MništBo In apravnfštĐO:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
2 uredništvom se more govoriti -vuftk dan od 11.—,12. ure dopold.
Tel®fon 6t- IIS.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Hflpoüofna listo:
Celo leto..........t2	h
Pol leta ......	6	K
Četrt leta......... 3	K
Mesečno............ 1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne pebtvrste; pri večkratnih osna« tulih velik popust
Št. 130.
Maribor, dne 6. novembra 1911.
Letnik III.
Naše Pohorje«
Lepo je naše Pohorje. Ko sem včeraj korakal iz Draževasi proti Cacixamu, mi je srce poskakovalo veselja. Pred mano se je razprostiral krasen panorama. Na levi me je pozdravljala divna Brinjeva go--, ra, na desni se je bleščala'krasna prihovska cerkev, pred mano je pja kipela mogočno proti nebu ponosna čadramska katedrala. In ozadje temu trikotu tvori valovito zeleno Pohorje, ki je kakor nalašč v izpopolnitev lepega okvirja posejano s prijaznimi cerkvicami in belimi kmečkimi domovi. Res, lep je ta kos naše slovenske zemlje, kdor ima 'le nekoliko čuta za krasoto narave, ga mora občudovati.
Kg sem zaglobljen v lepoto tega raja stopal dalje, so se mi vzbujale razne misli in zlasti sem priče] premišljevati o prebivalcih naš|fega Pohorja. Nisem tam doma, toda tmnogokaj sem že bul, zato nar pišem v željnem pričakovanju, da bi kaj koristil, naslednje vrste:
Naši Pohorci so ljudje dobrega srca, plemenitega mišljenja, toda pri mnogih je žaMbog vkorenin-jeno povsem, napačno prepričanje o razmerju med njimi in dolinci. V svoji .dobrodušnosti si Pohorc misli, da mn izkazuje lesni trgovec iv dolini dobroto, ker kupuje od njega les. Ne misli si, da dela trgovec V dobropremišljeni špekulaciji in ne vidi, kako ta človek ira njegov račun bogati, ampak -on vidi v njem samo prijatelja, ki mu včasih da denar, seveda — za njegove lepe gozdove.
Tjo uverjenje bi ne bilo še tako obžalovanja vredno, če bi se vdejstvovale samo na ozkem torišču osebnega znanja, toda ono meče obširnejše kroge: vpliva mnogokrat na narodno in gospodarsko prepričanj g Pohorca.
Trgovec v dolini je po večini nemškutar. Preobjedel se je (slovenskega kruha, zato misli, da se ne spodobi, da bi ostal še nadalje značajen sin svojo slovenske matere in postane izdaj alec-nemškjutar. Naš Pohorc pa v svoji pohlevnosti ne vidi v njem neznačajnega narodnega odpadnika, ki Ine zasluži ni-kakega spoštovanja, ampak se mu Šie politično vdin-ja. Smatra ga za prijatelja in zato sledi temu dvomljivemu „prijatelju“ tudi v narodnih in političnih v-prašanjih. Je žalostna ta resnica, toda resnica je.
PODU8TBK.
lijudke štetje v Gorici.
Pred seboj imamo podatke ljudskega štetja iz leta 1890, 1900 in 1910. — Uradne podatke seveda, to se pravi Številke, katere je našel goriški magistrat.
V pojašnjenje moram povedati, da ne štejem rubrike '„navzoče prebivalstvo.“ V to rubriko spadajo namreč vsi ljudje, ki so bili dne 31. decembra v Goric.i, bodisi stalno, bodisi samo začasno, morda samo za en dan, in tako tudi inozemci, na primer italijanski, ogrski, nemški državni podaniki.
Za nas je važna druga rubrika, namreč „domače avstrijsko prebivalstvo.“
Kakor se pa vštejejo v prvo rubriko vsi navzoči ljudje, tako se ne vštejejo v drugo rubriko oni, tudi stalni prebivalci Gorice, ki so bili slučajno odsotni dne 31. decembra.
Samo iz te rubrike se da torej posneti razmerje prebivalstva glede takozvanoga „(občevalnega jezika.“
Uradni podatki vštevši vojake kažejo te-le Številke :t
Leta 1890:
Navzoče prebivalstvo 23.586 ljudi; Nemcev .(ti so povsod prvi na vrsti!) 2618, Slovencev 4060, in Italijanov 14.928.
Izpusti] sem neznatno število prebivalcev drugih narodnosti.
Leta 1900:
Navzoče prebivalstvo:	25.432 ljudi; Nemcev
2760, Slovencev 4.754, Italijanov 16.112.
Leta 1910:
(Ker je ta članek zelo zanimiv in sploh značilen za letošnje ljudsko štetje, ga ponatiskfujemo po „Gorici“, za katero ga je napisal posl. Fon.
Na vseh koncih in krajih zelenega Pohorja govore dejstva o obžalovanja vredni resničnosti mojih besed in tudi v Cadramu in Oplotnici bi izgledalo drugače, če bi bilo pohorsko ljudstvo zavednejše in ponosnej-šg na svoja narodnost.
Ni mi treba povdarjati, kako je ta ponižnost naših Pohorcev n-apram nemškutarskim dolincem neutemeljena in neumestna. Marsikateri ocl teh bi ne hodi] tako oblastno in ošabno okrog po svetu, če bi bilo v naših Pohorcih več zaveatnosti.
Hvala Bogu, jasni se! Kakor se naša narodna zavest povsod širi in poglobljuje, tako se tudi naši Pohorci vedno bolj postavljajo kot odločni' Slovenci. Toda dela je še mnogo. Ce smo odkriti si moramo priznati, da smo v n aro dn o-v zg o j e v a 1 n e m in 'izobraževalnem oziru storili najmanj za naše Pohorje. Gotovo ! Lokalne in prometne zveze so glavni vzrok, toda podvojiti se mora naše delo za Pohorje vsekakor. Poskrbeti moramo, da vzbudimo v Pohorcih, ki so še mlačni, narodni ponos in zavest, da so oni neodvisni ljudje, ki kraljujejo tam gori na svojih domovih, kakor jim drago, med tem ko bi marsikateri v dolini moral povez/atl culico in iti s trebuhom za kruhom, čq bi se mu oni ne pustili izkoriščati.
Skozi prijetno jesensko ozračje je zadonelo .melodiozno zvonenje. Vzdramil sem se iz svojih misli. Zvonovi čadramske katedrale so mi prinašali pozdrave. Pred majno je kipelo 'proti nebu zeleno Pohorje, zvalovljeno kakor okameneli morski val, ki se je razburkan dvignil v sinji vzduh, lepo ’’kakor hipna, radostna misel!
