Velja po pošti: wa
i celo leto naprej .	K 28'—
.i pol leta » .	» 13 —
za četrt » » .	» 6*50
ga en meseo » .	> 2 20
sa Kemči|o oeloletno	» 29'—
xa ostalo Inozemstvo	» 35'—
s V upravništvu: sa
Za oelo leto aapre| . K 22-40 ia pol leta » . » 1120 ia četrt » » . » 5-60 ia en meseo » . » 1-90 Za poUl|an|e na dom 30 v. aa mesec. — Posamezne Itev. 10 v.
tm~ Uredništvo |e v Kopttar|evth nlioah Star. 8/Ul Rokopisi aa ne vračajo; nefranklrana pisma m m ■b sprejemalo. — Uredniškega telefona stev. li v
Inseratl:
Enostolpna petttvrsta (72 mm):
ia enkrat......po 15 T
ia dvakrat.....» 13 »
ia trikrat.....» 10 ■
ia več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notloah slana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem ob|avljenjn primeren popust.
Izhaja:
v sik dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob 5. nrl popoldne.
Opravnlštvo |e * Kopltar/evlh nllcah štev. 6. i m Sprejema naročnino, lnserate in reklamaol|e. Iri 11 Opravnlškega telelona štev. 188. ==
Današnja številka obsega 4 strani.
Iz kovačnice laži m m-tolcevanja.
Ljubljana, 20. nov. Bienerth je govoril.
Gosposka zbornica ie sklenila, da ne bo imela politične razprave, ker se noče vtikati v pogajanja, ki se zdaj vrše v poslanski zbornici. Min. preds. Bienerth se na to v včerajšnji seji zbornice avstrijskih velikašev ni oziral in je imel dolg političen govor. Na Bienertha ministrsko predsedstvo nad vse dobro vpliva. Izpre-menil se je prejšnji redkobesedni Bienerth v moža. ki rad govori. Med Bienerthom in nemškim cesarjem je precej podobnosti. Tudi Viljemu včasih ni šel jezik, kakor Bienerthu ne, a ko se mu je razvozljal, mu j zelo gladko teče.	j
Bienerth je govoril uvodoma o razlogih, ki povzročajo, da državni zbor ne dela; o živahnem boju proti sedanjemu sistemu, o sebi, o svojem sistemu izjavlja, da ni nič drugega, kakor da varuje v drž. , upravi stvarnost in nepristranost. Vlada se drži načela, da narodne stranke ne vplivajo na upravo, ki se mora voditi nnnol-noma nepristransko v korist skupnosti. Avstrijska uprava ima težje naloge, kakor kjerkoli drugod. Želeti je, da zvršujejo ■ oblast tudi zaupniki strank večine pod pobojem, da delajo strankini zaupniki v vladi na stvarnem temelju.
Ko obrazloži Bienerth svoja načela, se čudi. kako da jim sploh nasprotujejo. Na dogovoru o strankah, ki zahtevajo izpremembo vlade, da se reši položaj in pravi, da to njegovega naziranja ne omaja. Ne jaz, pravi Bienerth, ne moji tovariši ne mislijo, da smo prilepljeni na svoja mesta, ki nas ne zadovoljujejo popolnoma. Naše osebe gotovo ne ovirajo, da se napravi red. Če bi znali, da bo vse dobro, ako Kremo, nc bi več stal na tem mestu. Država in zbornica ne trpita zaradi naših oseb, marveč po posledicah zgodovinskega razvoja. Tudi vsako bodoče ministrstvo bo moralo delati na to. da doseže sporazumljenje med koristmi, ki si nasprotujejo. Stalnost uprave trpi, ker se vedno menjajo osebe v vodilnih ministrstvih.
Nato izkuša ovreči napade na vlado in na Moravskem in o prikrajšanju pravic češkemu ljudstvu po čeških jezikovnih postavah. Pravi, da ne pozna narodnih ali krajanskih uradniških kategorij, marveč je c. kr. avstrijske državne uradnike, ki jim ie za uradovanje edino vodilo uradna pri
sega, O njihovi uporabi morata odločevati edinole službena marljivost in vpo-rabljivost. Sedanja vlada ni kriva, ker je vedno manj uradnikov, ki bi znali češko in nemško. Nato pravi, da se po jezikovnih načrtih dovolijo Nemcem in Cehom enake pravice in da se vzakoni stara srčna želja: češki notranji uradni jezik. Nato pravi, da se očita vladi, da nasprotuje Slovanom, da hoče izločiti parlament. Pravi, da to ni res, ker se trudi za zbornično de-Iozmožnost in upa, da zbornica sama sebe najde in prične zopet delovati, a predvsem morajo stranke opustiti obstrukcijo, vse narodne stranke morajo nekoliko odnehati, skleniti kompromise in jih tudi držati.
Bienerthov nastop ni kdosigavedi kako srčen, osobito, ker brani Schreiner-jevo nepristranost, ki je taka. da kot minister hujska proti Slovanom po shodih. Čita se njegov govor, kakor da mu ga je napisal urednik kakega nemškega judovskega lista. Ni vredno, da se prerekamo ž njim. ker vsa avstrijska javnost zna, kako grozno pravično postopa sedanja pred-pustna vlada s Slovani. V slovanskih krogih je napravil umevno Bienerthov govor najslabši vtis.
Gosposkozbornični člani so molče povedali Bienerthu, da nočejo politične razprave, dasi jih je hotel Bienerth s svojim govorom zanjo izzvati. Edini Baeren-reither se je nekoliko dotaknil Bienertho-vih izvajanj, najbrže zgolj iz vljudnosti. Gosposka zbornica je pritrdila sklepu po-slaniške zbornice, da je socialno zavarovalni odsek permanenten.
Uslužna glasila sedanje vlade seveda hvalijo Bienerthov nastop, a hvale so le bolj male in dokazujeio, da je sedanji sistem nemški in sovražen Slovanom. Resnica je tista hčerka, ki jo nemški vladni listi ne poznajo. Zato zopet med drugim lažejo, da hoče postati načelnik naše S. L. S. stranke minister, dasi znajo, da ko to pišejo, pišejo popolno neresnico.
Sedanji vladni sistem se združuje z lažmi in z natolcevanjem. Zato se nc bo držal kljub medli obrambi predpustne sedanje vlade po njenem načelniku Bienerthu.
Dnevno zavetišče za šoloobvezno mladino obojega spola ustanovi mestna občina ljubljanska, izvršujoč sklep občinskega sveta od 19. maja 1908. Za to potrebni posebni prostori se zagotove pri
stavbi nove dekliške šole ob Čopovi cesti. Pomen in namen dnevnega zavetišča, čigar nujna potrebnost se je povdar-jala tudi na letošnji okrajni učiteljski konferenci v Ljubljani, je pa sledeči.
V Ljubljani in njeni najbližji okolici se zadnja leta bolj in bolj širi industrija, z njo pa narašča delavski sloj. Sploh ima kakor drugod tudi naše mesto mogočno privlačno silo na kmetsko prebivalstvo; zlasti se vdove z deco kaj rade seI'jo s kmetov v mesto. Ves ta novi prirastek našemu prebivalstvu je pa reven; le z enim je od Boga bogato oblagodarjen: z otroki. Obilica zaroda je gotovo vesel pojav, kajti ni žalostnejše bilance v življenju naroda od one, ki izkazuje skrčenje njegovega štev;[a, naj je tudi le relativno, v primeri z naraščanjem drugod. Toda življenska sila naroda ne tiči zgolj v njegovi številnosti, ampak tudi — in to v najodličnejši meri — v njegovi telesni in duševni kakovosti. V tem pogledu pa sedanje stanje dobrega dela našega ljubl anskega prole-tarskega zaroda ne obeta nič veselega.
Premnogi starši iz teh krogov nimajo časa. mnogi tudi ne sposobnosti, nekateri ne sredstev za vzgojo in oskrbo svoj h •otrok in jih, hočejo nočejo, prepuščajo telesnemu iti duševnemu propadu.
Na primer: Mati, tovarniška de avka, odhaja dan na dan zjutraj ob 6. uri z doma in se vrača šeie ob isti uri zvečer., Ima dva dečka, ki hodita v šolo. Zjutraj j m nakuha lonec takozvane kave in ob tej lufi živita ves ljubi dan. — Druga taka mati daje otroku vsako jutro desetico. češ, iti v judsko kuhin o na kos.lo. Enkrat ali dvakrat gre otrok res tjekaj, tretj e si pa stvar že premisli in si namesto tečnega kosila rajši kupi potice ali piškotov, ali pa nese denar v kinematograf ali na vrtiljak, saj kruha za glad se lahko zastonj dobi pri usmiljenih ljudeh, na polju se ponuja repa. korenje in koleraba, kar je tudi dobro v sili. — Enako se s hrano godi otrokom vdovcev, pa tudi v družinah, kjer živita oba roditelja, ni dostikrat nič boljše, ker se morata pač oba pehati za vsakdanjem kruhom. — Da taki otroci zasta-nejo v telesnem razvo u. in da jim s telesom onemorejo tudi duševne sLe. je le naravno.
