PRImukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /-c -,AA v s' 0« - ", Abb- 1«""• Cena 400 lir Leto XXXVIII. St. 1 (11.129) % / TRST, sobota, 2. januar J DNEVNIK 10 začel izha.ia.ti V Trstu IR myia 104.=: niacr/vr DADTIVAVCVT lAvintrviTT/ _ 1 Leto XXXVIII. Št. 1 (11.129) TRST, sobota, 2. januarja 1982 GorenTTrebIstS £“ip«^a19« &TS ŽT,\«* «• “"“"S,"4’ ’ n*^ta* ”»" <^rkpiiSTfimnožon na ciktetil.Od S.do 17. septembra .9« „ le tiskal»tiskarni .Doberdob. ___________j cu c' septempra ia44 00 x- maja 1945 v tiskarni -Slovenija« pod Vojskim pri Idrni, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PREDSEDNIK REPUBLIKE JE Nfl SILVESTROVO SPREGOVORIL S TELEVIZIJSKIH EKRANOV Izrorlna cola F(15 ZASKRBLJENOST ZA MIR V NOVOLETNIH POSLANICAH DRŽAVNIKOV Mitterrand: Treba bo spremeniti sporazum iz Jalte o delitvi sveta Francoski predsednik je opozoril na nevarnost vztrajanja pri delitvi Evrope iz leta 1945 - Številna protislovja, med katerimi je tudi poljska kriza, zahtevajo spremembe V Pertinijevi novoletni poslanici velika zaskrbljenost zaradi napetosti v svetu Solidarnost poljskemu narodu lahko izreka le tisti, ki dosledno spoštuje načela pravice in svobode - Zaustaviti oboroževalno tekmo - Mednarodne vezi terorizma - Vsi, ki so vpleteni v dejavnost lože P2, naj se umaknejo iz političnega življenja ■ Poziv mladim RINI — Predsednik republike Sandro Pertini je v četrtek zvečer v tradicionalni novoletni poslanici po televiziji spregovoril o vseh najbolj perečih vprašanjih italijanske družbe in o mednarodnih vpraša lijih, katerim je namenil začetni del svojega govora. «Ne moremo mirno gledati na dogajanja na Poljskem, je dejal Pertini in nadaljeval: kot svobodni človek, ki se je vedno boril za svobodo, sem zaskrbljen. Na Poljskem so narodu odvzeli državljanske in človekove pravice in ga zatirajo. K nam prihajajo le delne vesti in nekaterih sploh ne moremo preveriti, vendar je stanje zelo težko. Mi protestiramo, protestiramo kot svobodni ljudje in kot ljudje, ki imajo dolžnost, da branijo državljanske in človekove pravi- ce Vseb narodov, torej tudi poljskega minula. Poljski narod še enkrat preživlja tragično obdobje. To je narod, ki je v svoji dolgi zgodovini zelo trpel, zgodovini, ki jo označujejo trpljenje, odpovedi in zatiranje, 5 Mi torej z vsemi silami obsojaino, kar se dogaja na Poljskem. Mi, gj smo kot mladinci s tolikšnim Upa-: njem pozdravili oktobrsko revoluci-| jq, moramo danes ugotoviti, da so ninoga od teh upanj v našem duhu ! ugasnila. In to nas zelo žalosti,* J «Vendar pa zaradi dogodkov na ; Poljskem ne morejo protestirati ti-' sti. ki so skrito ali aktivno Podpirali nacifašistično diktaturo, ki niso I reagirali na grozovitosti lagerjev, j kjer sem tudi jaz izgubil brata. Ne morejo protestirati zaradi dogodkov 1 na Poljskem tisti, ki jili ne ganejo ( grozote in zločini v diktaturah latinske Amerike ali Južne Afrike. Tudi ja/, sem prav tu nekajkrat sprejel matere, ki so prišle skrivaj iz Argentine, lišal sem njihov obupan jok, ker že leta niso imele vesti o svojih sinovih, ki so bili nedvottj no umorjeni. Kdor ne protestira Proti tem diktaturam, kdor ne n8sp?o-tuje tem diktaturam, kdor ne Prqte-. slira zaradi teh grozodejstev nirria pravice, ki jo imamo mi, ko protestiramo zaradi dogajanj na Polj-skem. Poljskemu narodu želimo, da : bi lahko še enkrat našel pravo Pot, ■ da bi izšel iz tega tragičnega stanja . in da bi lahko ponovno užival državljanske in človekove pravice ter u-veljavljal svojo voljo.» »Zaskrbljeni smo,» je nadaljeval Pertini. »za dogajanja v Afganista nu. Mi. ki smo bili partizani, ki smo se borili proti nacistom in Pro ti fašistom za svobodo, naj bi osU li brezbrižni ob boju afganistan-i skih partizanov proti tujemu okupatorju. Afganistanskim uartizanoni ; torej izrekamo vso našo solidno-: nost. Prav tako smo zaskrbljeni za : radi dogajanj na Bližnjem vzhodu.» i je še dejal Pertini. «Irak in Trar I bijeta neumno in nesmiselno vojno Izrael je zasedel in zaseda tujf ! ozemlja. Izraelskemu ljudstvu že - tim povedati, da smo mu vedno sta ; li ob strani, ob strani Židov. lzval Poljske voditelje, naj z uki- —- —.. J ______ y _ 1 i ■ • « ■ ' llltvilA 1V O ežonio m m*./vi 11 i _ ga neposredno prenašale radijske in televizijske postaje, je poudaril, da bi bilo treba ponovno razpravljati o štiristranskem sporazumu iz Jalte iz leta 1945, s katerim sta si vele- limiliilimiini...liiiimnimiiiiimiiiiiiiiimmitiiimimiiimmiiiiiiiiimi....mi......mili.................................................. •111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 S PONEDELJKOM BI SE MORALO NA POLJSKEM OBNOVITI VSE GOSPODARSKO ŽIVLJENJE POLJSKI REŽIM IŠČE PODPORO MED PREBIVALSTVOM: DOSEŽKO V ZADNJIH 16 MESECEV NE BODO ODPRA VILI Govorice o ukinitvi vojnega stanja v marcu - Jablonski ponuja «fronto nacionalne enotnosti» * Zahod se ne navdušuje nad Reaganovimi sankcijami V ARsAA A — Poljska je stopila v novo leto z zagotovilom predsed nika republike Jablonskega, da ne bodo odpravili dosežkov In reform zadnjih 16 mesecev. Zahodni časnikarski viri pa trdijo, da bo general Jaruzeiski preklicni vojno stanje v, državi marca meseca, že v prihodnjih dneh pa bo predložil nov model, družbenega, političnega in gospodarskega življenja za Poljsko, ki baje predvideva razpustitev Poljske združene delavske partije in ustanovitev nove, za Poljake sprejem ljivejše stranke. V svoji novoletni poslanici na večer pred norim letom, ko so oblasti preklicale policijsko uro, je pred sednik republike Henryk Jablonski pozval Poljake, naj v letu 1982 odpravijo nasprotja, obenem jim je obljubil »splošno demokracijo«, ko bodo to dopuščale razmere v državi. Jablonski je ponovil staro tezo, da je bila razglasitev vojnega stanja »manjše zlo*, da bi preprečili izbruh državljanske vojne, ob tem pa je pristavil, da ne bodo odpra- vili reform in dosežkov zadnjih 16 mesecev. Jablonski je poudaril, da poljsko vodstvo še vedno zagovarja zamisel o ustanovitvi «fronte nacionalne e-notnosti*. ki bi združevala vse ljudi in sile zveste ustavnim načelom. Glede katoliške Cerkve ji je priznal pomembno vlogo v poljskem družbenem življenju, ki jo bo ohranila tudi v morebitni fronti nacionalne rešitve, v katero bi stopile tudi druge Cerkve in verske organizacije, sindikati in druge neodvisne organizacije. Jablonski je ob tem ostro napadel vse tiste, ki so s stavkami in rovarjenjem onemogo- . n, mm- ■•••■im,m ■■■immimmimiH V HOMILIJI OB MEDNARODNEM DNEVU MIRU PAPEŽ 0 GROZOVITIH POSLEDiČAH MOREBITNEGA JEDRSKEGA SPOPADA Janez Pavel II. ponovno izrazil zaskrbljenost zaradi stanja na Poljskem VATIKAN — Mir v svetu in stanje na Poljskem sta bili osrednji vprašanji, o katerih je govoril vče raj papež Janez Pavel II. ob priložnosti mednarodnega dneva miru. V vatikanski baziliki sv. Petra in Pavla je papež opozoril na izredno velike nevarnosti, ki jih je povzročila znanost z izumi, zaradi katerih mora človeštvo živeti v strahu V zvezi s tem vprašanjem je papež spregovoril o nevarnosti jedrske vojne in o njenih uničevalnih posledicah, ki jih je papeška akademija za znanosti orisala v dokumentu, ki ga je papež pred kratkim naslovil Reaganu, Brežnje-vu, Mitterrandu in Tatcherjevi ter predsedniku generalne skupščine OZN. Papež je včeraj v pridigi Prebral nekatere odlomke tega dokumenta. Opozoril je, da bi vsaka iedrska vojna povzročila smrt. bo lezen in tr.Dljen.je za ogromno število ljudi, ne da bi bil možen u-činkovit zdravniški poseg. No glede na množično uničenje človeških življenj, .je še dejal papež bi bilo trpljenje preživelega prebivalstva nepopisno Komunikaci.je. preskrba s hrano in vodo bi bile ukinjene, za več dni ne bi mogel nihče iz poslopij, ne da bi tvegal smrtonosna žarčenja, družbeiTi propad bi bil brez meje. Poleg tega bi mno žična žarčenja zmanjšala odpornost pred virusi in bi lahko prišlo do splošnih infekcij. Žarčenja bi lahko vplivala na fetuse in bi povzročila nepopravljive možganske poškodbe. Povečalo bi se število rakastih obolenj, genetske motnje pa bi se prenašale na bodoče generacije, če bi te generacije seve da sploh obstajale. Objektivna occ na zdravstvenega stanja,, ki bi nastalo po jedrski vojni, vodi do er.e ga samega sklepa: do take vojne ne sme priti. Drugo vprašanje, o katerem je govoril Janez Pavel II.. tokrat v opoldanski molitvi, je bilo stanje na Poljskem. Papež je v glavnem ponovil besede, ki jih je izrekel na splošni avdienci preteklo sredo, izrazil .ie podporo sindikatu Solidar nost ter njegovemu prizadevanju za Dravico in za družbeni mir. Izrazil .je zaskrbljenost zarad; dogajanja v svoii domovini in na koncu še obžalovan,je, da poljski romarji ne morejo več v Rim, kot so hodili v zadnjem času. Papež se ie tudi zahvalil itali'anskim oblastem za podporo in solidarnost s polj skim narodom. RIM .-i- Danes popoldne se bo po rimskih ulicah na pobudo radikal- ne stranke odvijala velika baklada za življenje, mir in razorožitev. Sprevod bo krenil od Trga sv. Petra. manifestacija pa se bo končala pred Kririnalom. Manifestacijo je podprl tudi rimski župan Vetere. V zvezi s pobudami radikalcev za mir pa je Marco Pan- čili uresničitev nacionalne sprave. Poslanica predsednika Jablonskega je še okrepila govorice za Zahodu, da bo general Jaruzeiski \ kratkem preosnoval poljsko partijo. Po takih govoricah bodo PZDP razpustili, da bi ustanovili novo stranko, ki bi bila v skladu z zamislijo o «fronti nacionalne enotnosti*. V to novo stranko bi po takih trditvah skušali priklicati tudi nekomuniste in predstavnike verskega življenja. Iz pičlih uradnih poljskih virov pa je težko izluščiti, če bo prišlo do teh sprememb. Glasilo poljske partije «Trybuna Ludu* je le napovedalo ustanovitev posebnega sodišča, ki bo sodilo bivšim vladnim in partijskim voditeljem zaradi njihove odgovornosti za sedanjo krizo na Poljskem, član politbiroja in tajnik CK PZDP Kazimierz Barciko\vski pa je včeraj v «Trybuni Ludu* zapisal, da ostaja vloga poljske partije dan leta. Z ukrepom bo prišlo do sprostitve cen večine blaga, ki so bile do sedaj »politične* in zamrz- ujttie. C/uidMl i, uifj, u_ podu SwO go nadzorovale podražitve in bedo kaznovale vsako neupravičeno višanje cen, obenem pa bodo poiskale potrebne mehanizme, da ne bi prehudo obremenile manj premožnih. Sprostitev cen pa bo po mnenju večine še povečala inflacijo na Poljskem, lahko pa bo imela še hujše posledice, če sc delavstvo ne bo z njimi sprijaznilo. Če je položaj na Poljskem skrajno dinamičen in nepredvidljiv, je na mednarodnem prizorišču stanje precej drugačno. ZDA že prehajajo k praktični uresničitvi Reaganovih sankcij proti poljskemu režimu in Sovjetski zvezi, do sedaj pa s strani svojih zaveznikov niso se naletele na pravo podporo. .Načel- no se z Reaganovim bojkotom strinjajo le Velika Britanija, Francija in Italija, praktično pa nobena od teh držav poče pristopiti k Reaganovi pobudi. Zaradi tega so v VVashing-tonu precej zaskrbljeni, saj se dobro zavedajo da bi bile sankcije brez pristopa zahodne Evrope in Japonske neuspešne. Avstralija je včeraj že napovedala, da bo nadaljevala dosedanje trgovinske odnose s SZ in bo ohranila le sankcije, ki jili je sprejela že ob sovjetski invaziji v Afganistanu. Povsem razumljivo se v socialističnem taboru in v Sovjetski zvezi nadaljuje gonja proti »ameriškemu grobemu vmešavanju v poljske notranje zadeve.* Uradni glasnik Leonida Brežnjeva Zamjatin pa je izrazil željo Sovjetske zveze, da čimprej »obnovi konstruktivni dialog z Belo hišo.* iiiiiiiimiiniiiiifiiiiaiiiiiiiiiiiiminiiiiimiiuuuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHnKiiiuiiliniiiiMiUHMiiutmiiiiu poljskih komunistov o partijski obnovi. S Poljske prihajajo vsaj uradno prva obetavna znamenja, prvi poskusi vojaških oblasti, da bi se Poljaki sprijaznili z izvršenim dejstvom in da bi postali soodgovorni glede trajanja vojnega stanja. Pozornost vseh pa je osredotočena na prihodnji ponedeljek, ki je postal «ključni dan normalizacije*. Po božičnih praznikih niso namreč obnovili proizvodnje v vseh obratih, temveč so marsikje dopuste podaljšali do 4. januarja. Prav tako bo pojutrišnjem prvi šolski dan, potem ko so 13. decembra po proglasitvi vojnega stanja poslali učence, dijake in študente na 20-dnevne »božične in novoletne počitnice*. nella včeraj ostro obsodil »režim- i Prav tako je pozornost vseh os-sko cenzuro* in še zlasti prvi tele- redotočena na prvo konkretno so-vizijski dnevnik, češ, da namerno očenje Poljakov z »liberalizacijo spregleduje in izkrivlja vesti. I cen*, ki • so jo napovedali zadnji SSSE U POSPEŠITEV PREISKAVE » UGRABITVI DOZIERA Dve milijardi nagrade za pomoč preiskovalcem Razpisala jo jc skupina generalovih «prija(eljev» VERONA — «Skupina prijateljev* ameriškega generala Jamesa Doziera, katerega so v četrtek, 17. decembra, ugrabili rdeči brigadisti, je včeraj sklenila razpisati dve milijardi lir nagrade za vsakogar, ki bo z ustreznimi informacijami pripomogel k izpustitvi oficirja NATO. Odločitev bodo uradno potrdili šele čez nekaj dni, ko bodo tudi objavili telefonsko številko, na katero Piccoli: Predčasne volitve ne bi bile nebena rešitev 0 RIM — Vsedržavni tajnik krščanske demokracije Flaminio Piccoli je v intervjuju za turinski dnevnik La Stampa ponovil svoje nasprotovanje razpustu parlamenta in predčasnim volitvam. Poudaril je, da bi bilo stanje po volitvah še poslabšano. Pač pa je Piccoli zanikal, da bi bil kdaj govoril s poslancem Gallonijem o možnosti dvostrankarske vlade KD - PRI, da se preprečijo predčasne volitve. Kar zadeva Spadolinijevo vlado je Piccoli poudaril popolno podporo vladi, v zvezi z možnostjo preverjanja pa je dejal, da če je to potrebno je KD pripravljena tudi na preverjanje. Vsekakor je Piccoli priznal, da so ga presenetile izjave poslanca Lagoria o možnosti predčasnih volitev, še zlasti zaradi pomena, ki jih imajo besede ministra, ki vodi enega najpomembnejših političnih resorjev v vladi. V zadnjem delu intervjuja odgovarja Piccoli na vprašanja v zvezi z zadnjim dokumentom KPI o Poljski. Dejal je, da predstavlja ta dokument nedvomno korak naprej, da pa