L.	Kemperle.
Med ljudstvom.
Dramlje.
Včerajšnja nedelja je bila zopet dan naše mladinske organizacije. Ustanovitvi mladeniške zveze v poletju je včerajšnji jesenski dan sledila ustanovitev
dekliško zveze.
'Mladinski govor v cerkvi je imel gospod dr. H o h n j e c, ki je potem tudi govoril v župnišču na ustanovjnem zborovanju. Dekliški zvezi je že sedaj pristopilo nad 100 deklet. Za predsednico je bila izbrana Frančiška Lebar, za podpredsednico Marija
Navzoče prebivalstvo:	29.282 ljudi; Nemcev
3275, Slovencev 7624, Italijanov 17.948.
Ako se te številke primerja, je značilno malenkostno naraščanje. Nemcev od sleta 1890—1900 za 142 ljudi in potem v letu 1910 nerazumljivo majhen prirastek za 495 prebivalcev.
Nadalje je ppvdariti jako poca(s(no naraščanje Italijanov (leta 1900 za 1184 in 'leta \1910 za 1836 ljudi).
Slovenci pa konstantno napredujemo:	4060,
4754, 7624.
Kdor je več let stalno bival v Gorici, ni mogel biti v dvomu, da je bilo. Število Slovencev vedno, ob vsakem štetju potvorjeno. Ravno tako tudi Nemcev, samo v drugem pogledu.
Ako se namreč pomisli, koliko Nemcev je prh rastlo vsled otvoritve nove železnice, bi se moralo domnevati, da jih je mnogo več, kakor jih je bilo naštetih’.
Saj si tega pojava ne moremo drugače tolmačiti, kakor da šlo magistralovci v prejšnjih letih stisnili kolikor mogoče Slovencev med Nemce, samo da je bilo manj Slovencev. Ko so tp,a videli, da to njim pravzaprav nič ne koristi, ker vkljub efektivnemu naraščanju percentuelno nazadujejo, so se letos premislili in so Slovence raje sebi pripisali, nego bi jih darovali Nemcem.
Trdno prepričanje, da se povodom ljudskega štetja godijo falzifikfacije na debelo, je porodilo srečno misel, da se je s'estdvü med goriškimi Slovenci poseben odbor, ki naj bi skrbel zato, da se izvede ljudsko štetje čisto in pošteno, tako da pridemo enkrat do pravilnega rezultata.
Odbor je delal neumorno skozi mesece in mesece; skoraj vsaki teden je 'imel sejo in njegovo delovanje je bilo vseskozi plodonosno.
Ker sem bil predsednik temu odboru, bi se zdelo, kakor da uganjam samohvalo; ako pa pokažem na dva vsakemu vidna vspeha: privatno (štetje Slo-
Brglez, za tajnico Marija Anderluh, za blagajnico L Vrbič; vrhutega so v odboru zastopnice posameznih vasi. Navdušenost tukajšnjih mladenk nam je porok, da bo dekliška zveza krepko delotvala v blagor ženske mla/dine. Ko sle še bodo prihodnjo nedeljo kmetje in gospodarji zcPružili med seboj v tesnejšo zvezo, bo naša župnija stopila v vrsto tistih župnij, ki imajo vsestransko stanovsko organizacijo.
Motnik.
Včeraj dne 5. novembra je imel gospod dr. A. Korošec za Štajerce na Kranjskem shod in sicer-v starodavnem trgu Motniku. V župnijo IMotnik, St. Gothard in Cemšenik segajo namreč tudi štajerske občine j
Shodu je predsedoval tržki župan, ki je zvest pristaš Slovenske ljudske stranke.
Poslanec dr. Korošec je poročal o dosedanjem delovanju in zadnjih dogodkih y parlamentu. Potem je odgovarjali na različna vprašanja, ki so se stavila iz kroga volilcev. Izreklo se je poslanem dr. Korošcu in vsem poslajncem Vseslovenske ljudske stranko popolno (zaupanje.
Shod je bil veledobro obiskan in bo obrodil med ljudstvom, ki z zanimanjem zasleduje vse politične dogodke, gotovo najboljši sad.
Prepele na Drav. polju.
Včeraj se je vršil pri nas v gostilni gospoda L. Turka mnogoštevilno obiskan političen in gospodarski shod. Naš državni poslanec gospdcl Pi š e k, kateremu smo pri vsaki volitvi oddali večinoma vse glasove, nam je poročal o političnem položaju, novem ministrstvu in nameravanih novih dajvkih ter o lepi disciplini, (ki vlada v našem Hrvašfco-slovenskem klubu, katerega jako previdno vodita dr. Šušteršič in dr. Korošec v prid slovenskega ljucitetva, Dalje smo se pogovorili o naših obciniskih razmerah ter prosili poslanca, da v dež. zboru posreduje, da se razdelitev naše občine ugodno reši. Med splošnim zadovoljstvom se je shod zaključil.
Cadram.
Pri nas smo imeli včeraj pripravljalni shod za ustanovitev podružnice Slov.. Straže. Zborovanje je sklicalo društvo „Sloga“. Po večernicah se je zbralo v posojilničnih prostorih lepo število mož in nekaj
vencev in v zvezi s tem uradna revizija magistratov-skega ljudskega štetja, bo moral vsakdo priznati, da zasluži omenjeni odbor vso pohvalo goriških Slovencev.
In ne v zadnji vrsti zato, da je mogočno vzdramil med Slovenci narodno zavest.
Pa ne samo odbor, vsi Slovenci so storili svojo dolžnost.
Ponosni smemo biti na naše ljudi:	povabljeni
ali nepovabljeni, trumoma so hiteli na okrajno glavarstvo, .da so se prepričali, ali so bili vpisani od magistrata za Slovence.
Nad vse zanimivo je vedenje Italijanov v tej stvari. Ko je magistrat po svoje dovršil štetje, je po sla] vso Števne polo naravnost centralni statistični komisiji na Dunaj, namesto, kakor je predpisano, namestništvu v Trst. Gospodje so si mislili, da na tak način preprečijo, da M namestništvo, ki pozna našo razmere, vpogledalo pole in sjtaknilo na prvi po-, gled ogromne falsifikacije.
Naravnost otročje!
Seveda so potem velike kište tega papirja romale z Dunaja v Trst.
Ko je bila odrejena revizija po glavarstvu, so se delali nekaj časa, kakor da o tem nič ne vedo.
V	mestnem starešinstvu se niso upali o reviziji ničesar črhniti.
In vendar ‘sjo v prejšnjih' časih gromeli proti Slovencem in proti vladi že za prav malenkostne stvari.
Da! Slaba vest!
„Corriere Friulano“ pa je te dni prinesel kar dva prav nesramna članka.
