- kajti tuje dežele bi se javalne ozirale na ceno našega če pa tudi dosti zgodaj denarja, ki jo ima pri nas domá; če se pa ne ozirajo 41 spozná, da y mu obrtnija donaša premajhene obresti, ali da mu celó kaže zguba, vendar na to ceno, kaj se bode zgodilo? Ce dalje teže in če brez velike zgube ne more ustaviti svoje obrtnije, kajti dalje manj bodemo kupovali istega blaga, ki se dobiva koliko vrednost imajo potem draga poslopja in drage le iz tujih dežel, in to že zato y nijstvo ne more iz tujih dežel privabiti toliko denarja ker nam onemoglo obrt- mašine njegove obrtnije? y kolikor ga potrebujemo, da bi Kakošna zguba čaka vih rokodelcev, ki morda druge j dolgo časa nj ego- ne morejo jalno) blago, kolikor ga nam je treba. Iz tega, kar smo dozdaj govorili, je razvidno, da je premalo denarja med svetom, in to je glavni vzrok si kupovali tuje (koloni- najti delà? To jasno kaže, da ni na vsako stran res- nicen oni razlag y s kterim se zagovarja neomejeno, pre na peto svobodno trštvo. In prav tej se upiramo. denarne avstrijske stiske, tudi govoriti o pomočkih, ki Naj Ce država domačo obrtnijo podpira v tem nam bode dovolj eno, eno stran primerno omeji vvožno tujih pridelkov da na na Izmed imenovanih treh vzrokov nas resijo iz nje kuje denarja, je glavni ta, da y da V4.JLV KJ KJJL M/1A 1 lili VI 11 V VLUVJI, T I VÍJUV t UJ 1 il Ui iUV^ilWJ Y y XJL Ci drugo stran pa skrbi za njen napredek, kmalu bode nam primanj- domaća obrtnija dospěla na isto stopnjo, da bodo naši vsako leto gré več de- obrtnijski izdelki mogli meriti se s tujimi, če ne na narja iz Avstrije, kakor ga pride nazaj. Kdor odvrne zahodnje kraje, gotovo pa na vzhodne, to je ta vzrok, ta odvrne tudi druga dva. več kako bi se dal odvrniti Važno je toraj vprašanj glavni vzrok? Da zacelimo to rano, treba nam jih pomočkov: Je dvo- čedalje tuje dežele. y bode se domačega blaga izvažalo iz naše države v rvujwikv » . njim , rvi ^uucuujcjy uui luijoixiu i^iU^iauY , rvci uuuv Prvi je skrbeti za to, da se čedalje več na- morali draže plačevati domače blagó, je puhel ; kajti Strah, da bode omejena svobodna kupčija na škodo ki potrebujejo obrtnijskih izdelkov, ker bodo šega blagá izvaža v tuje dežele; drugi pa ta, konkurencija domačih obrtnikov ga bode pregnala, m da se čedalje manj tujega blaga vvaža v našo to tem hitrejše, čem prej se bode povzdignila domača državo, le po teh dveh potih se dá izvožnja doma- obrtnija in čem več denarja se bode obrnilo na obrtnijstvo. čega blagá najprej spraviti v enako razmerje z v vožnjo tujega blagá. Nekteri nasvetujejo sicer drugačen pomoček ; ' oni mogoče Od kod pa izhaja to, da ima vendar neomejeno svobodno trštvo toliko zagovornikov, da je skoro ne- pra vij o, da nam mora pomagati le svobodno trštvo misliti, da bi ktera druga pot bila prva? da • V si z Razlogi, s kterimi se zagovarja svobodno trštvo, kteremu je glavni namen ta množimo denar. Ce prav je res, da se z denarj em, po kupčiji pomnoženem, tudi obrtnija povzdigne na višo pené ne vprašaje za občno državno korist. Clovečanski njim domá po- so člověku tako rekoč prirojeni, torej zagovornikom ni ki ie po lastnem dobičku hre- težko, zbuditi jih njim stopnjo, vendar ostane ta pomoček le enostransk y do- se nam ne posreči, da denarja ne pomnožimo z kteri sprevidijo , da jim je hvalisana zlata svoboda na kler žlahtnimi rudami, v domačih rudnikih izkopanimi. Kdo bo hotel trditi, da se državi denar pomnoži tej misli lepi sami po sebi se uklanjaj o celo taki y lastno škodo. po svobodném trštvu y to je y s tem y da smemo blago Svobodno trštvo se mora previdno vpeljevati y če brez vsake ovire kupovati v tujih • V C\ • Ti i 1 deželah, v kterih Je hoćemo, da ne bode narodom na škodo. Tega izreka ne moremo bolje zagovarjati, kakor da navedemo besedo cenejše? Da je na pr. Peter, ki kupuje cenejše tuje istega moža, kterega zagovorniki svobodnega trštva blago y v primeri s Pavlom, ki mora blago LJL V4. J^ V1J V^ JLJL ^ j ^J V VVJ w 1 U U V w C4I JL JUL V đLJ vV J JLA» VVJL V ^ vw w ^ f A ImA J. JL Jk. Mm ^ f v/ N/ V^V LJk ^ kupovati draže do- imenujejo svojega očeta: in ta je Adam S mit toliko na dobičku, kolikor je tuje blagó pa govori tako-le: „Okoliščine r za v kteri ki h o č ej o cenejše od domačega, to je jasno; al prav tako jasno svobodno tržiti med seboj, si moraj o podobne Je y da je Petrov denar šel iz domaće države, Pavlov biti. (i pa je domá ostal. je v naši Kaj se pa ia tega izhaja? To y da Prav tega Smitovega izreka se držimo tudi mi državi toliko manj denarja, kolikor ga je in vsled njega pravimo: predno se poprimemo svobod- nega trštva s ktero državo, poskrbimo za to, da se po- Peter izdal za tuje blagó; prav za Petrov denar je tedaj vzdigne domača obrtnija tako, da se bodejo domaći iz- naša država ubožnejŠa. Ze v tem oziru je državi na škodo, da se kupuje tuje blagó delki mogli meriti z izdelki iste države, s ktero hočemo ..Ai ^r -r- 1 1 t 1 1 • • po- če tudi je cenejše ? Kaj svobodno tržiti. Kdor drugače ravná, ta hvali in U MJ>»\J y UV i*. UL Vr LiULJV^ kj ICAi^ KJ j VJKJ LUU.1 JU VVjUVJOV • JL^CtJ O \ KJ KJ KJ KX L1KJ Ifl/JiLl« JLA. VA \J A. V41 W^M/VV X C* V Ht*/ y tUi XJ.YO pa porekó domaći obrtniki in rokodelci, ako bi veci vzdiga tržno svobodo na grobu svojega pogina del državljanov ravnal po Petrovem izgledu in kupoval Carey « pravi : svobodnému trštvu. ki se o tre- y cenejše tuje obrtnijske izdelke? Ozrimo se na žalostni nutku zdi potrebno, žrtvujemo svobodo prodaje domačih stan domačih železnikarjev ! Kako se spečavajo pa tudi izdelkov — polagama — toda gotovo ginočo zemeljski pridelki v istih krajih, kjer je obrtnijstvo opešalo ali celó onemoglo ? Kdo nadomesti davke, ki so se plačevali v istih krajih? . Toda pogledimo glavni razlog, s kterim svojo misel Avstrija je prav blizo nevarnosti spoznala, da se njena moč mora opirati na delo y to je, na obrtnijstvo; v pomočkih, s kterimi bi se dalo obrtnij i pomagati na noge, še omahuje. Da se to vprašanje prav reši, to podpirajo oni, ki v nebo povzdigujejo svobodno je prva zapoved. In po kterem poti se dá rešiti to trštvo. Oni pravijo: To, da so domači izdelki draži vprašanje? Mi smo tega prepričanja, da je ustavna od tujih, kaže, daje naše obrtnijstvo protinaravno, torej neumno; torej si bo denar, ki v obrtniji ne donaša pn- po kteri mernih ali celó