Pomanjkanje slehernega nadzorstva in vzgajalnega vpliva v šoleprostem času pa rodi tudi druge slabe posledice. Otrok, samemu sebi in svoji lastni otročji pameti prepuščen, se neizogibno izpridi. Nevajen točnosti sc zakasni v šolo, a ko je priše) prekasno, se boji. da bo oštet, in si ne upa ustega poludne več v šolo; rajši se potika po mestu, ogleda štacune«. Ta izpremem-
ba mu je všeč in drugo pot niti ne poizkusi več iti v šolo. ampak se kar koj poda na kratkočasiti »tef«. Slabi tovariši se kaj hitro znajdejo, postopajo vkup, preže pri kinematografih in komedijah, kade iz pobranih ostankov napravljene svalčice in se posvetujejo, kako priti do denarja. Drug drugega poučujejo v umetnosti beračenja in kraje, imajo pa devetletni smrkolini tudi že pomenke o »puncah«.
Tako vzrašča rod — in mnogoštevilen je — zanikaren na telesu in na duši, brez sposobnosti za delo, brez načrta za bodočnost. Deklica ali deček še nista stara 14 let, pa že se čuje iz njunih ust značilni program: »Kaj. jaz sem mesten otrok, mene bo že magistrat redil!« Čim odrasejo šoli, težko vstrajajo v kateremkoli tiku ali delu. Rokodelstvo menjavajo za rokodelstvom, nobeno jim ne diši, o vsakem pravio. da škoduje njihovemu zdravju; če jih ne bole prsa, jih pa boli zad-nj;ca, izgovor imajo vedno, in ako jim kaže, si na lepem izmislijo kilo. Mojstri se že boje teh .jubljanskih srajc in tožijo o njih, da ne znajo niti jesti, tečna hrana jim ne gre, le sladkarije in delikaiese bi jan uga ale, potuhnjeni so in nepošteni, nesnažni in delomržni. Zato jemljo mnogi mojstri rajši dečke s kmetov navzlic njih nezadostni šolski izobrazbi.
Starš- tega zaroda so pa dvojne vrste. Eni s skrbjo in s strahom zasledujejo vznemirljivi razvoj otroka in mu skušajo priti v okom. Izroče in priporoče otroka čez dan kaki sosedi v plačano nadzorstvo in rejo, toda za malo denarja je malo nadzorstva in navsezadnje vsaka stara ženica tudi ni usposobljena za nadzorstvo in vzgojo navihanega in razposajenega mladega tiča. Vse ostane kakor je bilo, oče in mati pa begata okoli in prosita, da bi se spreje o dečka vsaj čez dan v kak zavod. Toda v ta namen prihaja vpoštev edino Marjanišče, ki ima 60 takozvanih azilcev zgolj v dnevni oskrbi, katero število pa ne odgovarja niti četrtini resnične potrebe iu je vedno polno zaseženo! Ti starši z najhvaležnejšim srcem pozdravljajo obljubljeno ustanovitev mestnega šolarskega doma in težko, težko pričakujejo, da se skoraj otvori!
Velik del staršev je na po bedi, žga-iru, lastni zanemarjenosti in duševni to-posti slep za razvijajočo sc zanikarnost svojega naraščaja, kateremu še potuho daje, kjer in kakor more, in ga izreja desetkrat bolj mehkužno, nego meščanstvo izreja svoje otroke!
Vsem tem otrokom je treba nadomestila za vzgojo, katere jim brez krivde ali po krivdi staršev ne nudi dom. Ker je pa mnogo teh otrok — vodstva ljubljanskih
LISTEK.
Angleško spisal Benjamin Disraeli, EarI of Beaconsfield. — Prevel I. M.
(Dalje.)
»Dragi prijatelj,« je rekel Škender, ko sta bila zopet sama, »kakor vidiš, sva prav imela, da nisva obupala. Komaj dva meseca sta pretekla odkar sva se ločila brez upanja, ali le s slabimi nadami, sedaj smo Pa na najboljši poti, da dosežemo vse, kar le moremo poželeti. Epir je svoboden!«
»Prišel sem, da sc udeležim njegovega osvobojenja,« je rekel Nicej in sc nasmejal, »toda Škender je drugi Cezar«.
»Še mnogo prilike boš imel, Nicej, vcruj mi, da pokažeš svoj pogum in svoje fodoljubje,« je odgovoril Škender. »Aniu-rat ne bo nikoli pripustil, da bi sc cela stvar tako mirno končala. Tega boja nisem započel brez zavesti, da bode treba posebnega poguma in železne vztrajnosti. Zadovoljen bodem, ako morem svojim rojakom zapustiti svobodo kot dedščino. Sicer se odrekam vsakemu veselju, ki ga Ne življenje, izvzemši zavesti, da sem Vr§:l plemenito dolžnost. Slišal sem, da nie čaka tukaj se! velikega Hunijadija. Ako Sc ta branik krščanstva nc vzdrži v svojih
sedanjih pozicijah, je naše upanje na ko-nečni uspeh majhno. S pomočjo njegovih vednih napadov v Bulgariji se nam morebiti posreči, da se naš boj ugodno konča. Ti se včasih smejiš mojemu zaupljivemu značaji. Nicej. Da povem resnico, jaz sem bolj miren kakor zaupljiv in si nisem bil nikdar bolj svest svoje moči in svojega nasprotnika kakor sedaj, ko se zdi, da sem ga porazil. Čuj! Ljudstvo vriska. Jaz ljubim narod, ki ga vedno navdajajo plemenita in velikodušna čutila. Ljudstvo vriska, kakor da je na novo našlo svojo domovino. Oh, kako malo vedo, koliko bodo morali še trpeti zato. Ne, ne bodi žalosten; velike stvari smo dovršili in bomo še večje. Kedo čaka tam zunaj? Demetrij! Pokliči sela gospoda Hunijada!«
In pripeljali so predeni Epirca, ki ie nosil svilnat zavitek, ter ga izročil Šken-derbegu. Sel se ie spoštljivo dotaknil po-veljnikove roke, jo poljubil in nato odšel. Škender ic odstranil pečat in izvlekel iz svilenega zavoja pismo.
»Tako! To je dobro!« vzklikne knez živahno, ko je hitro preletel pismo. »Velika, popolna zmaga, kakor sem upal in pričakoval. Sam Karambeg je vjet. in blago zastave, veliki topovi, zaklad. Hrabri vojak križa! Tvoje izvrstno dovršeno gibanje! Ha! Kaj pa je to?« je vzkliknil Škender in prebiedei; ustnice so se niti tresle iu oko mu je postalo motno. Stopil jc k obo-
kanemu oknu. Njegov tovariš, ki je mislil, da člta, ga ni motil.
»Ubogi, ubogi Hunijad!« jc konečno vzkliknil Škender in zmajal z glavo. »Kaj pa je?« je vprašal Nicej hitro. »Najhujše kar se je moglo zgoditi v celi vojski!« odvrne Škender. »Pozabiti moramo te stvari, pozabiti Epir! Oni ni rodoljub, ki more samo eno misel posvetiti drugim namenom. In vendar, tako mlada.
tako krasna, tako oblagodarjcna, tako vredna junaka! Ko sem jo videl ob strani njenega velikega očeta, ko je delila ž njim njegove napore, sodelovala pri njegovih posvetovanjih, skrbela za njegove potrebe, se mi zdi, da sem gledal angela!«
»Nehaj, nehaj za Božjo voljo. Škender!« vzklikne Nicej ginjeno. »Kaj pomeni vse to? Vendar ni. vendar ni, Iduna —« »Njo imam v mislih.«, »Mrtva?« vpraša Nicej in plane k svojemu tovarišu.
»Hujše, mnogo hujše!« »Nebeški Oče!« zakriči mladi knez skoro blazno. »Povej mi vse! Povej mi vse! Ta negotovost mi jemlje razum. Škender, ti ne veš. kaj je meni ta ženska, edini cilj mojega življenja! Govori, prijatelj. govori! Rotim tc, kje jc Iduna?« »Turki so jo vjeli!« vlduno Turki vjeli! Tega nc verujem! Čemu nosimo meče? Kje so vitezi? Iduna v turški sužiiosti! To ni res! To ne more
biti. Škender. ti si strahopetec! Vsi ste strahopetci! V turški sužnosti! Iduna! Kaj, roža krščanstva je bila ugrabljena od takega psa, kakor je Amurat? Zdravstvuj, Epir! Z Bogom, klasične Atene! Z Bogom, jasna polja Grške in sanje, in sanje, ki so jih delale še jasnejša. Solnce mojega veselja in upanja je zašlo, in sicer zatonilo za vedno!«
Nicej si je pulil lase, trgal obleko, se vrgel na tla in zakril svoj obraz v obla-, čilo.
Škender jc hodil nemirnih korakov in zamišljen po sobi gori in doli in pomirjeval atenskega kneza.
»Zaman je, Škender. zaman!« jc rekel Nicej. »Želim si umreti!«
»Ako bi bil jaz ljubimec,« reče Škender. »ki sc mu daje prednost pred drugimi, bi pač nc smatral smrti kot svojo dolžnost, razun ako bi moja žrlev rešila mojo drago.«
»Ha!« vzklikne Nicej in plane pokonci. »Torej misliš, da jo je mogoče rešiti ?«
»Ako je živa, je vjctnica v adrijano« peljskem seraju. Ti ravno tako lahko sam presodiš, kakor jaz, da bi bilo treba mnogo truda. Brez dvoma ic stvar težavna, vendar pa taka, kakor se mi zdi, da se je krščanski vitez ne sme ustrašiti!«
-Na konje!« zavpije Niccj. »na konje. — In vendar, kaj moreni storiti? Ako bi
mestnih šol so jih pozvedujočemu društvu za otroško varstvo imenoma naznanila 200 — mora biti prilika za to nadomestno vzgojo ure ena na najširši in čim cenejši podlagi.