ostaja negotovost pri pojmovanju «tretje poti*, ki jo po njegovem mnenju komunisti samo navajajo ne pa razlagajo. Po mnenju tajnika KD je v tem dokumentu le predlog za omiljenje »očitnega poraza realnega socializma*, ne pa resno iskanje novosti. Na vprašanje, če bo možno zbliževanje med KD in KPI je Piccoli dejal, da »komunistično vprašanje obstaja, je zelo pomembno in sedaj, po tem značilnem dogodku, zastavlja nedvomno nove probleme. Mi smo iskali soočanje o institucionalnem vprašanju, kadar KPI ni hotela z nami niti na kavo*. Sedaj se bo, po Piccolijevem mnenju, nadaljevala zavzetost KD i namenom, da se »razširi demokratična,baza*, z namenom, da pride do »družbene in politične solidarnosti*. se bodo morali obrniti morebitni in formatorji. Pobuda »Dozierorih prijateljev* dopolnjuje neuradno izjavo italijanskih in ameriških oblasti, ki so obljubile nagrado za morebitne sodelavce, čeprav tega niso hotele (iz razumljivih razlogov) nikoli u-radno potrditi. Težko .je reči, ali bo krepka nagrada pospešila preiskavo. saj je bolj verjetno, da bo le okrepila vrste mitomanov, ki neprestano telefonarijo policiji in ovirajo njeno delo. Včeraj je medtem v Verono prispel ameriški veleposlanik VVilliam Rabb, ki se je sestal z vsedržavnim koordinatorjem preiskave prefektom De Franciscijem, ki je tudi šef Ucigosa. Rabb je tudi obiskal Dozierovo ženo Judith. Kar zadeva preiskave pa tudi da nes ni bistvenih novosti. Potem ko so »ljudski zapor* rdečih brigac iskali tudi že v Piemontu in Abru-cih, so včeraj preiskovalci spet znatno stisnili obroč in temeljiteje pregledali okolico Verone ter tudi nekatere mestne četrti in območje, kjer .je komandos ugrabiteljev zapustil kombi, s katerim so generala odnesli iz njegovega stanovanja. Kopije prvega in drugega sporočila so medtem prejele tudi nekatere zasebne radijske postaje v Monseliceju, Padovi, Mestrah in Trevisu. Nadrobna analiza je ugotovila. da so bile natipkane z istim strojem, s katerim so sestavili letake ob ugrabitvi direktorja petro-kemijske tovarne Montedison Ta-liercia in inženirja Alfe Romeo San-druccija. Preiskovalci so tudi sporočili, da ni nobene povezave med predvčerajšnjo aretacijo štirih domnevnih teroristov in Dozierovo u-grabitvijo. nitvijo izrednega stanja in obnovitvijo demokratičnih svoboščin potrdijo veljavnost dolgotrajnega in globokega francosko - poljskega prijateljstva. Mitterrand s svojo javno izraženo ugotovitvijo, da sporazum iz Jalte ne nudi več potrebnih jamstev za mir v svetu, je tudi zavrnil sklicevanje sovjetskih voditeljev na ta sporazum glede Poljske. Podobno so se izrazili tudi sedanji poljski voditelji, ki so večkrat - potrdili veljavnost povojne delitve Evrope med blokoma. Mitterrandova novoletna poslanica vsebuje obenem opomin Sovjetski zvezi, naj se ne sklicuje na Jalto, kot ugotavljajo francoski časopisi, ker doslej ni upoštevala nekaterih temeljnih karakteristik sporazuma, ki med drugim predvideva tudi svobodne volitve na Poljskem. Zahodnonemški kancler Schmidt je v svoji novoletni poslanici prav tako poudaril, da smo pustili za sabo izredno težko leto. Nezaposlenost in mladinski protesti so v minulem letu v Zahodni Nemčiji večkrat prekoračili dovoljene meje in so po njegovem mnenju predvsem odraz svetovne gospodarske krize. Vendar zahodnonemški državljani nimajo razlogov, da bi obupovali, ker so bili lani v tej državi postavljeni dobri pogoji za ponovno oživitev gospodarstva. Temnejši oblaki so se lani dvignili iz bližnje Poljske in vedno bolj ogrožajo svetovni mir. Sovjetsko zvezo je opozoril, da bi tuje vmešavanje v poljske notranje zadeve veliko bolj skalilo mir v Evropi kot pa sovjetsko vojaško posredovanje v Afganistanu leta 1980. Želje po miru ob novem letu, sicer različno obarvane, prihajajo iz skoraj vseh prestolnic. Romunski predsednik Ceausescu se je zavzel za popuščanje napetosti in za utrditev sodelovanja med vsemi državami. kar je temeljni pogoj za mir. O miru sta spregovorila v svojih novoletnih poslanicah tudi češkoslovaški predsednik in generalni tajnik komunistične partije Husak ter vzhodnonemški partijski in državni voditelj Honecker, ki sta prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi razmer na Poljskem in prepričanje, da je Jaruzeiski z uvedbo izrednega stanja odpravil nevarnost, državljanske vojne in tujega vmešavanja v poljske notranje zadeve. Lani v Libanonu 2100 mrtvih BEJRUT — V Libanonu je v minulem letu nasilno umrlo več kot 2100 oseb, kar je 700 oseb več kot leta 1980. Največ žrtev je bilo v spopadih med izraelsko vojsko in palestinskimi gverilci v južnem Libanonu. V Bejrutu pa so bombardiranje in ostrostrelci ubili 360 ljudi, spopad med šiiti in Palestinci pa je terjal najmanj 100 žrtev. V atentatih pa je izgubilo življenje okoli 250 oseb. €raxi v Senegalu DAKAR — Tajnik socialistične stranke Craxi se mudi te dni na obisku v Senegalu, kjer se je sestal z najvišjimi voditelji te afriške države. Crasija je včeraj sprejel tudi bivši senegalski državni poglavar in predsednik vseafriške socialistične unije Leopold Sedar Sen-ghor. Tajnik PSI se je v pogovorih zavzel za utrditev odnosov med Senegalom in zahodnoevropskimi državami Golli in Oriolani grozila Tassan-Dinu MILAN — Pooblaščeni upravitelj založniške družbe »Rizzoli - Corrie-re della Sera* Bruno Tassan-Din je včeraj poslal predsednici parlamen. tarne preiskovalne komisije o loži P2 Tini Anselmi dolgo spomenico, v kateri med drugim trdi, da sta Umberto Ortolani in Licio Gelli z »grožnjami in vsiljivimi telefonskimi pozivi* pritiskala nanj in na Angela Rizzoli ja, naj prodata dnevnik Corriere della Sera finančniku Cabagsiju, za katerim naj bi m baje skrivala Craxi in Piccoli. S/L VESTRSKA NOČ PO NAŠIH DRUŠTVIH IN PLESIŠČIH V veselem razpoloženju in družbi smo pričakali prihod novega leta Veliko ljudi se je letos odločilo za silvestrovanje v domačem okolju, saj so naša kulturna in športna društva pripravila razne zabave - Včeraj pa je bilo bolj pusto, ker je bilo treba preboleti mačka Kako smo pričakali novo leto? Je najdaljša noč potekala v znamenju veselja, ki naj bo najboljše voščilo za v bodoče? Na vprašanje lahko odgovorimo: kot se vzame. Prvič ni rečeno, da se vsi, ki plešejo, stražno zabavajo, drugič je veliko takih, ki so morali ob prihodu novega leta delati. Delali so gasilci, stražniki pa v bolnicah in sploh povsod tam, kjer so ljudje potrebni in ni pavz. Nekateri so delali tudi tam, kjer niso bili prav potrebni, ali vsaj ne zaželeni: mislimo na tatove, ki so izrabili noč, ko vsi norijo, za o-pravljanje svojega posla. Konec koncev smo prvega v letu pričeli delavno tudi novinarji, čeprav so tipke na pisalnem stroju po urah veselja nekam premajhne. Vse, ki so pričakali leto 1982 na delu (tatovom nekoliko manj) bi bilo treba voščiti najprej in najbolj srečno 1982. Potem je seveda treba voščiti vsem, ki so silvestrovali v prijet- nem razpoloženju. Veliko ljudi je sicer ostalo doma, veliko pa jih je šlo v gostilne, na ples itd. Kdor se je 31. januarja lani vozil okrog, devete ure po Trstu, je lahko na la stne oči videl veliko preseljevanje. Ulice so bile polne avtomobilov, ki so se premikali kar v kolonah. Iz marsikaterega okna so prifrčale pasje bombice; navada, da ob novem letu pokamo in mečemo skozi okna kakršnokoli ropotijo, se je u-domačila tudi pri nas. Na Krasu so pred marsikatero hišo stali številni avtomobili in pričali, da se tam zbira vesela družba. Živahno je bilo tudi pred gostilnami, čeprav je res, da se je marsikateri gostilničar odpovedal novoletnim gostom. Veliko veselja je bilo tudi po raznih društvih, saj so v številnih vaseh organizirali plese s prigrizkom, vinom in plesom. Točno o polnoči so v tržaškem pristanišču zatulile ladijske sirene; južni veter je ponesel voščilo mornar- •MIHIIMHmHMHHHiniHMHHHHIMHIHHHHHHHHHHtIMHHMfllMIHHHHMHHHMHHHHHIHMIHHHfHIMMMII Najbolj vesel dogodek je seveda novo rojstvo Mala Alessandra Gambina z mamo Marino Letošnja prvorojenka Eleonora Cardovilli z mamo in očetom Mali Miloš Škabar z mamo Juljano in očetom Alojzom Kot je v navadi, objavljamo tudi letos imena in slike otrok, ki so se v Trstu rodili kot zadnji v letu 81 In kot prvi v letošnjem letu. V o-troški bolnici «Burlo Garofolo* se je 31. decembra lani ob 12.34 rodil Peter Glavina, fantek je tehtal ob rojstvu 3,15 kg. Njegova mama Milena in oče Stojan sta iz Boljun ca. Nekoliko prej, to je ob 19.25 »e je rodila Alessandra Gambina, ki je tehtala 3,25 kg. Povila jo je mama Marina, nestrpno pa jo je pričakal oče Giorgio. Na prvi dan leta se je ob 1. uri dve minuti rodila Eleonora Car- dovilli, ki je tehtala 2,95 kg. Njena mati se imenuje Nadia. oče pa Al-fredo. Ob 9.17 je, prav tako v «Bur-lu» Juljana Škabar iz Repna povila malega Miloša, ki je ob prihodu na svet tehtal 3,48 kg. Dogodek je seveda najbolj nestrpno pričakoval oče Alojz. Vsem, ki so se rodili včeraj in predvčerajšnjim, voščimo seveda srečno 1982 in še mnoga mnoga druga leta. Prav tako njihovim staršem, ki so med vsemi, ki so pričakovali novo leto, najbolj srečni, vse najboljše. jev iz raznih krajev sveta tja do kraške planote. Sedaj pa poglejmo nekatere konkretnejše podatke. Številni naši kulturni in prosvetni delavci si tudi za novo leto niso dali miru: po že ustaljeni tradiciji so po raznih vaseh priredili v sedežih društev vesela silvestrovanja, da bi tako lahko nudili vaščanom čim bolj domač vstop v novo leto. Na Opčinah so silvestrovali kar na «brjaču pod latnikom», ki je krasil dvorano tamkajšnjega Prosvetnega doma. Veselja in zabave med prisotnimi ni manjkalo, eno in drugo pa je s svojimi poskočnimi vižami »zabelil* priznani ansambel Lojzeta Furlana iz Saleža. Prava serija takih domačih silvestrovanj je bila v Bregu. Domačini so v Ricmanjih napolnili obe dvorani Babne hiše. Družabnost, ki jo je priredilo KD Slavec, je žela popoln uspeh, za kar gre zasluga tudi ansamblu Pomlad, ki je zvabil na plesišče mlado in manj mlado. V Borštu so v dvorani KD Slovenec domače ženske pripravile bogato večerjo, ob kateri so se oblizovali predvsem starejši člani društva. Tudi tu ni manjkalo veselega razpoloženja s petjem ob zvokih harmonike. V Boljuncu je prevladovalo bolj športno vzdušje. Silvestrovanje v gledališču «F. Prešeren* je namreč priredilo domače športno društvo Breg, (sodnik* Silvestrovega plesa pa je bil ansambel Aries. Da so v Boljuncu res športni in vzdržljivi, potrjuje dejstvo, da se bodo danes, vedno na povabilo ŠD Breg, ponovno pomerili na plesišču v romantičnem plesu ob svečah*. Tudi v Srenjski hiši v Prebenegu je bilo vse živo. Silvestrov ples je priredilo KD J. Rapotec, popestrile pa so ga številne zabavne družabne igre. V Mačkoljah je dalo KD Primorsko pobudo za res imenitno slovo od starega in začetek novega leta: prisotni s se mastili ob okusnem odojku, manjkalo ni niti pečenega pršuta, vse pa so zalili z izvrstno kapljico ob zvokih Veselih godcev iz Boljunca. Najsrečnejše so poleg tega še obogatili z nagradami srečolova. Za razvedrilo mladih sta poskrbela mladinskega krožka s Proseka -Kontovela in iz Križa. Dvorana Kulturnega doma na Proseku je bila prepolna mladih, ki so vstopili v nove* leto že spet ob zvokih disko glasbe. Tako torej. Silvestrovanja je konec in ljudje so včerajšnji dan izrabili za prebolevanje mačka in počitek, tako da so šle tople juhice in lahke jedi kar dobro v tek. Mnogi pa so praznični dan izrabili za to, da nadaljujejo s praznovanjem, saj je bilo treba iz stanovanja tudi ven med ljudi, si stisniti roko in si zaželeti čim bolj uspešno in srečno novo leto. Ali bo res tako ni mogoče napovedati, saj obeti niso najbolj spodbudni in ko se bodo praznični hlapovi razblinili, se bomo spet znašli v goli realnosti, ki pravi, da na poviške in splošno krizo ne gre pozabiti in da velja stiskati pas, saj ne vemo, kaj nas čaka. Velikokrat je sploh najbolje, da se zatečemo k ljudski modrosti in si krojimo optimistična obzorja, kajti tudi horoskopi niso najbolj gotova stvar. Ljudska modrost pa pravi, ako je januarja mnogo snega, bo pozneje tudi mnogo sena. Seveda pa je še bolj takih pregovorov, ki ne obetajo nič dobrega, zato je bolje, da o njih molčimo, da ne bi že v prvi letošnji številki našega dnevnika ustvarjali turobnega o-zračja. Pa kljub vsemu — srečno novo leto 1982. Nesreča pred pokopališčem V trčenju fiata 126 in citroena v četrtek na Istrski ulici v višini pokopališča je bila huje ranjena potnica v fiatu 73-letna Antonietta Tre-mul vd. Ghirardelli. Zdravniki domnevajo, da si je zlomila nekaj reber in levo ramo. Okrevala bo v 30 dneh. Do nesreče je prišlo, ker je voznica fiata, 40-letna Beatrice Ghirardelli Garbin iz Ul. San Lazza-ro 5, neopazno zavozila s parkirišča pred pokopališčem na Istrsko ulico. PO PREDPISIH DEŽELNEGA URBANISTIČNEGA NAČRTA Mnoge občine morajo še sprejeti variante glede krajinske zaščite Doslej je to obveznost izpolnila približno polovica vseh tistih občinskih uprav, kjer se nahajajo področja krajinske zaščite Deželni urbanistični načrt, ki je bil odobren leta 1978, je razmejil predele deželnega teritorija velikega naravnega pomena ter določil 76 področij krajinske zaščite. Z izvršilnimi urbanističnimi inštrumenti je treba na teh področjih individualizirati take oblike zaščite, ki bodo valorizirale znanstveno, kulturno in izletniško uporabo tega predela teritorija, kar bo velike važnosti, tudi s socio-ekonomskega vidika, za prebivalstvo zainteresiranih občin. Deželni urbanistični načrt predvideva, da je treba ta področja vključiti v občinske urbanistične načrte, tako da bi točneje določili perime-tracijo in normative in s tem, v pričakovanju na izvršilne načrte, začeli z izvajanjem prve oblike aktivne zaščite. Do tega bi moralo priti v roku šestih mesecev po odobritvi deželnega urbanističnega načrta, se pravi do 15. marca 1979. Vse občine, v katerih se nahajajo področja krajinske zaščite, pa še niso izpolnile teh predpisov. Od 108 občin naše dežele jih je bilo v mesecu avgustu še 64, ki niso izpolnile obveznosti. Deželni odbor je zato poveril odborniku za načrtovanje in proračun Coloniju nalogo, naj nastopi pri občinskih