V	prvem poživlja Italijane, naj gredo na okr. glavarstvo, se prepričat, da li so vpisani kakor Italijani,
Ng bodimo šalobarde! Namen je (preveč -prozoren: Italijani naj gredo pogledat, ne kako so oni v-pisani, ampak kako so vpisani njihovi hlapci, dekle
I.	U 3.
mladeničev* Zborovanje je otvoril predsednik „Sloge , č. g. mgr. Jurij Bezenšek, ki je v daljšem govoru o-pozarjal na krivice, ki se nam gode od strani naših narodnih nasprotnikov. Urednik Kemperle je nato govoril prepričevalno o Slov, Straži ter vzpodbujal k narodno-obrambnemu delu. Za njim je domačin gosp. Franc Petelinšek v iskrenih besedah pozdravljal misel o ustanovitvi podružnice ter je navdušeno klical svojim rojakom, naj bodo požrtvovalni, kadar se gre za našo slovensko stvar. Nato se je izvolil za ustanovitev podružnice Slov. Straža“ naslednji pripravljalni odbor: Janez Vahtar, predsednik; Franc Golčer, njegov namestnik; Franc Petelinšek, blagajnik; Anton Leskovar, tajnik; Franc Fridrih in Franc Kirn, odbornika. Z obljubo, da bodo vsi z vnemo delali za razširjanje Slov, Straže, so se zborovalci razšli.
Sv. Lenart v Slovenskih gor.
Okrajni odbor Šentlenartski je sklical za včeraj, dne 5, listopada shod za živinorejce celega okrajaipro-ti nečuveni naredbi o zaprtju živinskih sejmov itd, Ker je pa prišlo v zadnjem trenotku dovoljenje sejmov, je odpadla ravno glavna točka. Kljub temu je prišlo na shod lepo število županov, občinskih odbornikov in drugih živinorejcev. Za predsednika je bil izvoljen g. župan Dolajš, ki je ostro ožigosal uvoz živine iz Hrvatske. G. Krambergar oriše na kratko zgodovino zar prtia seimov in različno mero vlade v tem oziru v različnih okrajih. Govornik omeni tudi veliko potrebo živi riozdravnikov v vsakem okraju. Vlada ve, da je ži-vinotržec, Prach zakrivil veliko živinske kuge na gobcu in parkljih na celem Spodnjem Štajerskem, vendar ne gane z mezincem proti njemu, ampak Šikanira gg. župane z različnimi sitnimi odloki potom okr. glavarstva, Vlada je tudi zadolžila lepo priliko o nakupu živine na Češkem, ker je odlašala ta nakup toliko časa, da je tam cena živini poskočila in v istih krajih nastopa že pomanjkanje živine, ker bi morala slavna c. kr. vlada nekoliko kronic sama za Spodnji Stajer žrtvovati.
Sprejele so se soglasno Štiri resolucije v zadevi povzdige domače živinoreje, postopanja proti brezvestnim živinotrgovcem in nastavljanju okrajnih' živi-nozdravnikov.
Razun tega; so sklenili gg. župani, da se snidejo vsake Četrt leta na skupnem sestanku v svrho skupnega postopanja v uradnih zadevah. Prvi tak sestanek se vrši v nedeljo, dne 26. novembra ob 2. uri popoldne pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Vabijo se vsi gg. župani, občinski odborniki in tajniki.
Fram.
Pričeli smo zopet na novo z organizacijo in izobrazbo našega ljudstva, zlasti mladine. Preteklo nedeljo je imela podružnica Slov, Straže občni zbor, ki se je vršil ob obilni udeležbi zlasti mladine, Mešani pevski zbor je krasno zapel pesem „Domovini“. Sledilo je običajno poročilo in volitev odbora naše podruž-n ce Slov. Straže, ki. je štela 42 udov. Letos jih bo mnogo več. Sedaj nastopi vrli gosp. dr. Leskovar, ki razloži namen in pomen Slov. Straže, zgodovino ljudstva, posebno na Štajerskem, ki ima popolno pravico do rodne zemlje, ne pa oholi tujec; opiše pogubno delovanje Sulierajna in Südmarke ter roti ljudstvo, naj nikar in nikdar ter za nobeno ceno ne proda tujcu ne pedi slovenske zemlje, kajti zemlja naša, to je naša narodnost, dokler bomo ostali na svoji zemlji, se bomo ohranili Slovenci, na tuji pa izginemo. Prav i-skreno pohvalo je žel požrtvovalni gospod doktor za krasen govor. Toda s tem ni bil izčrpan dnevni red. Naši iantje so nastopili na odru, pa že moško in odločno, večina prvikrat. Uprizorili so igro, polno sme-
Drugi Članek pa ostudno blati slovenske dekle; primerja jih s trogloditi (to so bili ljudje, ki so še stanovali v luknjah po skalah); odrjeka jim razum in pravi, da so zgolj le stroj, ali recimo živina; poživlja nadalje italijanske gospodinje, naj jih od-slove.
Bojkot torej I ?,
Rad bi kaj nato odgovoril, toda ne; saj se poštenim goriškim Italijanom taka pisava tudi gnjusi.
Revizija ljudskega štetja je sedaj končana. In naši listi poročajo, da se je na glavarstvju naštelo če2 3000 Slovencev več kakor na magistratu.
Ako je to res, potem zriaša število ljudi, ki ,,,oböuj9 slovenski“, v Gorici okoli 11.000. To uradno Število pomeni nič manj kakor da je Italijanov prav malo čez polovico domačega prebivalstva; sodim, da je Italijanov 53%, Slovencev in Nemcev pa 47%.
Ako pa upoštevamo, da imamo še vedno nezavednih ali pa odvisnih in zato bojazljivih Slovencev, ki .^občujejo“ italijanski ali nemški, potem lahko trdimo z gotovostjo, da v Gorici ni niti polovica italijanske narodnosti, marveč Ha ravno Slovenci tvorijo čez polovico vsega prebivalstva.
Italijani, seveda samo na municipiju, se bodo Še nadalje slepili s trditvijo, da je Gorica popolnoma italijanska,
Ta dokažejo tako-le:
1.	Gorica je popolnoma italijanska;
2.	vsiled tega mora vsakdo,, ki hoče, da se ga razume, govoriti italijansko, in
3.	vsled tega imajo vsi goriški prebivalci napovedati, da je njihov občevalni jezik italijanski, —
BTgO
4.	jo Gorica popolnoma italijanska.