nobenih obresti, iskal poti, bode dosedanjemu obrtniku obrodil še primeren dobiček. Ta razlog je sam po sebi resničen. To kaže na-slednja prilika: kdor ima denar kje varno naložen brez obresti, gotovo ga bode dolžniku odpovedal, ako isti denar lahko varno izposodi po pet odstotkov. Ali pa ta pot edino prava; le državni zbor mora na svojo vest vzeti in rešiti to prevažno stvar národnega gospodarstva. Cesarske postave- Postava, veljavna za vojvodino kranjsko. Po nasvetu in s privoijenjem deželnega zbora Moje razlog veljá tudi od obrtnijstva? Nikakor ne. Obrtnik vojvodine kranjske ukazujem v dodatku k cestui postavi ima mnogo ovir ; ki mu brani jo ; po izgledu denarnih od 14. aprila 1864, kakor sledi: v 69 Vsak daj obstoječ politišk okraj (kanton) sem našel v Jorkširi t nisem še videi nikjer drugod dežele nareja eno zložno (konkurencno) okolico za vse pri nas bi lepa jorkširska ovca bila celó čudovita pri zložne (konkurenčne) ceste, ktere se nahajaj govimi mejami med nje kazen. Drug so ovcam podobne hrvaškim in ogerskim kar se izreje tiče, ni nobene prispodobe íz- to, da se vkup deneti dve ali več konkurenčnih rejen jorkširski oven ima gotovo toliko okolic, more dovoliti deželni odbor, potem ko so se po- kakor pri nas dobro pitan vol Ovčj in masti meso prašale vse pri tem udeležene občine in sov to dovolile tega silno mastno, akoprem se velik del odbere, pa tudi okusno Je volj > m masti dobi ; v obče pa ne vem, kakor se pri nas nikoli ne drugod tako lep ako Je s premagujočo većino. Posamne občine, ktere stopijo po novi politiški ------, . . ---7----_——~ razdelitvi dežele iz dozdajšnje kantonske zveze, se imajo govedina in v ovčina (beef in mutton), kakor je na vvrstiti v cestni zlog (sklad) tistega kantona, v kterega Angležkem, in ž njo se tudi John Bull ponaša spadaj Da se naredijo nove ceste ali preložijo ceste velj Oven, kteri se za pleme odbere, spuŠča se po svoji na 40 ovác ali blizo toliko z vélikimi stroški, kterih nositi bi za eno konkurenčno pusti se v takošni službi po 1 % da jih ali VL leta, okolico pretežko bilo, se utegnejo, v pripomoć občine sosednih konkurenčnih okolic zeti tudi ploduj po tem pa ? kadar je to svojo dolžnost zvršil, se reže (kopčá) f y ako lim tična cesta premagujoč dobiček. To razsojuje m potem se za lzpitanj pase Noben nerezan oven se ne kolje, ker takošnih niti meso niti mastnina ni odbor okusna, marvec je smrdlj Ako sem resnico iz- Stroški v gotovem denarji za konkurenčne vedel, strižejo se jorkširske ovce samo enkrat v letu ceste se morajo razdeliti na vse občine konkurenčne m sicer okolice po tisti meri, kakor jim je predp nji davek. Ta kantonski naklad se pobir udih in sredstvih, kakor davek sam posred po bere 75 naših kraj ; pomladi, kadar nastane toplo. Volna se raz- slabejše prodaja se po 62 do 1 ^ funt kratkej in > dolge in Pri razdelitvi tlake pri občinah in vaséh se jlepše volne se plačuje funt po 70 kr. do 1 gold. 25 kr. Moj prijatel farmer me agotovil, da ima 50 ovác, volna veljá 50 gld kar j mogoce na navade, ktere so do poleg tega pa prodá vsako leto po 20 ovác y ako mora ozirati, kar je mogoce, na navade, ktere so do- poleg tega pa proda vsako leto po Zu ovac, in ak< zdaj zastran kantonskih cest veljale, na posebnost ceste nizko posrednjo ceno omeni, vsako ovco po 50 gold ali je bolj ali manj povožena y tu cl i na to .. > ali se prod (šuta) težko dobiva, in ali so posamne občine in vasi prodá Ovce > mu mu to znese 1000 gold, avstr. velj 1 w • • # • • i ft v srebru. jlepše njive gnoj ij o ; pasejo se namreč na proč . v/ JLr x v jl - u/ii - u v r/ v^M/ixxxi v/ k/ vxjLi w jl u f WMJ. t/ AT U O--*/ J 7 JL-----J --------- ^ w — Kadar se cesta razdeljuje med posamne, eni njivi in zapirajo ondi tako dolgo, dokler ni cei cl naj se vsacemu posamnemu to delo, kar je mogoče, pognojena; potem se njiva orje. Uvce so poleti in s tem, da se cesta, kar se mu je dá, skupej drži, pozimi pod milim nebom — izvzemši menda v takem kar zlaj je mogoce, pognojena; potem se njiva orj Ovce polet in da se pri tem ozir ima na cei stan njegove posesti. , ^^^ u»« i^uu« uu, — Ceste razdeluje po občinah in med posamne sejo na lepi mastni travi; na nektere njive vseje se pa in po tej se jeseni deloma prosto pasej mrazu kakor je letos dva tedna bil polet pa v vsaki konkurenční okolici cestni odbor. Pritožbe neka repa zoper njegove naprave se morejo naj dalje v 14 dnevih kakor so zagrajene, deloma se jim z neko mašino klaj položiti pri deželnem odboru njivi drobno zreže in v pripravna korita naloži. Tako Na Dunaj i 28 F januarja 1867 Jožef r imajo ovce obilo krme in odebelij vek čuditi mora se tako y da se čio Grof Belcredi r. Jako zanimive so živinske razstave. ako bi se tako reklo po slovenski ; Angleži to „Cattle Show' í ime- od -:--'—---1 V1V1V OlU Y Viiom J JTJLilglU^l tu ^vattiu KJ11U ÎUIU" Njegovo c. k. Veličanstvo je z Najvišim sklepom nujejo, to je poleti in posebno jeseni, postavijo far-februarja 1867 blago volilo dovoliti v sklep kranj- merji angležki po različnih za to odločenih mestih ži- Tjè se vé da vsaki gospodar naj lepše skega deželnega zbora, po kterem se izreče občinska vino na ogled. (soseskina) cesta od Begenj čez Cerknico do tjè, blago pošlje, in veliko je natecanje, kdo bode imel naj-kjer se iztaka v planinsko-loško cesto, za konkurencno lepšega konja, najlepšega bika ali kravo, najlepše ovce, (skupno) cesto. To se razglaša z ozirom na postavo od najdebelejše svinje, najlepše kure, gosi, race, pse itd. aprila 1866. liujvtvwvjívyjou OY1UJU J liojl^pou JLVU.X Kš y ^UOl j j |JOU 11U» Na vse to se stavijo velika darila, časniki pa ne na- Popotnikove opazke po Angležkem. (Dalje.) Jorkširske ovce (York-shire, to je, kanton znanujejo samo imen posestnikov te živine, temuč tudi Zato si pa far- podobe nadarjenega blaga ;priobčujejo. merji tudi na vso moč prizadevajo, da izrejajo živino dobrega pleha. Kdor lepo in rejeno živino videti hoče, mora si angležke „cattle show" ogledati; ne morem si ^ W * ^ U A«. V ^ VV^ J KS J XX li t V 11 --O----- 77---- ---* " --------7-------- Jork) so blizo najlepše na Angležkem; njihova vred- misliti, da bi kje drugod kaj takošnega videl. Suhih nost pa in cena ravná se po tem, kakošnega pleha, goved in ovác v obče tu videti ni; jaz barem nisem plemena ali rodbine so; kolikor je ta na boljšem glasu, takih nikjer videl, akoravno sem se že precej po An- toliko dražji so ovni za pleme (breeding sheep). Tukaj je gležkem klátil. Menim, da ni odveč, ako tukaj tudi v zgodovin- Ovni za pleme, ki so tedaj treba ovčji rodopis vede ti. žlahnega rodů, se plačujejo: na sejmih po 8 do 15 skem obziru angležke goveje in ovčje reje kaj omenim. , da so An- 1307) imeli funtov šterlinga (to je, 80 do 150 gold, srebra av. v.), Vsi angležki dobri zgodovinarji sporočujejo Í1272 ---v, j ^v« ^vv^ ^ ^ ^^ ^vxw» WA VWXUI MITI T • jj » w ^ * - ~ ^ w ~ .