Stev. 161
? LIUDM V M, M 2L ffla 1325. Posamezna Selita slane T50 DBi LCtO LE
Naročnina
za državo SHS: na mesec ...... Din 30
za pol leta..... .130
sa celo leto .... . 24*
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna Izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... „ 80
S tedensko prilogjo „Ilustrirani Slovenec^
Cene Inserafom:
Enostolpna peti I na vrsls malt oglasi po Din 1*50 in Din 2"—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2 50, veliki po Din 3'— in 4 —, oglasi v uredniškem delo vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Irhaja vsak den izvzemši ponedeljkn ir, dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v ooiovinl.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, npravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LjubPana 10.650 in 10.34" (r.a inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Prncra in Dunn! 24.797.
Boj sovjetov proti cerkvi
in religiji.
i.
Dovolj je znano, da so na Ruskem od revolucije 1. 1917. naprej prišli za cerkev težki in hudi časi. Kamorkoli je prodrla rdeča armada in kjerkoli se je sovjetska vlada vsi-drala in povzpela, se je začel proti pravoslavni cerkvi hud boj; vzeli so ji vse pravice, čakali so jo jetniški zidovi in smrtne obsodbe. Boj proti cerkvi je bil začetkom še prav posebno ljut, ker so boljševiki hoteli predvsem uresničiti politični komunizem, cerkev pa je bila zelo razširjena in tesno združena s car-ptvom, tako da je bilo sovraštvo pravoslavne cerkve s političnega stališča razumljivo.
Zadnje čase pa se jc v boju proti veri in cerkvi izvršil bistven in velik preobrat, o katerem se je obširno izjavil Stepanov, ravnatelj moskovskega seminarja za protiversko propagando. (Zadatki i metodi antireligioznoj propagandi, Moskva 1924.) Ta mož je duhovni oče vsega velikega prizadevanja zadnjih let in so zato njegova izvajanja še posebej zanimiva in zanesljiva.
Sovjeti sicer niso nikoli nehali zasledovati cerkve, a v zadnjih treh letih je. boj proti religiji krenil na druga pota. Komunisti so si prilastili vso moč in oblast, so skušali izpeljati komunistično-gospodarski sistem in z javno in odkrito nasilnostjo in s krvavim bojem proti cerkvi doseči, da bi religija in vera v Boga v srcih vernikov izginila Po mihovem mnenju, ki uči, da je religija le posledica zemeljskih interesov in čisto odvisna od gospodarstva, bi za Boga nc mogel ostati noben prostor; zato 60 skušali izpeljati predvsem svoj komunistični ideal.
Ko so vladajoči krogi v Moskvi v zadnjih letih pregledali svoje protiversko delo, so videli, da so svoje ideale dosegli pač v mestih, pa še tu le deloma, da pa religija in vera v Boga splošno še nista izginili. Kajti kakor se godi v dnevih stiske in preizkušnje: kar je le zunanje in narahlo bilo združeno s cerkvijo, je vihar odnesel; ti so odpadli od cerkve. Ostali pa so bili na cerkev še tembolj navezani in so ji ostali še bolj zvesti.
A tudi na deželi niso bili sadovi tako sijajni. Kmetiško ljudstvo se ni brigaio za komunistične ideje in njihovo protiversko početje. Ostri in nenadni boj zoper Boga je povzročil celo protigibanje.
In tako se z letom 1922. začenja v Rusiji nova bojna doba proti religiji. Izločili so boj in protiversko delo iz siceršnje splošne komunistične agitacije in propagande in mu dali sistematičnih navodil.
Dosedanji neuspehi naj bi se študirali, nastopila naj bi se pota, ki slone na psihološkem poznanju ljudi, vse protiversko delo naj bi sc enotno organiziralo in »znanstveno« poglobilo, V te svrhe je nastal v Moskvi poseben Seminar za protiversko propagando, iz katerega naj bi izšli sposobni agitatorji in propagand i-sti. V tem seminarju sc predava o veri in vedi, religiji in morali, postanku religije, zgodovini krščanstva, cerkvi in državi, reformaciji na zapadu in v Rusiji, religiji in marksizmu, o naravoslovju.
Načela p r o t i r e 1 i g i o z n c g a de-1 a. Da pridejo s provincami v glablji stik, poudarjajo voditelii, da treba strogo ločiti agita-
\ .	T- f >, *J* i /du "i^ST Ji* ><' 'I "" "
kazale, da je ljudstvo nenaklonjeno komunističnim stremljenjem. Naloga protiverske agitacije je zato, da »mase potegne v delo, vzbudi vprašanja, položi v srca iskre, ki bodo vzplamtele v plamen. Vse to je potrebno, da se vpliva na voljo, da sc ljudje spravijo do praktičnih korakov, da se jih organizira. Prejšnja agitacija jc pripravljala na stavke in demonstracije. Danes pa pripravlja agitacija mase, da vstopijo v rokodelske in tovarniške zveze, da gredo v šolo; agitacija ustvarja po-za šolo, armado in zračno brodovje.« Ko so se religiozna vprašanja vzbudila, ko so ljudje pristopili v organizacije, ko so otroci pridobljeni, da posečajo šole, tedaj sc začne protiverska propaganda. Ta skuša vero izkazati za laž in jo nadomestiti z znanostjo. Nadalje razlaga in raziskuje religijo samo, kako ic nastala, zakaj še obstoja, zakaj danes po mnenju boljševikov izumira.
Boj torej ni direkten, širši krogi so take težnje odklonili. Sedaj sc skuša religija polagoma uničiti, zamre naj v srcih in tudi Bog
bo tedaj izginil. »Po vsakem predavanju postane ljudem vedno bolj jasno, da današnja veda ni pustila v prirodi nobenega prostora za Boga.<- Vse je naravno nastalo ali pa v duši in fantaziji človeka. Taka so mnenja sedanjih ruskih komunističnih »prosvctljencev .
Izvedba protiverske propagande. Velika ovira v izvedbi teh načrtov pa je ostala še vedno pravoslavna cerkev v svoji veliki razširjenosti. Krvavi boji je niso bili docela uničili, ugled hierarhije jc rastel in verski krogi so sc zedinili v skupno proti-boljševiško akcijo. Zato so sovjeti naredili načrt, da bi pravoslavno cerkev uničili z njenimi lastnimi duhovniki; ustanovili so živo cerkev«. S pravim veseljem opažajo protiver-ski vodi", da ta cerkev vedno bolj popušča in izgublja vedno več verskih resnic, da ne veruje niti ne več v božanstvo Kristusovo, Stepanov pravi: >Pokazali bomo, da spioh nobena cerkev nc more biti »živa«, da nobeno duhovništvo ni času primerno; nimamo nič proti razkroju; porabimo gs za popolni in odločilni odpad mas do vsakega duhovništva, od vsake cerkve, od vsake religije.« Komunisti skušajo vplivati na deželsko duhovščino in razkrojiti še njene pravoverne ostanke.
Ta protiverska propaganda se naslanja čimbolj na cerkvene knjige in cerkvene praznike in izraze cerkvenega življenja. Propagan-disti se navajajo, naj študirajo predvsem sveto pi^mo, zlasti genezo; brošure jih opozarjajo na točke, ki se dajo napasti in porabiti v boju. Izdali so doslej veliko literature.
A vsa ta predavanja in vsi ti spisi so po večini neznanstveni. Saj manjka sovjetski Rusiji predvsem inteligence. Zato naj bi se strokovnjaki v naravoslovju, astronomiji, tehniki pridobili za protiversko propagando. Tudi to točko in Ahilovo peto so sedanji vlastodržci spoznali. »Vedno znova moramo poudariti, da napredujemo zelo počasi in negotovo v svojem protiverskem boju, dokler ne bo na univerzah stolic za zgodovino religije.Torej od znanosti pričakujejo pomoči in rešitve.
Za širše kroge se prirejajo predavanja, ki predvsem izpodkopujejo spoštovanje cerkvenih praznikov. V Petrogradu se je tekom osmih mesecev vršilo 569 predavanj: 70 jih je bilo o »postanku božičnih praznikov«, 136 o »postanku velike noč''. Predavanja se vrše s slikami; priljubljeni predmeti sc: postanek križa, mučen« znanosti, pravljice sv. pisma in podobno. — Polagoma naj bi izginili vsi krščanski prazniki, na njihovo mesto naj bi prišel komunistični koledar s komunističnimi prazniki.
Spričo takih teženj je razumljivo, da skušajo komunisti pridobiti predvsem učitelje in učiteljice na deželi, da bi mladino vzgojili verskosovražno. Tako-le naj bi bilo: »Boga-boječi starši naj vedo, vsak dan, ki ga otrok prebije v šoii, vsak napredek v znanosti, vsak uspeh v šoli pomeni oddaljenje od Boga, od religije in njenega svetovnega nazora.« Zato se otroci uče o »pravljicah o Adamu«, »pravljicah o Kristusu
Največje upanje v protiverskem boju je postala P. K. C. M., rusko-komunistična mladinska zveza«, »Sila, ki se je boljše ne moremo misliti«, pravi Stepanov, Ustanovljena je bila že 1905/6, a svoj pravi pomen je dosegla šele v rcvoluciji. Pogoji za sprejem so: 14. do 23. leto, priznanje programa, aktivno sodelovanje pri eni organizaciji, pokorščina in članarina. Leta 1918. je štela organizacija 22.000, leta 1923. 500.000, leta 1924. 1 milijon članov.