Bos fegnaJU
Toda revizija ljudskega štetja je napravila čez tal „logičen“ sklep za vselej debel križ.
ha in zabave, namreč „Kmet — Herod“. Bučen smeh je vladal po dvorani, gledalci so s ploskanjem večkrat prekinili igralce, slednjič ni bilo konca ne kraja krepkih „Živio“-klicev. Fantje pa so bili hvaležni za polivalo in so dodali po igri lepo in Šaljivo pesem: „Lepi Jurij“, ki je bila doslej pri nas še neznana. Blagajničarka je lahko zadovoljna s prispevki, Hvala g. doktorju, hvala g. organistu ter pevcem in pevkam in igralcem, hvala za udeležbo zlasti tebi, ljuba mladina! Tako smo začeli zimsko sezono, čez 14 dni bo pa občni zbor Izobraževalnega društva in takrat nastopijo dekleta s predstavo.
Ptuj.
Včerajšnji shod Kmečke zveze v Narodnem Domu v Ptuju je otvoril poslanec B r e n č i č , ki je pozdravil volilce v imenu Slov. kmečke zveze in predlagal predsednikom g. župana. Franca Kuharja.
Predsednik pozdravi zbrane zborovalce in odda besedo gosp. poslancu. Ta se zahvali v prvi vrsti vo-lilcem domače župnije za oddane mu glasove, posebno povdarja, in pohvali tiste občine, katere so skoraj enoglasno njega volile, in prosi volilce, naj imajo tudi za naprej tako zaupanje do naše krščansko-narod-ne stranke.
Govornik poroča, o Slovensko-hrvaškem klubu, o njegovi disciplini, ki je tako vzorna, da jo celo Nemci hvalijo; o zastopstvu štajerskih poslancev po raznih odsekih, pri kateri priliki govornik ovrže laž „Sloge“, katera trdi, da je on samo v enem odseku; resnica pa je, da je on v živinozdravstvenem, pristoj-binskem in vinorejskem odseku.
Ker je več krajev v njegovem volilnem okraju prizadetih po uimah in nezgodah, je takoj stavil nujne predloge za ormoški, kakor za ptujski okraj, za Sv. Barbaro, Leskovec, Sv. Vid, Sv. Trojico, Kupeč-jo vas, Stojnce itd.
Kako resno se naš klub trudi, da se ljudstvo razbremeni ter se mu jue naložijo nova bremena, je dokazal poslanec dr. Šušteršič s svojim govorom o povišanju uradniških plač, ko je zahteval, da se naj uprava reformira,in se naj odpusti nekaj uradnikov, katerih je 40% preveč,
Jako odločno je branil kmečke koristi poslanec Povše, ki je v imenu Slov.-HrvaŠkega kluba socialnim demokratom temeljito dokazal, da kmečko ljudstvo ni krivo draginje.
Finančni minister želi novih davkov. Poslanec Povše pa je v svojem govoru prejšnji teden v zbornici izjavil, da ne dovolimo vladi novih davkov za kmečko ljudstvo, ker je itak to ljudstvo zadosti in preveč obremenjeno, obenem je tudi vladi jasno povedal,, kake razmere vladajo po spodnještajerskih političnih in sodnih oblastih, kakšni uradniki delujejo v naši deželi itd,
H koncu svojega govora je poslanec reagiral na lažnjivo „Slogo“ ter še enkrat dokazal volilcem, kako namenoma laže o sedanjih poslancih, in pozval volilce, naj skrbijo, da se ta lažnjivi list iztrebi iz vsake naše hiše.
Sklepom se zahvali predsednik g. poslancu Brenčiču za njegovo stvarno izvajanje, zahvali se pa tudi poslušalcem, katerih je bilo čez 150 samih volilcev. Shod, na katerem so bili zbrani sami pristaši Slov. kmečke zveze, je krasno uspel.
Vojska med Italijo in Turčijo.
Preobrat ?
„Corriere della Sera“ priobčuje na uvodnem mestu pismo poslanca Torre o prihodnjih ciljih italijanske akcije. Pismo zaključuje z nasvetom, da se mora Turčijo s kakim novim, odločilnim dejanjem prepričati, da ima Italija sredstva in moči, s katerimi lahko prisili Turčijo k mirovnemu sklepu.
Italijani bež e.
Turško zunanje ministrstvo potrjuje poročilo, da, so vse utrjene italijanske pozicije zunaj Tripolisa zasedene od Turkov. Isto oficijelno poročilo pravi, da so pokazali italijanski vojaki hrbet in so bežali v notranji del mesta, ki je zavarovan z trdnjavskim obzidjem. Italijani so zelo pobiti in: se ne upajo iz mesta.
N o v e č e t e.
Iz Milana se poroča, da je že tretja divizija pripravljena, da odrine v Tripolis, ker dve diviziji, ki sta že tam, nikakor ne zadostujeta, da obdržita v posesti le samo obrežje. Govori se, da bo tudi Četrta divizija kmalu odplula proti Afriki.
11	a 1 i j a n s k i s t r a h p r e d s v e t o m,
Iz Italije prihajajo o akciji v Tripolisu zelo pomanjkljiva in negotova poročila. Vsako vest, ki poroča neugodno za Italijo (in take so skoro vse), v Italiji strogo cenzurirajo. Turki pa pošiljajo v svet močno pretirana, poročila, tako, da je zelo težko, si napraviti o položaju jasno sliko. V zadnjem Času se celo govori, da bo izgnala Italija tuje vojne poročevalce, da bi ja svet nič ne izvedel o italijanski blamaži.
Iz Tobruka, Derne, Benghasija in Homsa ni ni-kakih poročil, 'ker so atmosferični vplivi napravili radio-telegrafično zvezo nemogočo.
Arabska spomenica.
Arabski šejki, ki so se, prostovoljno priklopili Turkom v bojih vi Tripolisu, so sestavili in poslali turški vladi memorandum, v katerem izjavljajo, da bodo Arabci vsepovsod ustavili sovražnika napram Turkom in jih bodo podpirali. Zgodi se pa to samo vsled tega, ker se gre za rešitev muselmanske in arabske
province in časti kalifata. Vendar pa Arabci ne mislijo na nobeno alianco s Turki, ki so ž njimi vedno ravnali kakor s sužnji.
Italijanski vojni stroški.
Vojni stroški Italije za ekspedicijo v Tripolis znašajo dnevno tri milijone lir. Sprva je stavila vlada v proračun samo pol milijona. Vlada se že pogaja vsled najetja velikega vojnega posojila.
Nov poveljnik italijanske ekspedicije.
Vojno ministrstvo je sklenilo, odpoklicati poveljnika sedanje ekspedicije v Tripolisu, generala Cane-va, ker se je baje izkazal kot nesposobnega, in odposlati na njegovo mesto poveljnika IX. armadnega zbora, generalnega poročnika Frugonija.
Italijanske izgube.