upravah, kar je tudi obrodilo pozitivne sadove. Od prvega oktobra pa do konca decembra je namreč 12 občin vključilo področja krajinske zaščite v svoje urbanistične načrte, ostale pa jih še prilagajajo; med temi zadnjimi jih je bilo petnajst, ki so izjavile, da bodo še pred koncem meseca decembra sprejele ustrezne variante o področjih krajinske zaščite. Lahko se torej predvideva, da bo večina teh 64 občinskih uprav do konca junija prilagodila urbanistične načrte predpisom deželnega urbanističnega načrta glede področij, ki jih je treba zaščititi. Za občine, ki bi zabeležile večje zamude, bo dežela lahko ukrepala na osnovi postopkov deželnega zakona štev. 30 iz leta 1972. Neznani tatovi so preteklo sredo vlomili v stanovanje 39-letne Marise Zoppolato v Repnu 129 in med njeno odsotnostjo (bila je pri sorodnikih) ukradli več predmetov (preprogo in druge dragocenosti) v skupni vrednosti približno 4 milijonov in pol lir. V smislu varčevanja s tekočimi kurivi zaradi energetske krize Zopet v veljavi predpisi o stanovanjskem ogrevanju V tržaški občini bomo grelce lahko vključevali največ do 14 ur dnevno in do temperature 20 stopinj Včeraj je na vsem Apeninskem polotoku že tretjič zapored pričela veljati časovna in temperaturna o-mejitev stanovanjskega ogrevanja. Prvič se je zakonodajalec odločil za sicer nepopularni ukrep pozimi 1979/80 zaradi stopnjevanja mednarodne energetske krize, ki je narekovalo čim izdatnejše varčevanje s tekočimi kurivi. Krize ni bilo kraja, zato so omejitveni predpisi veljali tudi v zimskih mesecih 1980/81, in to do lanskega 15. aprila. Letos so bili uveljavljeni z določeno zamudo, ne vemo pa, zakaj; če zaradi javnoupravnih ali birokratskih zapletljajev ali pa spričo okoliščine, da zima pravzaprav še ni pokazala svojih najostrejših zob, pa četudi je nekatere južne predele Italije že pred časom zajev val snežnih padavin. Pri nas vsekakor ni bilo hudega in tukajšnji vremenoslovci med drugim ne pomnijo, da bi decembra na Tržaškem imeli tako milo temperaturo in tako vlažno. Ponovna omejitev v ogrevanju stanovanj bo veljala, kakor že v preteklosti do srede aprila. Italijansko ozemlje je bilo v ta namen ■iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiHiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMin PO NEDAVNIH SREČANJIH Z IZREDNIMA KOMISARJEMA Še o zahtevah tržaških kmetovalcev ki pričakujejo konkretnejše ukrepe Kmetijstvo na Tržaškem stopa v novo leto pod težo številnih dokaj zahtevnih problemov. Četudi je v naših krajih močno čutiti hudo krizo v vseh sektorjih gospodarskih dejavnosti, ostaja kmetijstvo vendarle na j več ja pastorka. Razlogi splošnega nezanimanja za kmetijske probleme so pri nas, kot vemo, tudi narodnostnega značaja, saj se na Tržaškem s kmetijstvom v veliki večini ukvarjajo Slovenci. To je potrdila tudi druga pokrajinska konferenca o kmetijstvu, ki je jasno nakazala vrsto konkretnih predlogov za dvig in razvoj kmetijskih dejavnosti, kar bi v našem primeru že spet predstavljalo tudi korak naprej na poti narodnostnega uveljavljanja. Od dobrih predlogov in lepih besed do stvarnih dejanj pa so dolge razdalje, kot nas učijo bogate izkušnje, zato so bšt'ili'tudi zfiključ-ki druge pokrajinske konference o kmetijstvu na papirju, čeprav so se. slovenski kmetje s Kmečko zvezo na čelu pošteno trudili, da bi začele te besede vendarle zadobivati stvarno obliko. Vsa ta prizadevanja se bodo seveda nadaljevala tudi v letu 1982. Staro leto se je dejansko zaključilo z obiskom predstavnikov Kmečke zveze pri izrednih komisarjih na tržaški občini in pokrajini, kot smo sicer že obširno poročali. Prav ta obisk pa bi lahko bil pomembno izhodišče za stvarne premike, še zlasti če upoštevamo določena zagotovila obeh komisarjev. O glavnih zahtevah Kmečke zveze smo, kot rečeno, že poročali, zato bi jih ne obnavljali. Nekaj še neomenjenih podrobnosti pa bi le veljalo zabeležiti, kajti tudi v njih se zrcali dosedanji negativen odnos oblasti do tržaškega kmetijstva. Vzemimo za primer tolikokrat postavljeno zahtevo o ceni vode za kmetijske potrebe. Ni treba namreč posebej poudarjati, da zahtevajo nekatere kmetijske panoge veliko porabe vode. Zlasti velja to za cvetličarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, pa tudi za živinorejo. Toda kmetovalec mora plakati za vodo prav toliko’'kot vsak navaden potrošnik, to pa je 400 lir za kubični meter. Če. upoštevamo, da dobi živinorejec'le nekaj več kot 400 lir za liter pridelanega mleka, ni lahko predstavljamo, kako ga bremenijo stroški za vodo. Od tu zahteva po diferenciranih cenah, kar je sicer že veljalo pod zavezniško vojaško upravo, a je italijanska u-prava ukinila. Kako naj se' kmetij- 1111111111 mi umi miiii mih* hi niniiiMimu im iiimi 11111111111111111*11 n imuni Novoletni skok v morje Ljudje pozdravljajo prihod novega leta na najbolj «čudne» načine, ki pa seveda prehajajo že v navado in tradicijo. Tako je tudi z običajnim »točeni* v morje, kateremu se niti letos ni odpovedal 40-letni mestni redar Mario Cigar, ki je zaplaval v valovih sicer ne preveč toplega morja Btvo razmahne, če ne poskrbijo o-blasti niti za takšne, na prvi pogled obrobne probleme. Podoben je tudi primer plačevanja davkov na odvažanje smeti. Tudi v tem primeru bi morali poskrbeti za diferencirane tarife, kajti kmetovalci se v večini ne poslužujejo občinske službe, temveč jih sami odvažajo, oziroma predelujejo in uporabljajo v kmetijske namene. To bi morala občinska oblast upoštevati in primerno znižati kmetovalcem davke. Med vprašanji, s katerimi so predstavniki Kniečke zveze seznanili pokrajinskega izrednega komisarja, je tudi vprašanje lova in škode, ki jo lovci včasih povzročajo. V tem o-kviru je predstavništvo KZ izrazilo določeno nezadovoljstvo nad delovanjem posebnega odbora za lov, ki je bil ustanovljen v okviru tržaške pokrajine ih ki mu sedaj, v odsotnosti odborništev, načeluje sam izredni komisar. Glavna zahteva kmetovalcev v tem pogledu je, da bi odbor v večji meri upošteval mnenja kmetov in da bi se ne dogajale določene krivice. V ta namen pa bi bilo treba zagotoviti v odboru zastopstvo kmetovalcev samih. Naj na koncu omenimo še vprašanje namestitve posebenega urada za kmetijstvo pri tržaški občini. Občina je sicer sprejela s tem v zvezi sklep, urad bi moral zato že zdavnaj začeti s poslovanjem v splošno korist tržaških kmetov, a do tega še ni prišlo. Morda bo v novem letu v tem pogledu boljše. Zagotovila izrednega komisarja so bila spodbudna. Upati je, da bodo resnično sledila dejstva. Tolpa prekupčevalcev v mrežah policije Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so onesposobili tolpo razpečevalcev ukradenih predmetov m zaplenili v stanovanjih nekaterih od njih številne predmete in blago v vrednosti več milijonov lir. Preiskavo so začeli po tatvini v stanova nju Liliane Benčič Ficiur v Ul. Cunicoli 9 konec oktobra lani. Po nekaj dneh so prišli na sled 23-let-nemu Giuseppeju Sgroiu, ki je priznal tatvino in med zasliševanjem omenil, da je ukradene dragocenosti preprodal 33-letnemu Fulviu Giamporcaru. Za njim je policija izsledila najprej dva prekupčevalca (36-letnega Spiridioneja Ricatti-ja in 60-letno Arindo Godina Bizai), za njima pa so padli v mrežo se 44 letni Giovanni Arzon, 64-letni Marcello Derin, 43-letni Antonio Cot terli, 30-letni Carlo Muradori in 28 letni Roberto Gargiulo. Vse so pri javili sodstvu: Sgroia zaradi tatvi ne, ostale pa zaradi prekupčevanja ukradenega' blaga. Večina njih so že stari znanci policije. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllinilHIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII SILVESTRSKA NOČ V BELEŽNICI ČRNEGA KRONISTA •VR0Č» PREHOD IZ STAREGA V NOVO LETO Kar devet oseb se je opeklo s petardami - Požar v Naselju Sv. Sergija Črna kronika je bila na silvestrsko noč precej razgibana, čeprav na srečo ni prišlo do hujšega. Kot običajno so ljudje, še posebno mladi, pozdravili novo leto s prižiga njem petard in bakel, kar devet fantov in deklet pa si je pri tem pošteno ožgalo roke in bodo verjetno drugo leto dvakrat pomislili, preden se bodo spet lotili te zabave. Med polnočjo in peto uro zjutraj so v bolnici obvezali kot rečeno devet mladih, vsi so imeli po rokah opekline prve in druge stopnje, vendar so jih razen 15-letnega Eugenia Ma-rianija vse odpustili. Eugenio ima hujše opekline po obrazu in glavi in se bo moral zdraviti na dermatološkem oddelku 15 dni. Nekaj dela so imeli zdravniki tudi z ranjenci, ki so se lažje poškodovali v prometnih nesrečah. Ob 1.30 so z rešilcem pripeljali 45-letnega Ermanna Preset- tija, ki je v Istrski ulici, v višini otroške bolnice, s kombijem smetarske službe zavozil v parkirani avtomobil. Zaradi ran po nogi in o-brazu se bo zdravil 10 dni. Pol ure zatem so na nevrokirurškem oddel ku sprejeli 15-letno študentko Fe-derico Signorini, ki se je udarila v glavo v nesreči, do katere je prišlo pri Bazovici, ko je njen zaročenec Claudio Liso izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil v zid. Okrog 5. ure pa je za volanom svojega avta zaspal 27-letni Marino Marsich. Vračal se je s svojo zaročenko Giu-liano Capponi proti mestu, ko je v Miramarskem drevoredu, v višini disko-kluba Big Ben, zavozil v parkirana vozila. Marsich se bo zdravil 7 dni, Capponijevo pa so sprejeli na nevrološkem oddelku s prognozo 10 dni. Tudi gasilci niso počivali. Kar pet ur so se zaustavili v poslopju v Ul. Forti 76, v naselju Sv. Sergija, kjer je iz še neznanih razlogov nastal požar v kletnih prostorih. Prva sta plamene opazila 16-letni Fabrizio Jurkic in 15-letni Flavio Delbono. ki sta se v poskusu gašenja tudi opekla. Prepeljali so ju v bolnico, kjer so jima razkužili opekline na rokah in nogah ter ju odslovili. Hud dim pa se je prikradel v stanovanje 62-Ietne Cvetke Saksida vd. Maioc-chi, ki je spala v družbi osemletnega vnuka Luca. Deček je med spanjem več časa vdihaval škodljiv dim in ko se je zbudil, ga je mučil neukrotljiv kašelj. Prepeljali so ga v otroško bolnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Škoda v kletnih prostorih je precejšnja, stanovalci, ki so na dvorišču preživeli silvestrsko noč, pa se bodo tega neprijetnega začetka leta še dolgo spominjali. Računajoč na odsotnost domačinov 60 prehod iz starega v novo leto izkoristili dolgoprstni tatovi. Na svoje so prišli tudi v Boljuncu, kjer so se vtihotapili v štiri stanovanja in odnesli tako gotovino kot dragocene predmete. Plen je bil obilen, saj so ! v eni hiši izmaknili dragocenosti v višini petih milijonov lir, v preosta- I lih treh pa se škoda suka okrog j pol milijona. Na svoje so prišli tudi vandali in necivilizirani. Prvi so se zabavali z prevračanjem košev za smeti, drugi pa z metanjem na ulico vseh mogočih steklenih predmetov. Posebna ekipa smetarske službe je včeraj zjutraj imela percej dela, da je počistila ulice in omogočila promet. Po svoje so se na novo leto izkazali tudi mestni pobalini, ki so pročelje cerkve na Trgu Rosmini prebarvali z nacističnimi gesli in kljukastimi križi. razdeljeno na običajnih šest klimat. skih območij, ozenačenih s črkami od A do F. Ta so sledeča: A (Mes-sina, Reggio Calabria) — omejitev traja do 15. marca, dnevno so do tedaj grelci za centralno in etažno (avtonomno) ogrevanje vključeni lahko največ do 6 ur; B (Neapelj, Palermo, Siracusa, Cagliari) — o-mpjitev do 31. marca in največ 8 ur dnevne kurjave; C (Agrigento, Bari, Caserta, Genova, Taranto) — omejitev do 31. marca, dnevno ogrevanje do 10 ur; D (Ancona, Arezzo, Avellino, Rim, Firence, Pe-saro, Verona, Enna) — omejitev do 15. aprila, dnevno ogrevanje največ 12 ur; E (Treviso. Bergamo, Como, Milan, Bologna, Turin, Aosta, Be- Cena mleka v hlevu se poviša na 452 lir Predstavniki kmetijskih strokovnih organizacij in zadrug ter mlekarske industrije, obratov za predelovanje mleka in centrov za pasterizacijo mleka so se sporazumeli glede nove, višje cenp polnomastnemu in do 4 stopinj nad ničlo ohlajenemu mleku. Nova cena bo znašala 452 lir za liter franco hlev ali sirarna. Davek na dodatno vrednost IVA je vštet. Cena neohlajenega mleka bo 445 lir pri litru. V goratih predelih kjer je pridobivanje mleka dražje, bo mleku cena temu ustrezno višja. Sporazum prične veljati v najkrajšem, in to vzporedno z novo ceno mleka v nadrobni prodaji, ki jo morajo določiti posamezni pokrajinski odbori za cene v Furlaniji - Julijski krajini. netke, Bočen, Videm) — omejitev do 15. aprila, dnevno največ 14 ur ogrevanja; F (Trbiž, Sestola, A-matrice, Auronzo, Bormio, Dobbia-co, Foppolo) — nobene omejitve, saj ta klimatski pas zajema kraje, kjer pošteno reže. Nadrobnejših pojasnil doslej nismo prejeli, tako na primer ni govora o tem, do kolikšne temperature smemo stanovanje segreti. Domnevamo vsekakor, da največ do 20 stopinj Celzija, kakor je bilo pač med zadnjima zimama. Zlasti pa v agencijskem sporočilu o ponovni uvedbi o- toplctni pas terem je 4e bil*v-se predpisi v smislu zakonskega odloka 438 (14. septembra 1979) niso spremenili. Ostaja pa vprašanje okoliških občin od devinsko-na-brežinske pa do miljske, saj niso vremenske razmere v vseh enake, kot tudi niso enake celo v sami tržaški občini: dokaz tega so npr. Opčine z vsem vzhodnokraškim predelom do Bazovice, kjer je temperatura po navadi za kakšne 4° C nižja kot v mestu. Lanski december rekorden... po dežju V preteklem decembru je v Tr stu zapadlo 233 milimetrov dežja, kar pomeni pravi rekord v tržaški meteorološki (zgodovini*, seveda le od leta 1841 dalje, ko so v našem mestu uvedli stalno meteorološko službo. Znani meteorolog prof. Pol-li v tej zvezi dodaja, da je bila zadnja konica dosežena decembra leta 1909, ko je zapadlo 227 mili metrov dežja in le enkrat v vsem tem času. to je decembra 1846. leta. je količina dežja presegla 200 milimetrov (zapadlo ga ie 208 mm). Lanski rekord bo pravzaprav še večji, ker se omenjeni nodatek nanaša le na prvih 30 dni meseca in tudi na Silvestrovo, kakor znano ni manjkalo moče. Zbil ga je na «zebrah» Na Trgu Stare mitnice, na prehodu za pešce, je sinoči okrog 23. ure 18-letni Giuliano Pobega iz Milj z avtom povozil 27-letnega Maria Musizza iz Stare istrske ulice 3. V nesreči si ,ie Musizza zlomil nogo in prst na rok;. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdra viti 40 dni. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. LEKARNE V OKOMC1 Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljam tel 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271 124. KPI, PRI in KD o načrtu novega sedeža Lloyd Adriatico Potem ko sta bili sodstvu predloženi prijavi, v katerih se obtožuje bivši občinski odbor Liste za Trst domnevnih nepravilnosti v zvezi z odobritvijo sklepov, ki se nanašajo na področje bivše tovarne strojev pri Sv. Andreju, so nekatere politične stranke v podrobnostih o-brazložile svoja stališča glede variante štev. 29, s katero je tedanja občinska uprava spremenila namembnost omenjenega področja in glede podrobnostnega načrta, ki ga je sprejela za isto področje. Komunisti so poudarili, da nimajo nobenega prgdsodka, da bi na tistem področju družba Lloyd A-driatico zgradila nov sedež in dodali, da mora ta družba ostati v Trstu; istočasno pa ni na noben način mogoče sprejeti nikakršnega zmanjšanja števila delovnih mest družbe Edila Adriatica, ki je last Lloyda stunega. Komunisti so nadalje izrazili pripravljenost sodelovanja za izboljšanje načrta samega, vendar v mejah legitimnosti in jasnosti. Po mnenju republikancev je načrt Lloyd — področje bivše tovarne strojev eno najvažnejših urbanističnih del, ki se jih je mesto lotilo v zadnjih dvajsetih letih, zato ga je treba uresničiti, bodisi zaradi gospodarskega emergenčnega stanja, v katerem se mesto nahaja, bodisi za ohranitev delovnih mest. KD pa je s svoje strani potrdila zanimanje do te pobude, tudi zaradi ohranitve v mestu številnih delovnih mest; potrdila je tudi voljo, da bo sledila proceduralnemu postopku variante 29, tako da bi preprečila, da bi v celotni zadevi ne prevladala strumentalna stališča. Pred kratkim je bivši župan Ceco-vini glede tega vprašanja izjavil, da so prijave brez vsake osnove, saj sta tako pokrajinski nadzorni odbor. kakor tudi občinski komisar sklepe potrdila. OD PONEDELJKA DALJE Izplačevanje obresti na zakladne zadolžnice Imetniki petletnih zakladnih zadolžnic, s katerimi je vlada Dred štirimi leti praktično zmrznila del draginjskih doglad v drugi polovici leta 1977, bodo od ponedeljka dalje lahko vnovčili ustrezne obresti z oddajo kuponov z zapadlostjo 1.1.1982. Zadolžnice je prejelo v vsej državi okrog 7 milijonov odvisnih delavcev, ki bodo zdaj vnovčili poprečno po 15 do 30 tisoč lir. Prva serija izdanih zadolžnic zapade 1. julija letos in tedaj bodo imetniki poleg obresti vnovčili tudi «kapital». Vsega skupaj bo država celotne operacije izdala na račun kapitala in kih 600 milijard na račun obresti. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 2. januarja MAKARIJ Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32. — Dolžina dneva 8.46. — Luna vzide ob 11.50 in zatone ob 23.52. Jutri, NEDELJA, 3. januarja GENOVEFA Vreme včeraj: najvišja temperatura 13 stopinj, najnižja 10, ob 18. uri 10 stopinj, zračni tlak 1003,5 mb nestanovitno ustaljen, veter jug - jugozahodnik 6 km na uro, vlaga 87-odstotna, padlo je 16 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mattia Tulliach, Federica Orazi, Alessandro Viola, Sharon Giona, Lorenza Raniolo, Roberta Marcolin. Umrli SO: 81-letna Maria To-scan vd. Fortuna. 58-letni Giuseppe Sancin, 67-letni Rinaldo Fabretti, 74-letni Giacomo Švara, 91-letna Lui-gia Gregorutti vd. Scarabelli, 75-letna Valeria Parco vd. Grisanti, 80-letni Eugenio Wengerschin, 54-letna Liliana Furlani por. Stani, 84-letna Maria Pertot, 8G-letna Maria Repich vd. Cunja, 81-letni Li-bero Rossetti’ 71-letna Caterina Trebeč por. Gori, 79-letna Antonia De-vescovi vd. Massarotto. 80-letna E-lisabetta Stalitz vd. Duerr, 84-letna Maria Cherin vd. Franza, 81-letna Antonia Flora por. Stibilj. 82-letna Giuseppina Gherbez vd. Goruppi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do '3. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20 30 dalje) Trg Goldoni 8, tli B°lpoggio 4. Ob težki izgubi drage žene in mame izrekajo iskreno sožalje družini Ozbič - Pison Marta in Glauko s družino. KD Primorec izreka tov. Dragu Gorupu in družini iskreno sožalje ob smrti mame Kati. Pogreb bolnišnice. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga IVA ŠAVRIN por. OZBIČ bo danes, 2. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne Žalujoči mama Jelka, mož Franc, otroci Darko, Sonja, Gabri z družino in Erna z družino, sestre Ada, Helena, Breda. Erna in Lili z družinami ter drugo sorodstvo. Trst, Branik, Koper, J. januarja 1982 GORIŠKI DNEVNIK Izmenjava voščil ob odprti meji SILVESTRSKO-NOVOLETNA KRONIKA I dežjem iz starega v nove leto Silvestrovali smo v glavnem doma Gostišča tostran in onstran meje so bila zasedena do zadnjega kotička Družabnosti v Gorici, Sovodnjah, Štandrežu in Števerjanu - Prehod iz starega v novo leto skorajda brez prometnih nesreč Kot veleva tradicija, so si obmejni organi na vseh italijansko .jugoslovanskih mejnih prehodih izmenjali novoletna voščila in darila v prisrčnem vzdušju in s tem še enkrat potrdili, da je meja med Italijo in Jugoslavijo tudi v tem pogledu zares odprta. Naš fotoreporter je posnel tri tovrstne slovesnosti: na Škofijah (zgoraj), na Pesku (pravzaprav je slika iz Drage, kjer so imeli majhno praznovanje v vaški restavraciji) in na Fernetičih (spodaj). Pokrajinski odbor VZPI-ANPI TRST želi vsem svojim članom in svojcem obilo sreče in zdravja v NOVEM LETU 1982 SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu vošči vsem svojim članom, podpornikom in prijateljem prav srečno, uspešno in zadovoljno novo leto. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo danes, 2. januarja 1982 uradi zaprti Gledališča KULTURNI DOM Do 15. 1. 1982 je v času predstav na ogled razstava «Fran Levstik v ilustraciji in v gledališču*, ki jo v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu predstavljajo Cankarjev dom, Društvo slovenskih likovnil) umetnikov in Slovenski gledališki in filmski muzej. Razna obvestila KD Slovan - Padriče obvešča vse pevke in pevce, da se bodo pevske vaje zaradi praznikov pričele spet redno v sredo, 6. januarja (skupno). Člani Partizanskega ansambla, po »or! V torek. 5. t.m., ob 20. uri v gledališču »Prešeren* v Boljuncu vsi v uniformi. Po slikanju sestanek odbora. ŠD BREG V ponovoletnem vzdušju vas vabimo danes, 2. t.m., v gledališče «F. Prešeren* na ROMANTIČNI PLES S SVEČAMI Od 20. do 1. ure vas bodo zabavali simpatični ARIES. Kino Ariston 15.00-16.50-18.40—20.30- 22.15 »Stati di allucinazione*. K. Russel. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00—20.00 »Chi trova un ami-co, trova un tesoro*. T. Hill in B. Spencer. Jutri isti film ob 17.00. Eden 16.00—20.30 »Red e Toby ne-miciamici*. Walt Disney. Grattacielo 15.30—22.15 »Culo e ca-micia*. R. Pozzetto in E. Monte sano. Fenice 16.00—22.15 »Innamorato paz zo». A. Celentano in O. Mul’ Cristallo 15.30 »Cristina F., Noi i ragazzi dello zoo di Berlino*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionaie 16.00 «Candy la supervi-ziosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 »D postino suona sem-pre due volte*. Moderno 16.00—22.00 »I carabbimat-ti». A. Luoto. Filodrammatico 15.00 »Super sexy star*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurnra 16.30 «1997 - Fuga da New York». Vittorio Veneto 16.30 »R piccolo lord*. Rocky Schroder. Mignon 15.00 »Tutti insieme appas sionatamente*. Radio 14.30 »Contatti porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 15.00 »Infemo di cristallo*. Paul Newman, Steve McQueen. Prispevki V spomin na bratranca Mirana Pertota darujeta Mirko in Marica Čok 25.000 lir za KD Lonjer Katina-ra in 25.000 lir za ŠD Adria. V spomin na mamo Fabja Viole darujeta Mirko in Marica Čok 10.000 lir za KD Lonjer - Katinara. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM 1 hektar kmečko - zazidljivega zemljišča v Sovodnjah. Telefonirati ob "ečerniu urah na št. 0481/84593. PRODAM fiat 127 letnik 1974 po u-godni ceni. Telefonirati po 18. uri na štev. (040) 231355. OSMICO je odprl Robert Pipan Mavhinje 22 - D. PRODAM peč na gorilno olje in peč na drva. Telefonirati na št. 299-453. PRODAM fiat 124 coupe letnik 1973 v dobrem stanju. Tel 040/212859. DIPLOMIRANA pedikerka nudi u-sluge. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/213059. DRVA za kurjavo in akacije za vinograd prodam. Tel. 0481/78043. IŠČEM zidarsko podjetje za obnovitev prostorov in pročelja v mestu. Telefon (040) 575-145. KORŠIČ • pohištvo v izredni prodaji. Telefon (040) 54390. KUPIM peč na drva Telefonirati po 20. uri na štev. (0481) 882281. V IZREDNI PRODAJI večja količina keramičnih ploščic za zunanjo in notranjo oblogo. Telefonirati ob delavnikih od 9. do 13. ure na štev. (040) 823-636. Moče nam v naslednjih 364 dneh novega leta prav gotovo ne bo primanjkovalo. Tako bo, če bo držalo staro ljudsko verovanje, da prvi dan leta tako ali drugače vpliva na potek dogodkov, ki se bodo zvrstili do naslednjega Silvestra. Lanski Silvester nam jo je sicer zagodel z nadležnim dežjem, ki pa le ni zmogel sprati razposajenega in vedrega razpoloženja v pričakovanju novega leta, ki naj bi bilo boljše, bolj mirno, najboljše, kakor smo si izrekli ob stisku rok, od tistega, ki smo ga ravnokar vpisali v zgodovino. Dež nas je pozdravil tudi včeraj sredi dopoldneva, ko smo skušali zbrati kar največ podatkov in vtisov o tem, kako so na Goriškem preživeli zadnje ure starega in prve ure novega leta. Če bo držalo staro ljudsko verovanje, potem suše letos zares ne bomo trpeli. S posebnim zadovoljstvom smo vzeli na znanje, da se .je leto 1981 izteklo v glavnem mirno, pred-vsem pa brez težjih prometnih nesreč in drugih dogodkov, ki bi tako ali drugače kalili prijetno novoletno vzdušje. Lani je bilo nekoliko drugače, saj so neznanci razstrelili telefonsko kabino v Petov-liah. Večina ljudi je tudi na Gori-, škem pričakala novo leto doma ali pa pri prijateljih in znancih. Silvestrsko razpoloženje je bilo v četrtek opaziti tudi v obnašanju ljudi. Tako je v jutranjih urah bilo opaziti nekakšno nakupovalno mrzlico in so imeli obilico dela predvsem v trgovinah z živili, brez prestanka pa so delali v frizerskih salonih. Naval je začel Dopuščati že v prvih popoldanskih urah. tako da so mnoge trgovine v Gorici začeli zapirati že okrog 18. ure. Po 20. uri pa je bilo po goriških ulicah srečati že bolj malo ljudi. Kljub temu da je večina silvestrovala kar doma, je bilo v vseh gostiščih in drugih lokalih zasedeno do zadnjega kotička. Silvestrska večerja je veljala v raznih lokalih na Goriškem od 40 do 70 tisoč lir, odvisno pač od bolj ali manj izdatnega menuja, postrežbe, glasbe itd. Prijetno silvestrsko družabnost so pripravili tokrat v Kulturnem domu v Sovodnjah. v domu Andreja Budala v Štandrežu, v Sedejevem domu v Števerjanu pa še kje drugje. Mladi iz Gorice šo se zbrali na prvem silvestrovanju v Kulturnem domu. Polno zasedeni so bili tudi gostin-' ski lokali na sosednjem novogoriškem območju, kjer je bilo poleg domačih gostov tudi precej gostov z Goriškega in Tržaškega. Cene silvestrske večerje z rezervacijo so se sukale od 900 do 1200 dinarjev Povsod so rezervacije razprodali že nekaj dni pred iztekom starega leta. Razpoloženje .je bilo povsod na višku, kakor se reče, čeprav so ljudje tokrat trošili denar varčneje, predvsem Da so si privoščili manj pijač. Prehod iz starega v novo leto je tudi pri sosedih, kakor so nam sporočili pri novogoriški upravi javne varnosti, minili brez težjih prometnih nesreč, kljub temu da je bil promet na vseh cestah precej gost in kljub neugodnim vremenskih razmeram. O izmenjavi tradicionalnih novoletnih voščil in daril na mejnih prehodih na Goriškem smo že poročali. Seznamu bi dodali še vest, da so se na Krminskem tudi letos srečali predstavniki občinske u-prave iz Krmina ter krajevne skup nosti Dobrovo ter predstavniki obmejnih organov. V četrtek dopoldne je bila družabnost na županstvu v Krminu, nato pa so se srečali še v zadružni kleti na Dobravem. Čestitke ob novem letu sta si izmenjala predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj ter goriški župan Antonio Scarano. NIHIttlllMIktlllMIIIJIIIUtlllllimilimillHIIIIIHIillimHIIIIIIIMMIIIIII FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Kako pa so novo leto dočakali v tistih ustanovah, kjer koledar bolj malo upoštevajo ter je bil včerajšnji dan običajen delavnik? To so predvsem bolnišnice, oziroma porodniški oddelki. Kot prva občanka v letu 1982 je v goriški porodnišnici prijokala na svet Chiara Salis, prvorojenka v družini Gabrielle in Gregoria Salisa iz Romansa. Rodila se je okrog prve ure novega leta. Zadnji porod so v goriški bolnišnici zabeiežili v sredo, 30. decembra. Tudi takrat se .je rodila deklica. Nekaj več dela so imeli pri sosedih, v šempetrski bolnišnici. Ob 20. uri, na Silvestrovo, je prijokala na svet Petra, nekaj pred 2. uro novega leta pa je dežurni ginekolog dr. Pušnar pomagal na svet Igorju. Rodila ga je 30-letna Slavica Pirman iz Tolmina. Do šeste ure zjutraj sta se nato rodila še dva otroka. Naj ob tem zabeležimo, da sa v šempetrski porodnišnici lani zabeležili nad 1500 rojstev. Razmeroma mimo so preživeli Silvestrovo ter prve ure novega leta v drugih bolnišnicah naše pokrajine. V Gradežu se je v četrtek dopoldne rodila deklica, drugih porodov pa včeraj, do prvih popoldanskih ur ni bilo. Podobno stanje je bilo v porodnišnici v Tržiču, medtem ko so zadnji porod v Krminu zabeležili 29. decembra. Pomembnejših dogodkov novoletne kronike, vsaj do prvih včerajšnjih popoldanskih ur, ni bilo. Ceste so bile prazne, goriške ulice kakor izumrle, promet je nekoliko oživel le proti poldnevu in postal živahnejši proti večeru, ko se je marsikdo odpravil voščit znancem, sorodnikom in prijateljem. Srečno 1982. Letos prihajajo take želje bolj od srca. Spomenik padlim v NOB na Peči Večkrat smo že objavili vesti o poteku priprav na postavitev partizanskega spomenika na Peči. Objavili smo seznam darovalcev, pa tudi potek sestankov, na katerih so člani pripravljalnega odbora za gradnjo skupno s krajani razpravljali o načinu, kako akcijo pripeljati do kraja. Tokrat gremo z objavljanjem vesti o tem spomeniku za korak dalje. Pripravljalni odbor nam je namreč poslal skico obeležja, na kateri je lepo razvidna njegova prostorska ureditev, pa tudi osrednji element obeležja, ki ga predstavlja iz brona ulita krogla s premerom •iiiiiiiiiiiiiiinmimiimitiMiiiiiiiiiiiiimiiiiHHiniiiiMiiHMitiiiiiniiiniiitHHiiitiiiiiiiiiiiinHUMiiiiiiiimiHmimiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimmiimtiiiiiiiiiiiiMiiiim NOVOLETNA POSLANICA ŽUPANA ANTONIA SCARANA Država naj izvede obveznosti do našega kompleksnega območja laradi svojega položaja in etničnega bogastva prevzema Gorica vlogo mostu do sosednjih kultur - Goriška prizadevanja za utrjevanje enotnosti dežele »V letu 1981 smo si prizadevali goriška vprašanja predočiti državi, da bi v skladu s svojimi obveznostmi podprla nadvse kompleksno območje, ki je neposredno povezano z zgodovino države in z mednarodno politiko*, je v svoji novoletni poslanici zapisal goriški župan dr. Antonio Scarano. «Ministri, podjetniki in politične osebnosti so prišli k nam na obisk — je nadaljeval. Z ministrom za prevoze Formico, zunanjim ministrom Co-lombom, ministrom za prireditve Signorellom, obrambnim ministrom Lagoriom in državnim funkcionarjem Milazzom smo se pogovarjali o naših težavah in .jim predlagali rešitve. Predsedniku vlade Spadoli-nijiji tsmo predložili načrt za ponovno rast Gorice. V tej smeri smo delovali tudi v zadnjih tednih. Pri tem mislim "na pravkar v parlamentu sprejet zakon o ponovnem finansiranju obveznosti, ki izhajajo iz osimskega sporazuma, na dodelitev tristo milijard lir v korist tržaškega in goriškega gospodarstva, v mislih pa imam tudi program vključitve naše dežele v veliki evropski načrt.