Ta mladina se porablja v protiversko propagando. Ob cerkvcnih praznikih izzivalno hodi okrog in smeši na nizkoten način cerkev, duhovščino in religijo. Pred nedavnim sc je zgodilo, da jc četa te podivjane mladine prišla v neko vas, udrla v cerkev, razbijala; končno so fantje in dekleta, nedostojno oblečeni, prihrumeli iz ccrkve ter s cerkvenimi zastavami in drugimi svetimi predmeti naredili procesijo po vasi.
Tak jc boj proti cerkvi. Stepanov sam jc izjavil, da mu ni dovolj, da. uniči pravoslavno ccrkev; doseči hočejo popolno areligioznost, brezverstvo. Stepanov pravi končno: »Meto-de, oblike in taktika protiverskega dela so vse bojnega značaja. Svoječasno bo tudi slepcu jasno, da mora iti boj proti popom do skrajne stopnje, pa naj gre za pastorja, rabija, patriarha ali papeža. Brez pridržka sc mora ta boj po tej poti razviti v boj proti Bogu, pa naj sc imenuje Jchova, Jezus, Buda ali Alah.« Tako
Preči sejo skupščine.
Belgrad, 20. jul. (Izv.) Po včerajšnji živahnosti v Belgradu in Zagrebu je današnji dan potekel popolnoma mirno. Politični krogi so največ komentirali govora Stjepana Radiča in Svetozara Pribičeviča ter zborovanje /,a-jedničarjev v Zagrebu. O Stjepanu Radiču mislijo, da je že pričel s svojo staro navado in da bo vsak dan povedal nekaj novega. Radikale ti nastopi Stjepana Radiča zelo skrbe in nekateri so mnenja, da bi ga bilo potrebno poslati v inozemstvo, da lam zdravi svoje živce. Pribičevitev govor pa je ostal skoro brez odziva. Kar je povedal, je staro in znano. Njegova odkritja o nemorali radikalov in Pašičevi izgube na vtisu radi nemorale samostojnih demokratov. Edino objava vsebine v sporazuma med radikali in Pribičevičem je vzbudila malo več zanimanja, dasi se iz nje vidi. da se je la sporazum večinoma pravilno presojal in da se ljudje glede njegove vse-
bine niso motili. Vlada pripravlja deklaracijo. Za to deklaracijo sestavljeni posebni odbor ministrov, v katerem sede Marko Ujuri-čič, Ni kol a Uzunovič, dr. Ninčič Ier dr. Supe-rina in dr. Kraja«. je danes dopoldne in popoldne urejal tekst deklaracije. Kakor i/Javljajo poučeni krogi, bo deklaracija rekapilu-lirala vsebino sporazuma med radikali in radičevci. Radi jutrišnjega sestanka narodne skupščine, katera seja bo. kakor smo že javili. ob 3 popoldne, so že danes dospeli večinoma vsi poslanci v Belgrad. Na dnevni red so postavljene tudi zlogl.isne dvanajstine, naj-brže raditega, da tiodo mogli radičevci takoj nastopiti v svoji žalostni vlogi radikalskih slug in glasovati za dvanajsline. proti katerim se je ogorčeno borila vsa opozicija. Opozicijski klubi bodo imeli jutri svoje seje. da na njih razpravljajo o taktiki prihodnjih dui.
Izjava vrl
IZDAJSTVO HSS.
HRVATSKI NAROD PREVARAN'. BORBO ZA PRAVI SPORAZUM
vodstva H, L
HZ BO VODILA DALJE
Zagreb. 20. jul. (Izv.) Včeraj se je vršila seja vrhovnega vodstva HZ. Navzočni so bili vsi poslanci HZ razen dr. Krojača, in okoli 150 delegatov iz vseh krajev Hrvatske. Stfja je trajala od 0 dopoldne do '2 popoldne in od 4 do 7 zvečer. Govorilo je več delegatov in poslanci dr. Lorkovič, dr. Trumbič, dr. Zanič in dr. Bazala. Sprejeta je bila sledeča • resolucija:
Vodstvo ugotavlja, da se je HZ pri zadnjih volitvah prostovoljno odločila, da pomaga HRSS in dela za nio radi tega, ker je HRSS zastopala politiko, ki je odgovarjala volji in potrebi hrvatskega naroda v odkriti borbi proti centralističnemu režimu, ki vztrajno korumpira in upropašča naše celokupno narodno življenje, politično, gospodarsko, finančno in prosvetno.
Vodstvo ugotavlja, da je HZ pri volitvah in nato v parlamentu po svojih poslancih do kraja vršila svojo dolžnost napram hrvatskemu narodu in obvarovala v najhujših časih solidarnost in harmonijo s HRSS in njenim vodstvom. Zadnji čas pa je vodstvo HRSS zapustilo svojo politično zastavo, pod katero je dobilo zaupanje svoje stranke in celokupnega hrvatskega naroda. Vodstvo HRSS je sprejelo politična načela radikalnega batinaškega režima, kar je danes privedlo do sestave nove vlade, v katero so se po izbacnjenju samostojnih demokratov vzeli od radikalnih voditeljev neki člani hrvatske seljačke stranke, da brez resnega upliva, brez efektivne oblasti in brez svobode najprej vzdrže preizkušnjo iskrenosti svoje nove politike. S leni dejstvom je vodstvo HSS zapustilo bojno fronto za pravice hrvatskega naroda z izgovorom, da želi osvoboditi narod političnega pritiska, in je šlo v vlr.do z radikali, ki so skupno s samostojnimi demokrati dekretirali, izpeljali in izvršili obznano nasilja in preganjanja proti hrvatskemu narodu.
Vodstvo radi tega slovesno izjavlja, da ostane HZ tudi nadalje na istem stališču hrvatske politike, na katerem je stalo do usodnega dne 25. marca 192-5. Vodstvo HZ radi koristi in časti hrvatskega naroda ne more in noče še nadalje brezumno slediti vratolomnim skokom vodstva HSS.
Pojmujoč kritični položaj, ki je vsled tega nastal v hrvatskem narodu, in zapostavljajoč, kakor vedno doslej, vsak osebni :n strankarski interes, apelira vodstvo na vse neodvisne ljudi, da prenesejo to najnovejšo in morda najtežjo preizkušnjo našega naroda in narodnega političnega življenja. Danes je v prvi vrsti potreben duševni mir in duševna moč., vztrajnost in požrtvovalnost z zaupanjem v samozavest vseh slojev hrvatskega naroda. Čas bo kmalu pokazal, kako se je pod firmo srbsko-hrvatskega narodnega sporazuma podtaknil surogat sporazuma, ki se je, doslej nepoznan celo narodnim poslancem nove vladne večine, vsilil narodu v obliki nove vlade, v kateri so radikali gospodarji, predstavniki HSS pa njihovi podrejeni organi.
so si sedanji možje zamislili pot do popolnega hrezverstva. O njihovih dosedanjih uspehih in o bodočnosti take propagande hočemo drugič spregovoriti.
Naj vsi prijatelji resno in požrtvovalno v prvi vrsii ohranijo prisotnost duha v tem najnovejšem položaju, ki ga je ustvarila reakcionarna politika najnovejšega kurza, in naj ne izgube /, vidika, da so možni momenti, ki bodo še bolj poslabšali javne odnošaje v državi in odvrnili poglede hrvatskega naroda od njegove dosedanje politike, ki gre v boju na zakoniti podlagi za leni, da najprej z revizijo sedanje uslave v sporazumu med Srbi. Hrvati in Slovenci postavi nov ustavni temelj, na katerem bi se mogla državna celota in hrvatski narod v redu in miru razvijati in napredovati.
Vodstvo smatra za svojo dolžnost, da izjavi narodnim poslancem Bazali. Lorkoviču, Poliču, Trum biču in Zaniču kot članom HZ svoje popolno priznanje in neomnjano zaupanje za njihovo parlamentarno delo v narodni skup "čini od začetka do danes, s katerim delom so dokazali, da so oslali verni politiki hrvatskega naroda in dosegli pozitivnih uspehov, moralnih in političnih, posebno na polju zakonodaje, kjer so dokazali svojo sposobnost, vztrajnost in marljivost. Vodstvo jih poziva k nadaljnjemu delu v tem pravcu, prepričano. da jih spremlja ue samo naše spoštovanje, nego tudi spoštovanje vseli resnih in neodvisnih državljanov in celokupnega hrvatskega naroda.
Ta resolucija je bila soglasno sprejela. Poleg tega je vodstvo sklenilo, da dr. Krajača ne smatra več za člana IIZ, ker se je s svojim postopanjem ločil od politike HZ.
RADIČ ZOPET GOVORI.
Zagreb, 20. julija. (Izv.) Včeraj se je vršil sestanek HSS. Govoril je Stiepan Radič, ki je v bistvu ponovil isto, kar je objavil pred par dnevi v :s>Politiki<.
M spev Pribičeviča PP vladi.
Belgrad, 20. julija (Izv.) Samostojni de-mokratje so imeli v nedeljo shod v Belgradu v hotelu »Imperialda pregledajo žalosten položaj, v katerem so se znašli po sklepu sporazuma med radikali in radičevci. Govoril je Svetozar Pribičevič, ki je najpreje objasnil vsebino sporazuma, sklenjenega med samostojnimi demokrati in radikali 1. 1924. Radikali so sporazum prelomili, še preden je bil le majhen del dogovorjenega programa izvršen. Danes sedi Božo Maksimovič kot notranji minister v vladi z eksponenti istega Stjepana Radiča, ki ga je dal kot notranji minister pozimi zapreti ter odpušča uradnike, ki so ravnali po njegovih ukazih in se s tem seveda zamerili radičevcem. Stjepan Radič je pa napravil salto mortale iz najhujšega republikanca v najponižnejšega dvornega služabnika Nadalje je radikalom očital, da vlačijo kron«' v dnevno politiko, ker se izgovarjajo, da so sklenili sporazum, ker je kralj tako želel. Ako *e ta sporazum ponesreči in ne bo rodil uspehov, ki jih sedaj radikali in radičevci obljubljajo, potem bodo ljudje rekli, da je kralj doživel neuspeli. Potem se je postavil v pozo lisice pod trozdieiu in izjavil, da samostojni
Stran 2.