---j- r pa cena njihova je po njihovi vrednosti od 5 do 20 gleži pred kraljem Edvardom funtov šterlinga (od 50 do 200 gold, srebra) , se ve, da slabe konje in tudi slabo govejo živino. Edvard si je ravno tako se preminja cena ovnov, ki jih mesarji ku- v svoji mladosti mnogo tujega sveta ogleda!, in kar je pujejo. Ovni so v obče draži kakor ovce, pa tudi ovce tam dobrega videl, prizađeval si je potem tudi kot kralj plačujejo mesarji po 50 shilling-ov (25 gld.) do 5 funtov to svojemu ljudstvu priskrbeti. Angleži dobro vedó, da Se ve, da cena je Je Edvard V • y bivaje precej časa na Spanjskem y m vzemsi si za ženo Eleonoro Kastilsko, videl tam izvrstne šterlingov po razmeri njihove teže. zdaj višja zdaj nižja, kakor pri nas, ravná se po različnih okolnostih in potrebah. Funt ovčetine se pla- konje in lepo govejo živino ter se tudi naučil jo dobro v^oi m uoivtcuu rediti; vrnivši se potem na Au gležko, spravil je sem mestih je dražja, včasi cenejša. Ovce (menim ovne in za pleme mnogo kónj in goved najboljšega plemena in ovce) se zredijo silno debele; takošnih ovác, kakoršnih tako slabe angležke požlahnil. Vendar kar se ovác tiče, čuje zdaj po 8 penc-ov (40 kr.), včasi in po nekterih 30 trdijo Angleži, da so oni poprej boljše in vece imeli a ne v viribus divisis" kakor Španjolci, in da je Edvard I. za dobro konjsko in govejo pleme na Spanjsko lepih ovác poslal in iz teh so se zaplodile na novi paši španjske, po celem svetu zavolj svoje lepe volne slo veče ovce. * (Dalje prihodnjič.) cepljenimi močmi) v Zalita vii in Predlitavii! — Tudi Vam zagotoviti morem, da ojaški krogi niso prav nič zadovoljni z dvalizmom kajt med častniki se neka klavernost očitno razodeva 7 boj se za Avstrijo. Od Deak t stranke skovani dvalizem še celó levičnikom (Tis o vi stranki) ni po ft # • • I • |'y • i y + * 1 1 1 vviji, in kar se je v različnih časopisih bralo, aa je bila Deakova podoba na vec krajih v Peštu z nogami Naznanilo in vabilo. Slovenske Matice odbor bode v četrtek da je teptana, to ni izmišlj > to je gola istina Ko 1867 ob uri popoldne v mestni dvorani imel VI. mnogih ust: prav tako je bilo leta 1848 etljenih ulicah korakal slišal sem Ako sejo, grof Belkredi Magj are bolj poznal sem iz bil ? on bi bil Avstrij gotovo dvalizma obvaroval, ne bilo bi mu treba tako na mah ministerstva zapustiti; toda premehki mož se zboru. udih itd. kteri ste uljudno vab lj eni. tej seji bode ta-le vrsta razgovorov : Bral se bode in potrdil V. odborové seje zapisnik, je dal predolgo Magjarom za nos voditi. Brž koje Poročilo o računu, ki je bil podan II. občnemu baron Beust avstrijski minister postal, so Magjari Bel- kredi-ju hrbèt pokazali ter z baronom Beustom Tajnikovo poročilo o važnejših dopisih, novih skleniii; vstop Beustov v dunajsko ministerstvo zvezo se sme Rešile se bodo naslednje prošnje: spočetje dvalizma imenovati. Magjari se sami s tem ponasajo, da so najvec pnpomogii v to, da je Beust, za- Anton Brodnik, gimn. profesor v Kranji, prosi, pustivši svojo saksonsko domovino, na Dunaji minister da bi Matica dijakom ondašnje gimnazije darovala sko službo dobil, ker Beust je bil Magjarom že pred nekoliko iztisov „Zgodovine slovenskega naroda." tem zarad tega znan, ker je brat njegov na zgorniem Viša c. kr. državna pravdnija v Trstu prosi, da /v 1----- " -----" . — bi Matica nekoliko iztisov svojih knjig darovala primorskim kaznilnicam. Ogerskem v byongyôs-u oženjen z groíinjo Almašy Pripoveduj da je dunajska vlada s tem po gojem magjarsko ministerstvo dovolila, da deželni (ali C. k. državna pravdnija v Ljubljani prosi, da bi kakor ga Magjari imenujejo, državni) zbor v Peštu Matica nekoliko iztisov svojih knjig darovala kaz- novo postavo za vojaštvo sprejme in 50.000 mož precej nilnicama v Karlav-u in Lonkovcu. Posameznih odbornikov nas ve tje. na noge postavi. Ako je to res, člověku na misel hodi ali bode samo magjarski narod moral onih 50.000 7 bruarja 1867. Iz Slovenske Matice odbora v Ljubljani 25. fe- jakov dati, ali pa bodo morali tudi Slovak muni, Rusini in Slovenci i 7 Srbi svoje sinove 7 vo Ru temu krdelu Dr. Lovro Toman, prvosednik. odrajtati in celó tudi sedmograški Rumuni in Hrvatj Anton Lésar, odbornik in tajnik, primerno število ovim 50.000 dodati? Naravno bi bilo Dopisi, misliti, da prevzamejo m Magjari to število ker V Buda-Peštu 19. sveč. V. B. nemagjarski narodi ogerske krone se po dvalizmu bojé pogube. In čemu bode ovih 50.000 mož brž treba? À1 Dopolnjeno morebiti Prusi že tako silno ? ministre Magjari imajo svoje od dunajské vlade neodvisne bodo morebiti Magj umouvj, skupaj kj y iLLi^Aaujtjy ovs. 51VJ. wuu AXiiui c* o x, uuge puotaviii, jvcr v ^voiouuji YujsK.1 niso nobenih pro- redsednik ministerstva in minister vojaštva; grof Juni stovoljcev Avstrii v pomoč dali? ali je mar 50.000 móž imenujejo se: grof Juli Andraši, noge postavili, ker daj 50.000 žljajo z orožjem ? ali oj ako v zato na poslednji vojski niso nobenih pro estetič, minister na kraljevem dvoru (brez redov- za to treba, da so pokrovitelj nega posla); baron Jožef Eôtvôs, minister poduka; vendar ovih 50.000 mož ne bo treba Turkom m varhi dvalizma? saj pomoč baron Bela Venkheim, minister notranjega opravil- proti turskim Slovanom? — Magjarski časopisi so tako opominjajo, naj se nikar da UU O^V/XCX. W W XX X*. XX V, X XXX , XXXXXXX^V^ -----* stva (politični minister, kar je bil nekdaj na Dunaji nesramni, da sedaj federaliste Bach, Schmerling, Belkredi); Melhior L ony ai, finančni dvalizmu ne zopersta vij aj o; naj lojalno pomagajo, mini ste rj grof Jure M i k ó, minister za poljedelstvo in se dožene popolnama!! Ali dvalisti ne vejo, da federa pošte; Štefan Go rove, minister za kupčijo in obrt- Hstí stavijo Avstrij " ' 7 _ - - ûa svoje čelo in da po sam nijo; Boltižar Horváth, minister pravosodja. Magjar- dežele, samoupravne (avtonomne) domá, ostanej ski časniki sami priznavajo, da Magjari niso nikdar 0Ziki zvezi z enotno državo? — A a rm'i a, v da oni dajó deže mislili, da jim dunajska vlada tako popolnoma spolni lam; kar deželam gré pod ustavno vlado, pa tudi državi ^ 1 " 1 * kar državi gré? „In hoc signo" pa si grejo federalisti križ. Ako Magjari tol- njihovo voljo. imenovanih ministrih ne vem nič dru- **J ^^ T v J —--w *---------------------------------IVCil Ui /JC4 VA J) zega povedati, kakor to, da so vsi trdi Magjari ; mnogo z dvalisti popolnom novih magjarskih ministrov je bilo po prekucijah 1. 