Iz Tripolisa se poroča, da so Italijani od 23, oktobra izgubili 1500 mož, med temi 280 mrtvecev. Na koleri je zbolelo 87 vojakov, 5 jih je umrlo, Italijani so pa ustrelili zadnje dni 4000 Arabcev, med temi 400 žen in otrok. Število padlih na turški strani je neznano. Kolera zelo razsaja, in prihod novih čet bo zdravstvene razmere še poslabšal.
V	Tripolisu.
Izkrcanje čet v Tripolisu se vrši popolnoma mirno.
Od italijanske strani se potrjuje poročilo, da so zapustili Italijani utrdbo Sidi Esri južno od Tripolisa, pred odhodom so jo pa še z lastnimi topovi razstrelili.
Italijanska grozodejstva.
Poveljnik Nešat-bej poroča, da Italijani še zmi-raj streljajo arabske žene in otroke. Zunanji turški minister je poslal brzojavko vsem turškim poslanikom v tujezemstvu, da jo izročijo velesilam; s tem namerava turška vlada protestirati proti grozodejstvom, ki jih uprizarjajo Italijani v Tripolisu.
Izganjanje Italijanov.
Vedno več Italijanov se lizžene iz Turčije. Izgnali so ravnatelja Dette publique in tudi neki drugi član tega zavoda je dobil ukaz, da tekom 24 ur zapusti deželo. Izgnali so tudi 10 italijanskih uradnikov, ki 'SO bili nastavljeni pri turških državnih železnicah.
Položaj v Egiptu.
Angleške oblasti v Egiptu so vznemirjene zaradi tujcem sovražnega gibanja v, Aleksandriji. Najbrže boda proglasili v Aleksandriji preki sod. Neka angleška križarka je izkrqala 200 mornarjev, ki v varstvo inozemcev korakajo po mestu. V Kahiri so še vedno nemiri. Noben inozemec, ne gre neoborožen iz hiše.
V	Egiptu mir.
Iz Egipta se poroča, da ni tam nikakega sumljivega gibanja. Neresnica je, da bi bilo proglašeno v Aleksandriji vojno stanje. V mestu je vse mirno.
Aneksija Tripolisa.
Kraljevi dekret odrejuje aneksijo Tripolitanije in Cyrenaike, Od strani italijanske vlade se utemeljuje ta korak z motivacijo, da so bili Italijani vsepovsod zmagovalci, da, se napravi konec nepotrebnemu prelivanju krvi.
Politični pregled.
Hrvatsko-slovenski klub.
Dr. Šušteršič je sklical sejo Hrvatsko-sloven-skega kluba na danes ob 11. uri dopoldne. V tej seji bode zavzel klub stališče napram novi situaciji. Zja-trjuje se, da bode naročil klub svojemu načelniku, naj v tekoči proračunski debati označi stališče kluba. Mogoče je, da jugoslovanska politika v državnem zboru zadobi novo smer. Razmerje med Jugoslovani in Cehi se je v zadnjem Času ohladilo, V jugoslovanskih krogih se čimdalje bolj opaža prepričanje, da v velikem delu češke delegacije ni najti razuma za jugoslovansko vprašanje.
Ministrstvo Stürgkh.
V soboto, dne 4, t. m, je prinesel dunajski uradni list cesarjeva lastnoročna pisma na Gautscha in Sturgk.lm, kakor tudi na odstopivše ministre. Posebno pismo na Gautscha je dolgo, pisano v jako ljubez-njivem tonu.
Ministrski predsednik grof Stürgkh je rojen Gradčan; rojen je bil leta 1859, Od leta 1886. je služboval v ministrstvu, iz katerega se je ločil po znani debati glede celjske gimnazije, kateri je bil zelo nasproten, Leta 1907 je bil vpoklican v gosposko zbornico, od koder je prišel leta 1909 zopet v ministrstvo kot naučui minister.
Notranji minister pl, Heinold je bil dosedaj cesarski namestnik na Moravskem. Rojen je bil 1,1862., v državno službo je stopil 1, 1883. Služboval je po večini na Češkem. Trudil se je vedno za spravo med Cehi in Nemci.
Naučni minister Hussarek vitez pl. Heinlein je bil rojen leta 1860 v Pressbiirgu. Njegov oče je bil feldmaršallajtnant. Bil je izreden profesor na dunajskem vseučilišču.
Trgovinski minister vitez pl, Rössler je bil rojen leta 1857 na Dunaju. Od leta 1884, je bil ves čas v trgovinskem ministrstvu. PL Rössler slovi kot tr-govsko-političen strokovnjak«
Delavski minister Trnka je rodom Ceh; on je Še jako mlad, kajti star še ni niti 40 let. Službuje Šele 15 let.
Železniški minister pl. Forster je bil že enkrat, -in sicer leta 1908 pod Bienerthom, vodja železniškega ministrstva. Največ svoje službene dobe je preživel v železniškem ministrstvu pod Wrbo. V zadnjem Času je imel akcijo za finančne zadeve in za lokalno železništvo, in je tudi vodil razne razprave glede sanacije južne železnice.
Cehi in Stftrgkh.
„Češko slovo“ ostro napada dr,. Kramara, ker je slednji konferiral s Stürgkhom. Pravi, da dr. Kramar nima nikake pravice, za hrbtom čeških strank pogajati se z ministrskim predsednikom. List napoveduje akcijo Čeških strank proti dr. Kramaru,
Nemška zveza in novo ministrstvo.
Nemška narodna zveza je imela sejo, v kateri je razmotrivala, kako stališče da naj zavzame na-pram novi vladi. Sklenilo se je, da se ne bo poprej sklepalo, dokler ne bo ministrski predsednik razvil vladnega, načrta.
Nižjeavstrijski katoliški shod.
V	soboto in nedeljo se je vršil v Dunajskem Novem mestu V. nižjeavstrijski katoliški shod. Udeležencev je bilo kakih 5000, med temi jako dosti Dunajčanov. Zelo Številno je bilo zastopano tudi plemstvo, ki je poslalo na shod več govornikov. Program je zelo bogat in gotovo je, da bo tudi ta shod obrodil lepe sadove, posebno za Nižje-Avstrijsko.
Hrvaški sabor.
Hrvaški sabor, ki je bil dne 4. marca t. 1, odgođen, je sklican za 7, november. Uradni list napoveduje razpust sabora ter podtika vso krivdo na razpustu hrvaško-srbski koaliciji. Situacijo označuje najbolj, da so bili časopisi koalicije včeraj in predvčerajšnjem konfiscirani.
Vojni minister oh laški meji.