* Scarano v nadal.jevanju svojega novoletnega pozdrava omenja pogoje za dograditev suhozemskega terminala, dopolnilnega elementa mednarodnega mejnega prehoda štandrež, omenja finančno udeležbo države pri upravi MMP Štandrež, izgradnjo novih cest in položitev drugega železniškega tira do sedanji trasi med Krminom in Redi-puglio. Govoreč o domačem gospodarskem stanju, je Scarano dejal, da je zaradi praktične zapore podgorske tekstilne tovarne Gorica doživela najglobljo krizo, kar jo je pomniti. Spregovoril je nadalje o izvajanju splošnega regulacijskega načrta o novih mejah zgodovinskega središča, o posegih za revitalizacijo starega mestnega jedra, da bi z Mladi bralci, izšla je vaša revija GALEB l»lllllfHMIIIIIII»H4lll***M****l®*,,,l,l®M ZLATARNA UR ARNA «Svizzera» dl h. Soroce SEIKO DOXA mtptak4 TRST UL. S. S P I R 1 D I O N E 12 Tel. 60-252 GROZOTE PRVE VOJNE RAZSTAVLJENE V TRŽIČU Na slikah je tudi precej motivov iz slovenskih krajev na Goriškem zasebno udeležbo rešili zgodovinske in kulturne značilnosti našega mesta in jih prilagodili sedanjim pa trebam. Ta isti regulacijski načrt pa bo po županovih besedah zagotovil izgradnjo bivališč in inirastruktur tudi za potrebe okoliških krajev in okoliškega kmetijstva. V naslednjem letu pa bodo razvijali kulturno tradicijo (Sorice, mesta. ki zaradi svojega položaja prevzema vlogo mostu do sosednjih kultur in za svojo lastno etnično bogastvo. Z odprtjem MMP štandrež in srečanjem dveh zunanjih ministrov je bila poudarjena obveza za mir in italijansko - jugoslovansko sodelovanje. V tem okviru župah”"dme-nja mnogostranske oblike povezovanja z deželo, jki -jih: je, Ggjacsng-, vezala, da bi po eni strani rešila svoje probleme, no drugi strani pa zagotovila neodložljivo vlogo povezovalca za enotnost dežele, ne samo v kulturnem in človeškem pogledu, ampak tudi zavoljo njenega gospodarskega ravnovesja. Meso in sladkor prosto cone središčih za mladino. Tečaj se bo pričel 30. januarja v prostorih zavoda Lenassi ter bo potekal do konca maja, dvakrat mesečno (ob sobotah). Udeleženci morajo, biti polnoletni, zahteva pa se tudi srednješolska izobrazba. Rok za predložitev prošenj za posedanje tečaja zapade 16. januarja 1982. Prošnje, naslovljene na županstvo, morajo biti na kolkovanem papirju. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča vse člane in prijatelje da se bo smučarski tečaj na Nevejskem sedlu pričel v nedeljo 10. januarja 1882, Vršil se bo vse štiri zaporedne nedelje v januarju. Podrobnejše informacije o umiku avtobusov bomo objavili naknadno. Rrisfternjle zn DIJAŠKO MATICO skoraj enega metra. Na betonskem začelju bedo, kakor je lepo razvidno na skici namestili bronasto ploščo z imenih padlih. Na prošnjo odbora ponovno objavljamo seznam padlih krajanov, ki jih bodo zapisali na obeležje, objavljamo ga zato. da bi krajani lahko dali svoje pripombe, če so zaradi premajhne informiranosti morda koga izpustili. Peč je dala v NOB naslednje žrtve: Vinko Cotič, Albin Ožbot, Silvester Ožbot, Karel Kovic, Ludvik Kovic, David Semolič, Marija Petejan, Jožefa Marušič, Vilko Peric, Jožef Petejan, Peter Juren, Ivan Čevdek, Anica čevdek, Jakob Cijan, Franc Blaško. Malapartejev v sredo v Gorici V januarju bo italijanska gledališka sezona v Gorici kar se da bogata. V Verdijevem gledališču bedo 6. januarja imeli na sporedu Malgpartejevo delo «Das Kapital» v izvedbi stalnega tržaškega gledališča. 12. in 13. januarja bo ,imr\ znani italijanski kantavtor Giorgio Gaber dva recitala. Končno pride v-Gorico 25. januarja gledališka, skupina Delta Loggia iz Brescie z znano igralko Alido Valli. Na sporedu imajo delo neznanega beneškega avtorja iz U. stoletja «La Veneriana». Omenimo da je Malapartejev *Das Kapital» edino delo ki ga je letos postavilo na oder italijansko deželno stalno gledališče v Trstu. Vse drugo, tako v Trstu leot v Gorici, so gostovanja drugih italijanskih skupin. V Gorici je to četrta abonmajska predstava. Uspešno lansko delo goriških pešakov »Gruppo marciatori Gorizia* j« najbolj številna in tudi najbolj aktivna skupina pešakov, ljubiteljev nove oblike rekreacije v Gorici. V lanskem letu so člani te skupine sodelovali na 63 pohodih v Italiji in v tujini. Včlanjeni so v FIASP. Poleg sodelovanja na drugih pohodih so priredili tudi že tradicionalni septembrski pohod po Gorici in okolici. Imeli so torej veliko uspeha. iiiiiiiiniimtiiiifiitiiiiiiHitiiiifiitiiimiimMiHiiimuiMiiiiipiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiHiiuniluiiHiiN NEVARNOST POPLAV NA GORIŠKEM Goriška trgovinska zbornica je že pripravila načrt za razdeljevanje govejega mesa in sladkorja, ki ga na Goriškem dobimo po nižjih cenah in v določeni količini po precej nižjih cenah od podobnega blaga v drugih krajih države. Občani bodo morali tudi letos izročiti svoje karte proste cone v kolikor niso tega že napravili mesarjem. Za Gorico in Sovodnje velja odrezek štev. 16. bele karte, za Števerjan odrezek št. 16 zelene barve, za vse ostale občine pa odrezek štev. 15 zelene barve. Ta odrezek velja za dvomesečje januar - februar. Za isto dvomesgčje bo vsakdo imel na razpolago tri kilograme in pol sladkorja (odrezek št. 56 za občini Gorica in Sovodnje, št. 59 za vse druge občine). Sladkor bodo dobili tudi javni lokali Gorice in Sovodenj. Cene bo določi) pokrajinski odbor za cene. Z razdeljevanjem bodo zaključili 28. februarja, trgovci pa bodo morali trgovinski zbornici izročiti odrezke do 10. Večnamenski kulturni center v Ronkah se je še zlasti v zadnjem času izkazal z nekaj zares uspelimi razstavami, ki segajo na najrazličnejša področja in ki najbolj zanimajo triiško območje. Po uspeli razstavi o tržiškem teritoriju v prejšnjih stoletjih, ki je vzbudila zelo veliko zanimanje, je sedaj v dvorani Roma v Ulici sv. Ambroža odprta razstava slik iz prve svetovne vojne v naši deželi. Gre za slike,, ki prihajajo iz urad nega propagandnega oddelka italijanske armade, za slike torej, ki so jih delali uradni vojaški dopisniki in ki so jih potem posredovali takratnim javnim občilom. Seveda so šle te slike v promet šele potem ko jih je cenzura pregledala. Vojna je morala biti namreč nekaj junaškega, nekaj kar vzbuja pozitivna čustva med prebivalstvom, ne pa nekaj umazanega, otožnega, grdega. Na tej razstavi najdemo tako tiste slike, ki so bile objavljene kot liste, ki so bile cenzurirane. Na povečanih slikah je zelo jasno viden žig vojne cenzure. Kaj so cenzurirali? Predvsem take slike, ki so kazale umrle vojake v jar- kih, še posebej, če so to bili italijanski vojaki. Niso smeli objaviti niti slik, na katerih si videl razdejano italijansko utrdbo ali jarek. Drugače pa je seveda bilo, če je bila podobna slika napravljena v razdejanem avstrijskem jarku. In še bi lahko nadaljevali. Italijanska javnost je torej mogla dobiti najlepši vtis o vojni, ki se je bojevala na Krasu, na Sabotinu, v Posočju in še dalje v tridentinski deželi. Sicer pa je to brez dvoma politi lika cenzurnih uradov vseh držav. Kar je na tej razstavi zanimivo, je tudi to, da vidimo na njej precej naših krajev, od onih na Krasu do tistih v Brdih, na Banjščicah, v Gornjem Posočju, v Gorici in njeni neposredni okolici. Gre za slike, ki so bile že objavljene v številnih italijanskih listih in knjigah pa tudi za take, ki niso bile najbrž nikdar objavljene. Zanimivo je, da so i ta lijanski vojaški fotografi ujeli v svoj objektiv tudi številne podrtije hiš tako v Gorici kot na podeželju na katerih je kar precej slovenskih napisov trgovin in drugih podjetij. Razstava bo odprta še nekaj dni v januarju. (mw) Kruh v Ajdovščini in N. Gorici med najboljšimi v Sloveniji Najboljši kruh v Sloveniji pečejo v Grosupljem, na drugem mestu je Ajdovščina, Nova Gorica pa je po kakovosti kruha na tretjem mestu v republiki. Ob tem pa naj pouda rimo, da prehrambeno podjetje Pe civo v Novi Gorici obnavlja pekarske peči in drugo opremo in ta prenova oziroma modernizacija naj bi bila zaključena že do konca tega leta. Ravnatelj Peciva Franc Lužnik je v pogovoru za Primorski dnevnik dejal, da bodo po moderni zaciji opreme v Novi Gorici pekli najboljši kruh v Sloveniji. Menil je, da ga bodo radi kupovali tudi potrošniki iz Gorice in drugih krajev v našem zamejstvu. Pekarna v Novi Gorici zdaj napeče okrog 150 tisoč kg kruha in 1.500 kg peciva dnevno. Tečaj za animatorje in vzgojitelje v poletnih središčih Goriška občinska uprava bo januarja pripravila tečaj za animatorje, oziroma vzgojitelje v poletnih Zaradi dežja in odjuge v hribih narasle vse reke in potoki Soča in Vipava sta že včeraj prestopili bregove - Poplave za enkrat omejene, nevarnost pa še ni mimo Zaradi obilice padavin in močne odjuge, ki traja že nekaj dni in topi precej debelo snežno odejo v višjih legah, so vse reke in potoki na Goriškem ter v zgornjem Pa sočju že od četrtka zvečer močno narasle, ponekod pa je kalna voda že prestopila bregove, V. kolikor se bodo padavine nadaljevale, vremenoslovci sicer ne napovedujejo iz-razitješega izboljšanja, bo nevarnost obsežnejših poplav še večja. Na Goriškem sta že včeraj ponoči pričeli močno naraščati Vipava in Soča. Vipava je včeraj da poldne poplavila nekaj hektarjev površin ob izlivu v Sočo, Soča pa je prestopila bregove pri Petov-ljah, kjer je tudi vodno zajetje vo dovoda Kašo. Višina vode je nara ščala približno do poldneva včeraj, proti večeru pa .je pričela polagoma upadati. Kalna voda je poplavila tudi območje vodovodnega zajetja, vendar ni pričakovati, da hi zaenkrat resneje okužila podtalni co. Višina vode .je namreč bila le nekaj decimetrov, na omenjenem kraju pa .je bilo ob hujših poplavah tudi že okrog 2 metra vode. Nevarnost obsežnejših poplav pa kljub temu, da je voda pričela pa lagoma upadati, še hi mimo Vče raj zvečer je namreč še deževalo na skoraj celotnem Goriškem ter tudi v višjih legah. Struge vseh rek in potokov so še zmeraj polne vode, ki s težavo odteka. Glede prometa velja zabeležiti, da se slednji odvija sicer nekoliko počasneje resnejših težav in ovir vsaj na glavnih cestah zaenkrat ni. V Novi Gorici so nam sporočili, da je trenutno zaprto le neka; lokal nih cest. med temi tudi cesta Li bližnje - Vrsno, ki jo je zasul plaz kamenja in zemlje iz bližnjega hudournika. Socialisti in briška gorska skupnost Na zadnji skupščini briške gor ske skupnosti so zastopniki sociali stične stranke zapustili sejno dva rano v znak protesta ker je demo kristjanska večina v tem upravnem organu izločila socialističnega predstavnika. krminskega župana Nuni-na, iz deželnega tehnično - urbanističnega konzorcija za gorsko gospodarstvo. Socialisti menijo, tako pravi njih tiskovno poročilo, da je to znak diskriminatorske politike demokristjanov do njih, kar se tudi drugače kaže zelo izrazito prav ha krminsko - gradiščanskem področju. • Jutri ob 9.30 bo v domu za ostarele v Ronkah imel koncert pevski zbor iz Štarancana. Podobne koncerte je isti zbor imel v domovih za ostarele v Redipuglii in v štaran-canu. Razstave V Kulturnem domu je še vedno odprta razstava goriških slovenskih slikarjev. V galeriji avditorija je do 9. januarja odprta razstava izdelkov zadrug «La felce* in «La ruota*. Prodaja gre v korist handikapiranih. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 »Innamorato paž-zo». A. Celentano in O. Muti. CORSO 17.00-22.00 »Red e Toby, nemici - amici*. VValt Disney. VITTORIA 17.00-22.00 «La poliziot-ta a New York». Barvni film. Nova Gorico m okolica SOČA 18.06 2U.U0 »Zadnji zakonski par v Ameriki*. Ameriški film. Ob 22.00 «še znorel bom*. Francoski film. SVOBODA 18.00—20.00 «Beg iz Alca-traza». Ameriški film. DESKLE 19.30 »Skrivnostna dediščina*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli, tel. 72-340. Na Proseku in v Borštu Kaj lepo dočakali novo leto Y dvorani proseškega kulturnega doma je mladina iz Križa in s Proseka ter Kontovela v plesu in petju veselo pričakala novo leto (gornja slika). V Borštu pa so se zbrali v dvorani KD Slovenec na večerjo in nato v prijetnem razpoloženju dočakali novo leto (spodnja slika) Televizija je tisti medij, ki še najbolj vpliva na javno mnenje. Ker gledalcu posreduje tudi vi-zuelni del dogajanj, je vtis močnejši, rekli bi prodornejši in o-stane v človekom psihi bolj prisoten. Zato je tem bolj važno, kakšen program nam televizijske mreže posredujejo. Te dni so v upravnem svetu italijanske RAI - TV odločali o novem programu in v svojih napovedih najavili, kaj vse bo mogel italijanski državljan videti na malem zaslonu vseh treh mrež. Res je sicer, da imamo mi na razpolago še dve mreži, slovensko in hrvaško, vendar je izrednega pomena tudi to, kar mm bo nudila italijanska televizija. Zato ne bo odveč, ustaviti se pri tem, kaj nam mpovedujejo za leto 1982. Predvsem so sklenili, da se bo obseg TV programa v novem letu povečal, ali bolje podaljšal za nadaljnjih 500 ur, torej skoraj za poldrugo uro na dan, tako da bodo vse tri mreže imele v letu dni 18.000 ur programa. Kar se pa konkretnih programskih napovedi tiče, najavljajo naslednje: Prva mreža napoveduje kot največjo in najzahtevnejšo nadalje-vanko zgodbo Marka Pola, torej tistega Benečana ali Dalmatinca, ki bo prišla m vrsto sicer šele proti koncu leta, ki pa bo prav gotovo pritegnila veliko gledalcev, KRATKA ANALIZA RAZMER OB ZAČETKU NOVEGA LETA KO DRUŽINSKE POSVETOVALNICE PREHAJAJO POD DRUGO UPRAVO Nerazumevanje za pravilno vlogo posvetovalnic - Nesporazumi med vodilnimi krogi f vse nam obetajo za letošnje leto po vseh treh mrežah italijanske TV Prva mreža zagotavlja za konec leta veliko nadaljevanko o Marku Polu - Druga napoveduje prav tako pomembno delo o velikem Verdiju - Pa tudi Džingis-kana bomo videli - Tretja «deželna» mreža obljublja svojini gledalcem nekaj več komike, vendar pa tudi «Yojno in mir> Novo leto se začenja in, kot po navadi, s starimi problemi v novi preobleki. Obračunov ne bi delali, ker nam ne bi prinesli bistvenih odkritij, razen dodatne jeze nad dejstvom, da se svet sicer spreminja, da pa se naša okolica še zmeraj prepočasi in preokorno premika dalje. Vendar pa, tako ali drugače, mora nov začetek vliti tudi dozo optimizma in radostnega prepričanja, da se bo vsaj nekaj želja uresničilo. Koliko bo tega, bomo sicer zvedeli šele čez dvanajst mesecev, najprej pa si je treba zastaviti vsaj nekaj konkretnih ciljev. Med najbolj pereča vprašanja, ki se vlečejo že precej časa pa sodijo na Tržaškem družinske posvetovalnice. Za njih 1981 pomeni tudi, da prehajajo pod drugo upravo: s prvim januarjem bi namreč tudi te strukture morale pod okrilje krajevne zdravstvene enote, ki pa je že v zastavljanju lastnega delovanja pokazala veliko subjektivnih in objektivnih mej in pomanjkljivosti. Začnimo pri najenostavnejših: šole v teli dneh, ko bi delo že moralo steči, namreč skuša zadostiti vsem «papirnatim* zahtevam, tako da urejuje vse potrebne dokumente, brez katerih ne myre biti nikakršnega delovanja, vsaj v jav-n:h službah ne. Dokumenti se nanašajo v prvi vrsti na operaterje, ki pač morajo skleniti nove pogodbe z neko drugo ustanovo, ki sedaj ni več pristojna za posvetovalnice. Položaj seveda še zapleta dejstvo, da so tri tržaške mestne posvetovalnice in ostale tri, ki so v okoliških občinah, imele različne pravilnike, zato tudi pogodbe in vse. kar sodi zraven. Ključno vprašanje pri tem pa je, so poudarile tako operaterke, ki skušajo ravno v teh dneh s pravno-operativnega vidika zastaviti bodoče delo. kakor uporabnice, ki so bile zadnje mesece dejansko prikrajšane za usluge, da vodstvo krajevne zdravstvene enote pravzaprav ne ve, kakšna je v resnici vloga družinskih posvetovalnic. Kakor tudi odgovorni za tržaške bolnišnice, v prvi vrsti za otroško deželno bolnišnico in porodnišnico »Burlo Garofalo*. sodijo, da so posvetovalnice najprej in predvsem, če že ne izključno, decentralizira-n» ginekološke ambulante. Zato tudi vse zahteve in potrebe teh struktur. ki potrebujejo tudi stalno prisotnost zdravnikov ginekologov in porodničarjev, tolmačijo kot delo v splošni »ženski ambulanti*. Od tod večina nesporazumov pri urejevanju novih pogodb specialistov, ki so v stalni službi v bolnišnicah in ki tudi stalno sodelujejo v raznih posvetovalnicah. Pri tem je treba poudariti še naravnost paradoksne slučaje, do k&torih verjetno lahko pride samo v Italiji, Vse vedo, da tako «Bur-lo ■. kakor tudi posvetovalnice sodijo pod javno upravo in bi torej ne šmelo biti preveč zapleteno, ko bi usdužl>enci neke javne ustanove hoteli proti posebnemu doplačilu ali v d e1 o vnem urniku, delati še v neki drugi javni ustanovi. Sklepanje je logično, vendar ne za jav ne upravitelje: neverjetne težkoče so nastale prav pri urejevanju takšnih primerov Mnogo lažje bi bilo. ko bi se vse dogajalo izven pravnih predpisov. Medtem pa je sklepanje pogodb med javnimi u-stanovami in zasebniki, torej privatno stranko, veliko lažie: tisti strokovnjaki, ki niso zaposleni v javnih službah, lahko kot tisti, ki opravljajo »svobodni poklic*, sko- rajda niso imeli težav, da so podpisali ustrezen dogovor. Nerazumevanje za pravilno vlogo posvetovalnic pa se kaže tudi drugje: na primer pri urejevanju urnikov tako posvetovalnic samih, kakor tudi zaposlenih v njih. Povsod vlada namreč prepričanje, da se delo posvetovalnic začne in konča v ambulanti, za veliko potreb-nejše delo na terenu ni posluha, saj ni predvideno, da bi .operaterji lahko delpli izven določenega urnika, kar pomeni, da ne bi bili za to plačani, določili so namreč možnost dveh nadur, ko bi se sestal upravni odbor posvetovalnice. Nesporazumov med tistimi, ki bi morali okvirno voditi posvetovalnice, in med tistimi, ki bi morali v njih delati ali se jih posluževati. je torej veliko. Pri tem je treba upoštevati in pravilno tolmačiti še dejstvo, da daje smernice za delovanje posvetovalnic poseben državni zakon in nato še deželni zakoni, kar je izjema za ustanove, ki sodijo pod javno u-pravo in kar nedvomno dokazuje, da se hoče tej strukturi dati velika teža. Med drugim imajo posvetovalnice tudi določen vir dohodkov, ki sicer zelo neredno prihajajo do pravega končnega naslova, posebno, ker se rado zgodi, da se u-strezno gradivo o opravljenem delu, predvsem pa o norih potrebah, često izgubi po poti. Tako na primer naj še ne bi prišel v roke pristojnih organov ves material. ki so ga tržaške posvetovalnice pripravile, da bi opravičile in zahtevale sredstva za opremo in podobne nujno potrebne pripomočke. Že iz tega kratkega zapisa, ki je nastal po raznih razgovorih, je razvidno, da. čaka vse tiste, ki bi želeli delati ali pa sodelovati v raznih družinskih posvetovalnicah, veliko težkega dela. Najprej pa bo treba, je bil logičen zaključek o-peraterk, članic upravnih odborov in uporabnic, še enkrat izsiliti od tako ali drugače odgovornih forumov,da bi se posvetovalnice razrile v to, za kar so pravzaprav nastale. (bp) Slovito francosko literarno delo Victorja Hugoja »Nesrečniki* bodo ponovno posneli na filmski trak. Čudovito literarno delo. ki dramatično prikazuje življenjske razmere v Franciji v začetku preteklega stoletja, bodo sedaj že štirinaj-stikrat predelali za film. Režiser, ki je prevzel nase izredno odgovorno delo ponovne ekranizacije »Nesrečnikov*, je francoski filmar Robert Hossein. ki ga poznamo kot odličnega filmskega igralca. Pa tudi skoraj vse glavne vloge bodo igrali francoski igralci, osrednjo osebo, Jeana Valjeana, velikega kriminalca in velikega dobrotnika, pa bo igral italijanski filmski umetnik Lino Ventura. Vloge legendarnega pariškega dečka, junaka barikad pa še niso podelili. saj je Polovo delo «Milione» zelo znam, vrhu tega bo v delu igrala vrsta zelo znanih igralcev. Sicer pa gre za koprodukcijo, ki so jo izpeljali v Maroku, v Italiji in celo m Kitajskem, torej prav tam, koder je »relikt popotnih> potoval. Pred italijansko publiko si bo delo ogledala ameriška, že konec maja. V drugi polovici januarja pa pride m vrsto mdaljevanka z naslovom «Colomba>. Gre za tri nadaljevanja dela, ki prikazuje Korziko v preteklem stoletju. Konec februarja pa pride na vrsto Vi-scontijev «Ludicig». V treh nada-Ijevanjih je veliki režiser strnil zgodbo bavarskega kralja Ludvika 11. Za Veliko noč pa so namenili Zefirellijevo delo «Jezus nazareški*, o katerem je bilo doslej že veliko povedanega in navdušenim pohvalam so se pridružile tudi ostre kritike. Zefirellije-vemu filmskemu delu sledi slovita Stendhalova tParmska kar-tuzija», ki jo je posnel za mali ekran Mauro Bolognini, ki je pozval k sodelovanju tudi igralce, kot so Pascale Reynaud, Andrea Occhipinti, Gian Maria Volonte in Lucia Bose. V ta del sporeda, ki nam ga najavljajo, spada še vrsta več ali manj znanih domačih in tujih priredb, ki bodo pritegnile veliko publike. Ker pa zadeva čisto prozo, je treba omeniti vsaj dve Lionello- vi deli in sicer «L’anatra alTaran-cia» in «Giochi di notte», nadalje Camusjevo delo «Nesporazum», Mauriacov «Asmodeo» in Piran-dellovo «11 piacere delVonesta*. Filmski program je prav tako dokaj bogat in je v zvezi z njim vredno poudariti, da prideta na vrsto dva ciklusa in sicer eden s Sophio Loren, drugi pa z Ma-stroiannijem, torej z dvema velikima in zahtevnima umetnikoma. S področja TV - filmov pa bomo omenili le popularnega Koiaka, iz česar izhaja, da bo detektivk veliko, saj program predvideva kar 50 epizod s tem popularnim plešcem. Kaj pa druga TV mreža? Začeli bi najprej z veliko na-daljevanlco o enem največjih glasbenih ustvarjalcev, o Giuseppu Verdiju. Renato Castellani ga bo predstavil v desetih nadaljevanjih, ki jih je pripravljal kar tri leta. Bradatega skladatelja bo v filmu poosebil Ronald Pickup, ob njem pa bo kol Gtuseppina Strepom slovita baletka Carla Fracci. Iz 17. stoletja narti bo GittHfrančp Bosloj. prinesel zgočlbo «Delitto at stdto'», po istoimenskem delu Marie Bel-lonci. Gre za zgodbo iz Mantove, ki je v literaturi dobro znana. Sledil bo «Un eroe del nostro tempo» Bacellija. Vsekakor bo pritegnil veliko občinstva tudi «Mali Freud*, ki ga bo igral Paolo Graziosi m bo posvečen, kot nam sam naslov pove mladim letom očeta psihoanalize. Če bo prva mreža posvetila veliko pozornost Marku Polu, bo druga mreža TV posvetila veliko pozornost drugemu velikemu Azijcu in to pravemu Azijcu, namreč strahotnemu vojskovodji Džingis-kanu. Delo so realizirali Japonci, ki so tega velikega «državni-/ca», katerega cesarstvo se je raztezalo od daljne Kitajske do bližnje Male Azije, za kratkih nekaj dni pa so njegove horde, pravzaprav vojska njegovega drugega sina prispela celo do Reke. Džin-giskanu bomo lahko sledili v petih nadaljevanjih, seveda tako kot so si ga zamislili Japonci. Kdo se ne spomni Alexa Halega oziroma njegovih « Korenin*, ki so prikazovale zgodovino ameriških črncev od centralne Afrike pa preko bombažnih nasadov v ZDA do emancipacije črnskega človeka. Po delu istega avtorja so napravili v ZDA novo TV priredbo z naslonom «Palmerstouin». Delo so ekranizirali v ZDA, Italijanska TV pa ga je odkupila. V koprodukciji pa so pripravili še Frassbinderjev Berlin Alexanderplatz» ter «Bor-gijevci», ki ga je pripravila družba BBC. Kar zadeva filmski del sporeda, je program dokaj bogat, saj bomo mogli m malem ekranu druge italijanske mreže slediti filmom iz naslednjih ciklusov: «Novi obrazi ameriškega filma» in »Fantastična znanost» ter ciklusi, posvečeni Comenciniju, Bette Davis in Alecu Guinnessu. Nadalje so predvidena predvajanja filmov velikih režiserjev, kot so Fellinijev film «Roma», Antoninijev film «Blow up», Ber-toluccijev «11 Comformista* in Vi-scontijev «Gruppo di famiglia in un interno». Na sporedu bo tudi nekaj novejših del kot mprimer film «Piso Pisello», «Maledetti vi amero» in »La ragazza di via Millelire*. Končno še besedo dve o TV filmih. Prav gotovo bodo pritegnile epizode iz napetih filmov «Starky in Uutch* ter detektivke s skupnim naslovom «Hill Street blues». Na koncu še besedo dve o programu tretje mreže, to se pravi programu deželnih TV. Tu je treba omeniti nekaj priredb del Thomasa Manna, nadalje Giordanije-vo nadaljevanko «Mamma li Tur-chh, kar se pa bolj znanih filmov tiče, tretja mreža najavlja velilci film tVojna in mir*, nada Ije film «Dvoboj na soncu» ter še vrsto filmov slovitega japonskega režiserja Yasujira Ozuija. Končno se bomo na tretji mreži včasih nasmejali novejšim italijanskim komikom kot so Roberto Benini, Massimo Troisi, Carlo Verdone in drugi. Ob koncu bi mogli reči. da bo spored še kar bogat. Seveda smo navedli le tisto, kar iz vodstva RAI - TV napovedujejo in napovedujejo po navadi le najboljše, toda že n začetku smo rekli, da bodo vse tri mreže imele za 18 tisoč ur programa in v tolikih u-rah ne bo prav vse kleno zrno. Še več, često nas ves spored ne more zadovoljiti, pa čeprav ne gre za preveliko zahtevnost. Poleg tega bi prav pri tretji mreži morali spregovoriti tudi o tistem vprašanju ,ki ms Slovence v zamejstvu še najbolj tare. V mislih imamo davno m večkratho obljubo o slovenskem sporedu v našem deželnem okviru. Vendar tu to zadevo le omenjamo. •HlinillHlUmillllMnMinillllHMIIIIIIIHIIMIIHlIMMMMUUinmiUlllliniUHHIIIIHIIUlMIIIIIIHHIlIHMnAltnM* Patronat KZ - INAC svetuje Dopolnilni kmečki zdravstveni prispevek vezan na agrarni dohodek Danes priobčujemo dve vprašanji, ki se nanašata na isto tematiko: Vpr.: »že nekaj let sem vpisana v kmečko zavarovanje, da bom nekega dne dobila pokojnino. Zdaj se govori, da morajo odplačati še neki prispevek za zdravnika kmetje z visokim dohodkom. Jaz mislim, da sploh ne pridem v poštev, ker sploh ne uporabljam kmečke zdraviliške izkaznice, ker si držim najugodnejše moževo zavarovanje. Vseeno pa bi rada vedela z#jfate mnenje, da ga ne polomim». S. R, Vpr.: «Bral sem o novem j>ri-špevku, ki ga je trlba^placau do 10. januarja. Zdaj pa ne vem, če spadam tudi jaz v to kategorijo ali ne. Kot bivši kmet sem že dve leti upokojen in ne plačujem več pokojninskega zavarovanja, ker pa uživam zdravniško oskrbo, sem v dvomu, če naj plačam tudi jaz ta nov davek.