1848/9 v tuje dežele pobegnilo, njih sposobnost za ministerská opravila magjarski časopisi močno hvalisajo; toliko se sme brez dvombe reči, da bodo za magjarstvo delali na mačijo lojalnost P° svoje, jo drugi narodi avstrijsk tolmačijo tudi po svoje Prihodnost bo kazala g lojalnost je prava l Naj mi vse rode kriplje 7 kakošna tedaj bode za nemagjarske na- Na poslavljenje novoiz- bojim jihove lojalnosti, odkar Magjari ne zamerijo, da se so v ječo posadili se bo kmalu kazalo. voljenih ministrov je bila včeraj v Buda-Peštu svečnica. Magjarski časopisi bodo zdaj po svetu trobili, da je radost nad dvalizmom na Ogerskem splošna; al temu ni tako: naj manj polovica ogerskih stanovnikov resno prevdarja, kako se bodo nesreč- dr. Zah-a, profesorja na slovaški gimnazii v Revue in tamošnjega notarja Štefančok-a dali zatkniti, ker sta se predrznila, svoje slovansko čutje očitno in pošteno razodeti. —- Bati se je, da ne bode dolgo trpelo, pa bodo ubogi Slovaki še te dve národni gimnazii, kteri nega dvalizma znebili 7 ako ne pojde là JjlUU , <*L JJOiObl --Ot» ^U^UOkVUi«. OXXOX dvalizem mora, naj veljá kar hoče, da zopet obveljá z grdo pasti pojde z lepo 7 tako se pogostoma sliši pa imajo v Řevuc-i in v banski Bistrici, zgubili, kajti magjarski minister poduka, baron Eotvos, utegne za dobro spoznati, da se slovanska mladež v magjarskem DjJUAuau , ua ov. jeziku podučuje Iz vsega tega lahko sodite, da vsa- prislovica cesarjeva „viribus unitis" (z zedinjeno močjo) čega pravega Avstrij z velikim strahom navdaj Izvirek žiahnih a panj skih merino ákih (pomorskih) ovác je do drugje, a ne iz Angležkega. prihodnost, m to po pravici. Dunaj 16. febr. — Zadnj dni je na dunajském Yred. vseučilišču med slavjanskimi dijaki postalo močno gi banje, ktero nam dobro svedoči prihodnjo njih zadr-žanje v javnih pitanjih, pri prilikah, kjer bode trebalo svojo pravico z besedo in djanjem braniti in tirjati. Krilo tega gibanja je tista akademicna čitalnica, v kteri so do sedaj slušatelji vseučilišča, kterega koli naroda složno in mirno se zbiraje, enake pravice in enak namen imeli, v obče se izobraževati, in ktero so sploh v veliki materijalni zadregi vsa slavjanska vredništva s tem podpírala in zdržila, da so mu zastonj časnike pošiljala, *) daje društvo lože Nemcem in Ogrom, kteri si svoje časnike drago plačati dajo, njihove želje spolnilo. Društvo vendar ne bi bilo pri velikih stroških in zraven tega pri slabem gospodarstvu svojem letošnjega novega leta doživelo, ako ne bi bil lanski marljivi odbor, na pol slav-janski, mu brezplatnega stanovanja v vseučiliščinem poslopji preskrbel. To je bila podlaga novému močnemu društvu, prva prikazen, da se bode sopet razvijalo in okrepcilo, in udom različnih narodnosti želje in potrebe bolj lahko spolnilo. Al istinska prikazen v življenji nas uči, da je clovek pod jarmom, v zadregi srecnejši in zadovoljnejši, kakor v dobrih okoliščinah. Tako pa tudi Nemci, od prejšnje teže materijalne zadrege oslo-bodjeni, napeti in ošabni prihajajo, in počeli so posku-šati, kar pri prejšnjih okolščinah jim ne bi bilo lahko na misel prišlo. Se vé, da je njihovo prvo delo proti Slavja-nom namerjeno bilo. V nekem izrednem občnem zboru so predložili in s svojo većino sklenili, prof. dr. Un-geru, novému dunajskému poslanců, v imenu vsega društva z deputacijo zagotoviti, da se društvo v djanji in v besedi njemu pridruži. Pričujoči Slavjani, kteri nimajo nikakega vzroka, hrabrega zagovornica febru-arskega patenta častiti, zapustijo pri tej priči dvorano, in kmalu se odbornik, g. Zelenik, Slovenec, za svojo čast zahvali, in reče, da pri takih okoliščinah ne more v odboru ostati. Da časniki za Slavjane niso premalo hudobnega crnila imeli, to se vé. Al tudi Slavjani niso indiferenti ostali, ampak v kratkih dnevih so imeli mnogo zborov,. kjer so sledeče sklenili: da na konsistori proti sklepu: „društvo je nemško, in odbor ima dolžnost, nemški značaj društva varovati", protestiraj o ; da ob enem „in pleno" iz društva izstopijo. Iz volili so tudi v drugem mnogobrojnem zboru deputacijo, da gré do prof. dr. Unger-a, in mu vzrok svojega obnašanja razloži. Iz volili so tedaj g. Kršnjavi-a, g. Kreys-a, g. Klein-a in g. Gregorič-a, zadnja dva odbornika društva, da zagotovijo profesor Unger-a, da protest Slav- i'anov ni bil namerjen proti njemu, kakti profesorju, :terega oni visoko Častijo in spoštujejo, ampak le proti sklepu društva, ktero jim je hotelo neko politično mnenje in misel vriniti, da so Slavjani v političnem oziru njegovih misli. Gosp. prof. dr. Unger sprej me zeló pri-jazen deputacijo, izgovori željo, da se politične demonstracije ne bi na vseučilišču ponavljale, ker one le med, dijaki, kteri imajo drugo nalogo, mir kalijo in razpr tije delajo. Na Dunaji rojen, v nemških šolah odgojen je on na Nemškem imeniten postal, in ne more tedaj nič druzega biti, kakor Nemec, in kaj druzega tudi mi ne bi smeli od njega tirjati. Veseli ga vendar, da še i'e eno polje, kjer se vsi najdemo, to je učenost, íemci in posebno nemški odborniki se jako jezijo, da sta dva odbornika se predrznila, proti sklepu većine, slavjanske deputacije se vdeležiti, in so ta dva skli-cali tedaj pred odbor v izredni seji, da odgovor dasta za svoje postopanje. Al prepozno je; za izstop „in pleno" iz društva se je podpisalo več kakor sto Slavjanov; kdor ostane, ta je odpadnik in zatajivec svoje domovine ; g. Gregorič, kakor odbornik, je bil izvoljen, da v imenu Slavjanov odboru ta sklep naznani. Društvo bode -f *) Pošiljanje „Novic" smo ustavili po želji Vaši. Vred. od sedaj nemško, zapuščeno od vseh Slavjanov, kteri so se ravno tako podpisali k „besedi" pristopiti. Zraven Nemcev pa ostanejo Ogri, kteri so s sklepom Nemcev celó zadovoljni. Kakor nam na eni strani ta dvalizem nič novega ni bil; tako nas je na drugi strani to še posebno razveselilo, da so se pri vsem tem dogovarjanji Poljaci nam pridružili, enoglasno za izstop iz društva, in tako tudi za pristop k „Besedi" bili, „ako v „Besedi" noben slavjansk jezik hegemonije si ne prilastuje čez druge jezike, in ako „Beseda" nima nikake ,,mo-skovitične tendencije." Akoravno z obnašanjem Nemcev in Ogrov nismo zadovoljni bili, vendar smo jim iz srca hvaležni, ker smo dosegli, česar smo že dolgo želeli, in sicer to, da smo se združili, da smo si poiskali kraj, kjer se vsi avstrijski Slovani najdemo, spozna-vamo invpodpiramo. Iz Stajarskega. — Gosp. Alojzi Pesarič je bil 17. t. m. tudi v Žavcu izvoljen za častnega tr-žana; in kakor se nam naznanja, bode mu enako postavljenje došlo tudi iz Gornjega grada in Lubna. Lepše pač ni mogla savinska dolina svetu pokazati za-upanja do moža, ki ga je hotela imeti v deželnem zboru. Iz Pliberka 23. febr. — r. (Gosp. Einspieler ćastni srenj can Bis tris ki.) Prišlo mi je včeraj v roke pismo, s kterim vrla Bistriška srenja nad Pliberkom g. Ein-špielerja zaradi njegovih zaslug za koroške Slovence voli za častnega srenj can a. V njem se Slovenci te županije ob enem zavarujejo zoper vse prihodnje nenárodno postopanje svojih vélikovških poslancev, in s tem vred g. Einšpielerju zaupnico dajejo, da se njegove misli vsigdar z njihovimi strinjajo in da stojé vselej na njegovi strani. — Slava tacim srenjam, ki vedó svoje poštene narodnjake po zasluženji ceniti! Zlasti gre v tem vsa čast g. Jurju Kraut-u, hišnemu in gruntnemu posestniku ter krčmarju in rudniškemu deležniku, ki ga gotovo tudi „Novice" dobro poznajo, kajti že dolga leta jih s pridom prebira, in svojo srenj o po njih za domače stvari vnema. Nadjamo se, da bodo ta izgled Bistričanov tudi druge slovenske srenje po-snemale, posebno okoli Pliberka, Kaplje in drugod, kjer so ga želeli imeti za svojega zastopnika v deželnem zboru. Tako se bo svetu razodelo, da le prekanjene zvijače naših nasprotnikov so Einšpielerja in dr. Pav-liča podrle; a da prosta volja Slovencev to nikdar ni bila. S tem se bo pokazalo, da tudi Slovenci pi> Koroškem se svoje narodnosti zavedajo, in očitno prote-stujejo zoper one, ki jih le za davke obsojujejo, sicer pa z „windische Tosten" psuj ej o. — Pomozi Bog! Iz Goriškega 20. sveč. — Kakor za gotovo slišimo, je, kakor drugam, tudi vodstvu je tnišnice v Gradiški od ministerstva došlo povelje, da se v kaznil-nicah zaprti morajo tudi v poljedelstvu podučevati. H vale vredna je ta misel, da se pri jetnikih ne misli samo na trdno ozidje in železná vrata, da ne uide noben clovek, ki je kazen zaslužil in se pokori v jetnišnici, ampak da se tudi na to misli, da iz zapora izpuščeni clovek si more zopet pošteno kruha služiti. Iz Gaberja 22. sveč. — Že več let slovenske časopise prebiram, al še nobenega dopisa nisem bral iz lepe naše doline. Do volite mi tedaj, ljube „Novice", da vam nekoliko vrstic pišem in po širokém svetu naše veselje, našo že toliko let gojeno in zdaj uresničeno željo naznanim. Dobili smo namreč — hvala vsem vrlim možem, kteri so nam k temu pripomogli ! — česar smo že mnogo let iskali in prosili : lastno županstvo! Ni nas volja, da bi s tem izrekli nezaupnico šinaren-skemu županu, pod kterega smo do zdaj spadali, ampak očitno moramo spoznati, da nam je bil vedno pra-vičen, dober in skrben glavar, ter mu tukaj svojo hva- ležnost javno izrekamo. Al vendar se aam je bolj pri- • i memo zdelo y samim biti. Imamo pa zdaj za župana Iz Ljublj (Iz kupčijske-obrtniške zbornice od poznamo ga za poštenjaka od seje dne 22. svečana t. L pod vodstvom g. predsednika sicer trdega kmeta, _ nog do glave, kajti pokazal nam je že pri mnozih pri- —----j -— r— ----— r- # ložnostih pravično srce in bistro glavo. Smemo se tedaj C. Župana.) Predsednik l svetovalca Jožefa Pleiw buj spomin na umrlega povzdiguje njegov tudi zanesti, da bode občino dobro vladal, zlasti ko žlahni in trdni značaj, njegove izvrstne lastnosti in za ima za svetovalce može, ki so zmožný in pripravljeni sluge za bor ? mesto in narod, in nasvetuj se njemu prava roka in pravo oko biti. Cesar smo tedaj vzdignejo vsi pričujoči s sedežev v znamenj valnega spomina na prezgodaj umrlega rodoljuba želeli, to smo dobili ; pokažimo pa zdaj tudi, da smo za- da spošto- Cela dosti zreli in sposobni samostalnim biti. Le složno, in zbornica obhaja po nasvetu tem spomin njegov. — Pred vse bo Bog dal! Iz Istre 23. febr. Gaberški. sednik dalje naznanja, da se je že poslalo v parižko Za gotovo znam iz lastno- ložb (razstavo) vse blag ktero bilo zbor LKŠ UI • - /JCO £ \J IU Y \J ZJ LXC+ 1J.J IU jLÍAO 1>XJ. W ~ * * w ~ ^ ^ uw T V y » UlCi^ \J y t^l \J J KJ UHU Zi UU Klinkovstrom-a, c. kr. ^namést- nici poslano in sicer od c. kr. kmetijske družb rocnega pisma niškega svetovalca v Trstu od 7. dne t. m. y da se od- poljski pridelki Ijubljanskega mahú reče poslanstvu v deželni poreški zbor koj po prvi seji, kajti premeščenje njegovo mu dalje ne dopušča v . ako dovernik ka sita 7 od od m gosp. Ant gosp Globočnik zboru poslovati. Volilcem novega zastopnika Engelberta Schleicher-j Hu- stra- v • L Cl- stilni prah (Putzpulver). Oskrbništvo postonjske jame je sami ne znajo za sposobnega moža, naznanjam pravega jamske kapnike poslalo samemu centralnemu odboru na narodnjaka — in ta je gosp. Jugo, materadski plovan, Dunaj; gospodje Kapele, Zaler, žl. Treuenst in Pruck poslali nič nici ; med Lj u blj rojen Kastavec. Zdaj rojaci pokažite, da ste samostojni in da svobodno izberajte; napravite volilni odbor, ki to stvar v roke vzame. Posnemajte Kranjce, Stajarce in goriške Slovane ! Zastran volitev mi je prijatel iz nister za kupčij srednje Istre pisal, da je neki podesta (župan) pred vo-litvami upil : „Le popa in plaćnika (uradnika) ne ki so popred rekli, da kaj pošlj ej o, niso Na dalje naznanuje predsednik o želez- in Belakom da IU ^vxcvaum, ua JO gOSp. mi . poslancem dr. Costi, dr. Klun obljubil, da se bode gotovo izpeljala že letos spomlad merila na državne stroške. Tajnik je še obširnejše poročal o njej in tudi o tem, in dr Toman ! OV1 so prijatelji vladini in nasi sovražniki, in so nam za- preka, VXC* OU XI V> Uiviv;uiv, ~ XiC^.