Vojni minister vitez pl. Auffenberg je, kakor poroča „Zeit“, odpotoval dne 1, t, m. v Trident, da nadzoruje razmere garnizij. Minister je došel v Trident dne 2. t. m. ob 1, uri in se poda v novo vežbal-no taborišče pri Bondonu,
Ogrsko.
Danes se je brezdvomno začel bo4 proti obstrukciji v parlamentu, Vsled tega je določilo vodstvo delovne stranke, da morajo biti vsi Člani stranke v zbornici navzoči. Tudi opozicija se pripravlja k boju. Justil se je vrnil iz svojega posestva v Budimpešto, da se posvetuje s svojimi pristaši o nasprotni taktiki, Bosna in Hercegovina.
Dne 4. t. m. so se vršile v skupnem finančnem ministrstvu konference zaradi pajčrta financiranja bosanskih železnic. Za nove železnice bo treba 80 mil. krom, za prireditev ozkotirnih železnic lcot normalno-tirne železnice pa 30 mil. Sredi 'novembra se vrši v Budimpešti &e en ministrski svet glede teh železnic.
Maroko.
Iz Pariza se poroča, da je ministrski svet sprejel francosko-nemško pogodbo glede Konga. Francoski protektorat čez Maroko se prične, ker je Muley Hafid s tem zadovoljen, dne 1. januarja 1912.
Kitajsko.
Na Kitajskem vzlic ‘zatrdilom vlade, da se bo ugodilo zahtevam vstašev, še ni miru. Posebno mesto iri okolica Hankav sta še vedno torišče vseh nemirov. Vladne čete so obstreljevale mesto Hankav, vsled česar je istdtam izbruhnil požar, katerega je veter še bolj razvnel. Mesto gori na razdaljo ene milje. Nekaj stotin vstašev ima zasedene tiste dele mesta, koder ni divjal požar.
V	mestu se nahaja misijonska postaja, h kateri spada tudi šola za slepe dečke. Predstojnik zavoda jo prosil poveljnika cesarskih Čet, 'da preneha med odhodom dečkov, ranjencev in njegovega osobja z streljanjem, kar je omenjeni tudi dovolil.'
Najnovejša poročila javljajo iz Pekinga, da sta cesarska generala Weichang in Vavčov pri Taentsš nu prešla k revolucionarcem. Iz T|faihuena korakajo močne čete oboroženih vdtašev proti Pekingu.
Raznoterosti,
Odlikovanje. Včeraj se je vršila v Ločah redka slovesnost. Častiti gospod kaplan Jakob Koroša ja obhajal 401etnico duhovskega službovanja, pri kateri priliki mu je gospod glavar pl. Lehmann iz Konjic pripel od visoke deželne vlade podeljeno easljno svetinjo za zvesto 401etno službovanje in ga je primerno nagovoril V cerkvi, ki je bila ljudstva natlačeno polna, je slavljenec ob asistenci sosednih župnikov imel slovesno sveto mašo. V cerkvenem govoru je slavil njegove velike zasluge za cerkev in državo častiti gospod? dekan konjišjki. Posebno je. omenjal č. gospod govornik izvanredne zasluge odlikovanca za ločkc župnijo, kjer službuje že 32 let.
Osebne vesti. Njega v. cesar je imenoval gosp. I,vana Koršiča, c. i, k, kurata vojne mornarice za župnika vojne mornarice v Pulju, — V pokoj je stopil radi bolezni c. kr, višji mornariČni kurat v Pulju, preč, gosp. Anton Pipan in se naselil v Gradcu.
Bazpisani mesti. Pri celjskem okrajnem sodišču je razpisano mesto jetniškega nadpaznika, pri okrožnem sodišču pa mesto paznika. Prošnje do 2. decembra t. 1. Podrobnosti so v „Grazer Zeitung“ z ‘dne 1, novembra.
Iz poštne službe. Za nadpoštarja je imenovan Jak. Šegula v Grobelnem.
Iz šole. Celjski okrajni šolski svet. Učiteljica ga, baronica Wittenbach v Vojniku je dobila dopust; nadomešča jo učiteljica gospa Ekselnova. K Sv, Lovrencu pri Prožinu, kjer se je razširila Šola v triraz-rednico, pride kot učitelj gosp, Franc Gradišnik. Na vojniški nemški šoli je nastavljen kot suplent gospod Karel Zwerger. — Za novo 61etno upravno dobo so imenovani kot krajni šolski ogledi nastopni gospodje: dr, J. Hrašovec za celjsko okolico, M. Jamnikar za Dobrno, M, Kranjc za Galicijo, ravnatelj J. Bele za St. Jur, J,. Gorišek za Griže, A. Brezovnik za Vojnik, okol., F. Padar za Kalobje, nadučitelj L, Cernej za Liboje, F. Gajšek za St. Lovrenc, F, Jezernik za Šmartno, J. Arlič za Novo cerkev, baron, N, Fidler za St, Pavel J, Završnik za St. Peter, M, Pristovšek za Petrovče, F, Roblek za Žalec, M. Rozman za Svetine, M. Jarnovič za Dramlje, J, SušteriČ za Teharje in D. Bezenšek za Frankolovo,
„Edinost“ o liberalcih. Kako velikega pomena bi bil skupni klub jugoslovanskih poslancev v sedanjih Časih, ko celo Cehi naperjajo osti proti nam, pov-darja v več številkah tržaška „Edinost“. Brez rokavic prijema one liberalce, ki niso prej mirovali, dokler nista poslanca dr. Ribar in dr, Gregorin izstopila iz Hrvatsko-slovenskegakluba. „Edinost“ piše o tem: „Ni treba, da pripovedujemo na široko, ker so dogodki gotovo še v svežem spominu vsem: kako sta naša poslanca dr. Gregorin in dr. Ribar stopila v ospredje v naši slovenski politiki s svojo akcijo za združenje našega parlamentarnega zastopstva. — Kar sta hotela dr. Gregorin in dr. Ribar, je bil postulat najčistejšega slovenskega rodoljubja in zdrave politiške pameti. Ali naj ponavljamo, kaj se je godilo potem? Gonja, ostudna gonja, je prišla proti njima, Ali pustimo to, ker brskanje po krvaveči rani boli. — In ta zgodovina se pri nas Jugoslovanih ponavlja redno v našo največjo nesrečo. Prihaja _nam često pametno spoznanje, ali to je le efekt momenta. V hipu, ko skeli Šiba na hrbtu, modrujemo; naslednjega dne pa je že pozabljena šiba,, pozabljena grenka lekcija in oni, ki so hoteli izvajati iz grenke resnice logične posledice, so — izdajice ... ne vemo na Čem!