* M. S. Obe vprašanji naših bralcev zadevata novi dopolnilni kmečki prispevek za zdravstveno oskrbo, ki ga morajo v skladu z zakonskimi .določili poravnati nekateri kmečki zavarovanci do 10. januarja 1982. Takoj naj povemo, da nova socialna dajatev, ki bo obvezna tudi za vsa prihodnja leta. bremeni le nekatere aktivne (torej redno zavarovane) neposredne obdelovalce. Vse je odvisno ■*■■■«l■ll■■l>■>■•■■>■■*■■IBal■al*ll*s■■l■l*aa|la*Iaaaaalll|l■a*'l**vtl'l'*'|l'*a''l*aalla'Il'*a*l*>'aa>>al>aa''l>**l'*l,a**lv*l*l'l>ml>l>I>l*l*'la"'at'l*>ft>"'*flaa*"Il***ts|l"|l">"r*v"*ll**a'*'vl*"l"a"f'l1>"*">*>*aB"l*aB'**>B('*laalaa>laavvall***aal1l>a'a*>vtl'a"alaa>*a*aa>**lla*lla>ll"t*aaas,f'atBa>aaila>lia*a>a**aaa*'**f|liaaaia' POGOVOR S TRENERJEM BREGOVE ŠESTERKE, KI NASTOPA V C-2 LIGI ATLETIKA «K0RIDA» V SA0 PAULU Kolumbijec Victor Mora pred rojakom Salazarjem V ženski konkurenci prva Portugalka Rosa Mota SAO PAULO — Kolumbijec Victor Mora, 37 let, je osvojil prvo mesto na tradicionalni silvestrski «ko-ridi* v Sao Paulu. To je že četrta zmaga tega atleta na tem tekmovanju. štirikrat pa je bil prvi na «ko-ridi* tudi Belgijec Gaston Roelants. Na drugo mesto se je uvrstil prav tako Kolumbijec Silvio Salazar, tretji pa je bil Brazilec Joao Da Silva, ki je vodil od vsega začetka, prav na koncu pa je nekoliko popu stil, tako da se je moral zadovoljiti le s tretjim mestom. Najboljši od Italijanov je bil Clau-dio Solone, ki se je uvrstil na 19. mesto. V ženski konkurenci pa je zmagala Portugalka Rosa Mota pred A-meričanko Shillijevo. VRSTNI RED Moški (8,900 m) 1. Mora (KoL) 23’30”20 2. Salazar (Kol.) 23'35”50 3. Da Silva (Braz.) 24'02"00 4. Tibaduiza (Kol.) 14T0"2O 5. Lindsay (ZDA) 24’25’TO 6. Ribeiro (Braz.) 24’26’TO 7. Scheleder (Braz.) 24’29"0O 8. Marques (Port.) 24’37”20 9- Antonio (Kol.) 24'38”20 10. Silva (Braz.) 24'43"40 19. Solone (It.) 25'04"04 Ženske I. Mota (Port.) 26’45”80 2. Schilli (ZDA) 27'35"00 3. Hutterer (ZRN) 27’49”00 4. Urirsh (ZDA) 27'55’ '00 5. Molitor (ZDA) 28'26''00 8- Whiston (ZDA) 28'41”00 7. Mendonca (Braz.) 29'06"00 8. Pereira (Braz.) 29'20”00 9. Mic-allek (ZRN) 29'28"00 10. Klinper (Kol.) 3n'20"00 ričana Hank Pfister in Ste ve Den-ton. Pfister je s 6:1, 4:6, 6:4, 6:3 premagal Avstralca Kima Warwicka, Denton pa je odpravil Izraelca Shlo-ma Clickstoina s 6:4, 3:6, 7:6, 6:0. Polfinalni pari: Edmondson - Kriek in Pfister - Denton. BOKS Panciullo prvak LOANO (Savona) — Lorenzo Pan. ciullo je novi italijanski boksarski prvak v super peresni kategoriji. Panciullo je premagal Angela Rainingerja v petem krogu, ko je sodnik prekinil srečanje zaradi globoke rane na obrvi, ki jo je utrpel Raininger. KOŠARKA PO ANKETI «SPORTSKIH NOVOSTI* Dragan Kičanovic košarkar leta ZAGREB — Po anketi jugoslovanskega športnega dnevnika «Sportske Novosti* je najboljši jugoslovanski košarkar leta 1981 Dragan Kičanovic, ki trenutno igra pri Scavoliniju iz Pesara. VRSTNI RED 1. Kičanovic (Scavolini); 2. Skro-če (Zadar); 3. čosič (Cibona); 4. Knego (Cibona) in Radovanovič (Bosna); 6. Sunara (Zadar); 7. Boban'Petrovič (Partizan); 8. Popovič (Zadar); 9. Aca Petrovič (Cibona); 10. Poljak (Jugoplastika). DOSEDANJI ZMAGOVALCI 1973 — Šolman; 1974 ■— čosič; 1975 - čosič; 1976 - Dalipagič; 1977 - Dalipagič; 1978 - Kičanovič; 1979 - Kičanovič; 1980 - Deliba šič; 1981 Kičanovič. Poraz Billyja LONDON — V drugem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v Londonu je milanski Billy izgubil proti angleški ekipi Solenti Starts s 94:98. R. Gruden: Napredek samo v mlajših kategorijah, ne pa v članskih vrstah Breianke so bile zlasti uspešne med mladinkami, s katerimi so že osvojile pokrajinski naslov, deklice pa morajo za isti naslov še igrati Letošnje odbojkarsko prvenstvo deklic in posebej mladink je prineslo ŠD Breg velik uspeh. Mladinke so postale pokrajinske prvakinje, deklice pa morajo odigrati še sklepno srečanje z OMA za isti naslov. Ob koncu starega in začetku novega leta smo izkoristili prvenstveni premor za kratek razgovor s trenerjem Brega Radom Grudnom, ki že. tretje leto zapored doživlja naš odbojkarski utrip neposredno, saj je dve leti treniral šesterko Bora (ki je pod njegovim vodstvom nastopala v B ligi), sedaj pa trenira vrsto Brega, ki nastopa v C-2 ligi. uLetos je mladinska' vrsta Brega postala pokrajinski prvak. Za ta naslov sla se potegovali dve slovenski društvi, kar je nedvomno velik uspeh. V obeh srečanjih pa ste pre lini im iiiii miiiiiiiiimiaiiii umili m mn luiiuiiini n n m milili iiiiiiiiiiiiiiinnnmnii um iiiiiiiiiiiiiiiiiniiini im um iiiiiiitiimiiiiiiiiiii n imiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiu NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Jutrišnje tekme izredno pomembne za vse tri naše ekipe na Goriškem Na Tržaškem bosta Gaja in Primorec igrala zaostali tekmi 12. kola TENIS PRVENSTVO AVSTRALIJE McNaniara izločen Melbourne —. v četrtfinalu mednarodnega prvenstva Avstralije je domačin Mark Edmondson premagal rojaka McNamaro po treh zelo zanimivih setih. Edmondson je namreč zmagal s 7:5. 7:6, 6:3. Močno se je moral potruditi za u 'Tstitev v polfinale tudi Južnoafričan Johan Kriek, ki je premagal Američana Tima Movotteja s 7:6, «:3, 7:5. Ostala dva polfinalista sta Ame- Azzurra — Mladost Jutrišnje srečanje v Gorici bo odločilno za Doberdobce, ki bodo po prvi zmagi na domačih tleh preverili svoje trenutne zmogljivosti. Nasprotnik Kraševcev je dokaj nepredvidljiva Azzurra, ki igra v tem prvenstvu slabše kot v prejšnjih, ko se je bojevala za napredovanje. Goričani so namreč precej pomladili ekipo, zato pa so zgubili na izkušenosti. Ne manjka pa jim zagrizenosti in telesne pripravlje nosti. Capriva — Sovodnje Sovodenjce čaka jutri težka nalo ga. V gosteh bodo namreč igrali proti Caprivi, ki za njimi zaostaja za 3 točke in je skupno s Sovodenjci, Isonzom, Sagradom in Audaxom med najresnejšimi kandidati za napredovanje. Brez dvoma bo domača ekipa dala vse od sebe, da premaga Sovodenjce in se tako približa samemu vrhu. Vemo pa, da slovenski igralci ne bodo prodali tako zlahka lastne kože, zaradi česar bo v Ko privnem, kljub zimi, vroče. Juventina — Audax Štandrežci imajo tokrat priložnost, da preverijo, če je bil za poraz v Doberdobu kriv le nesrečen dan. V goste bodo namreč sprejeli goriške ga Audaxa, ki je med kandidati za napredovanje. Juventina mora v tem srečanju mislili samo na zmago, če želi ohraniti še kakšno upanje, da se vključi med najboljše. Remi ali poraz bi ji namreč ne zadostoval. -pr— NA TRŽAŠKEM V tretji amaterski ligi na Tržaškem bodo jutri igrali pare zaostale tekme 12. kola. Oba naša pred- stavnika bosta tokrat pred zelo težko nalogo. Aurisina — Gaja Gajevci, ki so z zmago v zaostalem srečanju proti Chiarboli, celo dohiteli vodeče moštvo Giarizzole na vrhu lestvice, bodo jutri gostovali v Nabrežini, kjer se bodo spoprijeli z drugouvrščeno Aurisino. Da bodo naši nogometaši pred zelo težko nalogo, kaže že podatek, da je doslej nabrežinsko moštvo skupno z Gajo edino še nepremagano v tem prvenstvu. Giarizzole — Primorec Še pred težjo nalogo kot gajevci pa bedo jutri nogometaši trebenske-ga Primorca, ki se bodo v gosteh spoprijeli s prvouvrščeno ekipo Giarizzole. Jutrišnji tekmeci trebenske-ga moštva so še posebno nevarni v napadu, saj so doslej najučinkovi-tejša ekipa tega prvenstva. magali Slogo s 3:2. Kaj bi povedal o teh dveh derbijih?* «Tekmi sta se sicer končali z istim izidom, vendar sta bili po poteku in predvsem po igri in kakovosti zelo različni. Prvo srečanje je zadovoljilo tudi boljše poznavalce te športne zvrsti, za drugo pa tega ne moremo trditi.* «Kakšne so možnosti Brega v deželnem finalu, ki bo marca v Trstu?* »Glede na to, da bo finale v Trstu, imamo seveda rahlo prednost in seveda nismo povsem brez možnosti. Vsekakor pa je velik favorit ekipa AUSA Pav. Drugi finalisti zaenkrat še niso poznani.* •zTvoje varovanke letos niso najboljše startale v prvenstvu C-2 lige. Dvema porazoma sta sledili dve zmagi. Kje je za to vzrok?* »V prvi tekmi smo popolnoma razočarali. Potem ko smo razmeroma lahko zmagali v prvem nizu, so moje igralke nasprotnice začele podcenjevati, kar se je na koncu bridko maščevalo. V drugi tekmi so bile posebne okoliščine v največji meri krive za poraz.* »V novem letu se bo prvenstvo nadaljevalo s slovenskim derbijem proti Kontovelu na Proseku. Kakšne so možnosti tvojih varovank v tem prvem neposrednem domačem srečanju?* »Ko gre za derbi, je izredno težko karkoli napovedati. Poleg tega pa Breg v zadnjih letih še ni premagal Kontovela. Upam, da bomo le prekinili to negativno tradicijo.* »Ali je Colloredo resnično najboljši v skupini (doslej namreč še ni izgubil nobene tekme)?* »Glede na to, kar je • pokazal v srečanju z nami, si tega ne bi upal trditi. Nekaj pa je moral le pokazati, če je pospravil štiri zaporedne zmage.* «Prau gotovo računaš, da bo Breg igral v drugem delu prvenstva med šestimi boljšimi zastopniki, ki se bodo potegovali za kakovostni skok — napredovanje v C-l ligo. Kateri so poleg Brega ostali kandidati?* «Iz naše skupine gotovo Colloredo, za ostali dve mesti pa sta poleg Brega kandidata še Kontovel in Vi-vil. V drugi skupini sta, lahko bi rekli, matematično gotova AUSA Pav in Sloga, poleg njiju pa še Ri-vignano.* «V sklepnem delu prvenstva bo konkurenca veliko bolj izenačena in s tem so možna tudi presenečenja. Glede im dejstvo, da neposredno napreduje samo ena ekipa, katera ima največ možnosti?* »Najresnejši kandidat je Sloga, a odlične AUSA Pav ne gre podcenjevati.* «Po tvojem mnenju, naša ženska odbojka zadnja leta napreduje ali stagnira?* »V mladinskih kategorijah oziroma mlajših dosegamo dobre uspehe. Pri članicah pa praktično ne napredujemo, ker so kakovostne igralke preveč razpršene in še vedno treniramo premalo, da se bi enakovredno kosali z drugimi šesterkami, ki več vadijo in črpajo igralke iz veliko pino favoritov za prestop. «Plavi» so si po prvih medlih nastopih le nekoliko opomogli in zmagali dvakrat zaporedoma, čeprav s prikazano igro še zdaleč niso zadovoljili. Obe moštvi sta po našem mnenju enakovredni, tako da si res ne drznemo karkoli predvideti. Scoglietto — Kontovel Kontovelci se bodo tokrat srečali s prvim na lestvici. Scoglietto je doslej izgubil samo eno tekmo (proti Don Boscu), vsekakor je treba povedati, da so Tržačani na svojem igrišču vedno favorizirani. Varovanci trenerja Lukše pa so se doslej izkazali in ni izključeno, da bodo poskrbeli za presenečenje na odkritem igrišču Scoglietta. SPORED 8. KOLA Ferroviario - CUS; Inter Milje -Polet (2. 1. ob 18.30 v Miljah); Ede-ra Milje - SGT; GMT - Z&S; Stel-la Azzurra - Don Bosco; Barcolana - Bor (3. L ob 10.30 v Ul. della Val-le); Scoglietto - Kontovel (3. 1. ob 11.00 v Ul. dello Scoglio). Cancia Ugrabitev prvaka MANILA — štirikratni filipinski državni prvak v golfu, 32-letni Tomas Monotoc, ki je tudi trener neke filipinske košarkarske ekipe, je izginil brez sledu.- Na Filipinih krožijo govorice, da ga je dal ugrabiti sam predsednik države Marcos. Monotoc naj bi se bil skrivaj poročil z Imeldo Marcos, 26-letno hčerko filipinskega predsednika, ki pa je temu zakonu, skupno s svojo ženo, odločno nasprotoval. Izginitev Monotoca je vzbudilo v državi veliko pozornosti, saj je bil v tamkajšnjih športnih krogih izredno znana osebnost. TENIS Cancellotti uspešen PORT VVASHINGTON - Italijan Francesco Cancellotti se je uvrstil v četrtfinale mednarodnega teniškega turnirja za igralce pod 18. letom v Port Washingtonu. V osmini finala je namreč premagal rojaka Colomba z 2:6, 6:4, 6:4, NOGOMET Novara — Milan 1:2 NOVARA — V prijateljskem no- bolj širokega zaledja, kar si mi ne i gometnem srečanju je Milan premoremo privoščiti,* G. F. I magal Novaro z 2:1. DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DANES SOBOTA, 2. JANUARJA 1982 \ KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.30- v Miljah: Inter Milje - Polet- JIJTR1 NEDELJA, 3. JANUARJA 1982 NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici: Azzurra - Mladost; 14.30 v Koprivnem: Capriva - Sovodnje; 14.30 v Štandrežu: Juventina -Audax; 12.00 v Žavljah: Giarizzole - Primorec; 10.30 v Nabrežini! Aurisina - Gaja. »UNDER 20» 10.30 v Dolini: Breg - Portuale; KOŠARKA 10.30 v Ul. della Valle: Barcolana - Bor; 11.00 v UL dello Scoglio: Scoglietto - Kontovel. wmmm 1 Ascoli - Torino X 1 Bologna - Genoa X 1 Catanzaro - Cesena 1 X Como - Avellino 1 X Fiorentina - Inter 1 X Juventus - Udinese 1 Milan - Cagliari X Napol! • Roma X i : Brescia - Bari 1 Foggia - Perugia X Lazio - Verona 1 Atalanta - Vicenza X Lucchese • Casoria X 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi V premoru prvenstva - prijateljske tekme llillil V prijateljskem srečanju sta se pred nedavnim pomerili enajsterici Primorca in Primorja, ki je visok* (6:2) premagalo našega drugega tretjeligaša na Tržaškem Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številko 5,50 din. ob nedel|ati 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, lemo 800.00 din, za organizacij in podietja mesečno 100.00. letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trtt 11-5374 StfOlT 6 2. januarja 1982 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT> DZS 61000 iTJbltono Gradišče 10/11. nad., teleton 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir 1 st., viš 43 mrn) 27 000 lir Finančni 900 legalni 800. osmrtnice 300 sožoiia 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. tzd.i.LJzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel »n tuzaložnikov fieg* KRONIČNA POLITIČNA NESTABILNOST DRŽAVE NA AFRIŠKI CELIM Državni udar ganske vojske po dveh letih civilne vlade Oblast v Gani ]i prevzela skupina oficirjev, ki jo vodi 35-letni letalski poročnik Jerry Ravvlinjjs - Odstranila je predsednika Limanna in uvedla izredno stanje ABIDJAN — Po dveh letih vla davine civilistov je z državnim uda rom vojska ponovno prevzela oblast v zahodnoafriški državi Gani. Skupi no oficirjev, ki je z oboroženimi e notami zasedla ključne točke v dr, žavi in uvedla izredno stanje, je kot že junija leta 1979 vodil 35-letni letalski poročnik Jerry Ravvlings. Po dosedanjih zelo skopih vesteh iz Gane bi lahko sklepali, da je prišlo predvsem v okolici glavnega mesta Accre do oboroženih spopadov med prevratniki in vojaškimi enota mi. ki naj bi ostale zveste civilni vladi predsednika Hilla Limanna. Vendar vse kaže, da so enote, ki so se priključile poročniku Raw-lingšju, /■ lahkoto odpravile vse ovire. in imajo oblast v državi, aretira le, naj bi tudi Vse člane odstranjene