Temu namenu ima torej služiti dnevno šolarsko zavetišče. Prenočujejo zave-tiščniki doma. Zjutraj gredo vsak v svojo šolo, koj po šoli se pa zb.rajo v zavetišču, •kjer se naj čutijo popolnoma domače. Tu imajo svoj odpočitek. tu sc pripravljajo za šolo in spišejo svoje naloge, poskočijo m se pogra o. Opoldne dobe kosilo, pri-prosto, zadostno in tečno; nauče se jest ! Po kosilu počitek, zabava ali priprava za popo danski pouk, odhod v šole; po šoji zopet sestanek v zavetišču, kos kruha in kaj zraven in potem koristno in zabavno ukvarjanje do večera. O prostih delavnikih so ves dan v zavetišču, v nedeljah in praznikih pa redno pri svojih starših, ki so ta dan prosti.
Pouk, delo in zabava v zavetišču ne bo imelo nič »šomašterskega« značaia na sebi. dasi ga bodo vodile in nadzorovale po prevdarjenem, določenem načrtu pe-dagogično usposobljene osebe. Na sporedu dnevnega zavetišča bodo: Mladinske igre, telovadba, poučni izleti; — pomoč pri pripravljanju za šolo, rokotvorni pouk, pouk v lepem vedenju, vrtnarstvo, pri deklicah tudi sodelovanje v kuhinji; petje, glasba, gledališke prireditve; predavanja s skioptikonom, morebiti k ne-matograf itd.
Pristop k popoldanskim uram se bo dovolil lahko tudi takim otrokom, ki so s kosilom preskrbljeni doma.
Uspeh se bo sigurno pokazal. V lanskih počitnicah je bival mal oddelek dunajskih zavetiščnikov (vseh jih je na Dunaju nad 30.000) v Kamn.ku. Vedli so se izborno in priljubili so se kmalu ne le Kamničanotn, ampak tudi kmetskemu prebivalstvu okolice, ki jim je rado donašaio sadja. Kako vse drugačna je sedaj še naša taka mladina, o tem lahko bridko •potoži vodstvo počitniške kolonije v Za-tišji! — Toda to, kar se da doseči pri dunajski mladini, doseglo se bo tudi pri naši. Vzgojili si bomo čvrst, pošten, za delo sposoben naraščaj in ta naraščaj nam bo 'hkratu pijonir reda in snage v svojem domačem krogu!
Stroški vzdrževanja se bodo, ako ne povsem, pa vsaj v dobrem delu pokrivali po prispevkih staršev. Plačevanje teh prispevkov bo hkratu nudilo priliko za potrebni stik s starši, katere bo tudi vabiti na šolarske produkcije v zavetišču.
Ljubl ansko zavetišče pa naj vzpodbudi ustanovitev sličnih zavetišč tudi po drugih, zlasti industrijainih krajih naše domovine.	— >•
Fomažairevanle ¥ Besu!.
Ogrska kriza nikakor ne zavira me-rodajnih ogrsk h politikov, da bi ne obračali svoje pozornosti na Bosno in na Hercegovino. Vse store, da obe kronovini tesno zvežeio z Ogrsko in ju podvržejo mažarskemu vplivu in odvisnosti cd Ogrske.
Bosanske državne železnice že dolgo časa pnznavajo ogrskemu blagu tarife, ki so za Mažare tako ugodne, da ima ogrska trgovina pravi monopol v Bosni in Hercegovini. Da pride Bosna še bolj pod mažarski vpliv, pripravljajo popolnoma tajno izpremembo ozkotirne železnice Bosenski Brod-Sarajevo v normalnotirno železnico. Sicer bodo to dementirali, a kdor se vozi po tej progi, bo znal po vrednosti ceniti dementije.
Proga Brod-Sarajevo tvori najkrajšo zvezo med bosenskiin glavnim mestom in Budimpešto. Na izpremembo ozkotrne v normalnotirno progo pritiskajo Mn-žari z vso silo. ker hočejo dolrti d rektno zvezo Budimpešta. Sarajevo, Mitrovice, Solun in tako na škodo naše državne polovice vso balkansko trgovino. Praga je že precej pripravljena, medtem ko bosenska vlada ovira prepotrcbno železn ško zvezo Banjaluka-Jajce, ker bi taka izpo-polirtev koristila Hrvaški.
Avstrijski politik i naj gledajo Mažarom na prste, predno se skrivaj ne izpre-meni 400 km dolga proga Brod-Sarajevo iz ozkot.rne v normalnotirno.
Vstop dovoljen Izključno satno <lorss!!m
somivKcn:kom in somlšljenlcnm	S.!
Vabilo na
ki se vrši v nedeijo 2i. novembra ok» 10. uri dopuludiie v ve lki dvorani isoteSa „UNliON". — Dnevni red:
Škofova brošura.
Poročata gg. državna in deželna poslanca dr. Šusteršič in dr. Krek. — Somišljeniki, somišljenice! V nedeljo dopoludne vsi v „Union" na prevažno zborovanje! Nihče ne sme doma ostati, kdor je naš somišljenik!
Katoliško politično društvo v Ljubljani.
Dnevne novice.
4- Tudi pri Inseratih pravico in enakopravnost! Te dni je izšel v »Lai-bacher Zeitung« o razpisu s.užb na Grmu mserat v samonemškem jeziku. Poizve-deli smo, kako se je moglo kaj takega zgoditi in čuli, da je referent o dotični zadevi gosp. grof Barbo. Odločno zahtevamo, da večina deželnega odbora takoj pouči gospoda grofa, da si naj nikdar več kaj takega ne dovoli in da bodi to prvikrat in zadnjikrat, ko si je dovolil tako froclarijo. Prepričani smo, da bi se ta stvar uredila, ako bi se »Slovenski Narod« vtaknil vmes ali ne. Ker je »Slovenski Narod« pokazal toliko zanimanja za inse-ratni del deželnega odbora, se ob tej priliki spominjamo, da je gosp. župan Ivan Hribar pred leti ustavil inserate »Slovencu«. Ako g. župan še nadalje vstraja pri tem, da razglasi mestnega magistrata ljubljanskega niso za naše somišljenike, bi bilo umestno, da deželni odbor kranjski meri »Narodovcem« z isto mero in da ustavi svoje inserate »Slovenskemu Narodu«.
+ Nov mladinski poučno - vzgoje -valni list. »Slovenski Gospodar« poroča: Z novim letom bo naše tiskovno društvo posvetilo »Naš Dom« popolnoma slovenski mladini. List se bo spremenil v po-učno-vzgojevalni list za slovensko mladino. Postal bo najožji prijatelj naših mladeničev in mladenk. Za uredništvo je pridobljen veleugleden slovenski pisatelj.
— Novela k zakonu o pokojninskem zavarovanju. Upravni odbor občnega pokojninskega zavoda za nameščence, je v svoji seji z dne 9. t. m. na predlog svojih udov gospoda cesarskega svetnika Leop. Langerja in podpredsednika g. Aleks. Kai-lerja sklenil, naj se obč. pokojninski zavod obrne čim prej do centralnih zvez interesentov in do več strokovnih družb s prošnjo, da bi na podlagi vprašalne pole, katero bode izdala v to svrho centrala, iz-
se nahajala na kateremkoli drugem prostoru, bi jo mogli rešiti s silo, toda v osrčju njihovega cesarstva, to je nemogoče. Ali ni nobene odkupnine, ki bi mogla mikati Turka?«
»Odkupnina za sedaj nima nobenega pomena. Hunijad je že obljubil, da vrne Karambega in vse ostale odlične vjetnike in glavne trofeje, toda Amurat noče slišati o nobenih pogojih! Resnica je, da ugaja Iduna enemu njegovih sinov, mlademu Mohamedu.«
»Sveta Devica! Ali nimaš nobenega usmiljenja s to krščansko deklico?« vzdihne Nicej. »Mladi Mohamed^ Ali naj ta ničvredni nevernik —• oh! Škender, dragi Škender, ti, ki si tako moder in tako pogumen, ti, ki znaš vse zamisliti in se drzneš vse storiti pomagaj mi, pomagaj, mi; na kolenih te prosim, vzemi celo stvar v roke, in radi vsega, kar ljubiš in spoštuješ, radi svoje vere, svoje domovine in morebiti svojega prijatelja, daj, da pohiti tvoj duh liki svečan angel, da osvobodi ljubeznjivo Iduno in jo reši, reši!«
»Podobne misli so mi šinile v glavo, ko sem prvikrat spregovoril o tem,« je odvrnil Škender. »To je naloga, ki mnogo bolje pristoia knezom, kakor deške solze, raztrgano oblačilo in razmršeni lasje. Pojdi, Nicej, boriti se bo treba z mogočno usodo. Bodimo trdi, kakor usoda sama!«
VIII.
razile svoje mnenje glede novele k zakonu o pokojiinskem zavarovanju. To, pismenim potoni nabrano gradivo, naj bi poleg z žc pridbb'jen;mi izkušnjami centra.e .n deželn.h uradov služilo Kot podlaga us n. euketi v ožjem krogu in za sestavo tozadevne spomenice.