^x jani!" Revček naj bi raji svojo rojstno vas pogledal pa bi opazil, da niso Talijani njegovi brati, ampak pravi Hrvatje. Takih slepili spak je po Istri dosti, al ne bojte se jih! Iz Jelsan 24. febr. da se ne moremo združiti z našimi brati Tali- în kar ministra zastran kupčijske pogodbe Je od izvedel, namrec da o Z S i^Yv^w, uwiui^, U.O. SO se ze ojjuouuiíi guspuuje posiau od vlade v Firenco na pogajanje. Na dalje je tajnik posobni gospodj vlado» poslali še v 24 drugih rečéh poročeval, izmed kterih se naj vaz Naprej ! Citalnico nam je že osnovana neje bile, na pr. te, daje telegrafična postaja v Kranj ? da je mnogo vprašanj vojaških oskrbni slavno ç. k. namestništvo v Trstu dovolilo. Pustni pon- ških uradov: koliko je mogoče na dan v Ljublj deljek zvečer to je 4. marca t. 1., se bode s slovesno kruh peci kolikor se pekovskim pomoćnikom na besedo odprla. Ker smo ravno predvčerajšnjim dovo- dan plačuje, koliko ur morajo na dan delati, koliko ljenje dobili, nam pri tej priči ni še mogoče programa pekovskih in sodarskih pomočnikov in dninarjev poslati. Za danes naj povemo samo to, da bodo že iz se v Ljublj hrvatsko in Česko deželi Natanjcniši program se bode te dni razposlal. dobilo Bistrice znani „Ciški pevci" slovensko jde itd., ktero tarifo imajo mlini v Na vse to, da bi se kaj zaslužka za deželo pi po nabranih pozvedbah odgovorilo itd se Vabimo toraj za ta dan prav obilno prijatlov národnega Po tem je bila volitev predsednika in podpred napredovanja. Odbor. dnik Gosp Novomesto 15. sveč. (Vodnikova veselica.) Župan je bil za predsednika ne- in gosp. Horak za podpredsednika sogl zvolj deljo 17. dne t. m. je praznovala naša čitalnica rojstni obá zahvalivši se za toliko zaupanje, sta sprejela voli y dan Vodnikov. Ta dan je bil drugi v tem letu, xw t^v uvu^ x«,jt, ive so dolenski Slovenci pokazali, kako vneti so vsi za složnost v zbornici ko tev toliko raji ker edaj vlada lepa jednodušnost in Za tem so bile volitve za dva reč. Stopivši v dvorano zagledali smo v sredi direktorja in za 7 cenzorjev pri podd slovensko Vodnikov kip lepo okinčan in ovenčan; dvorana je banki Za vsakeg se bila prepolna velike množice. Zdaj prične predsednik in sicer za direktorj nasvetovala po postavi trojka gospodov Lambert Lukman čitalničin g. Mohar besedo, ter z navdušenim govo- Krisper, Janez J. Winkler y y rom poslavlja prvega našega pesnika Vodnika. — Titel- Kordin, Aleksander Dreo novo overturo so udje Čitalnicini združeni s tukajšnjo Kordin , Janez Jamšek, France Resman mestno godbo tako precizno igrali, da enacega skoro Biirger, Janez Fabian, Janez Več Valentin Češko, Jožef za cenzorje pa: še nismo slišali od naših godcev. Po tem zapoj ej o go- Karl Cvajer, Jožef Kušar, y J ožef Leopold Jožef HaufFen y spodje pevci ljubljanski, kteri so nas na ta večer po- nik ? Vikt. Bučar Jožef Krisper, Peter Las y y Častili, „staročesko" (čveterospev) se ve, da izvrstno, Mihael Kastner Janez J. Winkler, Ándre Schrey Edmund Terpin, Gustav Stedr v/cfcoiinx, jjoiaiuutoiw ^uv v^ivjiuojju v j ou * u , í^íío xtaiiícvui xxaotuvi^ \j j juuiuuuu xuuiu, V^ U.O LOi v uucui y , v. kakor so peli tudi „Domovina." Zdaj pa stopijo 3 mlade N. Marinšek, 7) Aleksander Dreo, Gustav Tonies, Jakob gospodičine in ena gospá na oder in zapojó pesem Schober yy Strunám" tako nehaj o, ginlj ivo, da gromoviti slava-klici še i é • • J v Po predlogu predsednikovem so bili go ko jo vrle pevke vdrugic zapojejo. 5. točka podj „Srce" , programa je bila pesem pevka gospica S. tako izvrstno pela, da se je zopet 800 gold, posodil zbornici ktero je znana naša bo moglo povrniti g. Lukman Debevec, Horak, Lasnik in J. G. Winkler vo v odbor za prevdarek in nasvet tega, koliko se y ki j ír _ ze vsem poslušalcem prikupila. In zopet zadonijo radostni toval Gosp. Jamšek pred vec leti nasve- y klici muje „Turjaško Rozamundo". naj se zbornica s prošnjo do dunajské banke uoíuoaivuuu jvx xrv u. jjxxc*. j.u, xj \jl\j xx jj x vouux luvai j J jukjkj í xnuai o jj l vj O UJ v7 VLltiiaj ko stopi gospica M. na oder in izvrstno dekla- obrne, da se diskonto (obrest) nižje kakor j Zbor „Slovanski čut", sedaj m sicer tako nizko, kakor je naj nižje v drugih mestih y kterega so ljubljanski in tukajšnji gospodje in gospo- postavi. Sklenilo se je to storiti. Konečno nasvetuj dičine peli y Je učinil posebno prijeten vtisek, ker lepo predsednik y da se gosp ministru za kupčijo zastran so se vjemali ženski in možki glasovi. Se nas je znana njegove važne in gotove obljube o izpeljavi ljubljansko prelepa pesem „Rožrnarin" navdušila, in končala se je belaške železne ceste izreče iskrena zahvala, kar se J^ •• ^ a v/ jv-r IV jl U y J JL U w jl-j V ft. JL xa W Y vi ML KJ X A Vi/ y JL JL A. JL+ V* beseda, ko še enkrat zagodejo godci „Naprej." — Pri plesu smo občudovali veliko množico dolenskih krasotic in veselili se ž njimi, Vodniku na čast, do mlađega dné. ogl potrdi (Iz zbora za otročjo bolnisnico v Ljubljani.) saboto je odbor za gospodarstvo otročje bolnišnice 73 imel svoj 2. občni zbor v dvorani Njih eksc. gospé baronovke Bach-ove, namestnice Najviše pokroviteljce cesarice. Mestni župan gosp. Dr. Costa, ki tudi ta milodarni zavod, kakor vsako drugo koristno mestno ali deželno napravo, iskreno podpira, je kot prvo-mestnik poročal o napredku te bolnišnice v preteklem letu. Naj pred je zahvalo izrekel Njih eksc. gospe j baronovki Bachovi za krepko djansko podporo, ktera bolnišnici vseskozi dohaja od njene strani. Omenil je hvalevredne pomoci gosp. trgovca Resmana, Dr. Kovača in apotekarja Rama, ki vsi so djanski podporniki bolnišnici, v kteri se je lani ozdravljalo 73otrók, kteri pa po prevdarku gotovih dohodkov in stroškov konec tega leta žuga primanjkava od 934 fl. 89 kr. Obsirno polje je tedaj odprto dobrotnikom ubozih bolnih otrok. Naj položé v denarji, hrani, ali perilu miloda- rov na žrtvenik tega zavoda! — Zopet je kmetijska naša družba přejela prošnjo, in sicer od kmetijske družbe koroške, za popis, kako je osnovana ljubljanska učilnica za podkov-stvo, ker tudi v Celovcu za potrebno spoznavajo napraviti enako Šolo. — Poslednji sokolski shod bil je posebno ži- vahen. Bilo je nazočih več deželnih poslancev, — No-tranjska, Dolenska in Gorenska — vse so imele svoje zastopnike. To priliko porabili so Sokolovci in pozdravljali