SLOVENEC, dne 21. fnffija 1925,
Štev. 161.
demokratje nočejo (?) več biti radikalom za rezervo in da bodo vodili odslej samostojno politiko. Končal je vzklikom, da je treba pogodile častno držati (Navzoči bivši minister dr. Žerjav je uerodno mencal z nogami. — Op. por.) in da bodo šli sedaj samostojni demokrati med narod iu skušali postati z njegovo pomočjo čiuitelj, ki bo koristen za državo in napredek. (Dr. Žerjav neverno gleda Pribičeviča iu premišlja, kdo bo pri tem delu plačeval bankete. — Op. por.) Govor je bil labodji spev na samostojno demokratski privesek bivše radikalne vlade.
ODGODITEV PODPISA ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKIH DOGOVOROV.
Rim, 20. julija. V soboto je italijansko javnost zelo neprijetno dirnila vest, da se je moral podpis italijansko-jugoslovanskih pogodb od god iti. Poučeni krogi so zatrjevali, da se je to zgodilo zgolj iz tehničnih ovir. Obe delegaciji sta namreč v Rimu rešili še par manj važnih vprašanj, med drugim glede gibanja turistov v obmejnem pasu. Tudi o tem so se sklenili posebni dogovori, ki naj bi se podpisali istočasno z ostalimi. Ker pa te pogodbe v poverilu jugoslovanske vlade za podpis pogodb niso bile obsežene — ker so se bile sklenile šele kasneje in jugosl. vlada še ni imela vpogleda vanje — se je podpis vseh pogodb odgodii, dokler ne pride dodatno poverilo jugoslovanske vlade.
POLOŽAJ NA MAROŠKEM BOJIŠČU.
Priz, 20. julija. (Izv.) Glasom poročil iz Feza se je na levem bregu reke U.ierga vnela huda hitka. Francoske čete so dosegle nekaj novih uspehov.
Pari«, 20. julija. (Izv.) Po seji ministrskega sveta je izjavil Briand, da bo maršal Petain ogtal tako dolgo v Maroku, dokler ne bo dosežen odločilen uspeh. Ofenzivna akcija na fronti pa bo šele tedaj začela, ko bodo izvršene vse potrebne priprave.
IZPHAZNJEVANJE PORUHRJA.
Pariz, 20. juliju. (Izv.) Francoske čete so eapustile Essen. Odhod se je izvršil v popolnem redu. Pred licejem, ki je služil Franco-som za kasarno, stoji od danes dopoldne nemški policist.
Pariz, 20. julija. (Izv.) Kakor javlja >.Maiin so francoska, angleška in belgijska rlada spo razumno sklenile, da tekom tega tedna istočasno s Poruhrjem izpraznijo tudi mesta Dusselldorf, Duisburg in Ruhrort.
Bohum, 20. julija. (Izv.) Danes zjutraj so Francozi odšli tudi iz mest VVittan, Hattingen in cfcterfelde.
MALA REVOLUCIJA NA PORTUGALU.
Pariz, 20. julija. (Izv.) Glasom vesti iz Li-tabone «e jc tam uprlo nekaj oficirjev, ki so pridobili na svojo stran samo 100 vojakov Ln-fanterijc. Uporniki so sc zaprli v vojašnico. Vlada jc takoj razglasila obsedno stanje. Ena vojnih ladij je oddala na kasarno nekaj strelov, nakar so sc uporniki udali. Tudi moštvo Icrižarkc Vasco de Gama, ki sc je upornikom pridružilo, sc je nato udalo.
S KITAJA.
Hongkong, 20. julija. (Izv.) Dva od vojnih ladij spremljana parobroda z begunci, sta dospela v Lučau. Tam so jih obstreljevali Kitajci. Vojne ladje so odgovorile s streli iz topov. Več Kitajcev je ubitih.
ŽRTVE STRELE.
Rini. 20. julija. (Izv.) Kakor poročajo iz Bari, je strela udarila v neko poslopje, kamor se je bilo zateklo 7 delavk. 3 so bile na mestu mrtve, ostale pa se bore s smrtjo. V
kraju Trani je isti dan strela ubila nekega kinotii
PONESREČEN AEROPLAN.
Rim, 20. julija. (Izv.) Poveljnik nekega jugoslovanskega paroika, ki je priiplul včeraj v Trst, je naznanil pristaniški obali, da je na morju naletel na goreč aeroplan, Iti je pripadal italijanski mornarici. Parnik je vlekel letalo nekaj časa 6 seboj, a se je slednjič po topilo. Na letalu ni bilo človeka.
EKSPLOZIJA NA POLJSKI TORPEDOVKI.
Gdansko, 20. julija. (Izv.) Danes zjutraj se je na poljski torpedovki »Kašub« zgodila eKsplozija, najbrže vsled vnetja olja, ki je ladjo raztrgala na dva dela. Pogrešajo mašinista in dva kurjača, ostala posadka je več ali manj težko ranjena.
POTRES V SAN FRANČIŠKU.
San Francisko, 20. julija. (Izv.) Včeraj dopoldne vprav, ko so se v cerkvah vršile službe božje, je bilo čutiti močan potres, ki je povzročil samo nekoliko strahu, a škode ni napravil nobene.
PRIJETI PONAREJEVALCI.
Rim, 20. julija. (Izv.) V Milanu je policija zasačila družbo ponarejevalcev denarja in zaplenila ponarejenih bankovcev za več milijonov lir.
VELIKANSKA POVODENJ NA KOREJI.
Tokio, 20. julija. (Izv.) Mesto Seul na Koreji je vsled povodnji odrezano od ostalega sveta. Prebivalstvo sc je zateklo v vojašnice.
London, 20. julija. (Izv.) Po poročilih iz Tokia je pri povodnji v Seulu utonilo 2000 ljudi. 3000 hiš je pod vodo. Ker primanjkuje živil, grozi 300.000 ljudem lakota. Japonske vojne ladje so odplule na pomoč. Vode še vedno naraščajo,
NEURJE NA MAŽARSKEM.
Budimpešta, 20. julija. (Izv.) V okolici mesta se jc včeraj utrgal oblak. Voda je udrla v pritličja in kleti hiš. Na več krajih je udarila tudi strela. Tramvajski promet je bil nekaj časa deloma ustavljen. V Bicški ej toča naredila veliko škode. Od strele jc zgorelo tudi nekaj že požetega žita. Posebno pa so trpeli vinogradniki.
V soglasju.
Povodom interpelacije o vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji, ki jo je stavil poslanec Smodej v narodni skupščini na zunanjega ministra, je prinesel »Slov. Narod« članek, v katerem odobrava stališče, ki ga je v predmetni debati zavzel hrvaški poslanec dr. Trumbič, namreč da bi v slučaju združitve Avstrije z Nemčijo slovenska Koroška avto matično morala pripasti Jugoslaviji.
Konstatiramo resnici na ljubo, da je to stališče jasno in odločno zavzel v svojem govoru, ki ga je narodna skupščina z največjim interesom poslušala, interpelant g. Smo i d e j sam, poudarjajoč, da moramo, ako pride do priključitve Avstrije k Nemčiji, zahtevati naše narodno telo t. j. slovenski del Koroške in zraven tudi še korekture naših nacionalnih mej na Štajerskem v severnem delu tam, kjer je iz raznih razlogov nekoliko krajev na naši meji prišlo pod Avstrijo, čeprav so slovenski in ne nemški. G. Smodej je poudaril, da je vsled plebiscita slovenska Koroška pripadla Avstriji, ne pa Nemčiji, in da se mora Avstrija, ako se hoče pridružiti Nemčiji, odpovedati slovenskemu delu Koroške, ki ga mi reklamiramo kot našo narodno lastnino. Ako bi torej vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo postalo aktualno, po-
tem mora naša država zahtevati reviznjo sen-žermemske pogodbe, da »e slovenska Koroška združi z našo državo.
To stališče je torej zavzel g. Smodej kot interpelant in prvi govornik in temu stališču se je pridružil tudi g. Trumbič kot tretji govornik v tozadevni debati. »Narod« pa v svoji strankarski zagrizenosti, ki političnemu nasprotniku tudi tam neče ničesar priznati, kjer ne gre za nobeno strankarsko stvar, ampak za skupno narodno in državno stvar, kjer treba složnega nastopa, tudi tu potvar-ja dejstva in je govor g. Smodeja namenoma prezrl ter predstavil svoji publiki g. Trum-biea kot tolmača pravilnega slovenskega stališča, s katerim soglaša tudi on, »Narod«. Torej rajši ne pove resnice, kakor pa da bi moral pritrditi političnemu nasprotniku. Sicer tudi g. Trumbič ni demokrat, toda je Hrvat, in rajši »Narod« Hrvatu nekaj prizna, kakor pa Slovencu, ki ni v njegovem taboru.
Morali smo to pribiti, ker tako karakte-riziTa tisto »lojalnost« nasprotniškega časopisja, s katero se »Narod« in »Jutro« pri vsaki priliki ponašata. Ko bi mi kaj takega storili (a ne bi bili tega zmožni, ker imamo drugačne pojme o dostojnosti), to bi bilo zgražanja v nasprotnem taboru!