—	Nesreča. Z Jesenic nam poročajo: Marija Jekovec, 17-;ctna tovarniška delavka na Savi, je n e o-imorom od 8. do 8L*, ure v sredo zjutraj zaiia po neprevidnosti med dva vozova tovarniške želez-nice, ki vozi izdelke na jcsui ški kolodvor. Vozova sta jo tako hudo stisnila, da umira zdaj v bom šniei. To je že uruga nesreča v enem tednu. Pac premalo previdnosti ali pa premalo varnostnih r.aredb!
—	V Kostanjevici imajo trgovca, ki navadnemu liuastvu in nevednim otrokom vedno vsiljuje užigallce nemških tvrdk. Ali so mu sploh neznane vživagiee »V keris. obmejnim Slovencem«?
—	Na Bismarckov grob bodo romali avstr'jski Vsenemci 20. t. m. Na vele z-dajo sev.e ni misliti.
—	Sneg. Včeraj je od Posto ne do Borr.vn ce pada! sneg. Naneslo ga je ped visoko.
—	Puljski Ferrerovci. Iz Pulja se nam piše: V zadnji seji tukajšnje Gitune (prov. občinski upravitel i) sc se tukajšnji Lahom zopet pokazali, kako bi gospodovali, če bi imeli občinsko upravo sami v rokah. Pred agali so, da bi se sedanja ulica »Clivo St. Stefano« .menovaia v prihodnje »Clivo Ferrer«. Predlog je seveda propadel, ker je še vendar nekaj mož v Giunti, ki niso sami kimovci. Značilno pri celi stvari je pa to, da jim je bil ravno »Clivo St. Stefano« na poti.
—	Iz Trnovega na Notranjskem. Deška ljudska šola je pri nas popolnoma prenovljena. Kolavdacija poprave se je vršila dne 27. oktobra t. 1. Komisija se je izrek a prav pohvalno o izvršitvi poprave vsega šolskega poslopja. Podjetn.k, zidarski mojster g. Aleksander Pregelj, e za primeroma ne previsoko ceno (12.000 K) vse šolsko poslopje prav dobro popravil, oziroma izvršil prizidek, nove stopnjice in nova stranišča prav dobro, tako da priporočamo imenovanega zidarskega mojstra prav toplo za taka dela! Imamo že pripravljeno sobo za 5. razred in upamo, da se šola s prihodnjim šolskim letom razširi v petrazrednico, a.i pa dobi 3. razred sporednico, kajti v tem razredu je letos nad 70 dečkov. Ako pomislimo, da obiskuje to leto ponavljavno šolo nad 60 fantov, bi bilo pravično, da se šola razširi v petrazrednico, ker večina ponav-ljavcev bi potem obiskovala peti razred. Krajni šolski svet je v zadnji seji tudi skleni! soglasno, na pristojno mesto poslati prošnjo za razširjenje deške l udske šole v petrazrednico. To bi bilo tudi povsem pravično, kajti če že imajo deklice petrazrednico, je to tim boli potrebno za dečke! — Prihodnjič kaj o naših nasprotnikih!
—	Služba šolskega sluge se popolni na meščanski šoli v Postojni. Več se izve pri ravnateljstvu šole.
—	Razne nesreče. Franc Merlak, 45 let stari kajžar na Vrdu, je peljal les za Galeta v Bistro. Po nesreči se je naloženi voz zvrnil in mu zlomil desno nogo. — Anton Mazi, užitkar v Gostincah, je padel doma po stopnjicah in se težko poškodoval. — Alojzij Markič, 11 let star, posest-nice siti v Goričah, je padel na domačem vrtu z voza. Poškodbe, ki jih je dobil pri padcu, so težke. — Klemenčič Franc, bajtar iz Podgore, je v gozdu pomagal sosedu riniti voz. Po nesreči mu je šlo kolo čez desno nogo in jo zlomilo. — Aplenc Fran-
ce, delavec, je pri žganjekuhu Rosneriu v
Spodnji Šiški šel po deski, položeni na kad A ker je bHa prekratka, se je zmuznila v kr, i n ie A plen o. padel v vrele drože in $( pn no :a''. hudo opekel. — Hlapec J^Vj Zupane je v Zagorju tako nesrečno z voza padel, da se je težko poškodoval. Alojzij Jerman, 11 -Ic no posestnikovo hči v Vrhu je p'";jcl mlatiini stroj za roko.
—	Nag'oma umrl jc vsled kapi g. Blaž Krištofič, laborant v c. in kr. praharni v Kamniku.
—	Avtomatski nazrian'te!j za postaje je iznašel poročnik pri honvedu v Šopro-nju, Ludovik Purt. To je električen apa-rat, ki se pritrdi na vseli vozovih na vlaki in potem samostojno deluje. Ravnatelj, stvo državnih železnic bo za poizkus upo-bilo to iznajdbo.
—	Premoženje je zapustil češki tehniki. Iz Prage poročajo: Pred 3. leti umrl; arhitekt Mihael Zever je zapustil del svojega premoženja tukajšnji češki tehnični visoki šoli v svrho ustanov za ubožne di. jake. Iz sedaj dedščmske razprave je raz vidno, da je tehnika v ta namen podedo vala 628.595 K 56 vin
—	V Moravčah. Prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m., popoldne ob pol št:rih priredi katoliško slovensko izobraževalno društvo v Moravčah veselico. Poje vež komadov moški zbor društveni in dile-tantje igrajo dve igri: »Fcrnando ali iz-preobrnjenje ropar a«, igrokaz v treh de-janj h, in »Poštna skrivnost ali začarano pismo«, burka v enem dejanju. Vstopnina po navadi. Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 60 h. stojišča 30 li. Program je bogat, zato upa društvo na obilno udeležba
—	Lenassi in dr. Luzzato izpuščena iz preiskovalnega zapora. Včeraj sta bila v Gorici izpuščena na svobodo dr. Rajmon do Luzza"to, odvetnik v Gorici, in Alfred Lenassi, industrijalec v Gorici. Dala st; kavcije vsak po 120.000 K. Kakor znano sta zap etena v znani krah pri »Banca po polare«. V pre;skovalnem zaporu sta se dela od 20. septembra t. 1., torej dva dn manj kot dva meseca.
—	Umrl je nenadoma v Celovcu m ženir profesor Ernst Schmidt.
—	NerednoGti pri dostavljanju »Slo venca«, katere smo te dni grajali, se vrše v Cerkl ah na Gorenjskem.
—	Podpornemu društvu za slovenskt visokošolce na Dunaju so poslali od sredt julija do 16. t. m.: a) ustanovnino: g. Nike Lenček, c. kr. notar v Škofji Loke, 100 K (volilo pok. Jož. Boncelja v Železnikih ga. Marija Krušič, Dunaj, 20 K (zadnj obrok), g. Ivan Maselj, c. kr. prof., Novo mesto, 25 K (zadnji obrok); b) prispevki po 100 K: dr. Ivo Šubelj, c. in kr. dvorn tajnik, Dunaj, in mestna občina Novo me'
; sto; 60 K: dr. Anton Primožič, c. kr. šolsk j nadzor., Dunaj, 20 K; dr. Iv. Zolger, c. kr sck. svetnik, Dunaj; 12 K: J. P., Dunaj; p< 10 K: dr. Aleksander Fatur, žel. komlsai : juž. železnice., dr. Karol Hinterlechner ■ c. kr. pristav na geol. zavodu, dr. Fran Vi dic, c. kr. uradnik drž. zak., vsi na Dunaji in kr. posojilnica v Ljutomeru; 6 K: dr Karol Šavnik, c, kr. min. podtajnik, Duna po 5 K: Janko Rahne, c. kr. notar in dr Matej Senčar, c. kr. sodnik na Brdu in dr Jož. Vošnjak, Slov. Bistrica; po 2 K: dr Štef. Kraut, Logatec in Jak. Slapar n; Brdu. — Pripomnimo, da je bilo za teko" mesec november vloženih 94 prošenj, naj večje število, odkar društvo obstoji. Ra delila se je dozdaj najvišja svota 1520 K Da bo društvu možno tudi v bodoče pod pirati uboge in marljive visokošolce v t meri, prosimo prijatelje in dobrotnike slo venskih visokošolcev še nadaljnih, oziro ma novih podpor, ker bi društvo sicer mo
Škender je takoj po svojem pogovoru z Nicejem poklical v grad nekoliko najuglednejših krojskih meščanov, jim predložil svoje načrte glede uprave Epira ter jim naznanil, da mora nemudoma odpotovati za nekoliko časa. In istega večera še pred mesečnim vzhodom sta on in atenski knez zapustila mesto ter odrinila v smeri proti Adrijanoplju. Potovala sta zelo hitro, ustavila sta se le v majhnem mestu ob meji, kjer je kupil Škender v bazarju obleko armenskega zdravnika. Nemogoče ga je bilo spoznati v njegovi temni obleki in veliki okrogli čepici iz črne volne, dal si je tudi popolnoma obriti brado. Nicej se je oblekel kot njegov služabnik; njegovo oblačilo je bilo iz surovega rdečega blaga in se je tesno oprijemalo života; na glavi je nosil rdečo čepico z dolgim modrim čopom. Nosil je veliko vrečo z zdravili, zdravniškim orodjem in nekaj knjig. Kakor hitro so se naslednjega jutra mestna vrata odprla, sta se preoblečena podala na pot; Škender je jezdil na majhni muli, Nicej pa na velikem oslu; napotila sta se proti prelazu čez gorski odrastek Balkana, ki loči Epir od Rumelije.