s prisrčnimi in navdušenimi napitnicami nazoče gg. poslance , kteri so ravno tako srčno odzdravljali. Prijatelj „Brencelj" je tudi storil svoje in se predstavljal gostom ter razlagal nadrobno, kakošna živalica je prav za prav,^ da ne bi imel kdo morda napačnih misel o njem. Se le pozno smo se ločili prav veseli in zadovoljni. — Jutri, na debeli četrtek, je zopet sokolski shod pri Virantu, zadnji v pustu. Kakor slišimo, je pripravljen prav mičen program. — CitalniĆni ples preteklo nedeljo se sme po pravici vvrstiti najlepšim in najprijetnišim veselicam čitalničnim. — (NaznaniloMnogi stari pa še čedni svetiloiki (lustri) in drugo orodje za osvečavo , ki je primerna tudi cerkvam, božjemu grobu itd., so naprodaj. Kdor želi kaj kupiti, naj popraša za to v pisarnici deželnega odbora. Novice iz deželnih zborov. Sporočila ta segajo do 22. dne t. m. ; zbori se morajo kon ča ti do 28. dne t. m. Ce ski deželni zbor v Pragi je potrjeval volitve in volil deželni odbor (dr. Grorner, Schmeykal; Rieger, Zeithammer; grof Fr. Thun, Crnin; bar. Pfeil in Skrej- šovsky). Ali bode volil poslance v državni zbor ali ne; in če bode volil, kako da bode volil, to še ni znano. Moravski deželni zbor v Brnu je pretresal volitve ter volil v deželni odbor (bar. Vojkovski, Pražak, grof Serenya, dr. Demel, From (Slovani), dr. Giskra (Nemec). Obravnaval in sprejel se je je Pražakov predlog: naj ima tudi ta deželni zbor pravico, z nadpolo-vično večino spremeniti deželni volilni red. Do vlade se je stavilo vprašanje, ali se ne bo ustavno obravna-vala organizacija političnih in sodnijskih uradov. Kako da bode volil poslance v državni zbor, to še ni znano. Galicijski deželni zbor v Levo vu je odobra-val volitve, volil deželni odbor ter razpravljal predlog, s kterim grof Borkovski zahteva, naj bode edini poljski jezik učni jezik na vseučiliščih v Levo vu in Krakovu. Goriški zbor šteje 10—11 slovenskih, 9 laških in 2—3 nemške poslance; 1 laški in 1 nemški držita se slovenskih; pretehtaval je volitve, ustanovil deželni odbor in z adreso volil državna poslanca. Istr i j ski deželni zbor v Poreču je po odobrenih volitvah in ustanovljenem deželnem odboru volil dva poslanca za državni zbor ter 22. februarja sklenil svoje seje. Poslanca sta laške stranke. Koroški deželni zbor je pretehtaval volitve, volil deželni odbor ter volil poslance v državni zbor. O slovenskem duhu v tem zboru ni sluha. Stajarski deželni zbor v Gradcu je kaj čudno presojal volitve, ustanovil si deželni odbor ter volil poslance v državni zbor. Izmed Slovencev sta voljena gg. Lipoid in Lenček, ki sta se pa odpovedala po-sjanstvu; a zbornica ni sprejela te odpovědi. PaČ čudno! Cemu ju je predsednik neki vprašal, ali prevzameta poslanstvo, če nimata pravice, odpovedati se? V deželni odbor ni bil voljen noben Slovenec. Ravnopravnost kje si! Zanimivo je o tem zboru to, da se je v zbornici prvič slišala slovenska beseda „živio !" Tir o lj ski deželni zbor v Insbruku je po po-trjenih volitvah in po volitvi za odbor obravnaval in sprejel predlog, naj se nova postava o nabiranji vojakov vpelje po ustavni poti. Kako da se bodo poslanci volili v državni zbor, tega še ne vemo. Salcburški deželni zbor se je pecal le s pre-sojanjem volitev, z volitvijo deželnega odbora in poslancev za državni zbor. Gornje-avstrijski zbor v Lineu je zraven navadnih opravil do vlade stavil vprašanje, ali se vlada ne bode držala ustavne poti ozir organizacije političnih in sodnijskih uradov. Naj konec tega sporočila omenimo še to, da se vládni reskript 4. februarja v Gradcu, Celovcu, Tropavi in Poreču ni bral slovenski!! Deželni zbor kranjski. Druga seja 20. svečana. V tej seji poroča poslanec Svetec v imenu dotičnega odbora o tistih 2 volitvah deželnih poslancev, o kterih je deželni odbor nasvetoval, naj se overžete, zraven pa še o 3. volitvi, zoper ktero je iz Kranja došel protest. Poročevalec je po tehtnih dokazih nasvetoval, naj zbor po trdi vse 3 volitve, ker zoper nobeno ni po postavi zadržka; poslanec Dežman je govoril proti veljavnosti tržiške in postojnske volitve. Zbor je potrdil vse tri z večino 23 glasov zoper 9; poslanci: Dr. Pre vec, baron Schloissnig in vitez H o f f e r n so potem o b 1 j u -bo storili v slovenskem jeziku. Morebiti da se kakošen referent „Triest." ali „Pressin" bode spodtikal nad tem, da rečemo „v slov. jeziku; tudi nam je sicer to samo malenkost, ali reče kdo „ich gelobe" ali pa „obljubim"; vendar ker je 9 poslancev velikega po-sestva strogo zaznamovalo svoje stališče z „ich gelobe", zaznamovalo je 27 národnih mož svoje stališče z „obljubim". In tako so bile volitne zadeve pri kraji. Ce tudi ne radi, vendar moramo zgodovini pravico skazati in povedati, da današnja seja je bilaviharna tako, kakor še nobena preteklih 6 let. In to čisto po nepotrebnem. Ko je namreč dr. Toman zagovarjal potrjenje volitve dr. Prevca, so med govorom poslušalci enkrat pa celó malo zaklicali „dobro." Predsednik pl. dr. Wurzbach brž zvoni na mir. Ko pa dr. Toman končá temeljiti svoj govor, so poslanci njegove stranke prav glasno mu iz- * rekli svojo pohvalo. Ali to ali kaj druzega je pa predsednika tako zgrabilo, da mu med drugim uide beseda „polnischer Landtag." Ta beseda pa je kakor střela z jasnega udarila med poslance, ki se ne pomirijo pred, dokler seja ne prestane; poslanci se podajo s predsed-nikom vred v drugo sobo in ondi obravnavajo stvar do tega, da predsednik v zboru naznani, da beseda „pol-nischer Landtag" ni merila na poslance, kterih kakor tudi poslušalcev nikakor ni mislil žaliti., Potem je na- i 74 stalo zopet mirno napredovanje seje, v kteri je dr. Blei- kolikor mogoče, pospešila. — 3. Prošnja katastralne weis zboru izročil dosti znani predlog zarad učnega soseske Prečne, Veiikega Podljubna, Toplic, Gore-jezika v šolah, ki so ga podpisali dr. Klun, Jož. De- njega polja, Št. Petra, Jurke vasi in Smolene vasi, da bevec, Fid. Trpinec, Sovan, Zagorec, Kramaršič, Ko- bi se ribištvo v Krki, kolikor je mimo njihovega zemřen, Lovro Pintar, Peter Kozler, pl. Gariboldi, baron ljišča teče, v štant dalo, da bi iz štantovine tišti po-Zois, Santo Treo, Horak, Grabrijan, Anton Kos, de- sestniki, kterim povodenj škodo delà, odškodbo dobi-kan Toman, dr. Toman, L. Ravnikar, Svetec, dr. Costa, vali. Tudi zarad teh prošinj je zbor sklenil