V rečenem članku pa polemizira »Narod« tudi z belgrajsko »Samoupravo«, ki je pol-službeno glasilo vlade in ki zastopa mnenje, da bi se moral, čim bi stopilo vprašanje ze-dinjenja Avstrije in Nemčije v akuten stadij, vršiti na Koroškem nov plebiscit, v katerem naj bi se prebivalstvo izreklo, ali hoče pripadati Nemčiji ali Jugoslaviji. S tem mnenjem, piše »Narod«, pa ne moremo soglašati, ker je v nasprotju ne samo z našim mišljenjem in čuvstvovanjem, marveč predvsem z našimi narodnimi in nič manj tudi z našimi državnimi interesi. Zato pravimo: O drugem plebiscitu na Koroškem ne sme biti govora! Naše pravice do slovenskega dela Koroške so notorične, in te pravice se nam morajo priznati brez vseh ceremonij, torej tudi brez plebiscita. To je edino pravilno stališče, in to stališče mora dosledno zastopati tudi naša državna politika. >Samoupravino« naziranje odklanjamo.
Veseli nas, da moremo ugotoviti, da se v tem pogledu »Narodovo« stališče popolnoma strinja z našim stališčem oziroma stališčem, ki ga je narodni poslanec Smodej v svojih izvajanjih podčrtaL
Posl. Dušan Sernec za jeseniško delavstvo.
G. poslanec Dušan Sernec je stavil na ministra za finance dr. M. Stojadinoviča v zadevi predpisovanja in iztirjavanja davkov od delavstva na Jesenicah sledeče vprašanje:
Kakor v splošnem vsako delavstvo, tako živi tudi tovarniško delavstvo na Jesenicah sproti od zaslužka svojih rok, ki ga dobiva tedensko ali mesečno izplačanega. Prihrankov v današnjih življenskih razmerah delavstvo seveda nima in je navezano na to, da mu ostane tedenski ali mesečni zaslužek kolikor toliko neokrnjen; če ne, kratkomalo ne more živeti.
Pobiranje davkov od delavstva se vrši pri nas v Sloveniji na ta način, da odteguje vodstvo podjetja pri izplačilu tedenske mezde delavstvu odgovarjajoči odstotek, in samo plača davkariji od delavstva iztirjani davek.
Na Jesenicah plačuje tamošnje delavstvo potoni mezdnih odtegljajev deloma še dohodnino za 1. 1923. Da se ta davek ni že ves od delavstva iztirjal. temu gotovo ni delavstvo samo krivo. Krivda bo prejkone pri davčni
administraciji v Radovljici, ki je tozadevne predipise menda prepozno dostavila.
Vrh tega se odteguje delavstvu še 2% davek na ročno delo, ki pa seveda ne znaša le 2%, temveč s pribitki okroglo
Sedaj je pa dobilo delavstvo zopet nov davčni predpis dohodnine za 1. 1924 v zneskih od 300 do 2000 dinarjev. Z iztirjanjem tega davka od delavstva v tedenskih obrokih se bo po dosedanji praksi takoj pričela Potemtakem bi plačalo tovarniško delavstvo na enkrat trojni davek: 1. dohodnino za leto 1923; 2. 2% davek na ročno delo; 3. dohodnino za 1. 1924. To je absolutno nemogoče, ker na ta način delavstvu ne preostaja dovolj zaslužka za vsakdanjo prehrano.
Imam mezdne izplačilne lističe v rokah, po katerih znašajo ta davki več kot celome-sečni zaslužek delavca.
Vrh tega zatrjuje tamošnje delavstvo, da se mu je odmerila dohodnina za 1. 1924 po zaslužku iz 1. 1923. L. 1923 je obratovala tovarna v znamenju konjukture. L. 1924 je bil zaslužek delavstva vsled nezaposlenosti tovarne minimalen, in še danes 1. 1925 zaostaja zaslužek od daleč za onim iz 1. 1923. Delavcu je nemogoče plačati davek od večjega zaslužka, ko taktično veliko manj prejema, ker prihrankov nima.
Z uvedbo 2% davka na ročno delo bi imel vsak drugi davek posebno dohodnina, za delavstvo odpasti.
Rada tega si Vas usojam, gospod mini. ster, vprašati:
1.	Ali so Vam te razmere znane?
2.	Ali ste voljni delavstvu na Jesenicah, ki že plačuje 2% ali bolje rečeno 3K % davek na ročno delo, zaostalo dohodnino za L 1923 oziroma 1924 odpisati in aztirjavanje te dohodnine takoj ustaviti?
Omenjam še, da je bil sličen precedenčni slučaj že pred leti v Trbovljah in je takratni finančni minister, upoštevajoč delavske živ-ljenske razmere, delavstvu dohodnino odpisal.
Prosim za čim hitrejši odgovor.
Belgrad, dne julija 1925.
Dušan Sernec s. r., nar. poslanec.
Če dober znanec k tebi se na obisk potrudi,
Bonattl jeve čokolade mu ponudi.
Učiteljski vestnik.
Kako se šola pretvarja v policijsko instanco, nam priča upeljava kartotek in naslednji razpis nekega srbijanskega nadzornika, M smo ga povzeli po »Slov. Narodu« ter ga objavljamo: »Šolski nadzornik, št. 1123. ;12. maja 1925. leta. Kriva Palanka. Upraviteljstvu šole — — —. V bodoče obveščajte šolsko nadzor-ništvo, kdo prihaja v šolo na prenočevanje ali na razgovor in naj si bodi to kdorkoli že, iz-vzemši samo starše učencev, ki prihajajo le glede občevanja učencev in zopet odhajajo. Poročilo naj vsebuje odgovor na nastopna vprašanja: 1. ime in priimek, stan in kraj (od kod je), 2. točno čas in minuto, ko je dotična oseba prišla in ko je odšla, 3. oddelek in kraj, kjer je dotičnik nastavljen. 4. pisarna, učilnica, spalna soba ali kak drug kraj, na kterem se je vršil razgovor, 5. o čem se je razgovarjalo. Poročajte o zgornjem od 6. maja do danes. Za izostala poročila ali za lažnjiva poročanja bo šolski upravitelj kaznovan. Šolski nadzornik, Tihomir čirič s. r.« — Komentar si vsakdo lahko napravi sam.
!z triglavskega kota.
Dovje, 19. julija.
Žc v soboto zvečer so šLi nekateri Hrvati »kozi Kot na Triglav, večina pa skozi Vrata, nekateri po dnevi, drugi so šli po noči v Vrata, kjer so prenočevali v »Aljaževem do-oiu«. Izmed Slovcncev sta navzoča tudi dr. Stanko Tominšek in I. Hrovatin, gospodar vseh planinskih koč, ki sc je potoma oglasil pri Aljažu. Hrovatin gre s Triglava v Bohinj k skupnemu sestanku v -Zlatorogu« ob Bo-hiniskem jezeru, Aljaž sc pa pelje v ponedeljek z žclcznico in avtomobilom tja, tembolj, ker ie uradno povabljen od Hrvatskega pla-linaiskega društva (kot častni član). Aljaž se ic vedno z veseljem spominja, kako sa ga lani v Zagrebu 8. septembra 1924 ob 50lctnici »Hrvatskega planinarskega društva« z vsemi častmi sprejeli, ko so bili zbrani vsi delegati Ju-gos;a\ ie, in ga izvolili za častnega člana Hrvat e.sja pianinarskega društva.
V čeraj v soboto jc na Dovjem grmelo, v \ r. oii se jc vreme menjavalo, kakor v aprilu. ')ancs v nedeljo jc pa krasno vreme brez •bi?,' k razgled na Triglav jasen. Vrhu Triglava na vzhodni strani sc ob polšestih vidi • (i a lir ogledom šest turistov, stolpa jc videti c si eha, na zahodni strani je sneg višji ka-,or stolo. Zadnjih 36 let v tem času ni bik) »rhu Triglava toliko snega, kakor letos, veter i.i i> Trente gori nanaša. Ob polsedmih je ; ijruča turistov sredi Triglava, ki leze proti vrhu. Ob osmih maha nekdo z vrha stol-m Aljaževega z zastavo, gotovo Dovžanom v i"i!r»» Danes ie bd namenjen ma$i*v«ti na \r.darici g. Bonač, pa je med tednom dobil namestnika novoinašnika. uo sam m k ki m
orlovsko slavnost v Žužemberk. Škoda, ker bi bil gotovo kaj zanimivega povedal Hrvatom. Zračna črta od Dovjcga do Triglava znaša 13 km. Povečanje z daljnogledom jc 54-kratno. Ko je bil Aljaž v ponedeljek v Ljubljani, mu je naročil dr. Tominšek, da naj naroči vodniku Janezu Koširju, da z dvema možema popravi Tominškovo pot, pot od Stani-čeve koče čez Rž do Kredarice, in vrhu Triglava, ker so bile na več krajih vrvi izmak-njene in klini zrahljani.