»Ko sem poslednjikrat jezdil na te gore. sem jezdil tako urno, da je mojemu konju, ki je bil najboljši dirjalec v celi Aziji, zmanjkalo sape,^ ie rckel Škender;
»upam, da bode današnja pot toliko bolj mirna.«
»Gotovo! Brez dvoma pa jaz bolje jezdim kakor ti,« je rekel Nicej. »Upam pa, da bomo nazaj hitreje jezdili.«
»Kako je to, Nicej,« je rekel Škender, »da mi nisi nikdar omenil Iduninega imena, ko sva bila v Atenah. Ko sem nenadoma obiskal Hunijada, pač nisem mislil, da bom govoril s tako lepo gospico. To je ženska redkih lastnosti!«
»Meni je bilo ravno tako malo znano, da se nahaja v taboru, kakor tebi,« je odvrnil atenski knez; »sicer pa je resnica, da se je pojavilo med nama nekaj ovir, katere pa čas, kakor upam, kmalu odpravi.« S temi besedami je Nicej vzpod-bodel svojega osla in udaril s svojo palico po ptici, ki je sedela na veji bližnjega drevesa. Škender se ni več dotaknil stvari, o kateri se je videlo, da njegov spremljevalec nerad govori. Njuna pot je bila dolga. Pod noč sta dospela do vrha, in ker je bila pot navzdol težavna, sta bila primorana počakati do jutranjega svita.
Zjutraj sta imela veličasten razgled na bogate rumelijske planjave; videla sta daleč pred seboj veliko mesto Adrijano-pclj s kupolami in minareti, ki so se lesketale v solncu. Ta krasni razgled jima je naenkrat poživil vso eneržljo. Spoznala I sta, da je prišel sedaj čas nevarnostij in ! usodcpolnili dogodkov. Vzpodbodia sta
svoji živali in sta v jutro naslednjega dm dospela do mestnih vrat. Ker sta dob« poznala turške navade, sta kmalu zadobi' vstop, dasi bi bil Nicej vsled svoje razbur jenosti in nepotrpežljivosti tudi to skort onemogočil. Podala sta se v nek karava seraj, ki je bil na dobrem glasu in se n* hajal blizu seraja. Najela sta si sobo novi armenski zdravnik je obiskal spremstvu svojega služabnika nekoliki kavarn v bližini, kjer je sporočal, da zdravnik, ki se je naselil v mestu in ki že bolnikom mnogo koristiti.
Ko je Škender tipal žile. pre"skova jezike in delil zdravila in amulete, je z za nimanjem in veseljem poslušal razgovore katerih junak je bil pogostokrat on sani Spoznal je, da so bili Turki še vedno P biti in potrti vsled njegove drznosti in rr govili uspehov. Še vedno so se čudili so bili bolj prepadeni in osupli kakor ra jarjeni. Politiki kavaren, ki so bili večin i ma janičarji. so glasno mrmrali. Amur tova priljubljenost je Rinila vzpričo nun jadovih zmag in Škenderbegove vstaje
»Alah pa je v enih ozirih vseeno : na strani pravovernih,« je odvrnil Ske 1 der, »na svojih potovanjih sem čul, da vjeli veliko kneginjo gjavrov!«
»Bog je velik!« je reke! nek posta Turek z dolgo belo brado. »Hakim čest i pravovernim, ker so vjeli žensko!«

raio liuli najpotrebnejšim prosilcem pod-poro zmanjšati ali celo ocireči. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevi-dent južne železnice v p., Dunaj, III./3., Reisnerstrasse 27.
—	Vlom v judovski tempel. Preteklo nedeljo ponoči so vlomili v Trstu tatovi v judovski tempel na Via delle Scuole Israelitiche. Zjutraj so našli v templju odprt tabernakelj in listine raztresene po tleh. Srebrne posode so bile pokradene. Tatovi so tudi ukradli srebro, ki je bilo vdelano na platnicah knjig. Škoda se ceni okoli 2000 kron.
—	Prvi sneg je pričel padati včeraj popoldne ob treh.
—	Pasjo kontumacijo je kočevsko okrajno glavarstvo zopet razglasilo v občini Jurjovice, kjer se je pojavil slučaj pasje stekline.
Štajerske novice.
š Kandidat za ponedeljkovo voiitcv ptujske cenilne komisije v 111. skupini je Anton Kolarič, profesor v Ptuju.
š Nadučitelj Šribar umrl. Zusem, IS. novembra: Danes ob 11. uri dopoldne ie naglo umrl g. Maks Š r i b a r, nadučitelj. Pogreb bo v soboto, 20. t. m. ob pol li. dopoldne.
š Umrl je v Celju vpokojeni stotnik pl. Gottesheim.
š Razpisano je nadučiteljsko mesto na štirirazredni utrakvistični šoli v Lei-tersbergu - Karčovini pri Mariboru do konca novembra. Šola je v prvem plačilnem razredu. Dosedanji vrli šolski rav-nate.j gosp. Mihael Nerat je po petinštiri-desetletnem delovanju šel v zaslužen pokoj. Ker je to slovenska posest, zahtevamo odločno na to mesto moža od naše krvi. Od naših poslancev pa pričakujemo, da store svojo narodno dolžnost.
š Vsled napora duh otemnel. Iz Maribora so zdravnika na deželni bolnišnici dr. J. Grubiča zopet odposlali v sanatorij v Gradec. Duh mu je vsled napora otemnel.
š Umrla je v Karčovini pri Mariboru hišna posestnlca Marjeta Knehtl.
š Štiridojetletnico redovnega življenja ste ^obhajali v četrtek šolski sestri Jo-sipina Žigert in Jakobina Traven v Mariboru.
š Umrl je v Slovenski Bistrici hišni posestnik gosp. Egon Conradi.
š Srebrno poroko praznuje danes mariborski župan dr. Schtniderer.
š Oče desetih otrok se je ubil 15. t. ni. v nekem kamnolomu v bližini Ribnice na Štajerskem. Ko so razstreljevali skalovja, se je nenadoma odtrgala velika skala, ki je potegnila s seboj v globino delavca Petra Pungartnika. Padel je 12 metrov globoko, na njega pa odtrgana skala, ki ga je popolnoma zmečkala. Bil je na mestu mrtev. Pungartnik je bil star 43 let ter zapušča vdovo in 10 otrok. Neki drugi delavec, ki je bil v bližini nesreče, se -je le na čudežen način rešil.
š Kopiranje. Ne morejo drugače, kopirati morajo. A zelo slaba kopija, manika namreč barve verskega prepričanja. Ker se vsled tega te kopije slabo poznajo, so privzeli drugo barvo, alkohol. Saj veste, koga mislim. Novo zvezo liberalne mladine. Prirejajo shoda, toda tako klaverne, da jih je pred vsem svetom sram. Ker so shodi prirejeni brez vsake potrebne podlage, zato se tudi nikdo ne zmeni zanje. Trpijo tedaj zelo kratek čas in govorniki se ra e vsedejo za mizo in ga žajfajo prav po radika no-napredno, ne meneč se za to, da so prej pridigovali: Proč z alkoholom! Da. tako se jim godi. Naši fantje gredo tu pa tam na shod te liberalne zveze samo zaradi zabave, ki jo da mlatev prazne slame raznih naprednih Mesijev. Še bolj se pa potem zabavajo nad poročili o teh shodih v liberalnem časopisju. Slabo izpadli shodi so tam orisani kot najkrasnejše manifestacije. Mnogi se vprašajo, odkod to: shodi slabi, poročila pa tako bombastična. To se popolnoma lahko izve, ne da bi kdo kršil uredniško tajnost. Povedal nam jo -je naš v Ce ju bivajoč prijatelj. Ko pride g. Lesničar iz Lešnice iz katerega teh shodov domov, tedaj od same jeze nad slabim izidom zavije naravnost v »Skalno klet«. Proti polnoči ali še pozneje se ves ginjen gunca proti domu ter gre pisat no-ročila o shodu. Pred njim ustvarjajo alkoholni produkti velikanske množice in velikansko navdušenje za liberalno zvezo. No in drugi dan beremo to poročilo v »Dnevniku«. Lesničar se sam sebi čudi in svoji bujni domišljiji, ko bere te svoje dolge dopise. Toda kaj si hoče? Če pšenica ne gre v klasje tem potom, pa bom skušal z drugim, si misli Janko. In prav ima. j ozabil pa je, da smo v jeseni in smo mi letne pridelke že spravili pod streho!
š Svojo ženo je ustrelil v Dobrenji vasi pri Mariboru posestnik Laufer. Spri se jc s sinom ter ga je hotel v prepiru ustreliti z revolverjem. Njegova že več mesecev bo na žena Ana pa je hotela preprečiti 'njegovo namero. V jezi je Lau-jer ustrelil v bolno ženo od zadaj. Kroglja '■te prodrla skozi hrbet v prsni koš. Ma-iborsko rešilno društvo je prepeljalo te-
žko ranjeno ?iv. : i.. viiiiiu vozonj v mariborsko bolnico. Laufer ja so zaprli.