Cerkvena umetnost. Krasen, bogato izrezljan in pozlačen oltar za nadžupnijsko cerkev sv. Martina pri Slov, Gradcu se bo videl razstavljen edino prihodnjo sredo v, ateljeju g. kiparja. L Sojč v Mariboru (Reisergasse 26, na dvorišču),. Ljubitelji umetnosti se s tem uljudno vabijo, da si ogledajo to izredno delo domačega kiparja.
Živinske cene na tedenskem sejmu v Gradcu dne 2. novembra. Prignanih je bilo 132 volov, 75 tokov, 103 krave in 1 tele, skupaj 311 glav. Cene nižje. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 48 do 51, izjemoma 53, napol pitani voli 41 do 47, suhi voli 39 do 40, pitane krave 37 do 41, napol pitane 28 do 35, suhe 24 do 27, biki 36 do 46 K. Zunanji kupci, največ iz Zg. Štajerske, so kupili 96 glav.
Draginja narašča. Ne samo cuker, ampak tudi kava se draži. Kilogram sladkorja stane 1’08—1’12 K, Kava pa se prav tako neprestano draži. Od 7, oktobra do danes se je na tržaški borzi nekolikrat podražila, n. pr. 7, oktobra za 2 K, 10. za 5 K, 11. za 2 K, 12, za 5 K 50 vin., 14, za 8 K 50 vin. Vzporedno s surovo kavo draži se tudi žgana.
Kofolove nagrade. Kot kandidate za letošnje Noblove nagrade se imenujejo: za kemijo Mne. Curie, znana ueenjakinja. v Parizu, za literaturo pa Maeterlinck in Marl Schönherr,
Štajersko.
Maribor. Danes zvečer priredi Slovenska Straža družinski večer v gostilni g, Kirbiša, Vse naše vrle družine, dobrodošle!
Eram. Smrtno je obolel framski župan g. J. Gert, skoro ni upanja, da okreva. Ravno tako je obolel vrli župan občine Morje, g. M. Koren; toda mi trdno upamo, da kmalu okreva.
Št. Ilj v Slovenskih goricah. Groznai nesreča. Včeraj dne 5. t. je povozil blizu St. lija tovorni vlak 241etno Lizo Drozg. Sla 'je preko proge, ko je vlak odpeljal proti severu, pa ni zapazila, da pride od druge strani zopet vlak. Odtrgal ji je lobanjo in noga pod gležnjem. V pondeljeb dne 30. oktobra 1911 je bila ‘v i/arenini poročena, v, nedeljo dne 5|. novembra jpa( je izdihnila v naročju mladega moža. Pogreb bo jutri v St. ‘liju. Omilovanja vredna mati Bofžnik tako izgubi sedaj tretjega otroka v teku štirih let: sina, Ko je bil prišel od vojakov, 201etno hčerko, ki so jo zakopal pred dvema mesecerila, in, sedaj Lizo, ki je šje nosila poročno obleko.
Sv. Lenart v Slovenskih gjoricali Razpisalo mesto z>a slovenski pouk na glasovirju. Ako. oče ni v stanu, dati svojim otrokom Času in stanu primerne dote, potem je moralno zavezan skrbeti za njih primarno odgoj o'! Vkljulb dveletnemu (vestnem izpraševanju in poizvedovanju pri tukajšnjih liberalnih, muzikalično znanih Slovencih, 'da li bi kateri izmed njih bil pripravljen poučevati mojo hčerko na glasovirju, se do danes ni hotel noben oglasiti. Morebiti bom tedaj tem potom več dosegel, Če zgoraj navedeno mesto javno razpišem. Pogoji so sledeči : Potrebna izurjenost v praktičnem in teoretičnem pouku na gla-sovirju, vestna natančnost 'in točnost v držanju poe-dinih pouče valnih ur, mesto pouka: v moji hiši, honorar 2 K na uro (dve uri na teden). Pristaši tukajšnje takozvane slovensko-liberalne klike imajo seve-
da prednost. V slučaju, da imam srečo, da se kjdo izjavi biti pripravljen poučevati mojo hčerko glasovir, si pridržim še 'sledeče pravice: Ista ne sme biti navzoča pri raznih ponočnih gostilniških muzikah in se ne sme udeleževati ponočnega; gostilniškega pijančevanja, kakor se je to zgodilo nekemu tukajšnjemu lžletnemu fantku, ki se je nekoliko privadil goslanju, ter je potem moral kot „goslar“ sodelovati pri raznih ponočnih muzikah, namesto da bi, kakor se «a otroke spodobi, spal doma v postelji. Moral bi pa tudi zabraniti, da se moji hčerki ne priredi v gostilni e-naki ponočni „joČitVeni večer“, kakor tse je priredil poprej omenjenemu 121etnemu dečku, pri kateri priliki je neki „Visok“ gospod v vznesenih besedah poveličeval veliko požrtvovalnost in zasluge, ki si jih je pridobil ta fantek za „Neustrašeno delovanje na narodnem polju in za kulturno-narodno probujo Slovencev sploh! “ — Dr. Tiplič, zdravnik.
Celje-dežela. Volitve za dohodninsko komisijo. Nadomestne volitve udov in namestnikov za dohodninsko komisijo volilnega okraja Celje-dežela se vršijo dne 30. novembra 1911 od 8. do 11. ure dopoldne in od 2. do 5, ure popoldne pri okrajnem glavarstvu kot davčnem uradu v Celju. Glasovnice in legitimacije se začnejo v najkrajšem času dostavljati volilnim opravičencem. Vslčd tega že danes opozarjamo vse one, katerim se bosta glasovnica in legitimacija dostavili, da shranijo te volilne listine in jih ne vržejo proč. V kolikor se bodemo Slovenci volitev udeležili, se bo sklenilo po dogovoru z zaupniki v okrajih in se bo tudi pravočasno razglasilo. Kdor želi v zadevi teh volitev kakega pojasnila, naj se obrne na politično društvo „Naprej“ v Celju ali na gosp. dr. Jurja. Hrašovec, odvetnika v Celju.
Konjice. Predstava žaloigre: „Mlinar in njegova .hči“, se je prav dobro obnesla. Dvorana Narodnega Doma je bila polna. Duša, cele prireditve je bil g. Mastnak, ki je vodil petje in tamburanje.
Frankolovo. Nemila smrt nas je pripravila ob redko slafvnosjt. Cez 3 mesece bi bili obhajali biserno poroko Mateja Laznika, po domače Busača, ki se je dne 16. februarja 1852 poročil z Apolonijo roj. Čretnik. A na vernih duš c&n po noči nam je izdahnil blagi starček. N. v m. p.!