Danes imamo na Dovjem v Aljaževi dvorani v spomin SOletnice Aljaža igro -»Mala pevka«, pozdrave in deklamacije. Potem nas bo dr. Ivo Pire fotografiral. V dovški šoli je nastanjenih 70 gimnazijskih učencev in učenk -Rdečega križa,, in »Državnega zavetišča« pod nadzorstvom g. Sadarja in šolskih sester. I Pretekli teden so prišli nadzorovat sanitetni i šef dr. Katičič, državni nadzornik Westcr in dr. Pire. V nedeljo, dne 5. t. m., je dr. Pire v dvorani na Dovjem imel predavanje o jetiki in isto pojasnjeval z 200 slikami. Predavanje jc bilo zelo zanimivo in poučno. Taka predavanja imajo na Nemškem žc več let, v Sloveniji jih je vpeljal dr. Pire. V 14 dneh bo zopet predaval o drugem predmetu s slikami, zakar prinese s seboj električni svetlobni aparat za projiciranje slik. Ta predavanja veliko pripomorejo k splošni ljudski izobrazbi. Hvala mu!
Poraz v Maroku
je četam Abd - el - Krima gotov, ker nimajo siiai-nega angleškega »Tropical- sukna. ki jc ta vročino vsakrmnrr n u rn«i nntrobon in ki rfa Slovenec dobavlja izredno poccni tvrdlia
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA.
DRUŠTVO UČITELJEV GLASBE V LJUBLJANI.
LTstanovimo učiteljski pevski zbor!
Moderne zborovske skladbe zahtevajo glasbeno naobraženih pevcev, ki se lahko ne glede na tehnične in harmonične težkoče umotvorov poglobe v njihovo vsebino. Najinteli-gentnejše in najboljše pevce moramo iskati med učiteljstvom. Zato more zbor, ki bi mu tvorilo jedro učiteljstvo, gojiti moderno glasbo kar najuspešneje. Dokaz temu zbor učiteljev v Jul. Benečiji, ki se je v nekaj letih popolnoma uveljavil ne le pri rojakih, temveč tudi pri Italijanih samih. Dejstvo, da je našla slov. pesem vse priznanje pri naših narodnih sovražnikih, je izredno velik uspeh ne glede na to, da nudi pesem pomoč tudi našim zatiranim bratom. Kaj premore dobro organiziran učiteljski zbor, priča tudi zbor moravskih učiteljev. Delovanje tega zbora je bilo tako uspešno, da je odločiluo vplivalo na produktivno češko glasbeno umetnost. Odprl je skladateljem nove> perspektive in nastale so mogočne, široko-potezne zborovske skladbe z instrumentalno peljanimi glasovi, ki so v čast vsemu češkemu narodu. Ta zbor je bil tudi eden glavnih činl-teljev, ki je pomagal dvigniti ugled češkega naroda na podij svetovne kulture.
Tri nas čaka nešteto krasnih skladb moderne koncepcije ua izvajanje. Pretežke so za naše zbore, ne bi pa bile pretežke za zbor glasbeno naobraženih pevcev. Zato je dolžnost našega učiteljstva, da tu zastavi svoje moči in pomaga moderni slov. pesmi na noge.
Učiteljstvo je dosedaj mnogo storilo za prospeh glasbene umetnosti. Iz njegovih vrst j©, lifla cela vislu, tUsbcuiko.v, dandanes je
veliko zborov v rokah učiteljev. Tudi med produktivnimi glasbeniki zavzemajo učitelji prva mesta. Koliko več bi učiteljstvo med narodom šele lahko storilo, če bi imelo priliko, uriti se v skupnem pevskem zboru! Ostalo bi v stalnem stiku z glasbenim svetom in zasledovalo bi razvoj glasbe in pridobil mnogo glasbenega znanja, ki mu ga ni mogla nuditi šola v kratkem času študija. Ediua ovira je oddaljenost pevcev od skupnega centra. V tem oziru naj nam bodo zopet vzor tovarišice in tovariši na Goriškem, ki so pod neprimerno težjimi razmerami ustanovili svoj zbor in vztrajajo na začrtani poti kljub največjemu političnemu terorju in gmotnim žrtvam.
Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani si je stavilo nalogo, da organizira pod svojim okriljem zbor učiteljev, in vabi vse, ki imajo voljo, k sodelovanju. V prvi vrsti reflektirnmo na one, ki morejo v tehničnem oziru svoj glas naštudirati in imajo primeren pevski organ. Prijave sprejema z navedbo glasu in natančnega naslova do 15. avgusta društveni tajnik A. Grobming, Cojzova cesta 9. Podrobna navo> dila pošljemo vsem priglašenim pevkam in pevcem med 15. in 25. avgustom. Naše društvo in zbor imata pred očmi samo kulturne glasbene cilje, zato izključujeta vsako politiko, Računamo pa z ozirom na kulturuo zgodovino našega učiteljstva, ki je na vseh poljih stalo vedno v prvih vrstah, da bo tudi sedaj zastavilo vse moči v povzdigo slov. pevske urnet nosti.
V Ljubljani, julija 1925.
Za društvo učiteljev glasbe: Mar. Bajuk. predsednik. A. Grčbming, tajnik.
Štev. 161
SLOVENEC, dne 21. julija mo.
Stran 3.
Ameriškim Slovencem v domovini. Kakor J» bila splošna želja pri odhodu iz Amerike, bomo imeli ludi skupno ameriško slovensko romanje na Brezje k Mariji Pomagaj dne 15. avgusta, na Veliki šmaren. Ob 10 dopoldne bo slovesna sv. maša, katero bo služil Rew. John Oman, duhovni vodja KSK Jedno-te in slovenski župnik iz Clevelanda ob asistenci Bew. J. L. Zaplotnika, slovenskega župnika iz Omaha Nebr in Re\v. P. Kazimlrja Za-krajSka, OFM. Pridigo bo imel P. Kazimir. Popoldne ob 4 bomo imeli pele litanije. Na predvečer pred 15. avgustom bodo omenjeni gospodje pomagali v spovednici. Pri obedu bo pozdravil navzoče romarje g. Anton Grdina, vrhovni predsednik KSK Jednote. Vsi Ame-rikanci se vabite k udeležbi!
Naši ameriški slovenski romarji so po čudnem naključju prišli na vlaku v Rim skupaj s papežkim nuncijem msgr. Pellegrinet-tijem, o katerem pripovedujejo, kako je bil odlični gospod prijazen z njimi in kako jim Je veliko pomagal v Rimu. Izposloval jim je vstop v cerkev sv. Petra za beatifikacijo 78 korejskih mučencev in vstop k papeževi sv. naaSi. Posebno so mu pa hvaležni, da jim je izposloval posebno avdijenco pri sv. Očetu. Sv. Oče se je z njimi jako ljubeznivo razgo-varjal v nemščini. Ko so mu izročili krasno veaane zadnje letnike ameriških slovenskih listov, je med njimi vzel v roke i A ve Maria< in rekel: »Ta list sem pa že videl. Lep list je. Blagoslavljamo ga še posebej k Ob tej priliki so mu romarji izročili tudi večji dar v znamenje svoje udanstio. Izročili so mu tudi posebno spomenico, v kateri so ga prosili posebnega blagoslova za KSK Jednoto, za Društvo sv. Družine, za vse katoliško časopisje in za vse ameriške Slovence. Sv. Oče je bil rilno prijazen in se je pokazalo, kako se zanima tudi za nas.
Stiridesetlctnico mrvšništva bo obhajal 25. julija preč. g. Avguštin Šinkovec, duhovni svetnik in župnik v zač. pokoju v Kamniku. Iskreno čestitamo!
Prosvetni tečaj na gori Oljki pri Celja je bil zaključen v soboto. Uspel je v vsakem ozi-ru i zborno. Trajal jc tri dni in zbral 75 slušateljev iz dijaških in bogoslovskih vrst. Predavanjem je sledila vsakokrat živahna debata. Posebno v petek je bilo živahno od osmih zjutraj do osmih zvečer, tako da se je debatiralo še pozno v noč med predivnimi skupinami. Ta dan je dospel tudi dr. Korošec, ki je imel svoj referat in vodil debato pri referatih. Njemu, dr. Jeraju m dr. Hohnjecu gre predvsem zahvala za lepo uspeli tečaj. Tudi prijateljem iz Savinjske doline bodi v veselje povedano, da bo la tečaj prinesel obilo blagoslova za vso Štajersko, ki nujno potrebuje obilo sejavcev in vztrajnih delavcev na prosvetnem in socialnem polju. Splošna želja vseh je bila, da bi se prihodnje leto tečaj zopet priredil. Veselo dejslvo je. da se je tečaja udeležila tudi ena medicinka Srbkinja ter en hrvatski dijak. Zal pa, da sla izostala oba referenta iz Hrvatske. Upajmo, da sčasoma pritegnemo v svoj idejni krog še več bratov Hrvatov in Srbov. Tečaj je imel za e.-novno črto novo romantiko, ki se oglaša zlasti v krogu novoromantikov okrog dijaškega glasila >Stražni ognji«. — Nastaja nov rod, svež in čvrst, z novimi pogledi in novjnu, ali vsaj pomlajenimi nazori o svetu. Bodimo ga veseli in podpirajmo ga, da prinese vsem, domovini in državi, boljšo bodočnost. Bogu pa novo udanost toplih src.
Odhajajoč iz ljube in drage mi Jugoslavije o solnčno Gorico, se tem potom prisrčno zahvaljujem za vso prijaznost in naklonjenost, katero sem užival skozi več lcl ne samo v prelepi Dolenjski, temveč v celi Sloveniji; zahvaljujem se pa tudi vsem tistim, kateri mi niso bili naklonjeni. Bog povrni vsem in vsakomur posebej! V Kandiji, 19. julija 1925. Fran. Ksaver Zaman, usmiljeni brat.
Umrla je v soboto 18. julija v Leonišču v Ljubljani gospa Zora Erjavec, rej. Legal, po-štarlca v Sodražici. Pogreb bo danes popoldne ob 2. Naj v miru počiva! Preostalim naše iskreno sožalje.