š Samoumor v Dravi. V Št. Petru so 11. t. m. potegnili iz Drave truplo neke ženske. Spoznali so v njej 65-letno, ne-omoženo slaboumno, posestnikovo hčer Marijo Ribič iz Grušove pri Mariboru. Zadnje čase se je večkrat izrazila, da se bo usmrtila.
š Samoumor železniškega uradnika. V Studencu (Kaltenbrunn) pri Radgoni se je ustrelil 9. t. m. železniški uradnik Obal iz Budimpešte, ki je radi prepirov s svojimi predstojniki kvitiral službo. To dejstvo in bolezen sta ga napotila k obupnemu dejanju.
Ljubljanske novice.
lj Javna telovadba Orlov prihodnjo nede.jo sa prične točno ob 6. uri zvečer. Da ne bo prevelikega navala pri blagajnah. ki bodo odprte eno uro pred pričet-kom telovadbe, naj si blagovolijo obiskovalci preskrbeti vstopnice preje v trafiki gosp. Soukala Pred škofijo.
lj Pri večerni veselici, ki se vrši po javni telovadbi v veliki dvorani »Uniona«, bo proizvajal oddelek telovadcev ljubljanskega odseka marmornate kipe, kar bo nekaj povsem novega za udeležnike naših pireditev.
lj Občni zbor Zveze Orlov se vrši v nedeljo 21. t. m. dopoldne ob 9. uri v prostorih S. K. S. Z. v hotelu »Union«. Občni zbor se bo popoldne ravnotam nadaljeval.
lj Pevski zbor »Ljubljane« bo nastopil pri veselici z večimi točkami, kar bo brezdvomno povzdignilo veselico, ker so nastopi tega zbora vedno nekaj posebnega in lepega.
lj Moški zbor »Ljubljane« ima za nastop v nedeljo skušnjo danes ob 8. uri zvečer.
lj Mešani zbor »Lljubljane ima za nastop v nedeljo skupno skušnjo v nedeljo točno ob 11. dopoldne v dvorani S. K. S. Z.
ij Cesarjevo priznanje je dobil nad-poročnik 17. pešpolka Karol Gressel, ki je z nevarnostjo lastnega življenja nedavno poizkušal rešiti uslužbenca električne železnice Kristana, ki je padel v Ljubljanico.
lj Kje je mestni plavač? Ta služba do sedaj na magistratu ni še sistemizi-rana, a pod sedanjo mestno upravo in njeni skrbi za ceste, bi bila nujno potrebna. Posestniki iz Linhartove ulice namreč nujno prosijo mestni magistrat, naj hitro pošlje v Linhartove ulice kakega plavača, • da bo poizkusil Linhartove ulice preplavati, ker je ondi toliko vode. da je brez plavanja ondi promet nemogoč.
lj Poročil se bo jutri, v soboto, tesarski mojster Simon eWissbacher z gdčno Marico Šinkovec. — Včeraj se je poročil g. Josip Verbič, c. kr. profesor na učiteljišču z gdčno Ar.ko Snoj.
lj Starinski sreberniki v Ljubljani.
Pri gradnji kanala na podaljšani Gorupovi cesti v Ljubljani so našli blizu Gradaščice kakega pol metra globoko nad 350 sreber-nikov, ki so last nemškega vitežkega reda, ker so jih našli na njegovi zemlji. Večim delom so petnajstice (XV.) in se- i demnajstice (XVII.). Najstarejši komad je četrtina tolarja iz dobe Ferdinanda II. Polovica srebernikov je bila kovana za Leopolda I. (1657—1705). Največ denarja je bilo kovanega v Kremnlcah na Ogrskem, drugi pa povsod in tod. Misli se, da je nekdo svoj zaklad v burnih časih po smrti cesarice Marije Terezije skril v kaki nogavici, ki pa je sprhnela, v zemljo. Bili so burni časa, in vsakdo se je bal za svojo last. Zatem pa je umrl in sedaj so denar našli.
lj Kot demonstracijo proti obisku dunajskih in budimpeštanskih svetnikov v Sarajevem mislijo prirediti nekateri ljubljanski mestni očetje izlet v Sarajevo in Mostar.
ij Družinska slavnost na I. državni gimnaziji. Povodom srebrne poroke ravnatelja dr. Požarja so 18. t. m. zvečer priredili gimnazijci ravnatel u in gospej soprogi v vestibulu gimnazijskega poslopja lepo vspelo serenado, ki je imela vso prisrčnost družinske slavnosti. Pevski zbor pod vodstvom prof. dr. Kozine je zapel tri krepke zbore, novoustanovljeni dijaški orkester je spretno zaigral več skladb, v imenu učencev .je pa slavljencema lepo čestital osmošolec Boris Šlajmer. Ginjan se je zahvaljeval gosp. ravnatelj, iz zaliva e pa je zvenel mladini opomin plemenite misli in resnega dela. Slavljencema tudi mi iskreno Čestitamo!
lj S ceste. Ko je predvčerajšnjim popoldne pripeljal hlapec Ivan Pustišek z dvovprežnim vozom iz Komenskiga ulice na Radeckega cesto, je podrl na tla šiviljo Ivano Bučarjevo iz Zelene jame ter jo z vozom vlekel nekaj korakov naprej. Bučarjeva se je poškodovala na desni nogi, poleg tega se ji je raztrgala še obleka.
li Umrli so: Mihael Wahai, gostač, 38 let, Japljeve ulice 2; Marija Hafner, gostija, 75 let, Japljeve ulice 2; Ana Pichler, zidarjeva hči, 5 mesecev, Streli- j ške ulicc 15; Fran Celešnik, delavčev sin. 1
.3 dni, Opekarska cesta 48; Franc Petcr-lin, delavec, 37 let; Josip Spendav, sod-nijski oficijal v pok., 70 let; Ivan Lavtižar, pom. uradnik, 34 let; Josip Praznik, posestnik. 26 let; Franc Zerovnik, kajžarjev sin, 13 let; Alojzij Černe, delavec, 34 let.
lj Pobegnil je vojak 27. pešpolka Ernest Z\veiger. Odkuril jo je v vojaški obleki.
lj Koza se je zatekla k mehaniku Ivanu Franzu na Marije Terezije cesti št. 26. Lastnik jo dobi tam.
lj Izgubljeno. Natakarica Marija Ko-laričeva je izgubila zlat prstan; natakarica Marija Bamtanova pa denarnico, v kateri je imela 4 do 6 kron denarja.
lj Umrla je gospa Hermina Colloretto rojena Thoman. — V Hallu na Tirolskem je umrla gospa Jeanetta Holzer rojena Klemetičič. Truplo prepeljejo v Ljubljano.
lj Zaročil se je g. Špregel z gdčno. Ruschitzka.
lj Za gospodinjstvo. V korist lepe in koristne vezilne umetnosti za pospeševanje in povzdigo ženske obrti ter v vzpodbudo ustanovitve nove industrije priredi tvrdka Singer Ko., delniška družba šivalnih strojev, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4, od 29. novembra do 19. decembra v Sodnijski ulici št. 1 zraven kinematografa »Pathe«, popolnoma brezplačni učni tečaj za moderno vezenje, vezenje monogra-mov. predornih del, krpanje perila itd. Ta velevažen in jako koristen tečaj za vsako gospodinjstvo se najtopleje priporoča cenjenim gospem in gospicam, da ne zamude te lepe priložnosti, da se ga v obilnem številu udeležijo.
Razne stvari.
Preganjanje Slovakov na Ogrskem.
Iz Požuna se poroča, da je bilo preteklo soboto obsojenih več Slovakov, ker so »ščuvali« proti ogrski narodnosti. Dva sta bila obsojena na šest mesecev zapora, dva na tri mesece, sedem na dva meseca ali 20 kron globe in eden na en mesec zapora ali 20 kron globe. Dva Slovaka sta bila oproščena. Sodni stroški znašajo 800 K.
Stapinjski — častni občan čeških mest. Češki listi poročajo, da namerava več čeških mest imenovati načelnika poljske ljudske stranke, posl. Stapinjskega za častnega občana.
Kako dela o Mažari z vojaki. V bu-dimpeški vojašnici 11. topničarskega polka so se umorili pretekli teden trije vojaki. Prvi se je obesil, ker mu je stotnik ukazal izpiti vodo iz pljuvalnika, ki se ga je branil nesti iz sobe. Drugi se je ustrelil, ker sta ga mučila dva podčastnika, a potem se je ustrelil tudi nek poročnik, ker je bil tudi kriv trpinčenja vojakov in se ie sedaj zbal kazni.
Trgovina z opijem. Kot se iz New i Vorka poroča, se bo Kitajska pridružila predlogu Zedinjenih držav, da se bo vršila v Haagu druga konferenca zaradi prodaje opija ter bo pooblastila svoje odposlance, da razpravljajo na mednarodnem razgovoru, kako naj se odpravi trgovina z opijem.
V Carigradu ukradeni otroci. Policija v Carigradu je dognala, da je bilo v zadnjih šestih mesecih v Carigradu ukradenih 68 otrok, starih od 5 do 14 let. Kam so izginili, se ne ve.
Steinheii v zdravilišču. Iz Pariza poročajo: Poroča se, da bo Steinheilova odpotovala v neko zdravilišče na vzhodni meij Švice, kjer se bo sešla s svojo hčerjo. Steinheilova je izjavila, da bo odslej sprejemala časnikarje samo v navzočnosti svojega odvetnika, ki bo odpotoval ž njo.