Žalec. Kdor le količkaj pozna razmere v Savinjski dolini, mora z nekakim začudenjem zreti, kako je sploh mogoče, da je v trgu Žalec tista posurovela strast še vedno na takem vrhuncu, kakor je bila ob času državnozborskih volitev. Marsikateri je menil: „No, liberalnim Žalčanom je samo za Čast, zato hočejo napeti vse sile, da proclerejo s svojim Roblekom“. Kdor je častihlepen, v njem je tudi napuh, in ta se rad sam kaznuje. Enaka usoda, je zadela tudi liberalne Žalčane. 'Naj le pazijo, diafne bo tudi pri njih prišla enkrat v poštev tista, živalica, ki se je iz napuha tako dolgo napihovala, da je počila. Da pa surovosti Še ni konca, nam izpričuje najbolj dan Orlov v Petrovčah', Tega dneva ne bodo pozabili Savinjčani in tudi ne naši bratje Kranjci, kateri so se vračali na vozek v mraku skozi trg Žalec na svoja domovja. Marsikateri je rekel: Brali smo že marsikatero novico o trgu Žalec ter smo mislili, da je kaj pretiranega, a kdor je imel priliko, se sam prepričati, pravi, te surovosti nimožno popisati, in to je po mnenju dopisnika „Slov, Naroda“ „nedolžna demonstracija“, Toda temu mora biti enkrat konec. Ako niso merodajni faktorji zmožni, vzdrževati reda, bodo pa storili to Savinjčani sami, A ne na tako surov način, kakor se dela po trgu, ampak Žalec moramo pustiti popolnoma, v miru. Nobenih zvez več s takimi ljudmi, katerim nosimo svoje krvave žulje, a nas zato bijejo v obraz in psujejo grje kakor naši narodni nasprotniki v najbolj ogroženih krajih. Zato, da mi podpiramo te ljudi, nam vračajo z zaušnicami. Ljudstvo v Savinjski dolini pozor! Žalski „nedolžni demonstranti“ imenujejo vas zarukance, podrepnike itd.; pokažimo jim, da, nismo zanikani, kakor tudi ne podrepniki. Ako ni na deželi v vsakem okraju naših somišljenikov, bodisi trgovcev ali obrtnikov, pohitimo tja, kjer vemo, da so. Saj jih imamo že mnogo. Kmalu se bo izdal „Kažipot“ za naše somišljenike in vsak pristaš Slov. kmečke zveze naj izključno samo te podpira. „Svaka sila do vremena“, pravi Hrvat.
Zrakoplovstvo.
Prva stotina žrtev avijatike. Zadnjič umrli nemški letalec Dachs je dopolnil prvo stotino žrtev avija-tike. Despar ament, ki je umrl v Reimsu, je že 101. Prva žrtev je bil nemški inženir Oto Lilienthal, ka^ terega imenujejo očeta moderne avijajtike. Ubil se je leta 1896., Med 1500 letalci, ki jih je imel svet in od katerih' je bilo skoraj 700 Francozov, je izterjala avi-jatika svoje žrtve od vseh narodov, Francija jih ima 3(3; Nemčija in. Zedinjene države po 17; Anglija in I-talija po 9; Španska 3; Avstrija 2 (eden je bil Slovenec Rusjan); Peru, Švica in Holandija po 1. Tudi ena ženska je med ono stotino: gospa. Denise Moore, ki je umrla v Etampesu.
Tržaški avijatik Vidmar je popravil zopet svoj Bleriotov stroj, ki se mu je razbil na poletu iz Benetk v Trst pri Tržiču, in se udeleži ž njim letalnih tekem pri Lvovu.
Zrakoplovstvo. Dne 3, t. m. popoldne je podvzel Zeppelinov zrakoplov „Schwaben“ pot iz Potsdama v Berolin. V ladji so se nahajali med drugimi saški prestolonaslednik in grški princ Jurij. Pot je iztekla gladko.
Zahtevajte list Straža!
Maj, moj ljubi si naboden ?
Meni se kaj takega sploh ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protisredstvo in drngič, si znam hitro pomagati, ako čutim le malo pretra.enja; jas vzamem ztr-i'aj pristne sodenske mineralne pastile Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in signmo sodenske pastile. Zatoraj poslušaj moj svet, kupi si v lekarni ali drcžeriji ška tljico soderskih za K 1 25, ps zi pa, da ne dob š kakih ponarejenih.

Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
	Ne pozabite	
	Volno, sukno (štofe), cajge, modno	a»
m «s o ***	perilno blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago	© S s
	kupite najbolje in najceneje v domači	
IB	trgovini	3 m
Stas	v	3
m g,	M. E. Sepec, Maribor. Grajski trgb io36a| BurgpJatz.	B. ©
V
e ■
■ s
ai ■ e s
sem zavednim	“
Slovencem mm	‘
■
se najtopleje priporoča v blagohoten obisk ^
B. Ulčar,
narodni brivec v Mariboru* ® Koroška cesta št. 7, m s m p »
zraven Cirilove tiskarne. "
Za dijake in vojake še posebno znižane cene. 834 y
_	_ ,__ obroidoča
mm&m	tr*
g	@ e g^vina z meša-
nim blagom v »Narodnem domu« v Grebinju na Koroškem. — Prosilci morajo imeti spričevalo trgovske vsposobnosti in se oglasiti ustmeno ali pismeno pri »Hranilnici in posojilnici v Velikovcu« do dne 15. novembra t. 1.
Schlüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje
pekarna Berner
Koroška cesta, lilialka v Tegetthoffovi ulici.
memmmmmmmm
Yosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, snhe hruške,
orehe,
sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc v Celju,
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
Slovenci pozor!
Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko» i. t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru.. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i~ mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in slater
fgnio Bureš Müü?
Tegetbofova cesta it. 39.
Stavbeni in umetni Mmčavničar. oblast.
ti	7
koncedourani v o ds ve dni instalater
Ivan Rebek,
• Poljska ulica št» 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tuđi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebni ko, gostij ne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličmmi vidri. Izđt iujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken-’.vagen j, prevzamem iste kakor tudi utežo v popra-rilo, Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh veva v mojo stroko spadajoča dela in Izvršujem ista toči-o ______in solidno, vse po zmernih cenah.
Posojilnica Ima tudi na razpolago domaće hranilne nabiralnike.
V
Dosouioa v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
hranilne vloge
se sprejemajo ed vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4°/0. proti 3 mesečni odpovedi po 41/,-Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in l. julija vsakega leta Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4*/,%, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 57*°/o ’n na osebni kredit pc 6°/0. Nadaije izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne.	6
žsaraama SÄS f !ai«W I
V Centi = Mfc kFffijnec kak» tudi liOflJcliC « t
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža11.
Odgovorni urednik: Lav, Kemperle.	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.