Za pomoč občinam, po toči in pnvodnji prizadetim v kočevskem okraju, ie vložil g. poslanec Škulj tozadeven nujen predlog.
Umesten predlog. Danes se vsak dan čita o nesrečah pri avtomobilski vožnji. Vzrolti so različni. Največkrat je pa kriv šoper, ki podi svojo zver z neznansko hitrostjo po najbolj obljudenih krajih. Čudno je le, da se še več nesreč ne zgodi, 1 iO po deželi skozi vasi, kjer se navadno Igrajo otročiči in prehajajo vozovi in pešci kot ludi razne druge domače živali, drvi avtomobil često s 60 km na uro. Isto je na ovinkih, osobito na ozkih cestah in na položajih z gosto sečjo. Vzrok so ludi raz.nt amateur-šoferji, ki si ta luksus dovoljujejo brez vsake šoferske preizkušnje. G. poslanec Škulj je vložil na kompetentno ministrstvo vprašanje, v katerem opozarja na razne no-dostatke v lom oziru in zahteva v Interesu javne varnosti radikalne remedure.
Zopet močii.n potres na Krškem polju. V Četrtek 16. julija zvečer so čutili prebivalci v okolici Cerkclj dva Izredno močna potresna sunka. Prvi je bil ob 21.50, drugi močnejši, ki je večino ljudi vzdramil iz spanja, pa je bi! ob 23.35. V petek smo opazovali na poslopjih manjše in večje razpoke, ki jih je najbrž povzročil polnočni sunek. Prebivalstvo
vedno resneje premišlja, kaj naj stori, če potres ne bo ponehal. Boji s® ponovne kata-strofe. - V petek 17. julija pa so bili ob 15.48 tekom nadaljnih pet minut kar trije močni sunki, spremljani z izredno močnim bobnenjem. Slišalo se je škripanje tramovja in zvenčanje šip na oknih. Bog nas varuj ie hujšega!
Prof. dr. Franc Herisch o brežiških po-besih. V graški »Tagespost« razpravlja vse-učiliški profesor dr. Franc Herisch o brežiških potresih v letih 1906, 1917 in 1925. Prof. Herisch o;aiačuje mnenje prof. Belarja, po katerem bi bili potresi v Evropi v vzročni zvezi z velikimi potresi v Ameriki in Aziji in nekaki poslednji tresljaji le-teh, kot zmotno. Po mnenju prel. Herischa so brežiški potresi tektonskega izvora. Gorjanci se počasi dvigajo, istočasno pa se kostanjeviSka in savska ravnina pogrezata.
Duhovniki, ki si žele oddiha in miru, naj gredo v Glavotok na otoku Krk. Kraj je lep, tih, poleg morja, ravno nasproti Sušaku. Cena je zeio ugodna. Samostan Glavotok je namenjen samo za duhovnike.
Iz Trbovelj. (Preizkušnja mleka.) Pri preizkušnji mleka od strani tukajšnjega živino-zdravnika kot tržnega nadzornika se je ugotovilo, da je bilo vse mleko, prineSeno izven Trbovelj na tukajšnji trg, primerno dobro in ni nadzornik zamogel proti nobeni prinašalki kazensko nastopiti. Povod k preizkušnji je dala govorica, da se od časa, ko je okrajno na-čelstvo v Laškem diktiralo fiksne cene za mleko Din 3, meša vanj voda. V mlekarnah se prodaja po Din 3.50—4, na trg prinešeno pa Din 3. -— (Srditi kolesar.) Na poziv enega jako mirnega pasania nekemu kolesarju, po imenu Divjak Tomaž, da naj previdno vozi po cesti, je ta skočil s kolesa in močno s kamnom ranil svarilca, akoravno bi ga bil skoro povozil. Oblast pozivljemo, naj na dirkače pazi, ker se nič ne ozirajo na varnost pešcev.
Strela. S Police pri Višnji gori se nam sporoča: V četrtek okoli štirih popoldne je udarila strela med hudim nalivom v pod pe>-sestnika Jos. Štrublja, p. d. Starca v Vel.. S!pri vasi. Na pomoč so prihitele brizgalne iz Grosupelj, šmarij, Gatinc in št. Jurija, ki so hvalevredno vršile svojo nalogo. Vkijub vsestranski pomoči je pogorelo posestniku celo !opo gospodarsko poslopje, t. j. hiša. hlev, pod in kozole z vso krmo, žitom in obleko, do tal. Škoda je velika.
Roparski napad. V noči na 18. julij ob 2 zjutraj so se priklatili v vas llruševee pri Straži trije tolovaji ter so vdrli v hišo Franceta Vintarja, koteč ga oropati. Najprej so poskušali priti v sobe skozi glavna vrata, a ker sc jim lo ni posrečilo, so planili k oknu, pobili šipe in vdrli v poselsko sobo, kjer so spale služkinje. Skočili so k njih posteljam in vprašali po gospodarju. Bili so vsi maskirani in imeli električne svetilke. Služkinjam so pretili s samokresom, ako bi se drznile klicali na pomoč. Ob ropotu šip prihiti, kakor bi trenil, vsa družina skupaj in gospodar zakriti: " Kdo jo?« a dobil ni nobenega odgovora. Pograbil je samokres, lovsko puško ter tako oborožen bolel skozi glavna vrata na prosto, a vrat ni mogel odpreti, ker je tičal v ključavnici zalo m ti en vitrih. Vintar je mislil, da so tolovaji ie zunaj hiše in ni niti slutil, da so že v posel-ki sobi. Na ponovni klic >Kdo je?- so roparji bliskovito poskakaii skozi okno in drveli proti vasi Selo. Vintar je pa jel za njimi skozi zadnja vrata in začel streljati, kar je privabilo na pomoč speče sosede. Tolovaji so pač mislili, da bodo dobili tukaj mnogo denarja, a namazali bi se kruio, ker je znašala njegova cela gotovina, ki jo je imel ta cas pri i hiši, borih 50 Din. Zadeva je naznanjena orožništvu.
Žegnanje v Tomaževem. Sv. Marjeta, zavel niča podružns cerkve v Tomaževem, si jc izprosila v nedeljo krasen poletni (i*n, kakršnega pa'' lotos bržčas ni bilo. Sv. opravila dopoldne in popoldne so sc vršila ob številni udeležbi. Vsa vas si ie nadela kar najbolj praznično lice. Popoldne pa so nas poseliti tudi meščani v tolikem Številu, da že dolgo ni bilo takih množic pri kopanju v Savi. Na vrtu gostilno pri Kovaču je »Zora-." iz Stožic 7. ubranim petjem zabavala stalno valujoče mnogoštevilno občinstvo. Pohvalno jo omeniti, da se jo vsa prireditev vršila v najlepšem redu.
Adamiti? V nedeljo, ko je mnogo nedo-mačinov že v zgodnjih dopoldanskih urah po-setilo tomnčevsl o zegnanje in Savo, so si — malo prod poldnem — tudi neki vojaki srbske narodnosti privoščili rečno kopelj. Do tu povsem v redu. Ni pa v redu. ako prinašajo kosti svojega rojstva v Adamovi koži med ko-pajoče se otroke in mod številni ženski svet. Z zgrežanjem so bili vojaki zavrnjeni in kdo-ve, kaj bi so zgodilo, da se niso hitro oblekli in jo pobrisali na vojaškem vozu in z vojaškimi konji zopet nazaj v Ljubljano. Prosimo vojno oblast, naj vojaštvu take nespodobnosti strogo prepove.
DotiPnik, ki se jc vozil dne 17. julija z večernim gorenjskim vlakom št. 918 v vozu št. 22.384 in ki je pomotoma vzel mali ročni kovček črno. barve nekemu duhovniku, se uljudno prosi, da pošlje vsaj v sebino, ki zanj ital; nima noher.e vrednosti, na ime, ki ga dobi v dokumentih, na pošto Jesenice. Gorenjsko.
Zavarovanje zasebnih nameščencev za slučaj brezposelnosti. Ker ai upati, da bi država v doglednein času uvedla zavarovanje m slučaj brezposelnosti temeljem zakona o zavarovanju delavcev, a še manj, da bi skoro minila gospodarska kriza in z njo združena brezposelnost — se je lotil lega vprašanja IL redni kongres »Zveze zasebnih nameščencev Jugoslavije«, ki se je vršil dne 12. in 13. aprila v Sarajevu. Kongres je sklenil, da zvezna uprava s 1. julijem svojim članom poviša podporo za slučaj brezposelnosti na ta način, da uvede V. članarinski razred z mesečno članarino 25 Din. Centralna zvezna uprava je sedaj ta kongresni sklep izvedla in dosega sedaj brezposelna podpora — po članskem razredu in trajanju članstva — do 50 Din dnevno tekom 84 dni. Ta ustanova je v današnjih razmerah za zasebne nameščence jako važna. Vsa podrobna navodila se dobe pri glavnem tajništvu »Saveza priv. namještenika Jugoslavije«, Zagreb, Petrinjska 40—L
Znojenj nog in neprijeten vonj odstrani Senoform. Dobi se v vseli lekarnah in drogerijali. Glavna zaloga Chemotechna- v Ljubljani. Mestni trg 10 in »Salus« d. d. V Mariboru pa lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20.
Iz Ljubljane.