po pred-Tavčar, grof Barbo. (Gospodje Schloissnig, dr. Prevec logu odborovém. Potem je Ravnikar v imenu in vitez Hoffern še takrat niso obljube storili.) Cesarski odborovém poročal: o prošnji občine spodnje idriške, namestnik baron Bach na to pravi^ da sedanji zbor je da bi smela od pa nje v davščino pobirati, — o sklican le zavoljo volitev v državni zbor, in ne misli prošnji Kostanjčanov, da bi se jim pustila okrajna oblasti imeti, da bi se udeležil postavodajavnih sodnija, — o enaki prošnji senožeškega okraja, in o predlogov. Na to odgovarjajo dr. Bleiweis, dr. Toman prošnji občin Poljiške in Žaljniške lokalije, da bi prišle in dr. Costa, in predlog se stavi na dnevni red pri- pod lj ubij ansko politiško gosposko, namesti v litijsko. hodnje zborove seje, do ktere bi utegnil cesarski V imenu odborovém poročevalec Ravnikar nasvetuje, namestnik od ministerstva odgovor imeti, kako si ono naj dež. zbor se obrne do ces. vlade, da se spolni želja misli pričujoči deželni zbor. — V tej seji so bili v Kostanjčanom, Senožeščanom in občini Poljiški in Žaij- odbor za ministersko pismo od 4. dne t.m. voljeni niški; prošnje spodnje-idriške pa ni mogel odobriti, dr. Bleiweis, dr. Toman, dr. Costa, dr. Klun, Sve- ker preveč nasprotuje lastninskim pravicam, Čeravno je tec, baron Schloissnig in prošt Kos. V odbor za proš- dekan Grabrijan gorko podpiral prošnjo kot izjemek, nje bili so voljeni grof Barbo, dekan Grabrijan, Lovro ki nikomur škode ne delà. — Poslanec Zagorec je Pintar, Svetec, Ravnikar, vitez Gariboldi in Peter zagovarjal še posebno prošnjo Kostanjeviško in po nji Kozler. tudi Senožeško, dr. Bleiweis pa prošnjo občine Po- Tretja seja 23. sveč. Na dnevnem redu je stal ljiške in Žaljniške, pri kteri je cesarski namestnik ob- danes predlog dr. Bleiweisov zastran učnega jezika, ljubil, da se ne bo prezirala. Cesarski gospod namestnik pravi, da ne odstopi od Vitez Gariboldi jepredlagal, naj vprihodnje bode svojega undanjega razloga ter pravi, da nima nikakor- zbornica deželna v bolj prostorni r e d u t i in je ta predlog snega pooblaščenja, da bi kot zastopnik vladin se ude- na vse strani tako temeljito razjasnil, da je, ko je po- ležil v tej seji razprave, ktera sega v deželno postavo- tem dr. Toman o njem poročal in s dr. Co sto vred dajstvo. Na to prestane seja za 10 minut; poslanci, ki dodal neovržljive dokaze, bil z vsemi glasovi zoper 5 so predlog podpisali, se podaj o v posvèt, in potem na- sprejet. Grof Thurn in Dežman sta govorila zoper znanja v njih imenu dr. Bleiweis to-le : Da-si tudi se ne predlog. skladamo z mnenjem Njih ekscelencije in menimo, da Za tem v imenu deželnega odbora dr. Bleiweis je naša misel prava zato, ker je ustavna, vendar od- stavi predlog: naj deželni zbor sklene prositi visoko stopimo za zdaj od predloga svojega zato, ker se ne vlado, da izprosi pri Njih Veličanstvu cesarju, da se nadjamo, da bi danes storjeni sklep o učnem jeziku nova rekrutna postava od 28. dec. 1866. odloží c. k. vlada priporočala v sankcijo Njegovemu Veličan- za zdaj in sicer tako dolgo, dokler se ta stvar ne resi stvu. — Po tem je bila volitev deželnega odbora, po ustavni poti. Poslanec Koren je v vlogi svoji do Poslanci iz vrste velikih posestnikov so volili za de- kmetijske družbe prepričavno dokazal nevarnost te nove želnega odbornika pl. Langer-ja, za namestnika mu postave za kmetijstvo in poslanec Svetec je dodal še Fr. Rudež a, — poslanci mest, trgov in kupčijske druge pomislike. In tako je enoglasno obveljal predlog zbornice: dr. Tomana, za namestnika mu stolnega po dr. Bleiweis-u stavljen. prošta Kos-a, — posland kmetiških občin dr. Jan. Potem je dr. Costa v imenu odborovém stavil Bleiweis-a in za namestnika njegovega L. Svetca, predlog, naj si deželni zástop napravi lastno blagaj- ves zbor skupaj pa je volil namestnika deželnega ni co (kaso) in naj se v ta namen pooblasti odbor za pro- poglavarja dr. Cos to, za namestnika mu Petra Koz- zorne priprave. Predlog ta je dr. Costa zagovarjal z ler-ja. V tako imenovani pomnoženi deželni odbor očitno potrebo, ker deželni odbor ima v kratkem toliko so bili voljeni: baron Anton Zois, Luka Svetec, denarja v svoje gospodarstvo prevzeti, da ne more od- Peter Kozler in A. K os, — za namestnika pa J o- govoren biti brez potrebne varnosti. Dežman ne vidi žef Debevec in Anton vitez Gariboldi. te nujnosti in vname se živa razprava, ktere se udeleži Četrta seja 26. svečana. — Poslanec Svetec sè prepričalnimi dokazi dr. T o m a n in baron Schlo is s- poprašuje c. k. deželno vlado: ali jo je volja pri odda- nig , in ko še enkrat dr. Costa odbija vse pomislike, janji cesarskih služeb na naše domače ljudi se ozi- je bil predlog njegov enoglasno sprejet. rati pa zahtevati znanje domačega jezika v besedi in Naposled stavi Svetec še sledeči nujni predlog: pismu? Cesarski gospod namestnik pri tej priči odgo- Naj si. deželni zbor sklene to-le: vori, da. Odgovor je bil s pohvalo sprejet. ^ ^ ^ Deželnemu odboru se daje nálog : 1) naj vis. c. k. Potem je prišlo na vrsto rešenje prošinj, ki ministerstvu pravosodja prošnjo podá, da bi ono bla- so došle deželnemu zboru. V imenu odborovém je po- govolilo po primerai poti skrbeti, da se bodo postavne ročal Svetec: 1. Starešinstvo kranjske Gore, potem ra- naredbe zastran rabe slovenskega jezika v pravosodnih deško in fužinsko prosijo, da bi se jim za sekvesterske rečeh, zlasti §§. 13. in 165. splošnega sodnega reda in stroške in za povračila gojzdnih poškodeb ne rubila §§. 123. in 184. kazn. reda na tanko izpolnovale ; 2) taka živina, ki je gruntna potrebščina, in naj bi se sploh naj izdela in prihodnjemu deželnemu zboru predloži pri takih eksekucijah postavne naredbe izpolnovale. — nacrt, kako bi se ravnopravnost slovenskega je- Z gorko besedo podpira fajmošter Pintar predlog od- zika v šolah, uradnijah in s o dn ij a h uresničila. — borov, naj se izroči ta prošnja si. vladi v uslišanje. 2) Ko nasvetovalec Svetec temeljito dokaže živo potrebo Prošnja prebivalcev iz Unca, Slivic, Rakeka^ Ivanje- vsega, kar tù nasvetuje, je bil predlog njegov sè znano ga sela, gornje in spodnje Planine, Lazov in Grče- veliko večino sprejet. revca, da bi se odkupa in uravnava gojzdnih služnosti, - m Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in záložník: Jožef BlaZDÍk v Ljubljani.