Mednarodni vlomilci v Pragi. Iz Prage poročajo: V predvčerajšnji noči je vlomila neka mednarodna tatinska tolpa v veliko trgovino s kavo Maksa Fried-manna. Zločinci so vlomili vrata trgovine, odprli železno blagajno, iz katere so pokradli 900 K v bankovcih ter precej drobiža in več vrednostnih papirjev. Tat-vi-no so šele opazili zjutraj, ko so trgovino odprli. Policija je mnenja, da je vlom povzročila mednarodna tatinska družba, ker so našli v trgovini več vlomilnega orodja, ki je najboljšega angleškega izdelka, in so ga tatovi pozabili vzeti s seboj.
Zajec po lastni ceni. Neki renski vele-industrijalec je najel lov in sorodna dama ga je prosila, da ji naj pošlje zajca »in, ljubi Alfred, kaj ne, da mi ga bodes za lastno ceno poslal?« In res! Hitro je dobila ona dama zajca in z zajcem račun: »Najemnina za lov 600 mark, lovski paznik 100 mark, škoda po divjačini 50 mark, patronc 60 mark, bolnine obstreljenim 450 mark, skupai 1260 mark. Ker smo ustrelili vsega 23 zajcev, pride na enega 54 mark 78 fenigov. »Čc ti jc po volji, ti za to ceno še pošljem kedaj katerega.«
Češki trgovci v Varšavi. Češke trgovske organizacije prirede koncem meseca novembra izlet v Varšavo, zaradi dogovorov o novih trgovskih zvezah. Od strani ruske vlade sc je sporočilo prirediteljem, da je izletnikom vsaka politična izjava strogo prepovedana.
Nasilen turški policaj. V Solunu so se dogodili v nekem grškem dekliškem zavo- i
du krvavi prizori. Nek turški policijski stražnik je ustrelil ravnateljico zavoda, ki ga je grajala vsled nepostavnosti. Morilec je hotel nato ubiti še podravnateljico in je dirjal z nabasanm revolverjem po zavodu. Gojenke so se v velikem strahu zaprle v učne sobe. Nasilnež pa je streljal skozi vrata in ranil neko deklico. V strahu je skočilo več deklic skozi okno na dvorišče ter se jih je pri tem mnogo ponesrečilo. Divjak je udri potem vrata neke učne sobe, kjer je našel podravnateljico. na katero je oddal več strelov ter jo tako težko ranil. V neki drugi sobi je znosil na kup več odej in blazin ter vse zažgal, da je nastal požar. V splošni zmešnjavi je všel in ni o njem nobenega sledu.
Pomotoma ustreljena Angleža od orožnikov. V vilajetu Smirna so orožniki napadli v pokrajini Ajasmata, v kateri se klati jako mnogo roparjev, dva angleška turista. Mislili so, da sta kaka roparja in so ju ustrelili. Pri enem Angležu so našli posetnico z imenom Edvard Livingstone.
Hrvaški soc. demokrati in koalicija. Hrvaška soc. demokratična stranka je sklenila izstopiti iz hrvaško - srbske koalicije. Vzrok je ta, ker se koalicija noče zavzeti za splošno volivno pravico, katero smatra socialistična stranka za glavno točko svojega delovnega programa.
Srbska volivna reforma ima v svojem načrtu med drugim določilo, da predsedniki sodišč prve inštance kakor tudi sodniki, dalje zdravniki, profesorji in inženirji v državni službi v svojih službenih krajih nimajo pasivne volivne pravice za skupščino.
OGRSKA KRIZA.
V ponedeljek bo na Dunaju kronski svet, ki se ga udeleže vsi ogrski ministri. Predsedoval mu bo cesar. Sodijo, da se kriza kmalu reši tako. da se prično izpla* čila v gotovini in da dobe Mažari več vojaških koncesij. Pri stotnijah naj bi se uvedel notranji mažarski jezik.
ANARHISTIČNO GIBANJE V BOLGARIJI.
Sofija, 19. novembra. »Večerna pošta« poroča, da se je te dni vršil baje v, Sofiji anarhističen tajni kongres, katerega se je udeležilo 35 delegatov, med temi več inozemskih žensk, bolgarskih dijakov in učiteljic. Kongres je konstatiral, da se je v Bolgariji pomnožilo število anarhistov. Sklenilo se je organizirati anarhistično stranko in sklicati za božične praznike javen kongres v svrho živahne anarhistične agitacije.
11	" ■ 11	1 ' ■	»	ii ■	II	m
Telefonska in brzojavna poročila.
POSREDOV. INJE GLABINSKEGA BREZUSPEŠNO.
Dunaj, 19. novembra. Posredovanje! Globinskega se je popolnoma ponesrečilo. Nemci stoje na stališču, naj se najprej reši proračunski provizorij, še-le potem naj bi se razpravljalo o nadaljni taktiki. Razume se, da je »Slovanska Jednota« tako zahtevo Nemcev v svoji današnji seji kratko-malo odbila in bi bilo vsako nadaljno posredovanje Globinskega brezpomembno. Ako vlada v prihodnjih dneh ne bo sklicala plenarne seje državnega zbora, bo zase-* danje državnega zbora v prihodnjih dneh odgodeno. Ker je včeraj gosposka zbornica se tudi izrekla za permanenco odseka za socialno zavarovanje, bo zboroval ta odsek. Dijete se bode v slučaju od-godenja dalje izplačevalo. Vlada namerava, ako odgodi zasedanje, sklicati deželne zbore. Ako pa ne bo prihodnji teden plenarne seje, še ni gotovo. Danes je Globinski razpravljal s socialnimi demokrati, ki vztrajajo na tem, da prihodnji teden mora biti sklicana plenarna seja. Mogoče je, da se bo v tej zadevi vršila v torek seja načelnikov klubov. Delegacijo se bodo sestale za rešitev skupnega proračunskega provizorija v kratko zasedanje meseca decembra, še-le januarja leta 1910. bode daljše zasedanje delegacij.
Dunaj, 19. novembra. Danes so bili! nemški voditelji pri Bienerthu. Poročali so mu o neuspehih posredovan a dr. Globinskega. Bienerth je rekel, da je svoje stališče pojasnil včeraj v gosposki zbornici. Pri tem da ostane, kaj več se spuščati v položaj sc mu ne zdi primerno in tudi ne uspešno.
OGRSKE ZMEŠNJAVE.
Budimpešta, 19. novembra. Grofa Andrassyja bo vladar v nede jo sprejel v avdijenci. Iz tega sklepajo, da bo An drassy imenovan za ogrskega ministrskega predsednika.
Budimpešta, 19. novembra. Novi predsednik ogrskega državnega zbora se je izjavil, da bo z vporabo poostrenega poslovnika in s pomočjo 16 ur trajajočih sej mogoče rešiti proračunski provizorij in da bo skoro gotovo tako mogoče rešiti tudi volivno reformo.
SRBSKI ZUNANJI MINISTER NA DUNAJU.
Belgrad. 19. novembra. Srbski zunanji minister MilovanoviO se ic iz Berolina pripeljal na Dunaj.
500 OSEB USTREŽENIH.
Nevv Orleans, JO. novembra. Iz Nica-rague poročao. da so ondi r><> sumarični razpravi ustrelili 500 oseh, ki so bile zapletene v zadno zaroto. Baje bo izrečenih še mnogo sličnih obsodb.
STROSSMAYERJEV SPOMENIK.
Zagreb, 19. novembra. Odbor za Strossmayerjev spomenik je sklenil, da se k natečaju za spomenik povabijo vsi hrvaški umetniki in da bo spomenik stal pred Jugoslovansko akademijo.
CESAR VILJFM V RIMU.
Rim, 19. novembra. Prihodnjo spomlad pride sem nemški cesar, ki poseti kralja Viktorja Emanucla, sv. očeta in knezo Biilovva.
BJORNSTJERNE BjORNSON SMRT-NONF.VARNO BOLAN.
Pariz, 19. novembra. Bjornstjernu ' Bjornsonu se jc bolezen silno shujšala. Od časa do časa izgubi pesnik duševne spo- ' sobnosti.
NOVI AMERIKANSKI BOJNI LADJI.
VVashington. 19. novembra. Vlada zgradi dve novi bojni ladji, katerih vsaka bo imela 26.000 ton.
RUSKE PRIPRAVE.
Berolin, 19. novembra. Na vzhodni ruski meji je zadnji čas opažati živahno vojaško gibanje. V obmejne kraje prihaja vedno veliko število ruskih častnikov in-spicirat položaj čet in v koliko je treba še zboljšanje. To je v zvezi s tem, ker se v kratkem opuste vse trdnjave na Ruskem Poljskem razun trdnjave Wrest Litowsk, ki postane moderna trdnjava prve vrste ter bo glavna opora ruski armadi v slučaju vojne.	!
Spillmannove povesti uphvajo med vsemi drugimi najbolj blažilno na otroška srca in jih navajajo k ubogljivosti, resnicoljubnosti in krepostnemu življenju. »KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI.