Stjepnn Radič v Ljubljani. Včeraj dopoldne ob 11 se je pripeljal v Ljubljano Stjepsn Radič v spremstvu ministra Pavla Radiča, ki je imel seboj soprogo in dva otroka. Pripeljali so se v ministrskem salonskem vozu. Na kolodvoru sta ministra Pavla Radiča pozdravila veliki župan dr. Baltič in železniški ravnatelj elr. Borko. Stjepan Radič se ni nič pokazal. Z opoldanskim gorenjskim vlakom so se odpeljali na Bled, kjer je ob 4 popoldne oba Radiča sprejel v avdijenci kralj Aleksander.
Smrtna kosa. G. France Stergar, naduči-lelj pri prosvetnem oddelku v Ljubljani, je umrl v nedeljo popoldne v 56. letu starosti. Pogreb se bo vršil v četrtek oh 4 popoldne izpred hiše žalosti, Krakovski nasip 10, na pokopališče pri Sv. Križu. Sočani in Primorci, sprejmimo našega rojaka na poti k večnemu počitku v obilnem številu. N. v m. p.!
Umrli so v Ljubljani: Zora Erjavec, poštna uradnica, 27 let. — Simon Kocjančič, posestnik, 61 let. -- Terezija Gajšek, prodajalka peciva, 23 let. — Marija Lapajne, črkostavčeva žena, 41 let. — Matevž Mezek, posestnikov sin, 23 let.
Razvijanje reklame na javnih prostorih. V smislu §§ 56. in 58. cestno policijskega reda za mesto Ljubljana se občinstvo opozarja, da je strogo prepovedano nalepljanje iu pritrjevanje raznovrstnih reklam na nedovoljenih javnih prostorih, in to posebno v mestnih parkih in drugih javnih nasadih, kjer se z razvijanjem take reklame dela občutna škoda na drevju. Istolako se tudi prepoveduje razdaja-nje raznih reklamnih letakov po cestah in ulicah ljubljanskega mesta v smislu § 91. cestnega reda, da se s tem prepreči nastiljanje cestišč jn trotoarjev s papirjem, ki povzroča mestni občini vsled trajnega snaženja precej velike stroške. Proti vsem onim, ki bi se temu ne hoteli pokoriti, se bo na podlagi veljavnega cestnopolicijskega reda kar najstrožje postopalo, če ne bo prestopek po drugih zakonih strožje kaznjiv. Poleg tega se bodo krivci tudi pozvali k povrnit* i nastale škode.
:--arov napad na mitnUkega paznika. Trije gospodje, en carinski uradnik in dva bančna uradnika, in sicer eden od banke »Slavija«, drugi od »Narodne banko r, so napadli glasom policijske ovadbe mitniškega paznika Andreja Peklaja na milnici na Dunajski cesti. Vsi trije so udri i brez povoda v mitnico in so ga začeli neusmiljeno pretepati. Končno ga je udaril eden napadalcev tako silno po glavi, da je mož padel po stopnicah. Pri tem se je tako težko poškodoval na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnico. Policija je izročil« napadalce državnemu pravdništvu.
Roparski napad. Znano je, da so balinarji radi spro radi »punta-? jn da pride včasih tudi do pretepa. Bolj grd slučaj pa so. je pripetil v nedeljo zvečer v gostilni pri »Dalmatincuc v 'Šiški. Pekovski pomočnik Konrad Vengust je balinal s par tovariši, katerih pa preje ni pozna! in je izgubil dva Štefana vina. Ker je uvidol, da ima smolo ta večer, je plačal vino in odšel. Za njim pa so skočili neznani igralci. Na cepti so ga napadli, pobili na lia in mu že nezavestnemu ukradli iz žepa 300 Din. Pustili so ga nezavesinega in našla ga je k sreči neka ženska, ki je poklicala pomoč. Prenesli so ga na stražnico, kjer so ga za silo obvezali in oddali v domačo oskrbo. Napadalcem je policija že na sledu in je izvršila žc tudi nekaj aretacij.
Nerodno mnščovanje. Na Gasilski cesti v Šiški so napadli štirje tovariši Irgovskega potnika Viljema Papeža. Hoteli so se maščevati, ker je baje Papež govoril nedostojno o sestri enega napadalcev. Papež se je napadalcem strgal iz rok iu zbežal v Železniško ulico, kjer se jo skril in zaklenil v neko stranišče. Toda maščevalci so ga Izsledili in mož jim je odprl sam vrala, ko mu jo zaklical eden: -.Odprite v imenu postave!" Komaj pa je mož odprl, je spoznal prevaro. Toda bilo jo žo prepozno. Planili so nanj in so ga pošteno pretepli. Končno se mu je posrečilo, da se jim je iztrgal stepen in raztrgan iz rok in je srečno prl-bežnl domov. Napadalci so znani in pride zadeva nred sodišče.
Samomor triindvajsetletne deklice. Vče
raj so pokopali Iriindvajsetletno prodajalke peciva Terezijo Gajšekovo. doma iz Škofje-vasi pri Celju. Gajšekova je po izpovedi njenih tovarišic že delj časa bolehala in je bila posebno v zadnjem času vedno bolj zamišljena in otožna. Vendar pa ni hotela nikomur povedati, kaj je vzrok njeni otožnosti. Izrazila pa se je parkral napram tovarišicam, da sa bo zastrupila, vendar ji tega niso hotele ver jeti. V sobolo zjutraj okoli četrte ure pa so začuli iz njene spalnice bolestno stokanje. Takoj ko »o vstopili v njeno sobo, so začutil! oster duh po lizolu. Gajšekova pa je ležala v postelji in se zvijala v strašnih bolečinah Poleg nje so našli steklenico, iz katere je izpila liaol. Poklicali so takoj zdravnika, ki je ugotovil zastrupljenje z lizolom in odredil, da so jo prepeljali v bolnico. Toda bilo je že prepozno. Gajšekova je vsled silnih notranjih opeklin četrt ure po sprejemu v bolnico umrla. Ker se je ugotovilo, da je dekle izvršilo ta obupen čin v stanju duševne potrtosti in nerazsodnosti, so jo včeraj popoldne pokopali z običajnimi cerkvenimi obredi.
Podlo maščevanje. Neznan zlikovec je razbil v družbi več ponočnjakov veliko šipo na oknu dr. Ravnilmrjeve pisarne na Miklošičevi cesti.
Tatinski tovariš. Pobegnil je iz Ljubljane
hlapec iz restavracije »Zvezda« Jože Medved, doma iz Tacna pri Ljubljani. Odnesel jc petim tovarišem skoro vso obleko, čevlje in perilo in tudi nekaj denarja.
Prijet požigulec. Na Mestnem trgu je opozorila neka ženska stražnika na mladega fanta Jož. Medveda, bivšega sodarskega vajenca, doma iz Šmartnega pod Šmarno goro. Obdolžila ga je popolnoma odločno, da je zanetil geuj, ki je izbruhnil v noči od 15. na 16. julija v Tacnu. Fanta so seveda takoj zaprli in so uvedli strogo preiskavo. Fant sicer požiga še ni priznal, vendar pa je njegov zagovor precej sumljiv.
žeparioa na trgu. Na videz znana žeparica je ukradla na Vodnikovem trgu kuharici Katarini Mrzli kar je vi, ki je uslužbena pri posestniku in trgovcu Feliksu Urbancu. iz ročne torbice knjižico, v kateri je imela 500 Din go-iovine.
Policijska direkcija izjavlja, da so vse ve-j stj o aretaciji Jerneja Čertanca radi umora Sever je ve popolnoma neosnovane.
Sijajna manifestacija SLS v Mariboru.
V soboto zvečer se je zbralo v veliki dvorani Gospoclarsko-zadružne banke na javen shod SLS toliko zvestih somišljenikov in prijateljev, da jih dvorana sama ni mogla sprejeti. Predsobe, hodnik in stopnice so bile vse zasedene. Čast naši mestni organizaciji SLS, eia je brez posebne agitacije spravila na shod toliko stotin zborovalcev! Nismo uporabili nobenih plakatov, samo v »Straži« iu »Slovencu« smo objavili vabilo. Izborno se je obnesel nov način tihe agitacije od moža do moža.
Predsednik SLS za meljski okraj dr. Andrej Veble je otvoril zborovanje in takoj dal besedo poslancu Fr. Ž e b o t u. Zboroval« so ga navdušeno pozdravili. Govornik nam je v poljudnem in prepričevalnem govoru pojasnil sedanjo politično situacijo od volitev do dane?. Uvodoma je naglasil, da sta posebno značilni dve novici: »Imamo novo vlado, v kateri pa ne sedita več Pribičevič in Žerjav.t (Živahni klici: »Hvala Bogu! Naj gresta za vedno v penzijok) Na Hrvatskem ni več človeCanske, inirotvorne republike! (Klici: »Radič jo je za skledo leče prodal.«) Govornik je nato opisoval krivice in nasilja, katera je izvrševala vlada, v kateri sta sedela Pribičevič in Žerjav.