vlade. Tf> je bilo razvidno iz poročnikove izjave po radiu in televiziji, v kateri je Ravvlings poudaril, da je bila vojska prisiljena ponovno pre vzeti oblast, ker civilisti niso ure »ničili obljub, ki so jih dali pred dvema letoma in gospodarski polo žaj v državi je že na robu propada. Prav katastrofalne razmere v gospodarstvu, kjer kraljujeta korupci ja. nepotizem, strokovna nepriprav ličnost in zelo razširjeno neu pošte vapje carinskih in davčnih ukrep,ov. so bile že leta 1979 temeljni vzrok, da se je vojska vključila v poli tično življenje. Vojaške oblasti so takrat že po dveh mesecih organizirale volitve, na katerih je zmaga la narodna stranka ljudstva, ki jo je vodil zdravnik Hilla Limann. Ko je Limann prevzel oblast je še posebej obljubil, da bo ponovno vzpo stavil red v gospodarstvu, kar bi moral biti tudi pogoj za politično stabilnost v državi. Vendar predsednik Limann tega ni bil sposoben napraviti. Gospodarsko stanje se je namreč obrnilo še na slabše. Gana je zabredla v zelo visoko zadolženost in domači gospodarstveniki niso uspeli spraviti v prave tirnice obeh najpomembnejših panog pridelovanje kakava in črpanja zelo bogatih nahajališč zlata in boksita. Pridelovanje kakava »e je namreč v zadnjih dveh letih kar razpolovilo in večji del tega dragocenega pridelka so kmetje pre-tiiiotapili v sosednje države, kjer je njegova cena višja. Podobno se je dogajalo tudi za zlato, ki so ga spretni tihotapci odnašali iz države in tako prikrajšali državno blagajno za potrebne prihodke. Zanimivo je, da so ganska nahajališča zlata tako bogata, da bi Gana lahko postala tretji svetovni proizvajalec zla ta takoj za Južnoafriško republiko in Sovjetsko zvezo. Vendar ganska j vlada doslej ni bila sposobna zbrati potrebnih sredstev, da bi začela učinkovito izkoriščati to bogastvo. Dosedanje ganske oblasti niso u-spele tudi organizirati domačega kmetijstva, ki bi lahko zadovoljilo vse domače potrebe in pozitivno prispevalo k plačilni bilanci. Obenem pa so se povečali ganski iz datki za energijo. Z zaostrovanjen gospodarske krize je postopoma na raščalo tudi nezadovoljstvo med prebivalstvom, kar namerava vojska ponovno izkoristiti, da bo vzpostavila red v državi. Pri tem velja omeniti, da je tudi edina, ki razpolaga s primerno strukturo za učinkovito borbo proti korupciji in malverzacijam. ZARADI NESPRETNO UPORABLJENIH PETARD Krvavo silvestrovanje 3 mrtvi, 249 ranjenih Lani je bilo žrtev mnogo manj - V Neaplju kar 77 ranjenih RIM — Novo leto so skoraj povsod v Italiji pričakali v nekoliko skromnejši obliki. Izjemo predstavlja žal le tradicionalni met petard in uporaba drugih podobnih nsev-dozabavnih predmetov, ki so tudi letos zahtevali običajne žrtve. U-metni ognji so namreč terjali smrt treh oseb. ranjenih pa je bilo 249. od teh 40 z več kot 40-dnevno prognozo okrevanja. V primerjavi z lanskim letom, ko je zaradi uein kovitih represivnih ukrepov pri prodaji umetnih ognjev bilo ranienih 160 ljudi, umrl pa ni nihče, se je letos tipično italijanska razvada ponovno razpasla. Na «lestvici» mest z največjim številom ranjenih kajpak prednjači Neapelj (77). sledijo pa mu še Perugia (20), Bari 08) in Rim (16). Nedovoljena prodaja petard. -MIIHlilllllllllllllfHllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIinilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtllllllllllllllltllllllllMIIIIIIIIIIItllllllimilUllllllimmilllllMIIIIMIMIIUlllltlllllfUllllliiliiiliiiiiiiill ZARADI MOČNEGA DEŽJA IN NENADNE ODJUGE Alpe pestijo snežni plazovi drugod pa usadi in poplave Težak obračun žrtev in škode na Portugalskem in v Španiji - Poplave v srednji Evropi RIM — Po hladnem valu je zad nja dva dni starega in prvi dan novega leta prišlo v Sredozemlju in v dobršnem delu srednje Evro pe do nenadne otoplitve z dežjem in močnim južnim vetrom. Meja sneženja se je krepko dvignila nre ko 1000 metrov, da sta dež in od juga povzročila poplave širom po Evropi. Najhuje je bilo na Portugalskem, kjer je zaradi neurja v zadnjih dneh izgubilo življenja najmanj 26 oseb. Obširna območja so poplav Ijena, močni veter, ki je dosegel tudi hitrost 120 kilometrov na uro pa je povzročil ogromno material no škodo. Potioben položaj je bil tudi v Španiji, kjer je neurje povzročilo smrt treh oseb. Kljub ško di, žrtvam in prekinitvam v prometu pa se je Španija oddahnila, saj je z neurjem končalo 18 me sečno sušno obdobje, ki ga ne pomnijo v tem stoletju, špansko kine tijstvo in hidroenergetski potencial pa se bosta opomogla samo v pri meru. da bi deževalo vsaj še dva tedna. Po Portugalski in Španiji je ne koliko oslabljeno neurje zajelo tudi Italijo. Hitro kopntnje snega v predgorjih in izdatne padavine so povzročile naglo zvišanje gladine vseh italijanskih rek. potokov in Hudournikov. Najhuje je bilo v Toskani. kjer je reka Arno v več Krajih prestopila bregove in poplavila širša območja. O večjih in manjših poplavah pa poročajo sko raj iz vse severne in srednje Italije, večjih težav in škode oa ni bilo. Večje skrbi povzroča odjuga turi stičnim operaterjem zimskošportnih središč, saj sneg na smučiščih naglo kopne Z odjugo se ie tudi po večala nevarnost snežnih plazov. Snežni plazovi so se že odtrgali v številnih alpskih dolinah od Pie-monte do Veneta. Povsod so na delu cestne ekipe, ki skušajo predreti ogromne količine snega in vzpostaviti cestne povezave z od rezanimi vasmi in zaselki. Po meteoroloških napovedih bi se moral položaj v prihodnjih urah izboljšati, saj bo dež postopno nre nehal, temperatura bo nekoliko pa dla. da se bo zmanjšala tudi nevarnost snežnih plazov. Če se v alpskem loku cestarji spoprijemajo s snežnimi plazovi, nimajo nič manj dela v Apeninih z usadi in zemeljskimi plazovi. V Toskani so tako tri gorske vasi že nekaj dni brez cestnih -»vezav. Tak položaj pa je navsezadnje za Italijo nekaj povsem običajnega, da ne preseneča več nikogar. Odjuga in dež pa sta medtem že povzročila prve poplave v Zvezni republiki Nemčiji. Saar in Rhein-land - Pfalz sta nemški zvezni deželi, kjer ie položaj najtežji. Poplavljena so širša območja obdelane zemlje, voda je' prekinila šte vilne ceste in železnice, položaj pa je kot kaže pod nadzorstveni, da ne povzroča večjih skrbi. O manjših poplavah poročajo tudi iz Avstrije in Slovenije. Evropo je torej zajel neobičajen topel val. saj je razen na Skan dinavskem polotoku skoraj povsod temperatura nad ničlo in krepko nad mesečnim povprečjem. V sovjetskem mestu Jakutsku v južni Sibiriji pa se celo na zimo navajeni Sibirci dobesedno tresejo od mraza. V zadnjih dneh je namreč temperatura zdrknila na 53 stopinj poc! ničlo, ponoči pa kar na minus 57. Po mnenju krajevnih upravitelje! pa bo prišlo do prvih težav šele. ko bo temperatura padla na 60 sto pinj pod ničlo. neodgovarna uporaba pištol in lovskih pušk ter slabo poznavanje učinkov razstreliva so, kot je rečeno v komunikeju notranjega ministrstva, botrovali tolikšnemu števi lu ranjenih, če k temu dodamo, da je petarda razmesarila roko tu di nekemu policijskemu kapitanu, ki bi moral biti z razstrelivom še kako domač, je slika seveda popolna. Do smrtne nesreče .je prišlo v Reggio Calabrii, kjer so zaradi eksplozije s petardami natrpane vreče umrli trije mladeniči. Z zvrhano mero cinizma bi lahko marsikdo rekel, da je človek v ta kih primerih pač sam sebi kovač, vendar pa ni vselej tako. To da-kazuje tudi, da sta med' teže ranjenimi r,a primer tudi neka ženska, ki si je po čaši ali dve šampanjca privoščila malo hladnega zraka na terasi in jo je v glavo doletel strel, ki ga je sprožila neznana roka, najbrž iz neke sosednje hiše ter komaj devetletno de kletce, ki je novo leto nričakala s starši v neki restavraciji in ji je neodgovorni met petarde izrul oko. Takih primerov je še in še. na srečo pa so večino ranjencev sprejeli v bolnišnico le zaradi lažjih opeklin in so jih zalo tudi kmalu odslovili. Ni potrebno posebej poudariti, da so največ dela imeli na Silvestrovo noč gasilci, ki so morali «ooprav-Ijati napake* nespretnih uporabnikov umetnega ognja. Samo v Rimu so pogasili več sto manjših uoža-rov. Križem rok niso bili niti policisti. Nekega 42-Ietnega industrij-ea, ki .je smeje streljal moti oknu sosednje hiše so prijavili sodstvu. Če je bilo petard na pretek, pa tega ne moremo trditi za drugo novoletno »poslastico*: metanje sta re šare skozi okno. Tu oa tam .je bilo sicer na ulicah moč opaziti razparano žimnico ali majavi stol. vendar pa vse v spoštljivih mejah stare navade. Kaj pa drugje po Evropi? Dolga vrsta smrtnih nesreče, ki je označevala silvestrovanje v Zahodni Nemčiji, se letos tli nonovila Tudi v ZRN se je razpaslo metanje petard (za približno 43 mili-iard lir), vendar pa brez posledic. Proti ljudem jih je — vendar nekoliko prirejene — metala le poli cija. ki je v zahodnem Berlinu s solzilci razpršila kakih tristo mla deničev. ki so uprizorili protest pred nekim zaporom. Izgredi so se za čeli med tradicionalnim praznovanjem novega leta na glavnem trgu mesta, ko je skupina vandalov začela razbijati izložbe in sežigati parkirane avtomobile Podobe novoletnega veselja Tri novoletne slike: v Parizu so tokrat, izjemoma, nazdravili tudi s policajem; v Moskvi so se otroci zabavali okrog dedka Mraza; v Rimu pa je 70-letni Spartaco Bandini pozdravil novo leto s skokom v Tibero (Telefoto AP) med drugim zalila tudi hipodrom, (Telefoto AP) MADRID — Po treh dneh neuspe- j šnih prizadevanj so španske in fran- i eoske oblasti prekinile iskanje tridesetih italijanskih mornarjev, ki so izginili v Atlantskem oceanu sku pa j s svojo ladjo »Marina di Equa: Dokaj predvidljiva odločitev reševalnih skupin pa je sprožila ostro reakcijo svojcev brodolomcev, ki se proti vsaki logiki, sicer oa povsem razumljivo, še niso vdal: tragični usodi. Po posredovanju samega ministrskega predsednika Spadolinija so zato španske oblasti obljubile, da ne bodo še povsem opustile iskanja in so pozvale k budnosti vse ladje, ki križarijo v območju, kjer se je najbrž potopila italijanska trgovska ladja. Pri VVoreestru v Veliki Britaniji je reka Severn prestopila bregove in kjer so morali prekiniti konjske dirke ...............................................mini.um.... PO ČETRTKOVI OBJAVI BESEDILA V «URADNEM L!STU» V vladnem odloku za finansiranje krajevnih uprav vrsta novih podražitev občinskih taks in davkov RTM — Z današnjim dnem začnejo veljati vladni odloki v zvezi z novimi oziroma višjimi davčnimi in socialnimi dajatvami. Odloki so bili namreč objavljeni v četrtek v u-ranem listu. Gre, kot znano, za sedem odlokov o finansiranju krajevnih uprav, o novih davčnili dajatvah, o obnovi potresnega področja, o nekaterih izdatkili za hidravlična dela, o ugodnosti za potresno področje v Furlaniji in za tržaško pokrajino, o višjih socialnih dajatvah za nakatere kategorije in ob preverjanju pobiranja davkov na osebne dohodke in davka IVA, O nekaterih od teh ukrepov smo v zadnjih dneh že obširno po ročali. Tokrat se bomo osredotočili na za konski odlok o finansiranju dejavnosti kra jevnih uprav, ki prav tako predvideva nove davčne dajatve v skupni vrednosti 1.065 mi lijard lir. Glede na to. da vladni dekret o povišanju davkov (prometna taksa za avto mobile. kolki itd.) predvideva za 1.600 mi lijard lir višje dohodke predstavlja letošnje novo leto za italijanske davkoplačevalce do datno obremenitev za 2.665 milijard lir. Poglejmo, katere so manj pomembnejše postavke vladnega odloka o finansiranju kra jevnih uprav. Občine in pokrajine bodo morale odobriti proračune brez izgub do konca marca. Krajevne uprav* bodo morale ob vezno uvesti tickete za javne storitve, razen za prevoze, za tiste storitev, ki so po za konu brezplačne in za tiste, ki so podvržene nadzorovanim cenam. Ticketi bodo morali kriti od 25 do 30 odstotkov stroškov vseh storitev. Kjer ti ticketi že obstajajo, jih bodo morale občine in pokrajine podražiti za naj manj 16 odst. v primerjavi z letom 1981. Gorske občine in občine v južni Italiji bodo vsekakor lahko uvedle tickete, ki bodo krili le 20 odst. stroškov za storitve. 7.a leto 1982 bodo uvedli nadomestni sklad za krajevno upravo v korist občin, ki imajo manj kot 20 tisoč prebivalcev in ki potrosijo v poprečju manj od vsedržavnega poprečja. Vse kakor se bodo lahko tekoči izdatki krajevnih uprav v letu 1982 povišali za 14 do največ 18 odst. glede na velikost občin in na izdatke po prebivalcu v letu 1981. Za kritje nujnih izdatkov bodo občinske u-prave lahko uvedle dodatni davek na porabo električnega toka v gospodinjske namene v višini 10 lir na kilovatno uro. z izjemo prvih 75 kilovatnih ur mesečno za vsako gospodinj stvo vendar le za prvo stanovanje, to je ti sto, v katerem ima družina rezidenco. Ob čine bodo lahko tudi uvedle dodatni davek na porabo električnega toka v druge namene v višini 5 lir za kilovatno uro, vendar le za porabnike z manj kot 500 kilovatno zmogljivostjo. Občinske uprave, ki ne bodo uvedle tega dodatnega davka, se ne bodo mogle o-koristiti z nekaterimi drugimi ugodnostmi, ki jih predvideva vladni odlok. To z drugimi besedami pomeni, da so občine prisiljene uvesti ta davek, sicer ne bodo mogle razpolagati s sredstvi za redno poslovanje. Podražile se bodo tudi takse za vse občinske koncesije in sicer .za 30, 50 ali 100 odstotkov. Za 30 odst, se bodo podražile takse na reklamo in na začasno zasedbo ob činskih zemljišč, če pa je davek na reklamo oddan v trajno koncesijo, ga bodo občine lahko povišale za 40 odst. Najkasneje do 31. marca bodo morale občine podražiti takse za odvažanje odpadkov /.a najmanj 16 in največ 50 odst. Ta taksa je obvezna za vse občine. Kar zadeva davek INVIM bodo odslej v vseh občinah u vedli najvišje količnike in bo davek obvezen tudi za tiste primere, ko ga doslej niso iz terjevali. Za mestno kanalizacijo in za služ bo depuracije voda se tarifa poviša od 20 na 30 lir kubični meter. Vladni odlok predvideva tudi podražitev vrste občinskih taks, med katerimi tudi tisto za izdajanje dokumentov Z.a sprejem k natečajem pa bodo morali pro Šilci odslej plačati takso v višini 5 tisoč lir. lotocakto v službi športa srečno novo leto... ...in vso srečo s TOTOCALCIO