* Igre za samoženske in samomoške uloge. Priredil Dragotin Vodopivec. Cena 1 K 40 vin. Založila »Narodna tiskarna« v Gorici. Tako je naslov lični knjižici, ki je ravnokar zagledala beli dan. Vsebuje pa ta zvezek trinajst^ iger. In sicer za samoženske uloge: »Čašica kave«, »Poboljšana trmoglavka«, »Luknja v namiznem prtu«, »Dve teti«, »Skalnica ali začetek božje poti na Sv. Gori pri Gorici«. Prve štiri so prestavljene iz nemščine, zadnja pa je izvirna, spisana po ustnem izročilu, ki še živi med narodom pod Sv. Goro. Za samomoške uloge so: »Izgubljena stava«. »Čudna kupčija«, »Pred sodnikom«, »Ženin Miha«, »Zamorec«, »Ju-naki«. »Trije učenjaki«, »Tihotapci« in ' -Opeharjeni žid«. Igre za moške uloge so vse izvirne. Zbirko našim izobraževalnim , društvom toplo priporočamo.
BOŽIČNE PESMI.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani
priporoča cerkvenim pevskim zborom:
1-1 božičnih pesmi za mešani zbor. P. Angelik Hribar. — P. Hugolin Sattner. Part. 2 K. glasovi po 50 vin.
Zveličar nam je rojen za ženske glasove in Offertorium in festo Epiphaniae Domini za mešani zbor. Fran Kirnovec. Part. 40 vin.
Rihar renatus. Frart Kirnovec. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Part. 3 K. glasovi po 40 vin.
Ta krasna zbirka obsega poleg raznih drugih za Gospodove praznike zloženih pesmi tudi 2 božični, 4 postne, 2 velikonočni itd. — Neprecenljive so zasluge Riharjeve, ki je položil temelj slovenski cerkveni glasbi; njegove pesmi so pri nas ljubke znanke. G. Kirnovec jih jc moster-sko preuredil tako, da odgovarjajo današnjim zahtevam in pokazal, kako zaniorc dobra harmonija povzdigniti še tako preprost napev.
Cerkvena pesmarica za Marijino družbo, 1 del za štiri enake (ženske ali moške) glasove. Anton Grum. Part 2 I<. —• Ta bogata zbirka obsega poleg raznih udomačenih mašnih ali za cerkveno leto prirejenih pesmi tudi 2 adventi, 4 božične, ] za Novo leto. 2 za sv. Tri kralje, 2 za Ime Jezusovo, o postnih, 3 velikonočne in mnoge druge pesmi.
Za Aliklavževo darilo pridnim otrokom priporočamo sledeče knjige iz zaloge »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, ki bodo služile naši deci v pouk. pa jej pripravile tudi mnogo veselja in prijetne zabave:
»Angeljček«. Anton Kržič. Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Dobi sc še 15 raznih letnikov in sicer od letnika 1894. do 1908. Vsak letnik je zase celota in veija trdo vezan 1 krono.
Slovenski A B C v podobah za otroke. 80 vin., vez. 1 K 20 vin.
Hitra vožnia po železnici. Knjiga s podobami za otroke. 1 K 60 vin. — Kdor "hoče svojim otrokom napraviti veselje, obenem pa jih igraje naučiti brati, naj jim kupi te dve knjigi, ki imata lepe večbarvne podobe, poleg njih pa kratke pesmice, ki se sliki prilegajo in so prirejene za otroški razum in domišljijo.
Spillmannovih povesti jc izšlo 19 zvezkov; ravnokar smo izdali:
XVII.	zvezek. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. Povest izza časa odkritja Amerike. 60 vin., vezano 80 vin.
XVIII.	zvezek. Preganjanje indijanskih misijonarjev 60 vin., vezano 80 vin.
XIX.	zvezek. Mlada mornarja. Povest iz Kajene. 60 vin., vezano 80 vin.
Nov konkurent Pearyju. Peary, ki sc je pokazal v boju proti Cooku tako ljubosumnega protj vsaki konkurenci glede odkritja severnega tečaja, ima sedaj zopet nove težave. Črnec Hcdson, ki ga je spremljal na severni tečaj, dela veliko konkurenco svojemu gospodarju s tem, da •prireja na svojo pest po amerikanskih mestih predavaira, na katerih kaže neko fotografijo, ki predstavlja Pearyja in njega na severnem tečaju. Peary je sicer prepovedal črncu uporabljanje slike. Hedson ;pa mu je odgovoril, da je ravno tako odkril severni tečaj kot Peary, ki mu tudi ne •more prepovedovati, da bi kazal svojo lastno sliko.
Delavsko gibanje na Rumunskem. Po vsej Rumuniji se vrše shodi za vprizoritev generalnega štrajka. ker je vlada izgnala iz kraljestva socialističnega agitatorja dr. Rakovskega. V Bukareštu so bile demonstracije. pri katerih je bilo ranjenih več redarjev in drugih oseb.
Rodbinska tragedija v Pragi. V Žižkova je žena železniškega deiavca Sko-bla v hipni blaznosti prisilila svojo 151etno hčerko, da je izpila čašo strupa; nato je tudi sama vžila strup. Obe so našli boreči se s smrtjo in ju prepeljali v bolnišnico, •kjer sta kmalu izdihnili.
Roparski umor. V Kraljevem Gradcu so neznani zločinci v gozdu napadli gozdnega čuvaja pri grofu Sternbergu, Franca Brandejsa, mu s puškinim kopitom razbili glavo ter ga oropali. Ker ga vso noč ni bilo domu. so ga šli zjutraj domači iskat jn ga našli ubitega. Brandejs zapušča vdovo in osem nepreskrbljenih otrok.
Ali ste že odposlali na položnici dar za sklad obmejnih Slovencev? Nabirajte, odpošiljajte! Nobena položnica naj ne :: ostane neizpolnjena! ::
Specialiteta za kadilce*
3265	Glavna zaloga:	(11)
Lekarna U8*. jpI.TVnkosc^ v Ljubljani
Svedočba gospoda dr. Josipa Piketa, asistenta dunajske splošne klinike
Dunaj.
Gospodu I. S e r r a v a 11 o
Trst.
Rad Vam potrjujem, da sem z Vašim izdelkom Serravallo kina-vino z železom dosegel izborne učinke in sem isto najtopleje priporočal vsem svojim kolegom.
Dunaj, dne 11. oktobra 1907.
Dr. Josip Piket.
izurjena
šioilja
' za živote se sprejme takoj v trajno delo
pod dobrimi pogoji.
I Naslov pove uprava lista.	3218 2—t
			
T^V^-V/r vfvV "	S		
9,/LuQElfCA"l
Vsak citctell na] prMoM m-
Hiš m M Mrož*. &
3210 Tvrdka Tonnics 3_t
proda od demolirane hiše na Poljanski cesti štev. 13
stara okna, vrata, ter staro
opeko.
: v< ii~c »-
tf mVrfTrOTVr
Mase vžigalice!
J®^ Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, tla zažiga tobak in smod-ke Ic z vžigalicami »Za obmejne Slovence«, ki se dobe pri »Gospodarski zvezi« v Ljubljani!
gšHpij® se
že rabljeni, dobro ohranjeni
3oto in ene zimske
d)
Meteorofogiciio
Višina n. morjem 306'2m, sred. zračni tlak 730 0 mm.
Ponudbe in popis z navedbo cene na upravo nSlovenca".
Zlate svetinje: Berlin. Pariz, Bim itd.
Srednja včerajšnja temp. 3 81, norm. 3 0J.
7tajbolj. koam. ZObOr čistil, sredstvo	_-
^^^ 0 ^eydl Ljubljana, Spital.-Stritar. nI ?

»
nr jr ^^ J Z €J C-^TN' J?I
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 18. novembra.
Pšenica za april 1. 1910.....14 05
Oves za april 1910......1018
Rž za aprii......... 7'56
Koruza za maj 1. 1910.....6 72
Efektiv:--—
z hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 400—600, 1200, litrov proda po nizki ceni
" Ljubljana, Šelen-burgove nlice 6
osfeljno
odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in polivale* Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: ZaVOd „Sanifas" Velburg P 347 Bavarsko.	2843 1
za špecerijsko trgovino, izvežban v občevanju s strankami, z dobrimi priporočili, se išče za takoj ali ob novem letu.
Ponudbe, ako mogoče s sliko, prevzame uprava tega lista pod napisom »Poslovodja v mestu.«	3151 1—1
podGb&r, izdelov&ielj oltarjev, Itd,,
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Kov&eka, Kolodvorsko u'ice it. £tt.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni Izdelovalo, r kakor se je dosedaj.	3438 52—7
:

radi prevelike zaloge
flblek. površnikov, zimskih
vino po ceni , Jngleško
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Eoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 22 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 2474 26—1
Zastonj
torej brezplačne dobi vsak človek v lokami Trnkoozy zraven rotevža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.	3257 52—
11 . t
Sobno slikarska in pleskarska tvrdka
Spe let i č $ J^em^gar, Zjubliana, J^ims^a cesta16
se priporoča slavnemu občinstvu ja vse v to strogo spadajoča dela v JLjubljani ^a^or tudi na debeli. 2)elo solidno.	-	Cene primerne.
(92011
Podružnice
Spljet, Cclovcc fin Trst
Delnlika glavnica -
K 3,000.000.
——■
Ljnbljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarulice 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih
Kupuje in prodaja srečke in vse vrsto vrednostnih papirjev po dnevnem ^urzu. ijus
Podružnice
Spljet, Cclovcc In Trst
Rezervni lond K 300.000.