Onim junakom — uradnikom, učiteljem in drugim, ki jih je režim brezsrčno preganjal, prestavljal, reduciral, penzijoniral ali drugače preganjal, izrekamo naše sočustvovanje, na-o zahvalo za njih vztrajnost! (Viharni vzkliki;
Živijo prof. Ribarič, Bračun in Mlakar, uradnik Klemenčič. Majhen, Šuman! Živeli od poštnega ravnateljstva preganjani poštni uslužbenci k) Preganjani se že vračajo, a sedaj naj zginejo iz naših krajev vsi grdi elenuncijanti! Ko je opisoval govornik preokret Radiča, kako so se nekdaj ekstremni republikanci prelevili v poslušne monarhiste, kako so Radičevci sramotno kapitulirali, kako so opustili večsto-letno tradicijo hrvatskega narod po svobodi Hrvatske in. kako so se iz najhujših antimili-taristov spremenili v zagovornike militarizma, je ves zbor zaklical: »Ž£'ostni junaki! Za ministrske stolčke so prodali svobodo Hrvatske!: Poslanec je nadalje naglašal: »Nemoralno je bilo početje PP vlade, ki je s silo pritiskala na Hrvate, a še bolj nemoralna je sramotna Radičeva kapitulacija in njegovo izdajstvo! Sedanja vlada jc skrpucalo, ki sc ne bo dolgo držalo! Značilno je, da je Radič napovedal odpad od katoliške cerkve, katora je edina pomagala ohraniti hrvatski narod in Hrvat-skok (Klici: »Doli odpadniki!«) Sedanji spn razum ni nikak sporazum, pravi sporazum pride šele tedaj, ko bodo sklonili bratsko r.vo žo vsi pošteni Srbi, Hrvati in Slnvrnci brc? Pašiča, brez Žerjava in breji Hadifa! (Pritrjevanje in dolgo ploskanje)
Nalo je govornik obrazložil zgodbo, kftko je PP vlada z glasovi radikalov in samostojnih demokratov naložila ubogim delavcem davek na telesno delo! (»Doli Pivko in ŽerjavU) Tu doma Zerrnvovci prirejajo nrotosiu« «hnrip;
Stran
SLOVENEC, dne 21. Julija 1925.
Stev. 16L
proti krivičnim davkom, a v Belgradu Pivko in Žerjav glasujeta za nove davke! Zborovalci so sklenili ostro resolucijo proti davku na telesno delo.
Nato so Se govorili dr. V e b 1 e, delavca Medvešek in Polše ter železničar Kožar. Več stotin broječa množica je izrazila Jugoslovanskemu klubu zahvalo za borbo za naše pravice ter je priredila našim voditeljem prisrčne ovacije.
Navzoči nasprotniki so žalostni opozovall potek zborovanja in moč politične organizacije.
Iz štajerske.
Imenovanje. Za kanonika štrasburškega kblegijatnega kapitelja in obenem za župnika (vicarius perpetuus) v Novicerkvi pri Celju je imenovan g. Pavel Žagar, dosedaj provizor ravnotam. 1T0 mesto je pred njim zavzemal skozi 39 let bivši državni poslanec dr. Lavo-slav Gregorec. Novemu g. kanoniku, ki je povsod, kjer je kot dušni pastir deloval, razvijal veliko vnetost in delavnost ia je bil radi tega kot vojni kurat šestkrat odlikovan, k dični časti častitamo, Na mnoga leta!
Jugoslovanski-češkoslovaški dnevi v Rogaški Slatini. V dneh 1. in 2. avgusta se zberejo v Rogaški Slatini Jug.-češkoslov. lige iz ■Maribora, Ljubljane in Belgrada ter češki klub iz Maribora in Češka obec iz Ljubljane, da ustanove Zvezo JC lig za Jugoslavijo. Obenem se vrši kongres Čeiioslovakov iz cele Slovenije in proslava 75 letnice prezidenta ČSR Masaryka. Udeležbo so obljubili že: centrala ČL lig v Pragi, katero bo zastopal generalni tajnik prof. Beringer, češkoslovenski »vaz v Belgradu, vsa že gori omenjena društva in češka konzulata v Ljubljani in Zagrebu. Mogoče pride tudi zastopnik češkoslovaškega poslaništva v Jugoslaviji. Prireditev je deljena v dva dela: V soboto 1. avgusta zvečer bo razsvetljava zdraviliškega doma, v nedeljo dopoldne pa zborovanje in nato skupen obed (30 Din za osebo). Popoldne je ogled zdravilišča in vrelcev, promenadni koncerti in skupne seje odborov. Najbrž bo vozil razven večernega rednega vlaka iz Slatine še posebni okrog 23. Vožnja bo polovična. Vabljen je k prireditvam vsak prijatelj jugoslo-vansko-češkoslo vaškega zbližanja.
Konjerejsko društvo za mariborsko oblast objavlja, da se vrši letošnje ogledovanje in premovanje plemenskih konjev pod običajnimi pogoji: dne 3. avgusta z začetkom ob 8. uri v Žalcu za okraj Celje, dne 4. avgusta z začetkom ob pol 9. uri v Šmarju pri Jelšah za okraj Šmarje, dne 13. avgusta z ;:ačetkom ob pol 8. uri v Ptuju za sodni okraj Ptuj in dne 14. avgusta z začetkom ob 8. uri v Ormožu za sodni okraj Ormož. Za sodni okraj Ljutomer se vrši razstava plemenskih konjev v zvezi s slavnostnimi prireditvami 501etnice Kola Jahača in vozača v Ljutomeru dne 15. avgusta popoldne na žrebarni na Cvenu. Za Ptuj je bilo prvotno določeno premiranje dne 5. avgusta, se pa je vsled sejma, ki se vrši ta dan v Ptuju, moralo preložiti na 13. avgusta. V vseh drugih krajih društvenega področja, kjer so se drugače premovarja vršila, se letos vsled premalih sredstev ne morejo vršiti; bodo se pa gotovo prihodnje leto tam vršile. K premovanjem so v Ptuju pripuščeni konii mrzlo- in toplokrvnih, v Ljutomeru le toplokrvnih, drugje pa le mrzlokrvnih plemen.
Luče. Neki g. duhovnik, ki je prišel na obisk v Luče, sc jc zadnji petek hotel peljati s poštnim avtom v Golčavo. Ko je vprašal, če bi bilo mogoče prisesti, ga je nahrulil nek mteligent: /Vi lahko greste peš v Solčavo, mi se hočemo zložno peljati, ker gremo na Okrešelj. Nad tem izbruhom smo se navzoči zgražali. Kako naj taki izbruhi vplivajo na tukajšnje ljudstvo, ki je nad vse prijazno in uljudno do tujcev-turistov, ki prihajajo občudoval lepoto naših planin. Dotičnemu inte-ligentu, ki menda ni z dežele Culukafrov, priporočamo, da si pridobi osnovne pojme o oliki iz knjige o lepem vedenju.
IZ MARIBORA.
klet katoliške omladine in krščansko-so-cialnih organizacij na Ptujsko goro se je v nedeljo, 19. julija, izvrril izredno lepo. Udeležilo se ga je okroglo 1000 oseb. Vodil ga je g. P. Pavel Potočnik. Iz Maribora do Sv. Lovrenca je vozi! poseben vlak. Na gori sc je poleg cerkvenih pobožnosti vršdo tudi prosvetno zborovanje na prostem pred cerkvijo. Posebno veseli so bili izletniki, da se je izleta kerpo-rativno udeležila tudi godba omladine.
Osebna vesf. Mestni in občinski svetnik ter odvetnik g. dr. Alojzij Juvan v Mariboru ;e vpoklican kol rezervni kapetan k orožnim vajam.
Nori rrstavrater na mariborskem kolodvoru g. Delničar je izlicitiral zakup za letnih 48.000 Din.
Loterije mariborske požarne brarebe se
i- udeležilo v nedeljo na Glavnem trgu po-loldnc okoli 5000 ljudi Glavne dobitke so ' ob iti večinoma revni ljudje. Zlato uro je do-
r-irom:šen dečko.
i'iede nameravane razstave perutnine v
• i boru smo zvedeli, da sc sedaj ne bo vr-
k< r v poletnem času ni primerna doba .a kokošjo razstavo.
Sprememba posesti. G. dr. Josip Barle, notar v Mariboru, je kupil lepo Glušičevo /inogradno posestvo v Lajtersbergu pri Ma-rifcoru. Na posestvu s.e nahaja tovarna mos->iih izdelkov g. Antona Tavčarja^
IZ CELJA.	.
Celjsko orlovsko okrožje, katero je pri- j redilo dne 12. t. m. v Laškem svoj okrožni nastop, si šteje v častno dolžnost, da sc za- < hvaljujc vsem za event. podpore ozir. sodelovanja. Zlasti se zahvaljuje vsem damam in gospodom, ki so imeli s predpripravami obilo j otežkočenega dela. Posebno sc imamo zahvaliti tudi celjskemu pevskemu odseku, kateri jc pod vodstvom g. Mihelčiča žel s krasno proizvajanimi pesmi med ljudstvom veliko pozornost. Bog živi!
Radikali so pri nas pod novim režimom zelo vzrastli. Pravijo, da bodo sedaj oni vladali v Sloveniji in pričakujejo vsak hip glasu iz Belgrada, da je zasedel v Mariboru veliko-županski stolec njihov kandidat. Obljubujejo tudi, da bodo popravili vse krivice, ki so se izvršile pod prejšnjim rčžimmo. Vederemo!
Z ozirom na sasioumor g. Kranjca smo prejeli sledeče pojasnilo: V štev. 159 Vašega cenj. lista z dne 18. julija t. 1. poročate med vestmi iz Celja o samomoru g. Kranjca. Pišete, da se je g. Kranjc ustrelil v drvarnici na dvorišču svoje hiše. To pa ni res, ker na dvoriSču sploh ni nobene drvarnice. Pač pa je res, da se je ustrelil v svoji posebno mu priljubljeni pisarni ob skladišču, ki se nahaja na dvorišču njegove hiše. Dejanje je storil očividno v nezavestnem stanju, ker so sc v zadnjih dneh opažali na njem znaki duševne zmedenosti. Ranjki je bil pošten in vesten trgovec in mož blagega značaja, ki je bil splošno priljubljen.
Reguliranje cen raznim živilom gre pri nas strašno počasi od rok. Občinski svet je več kot pred enim mesecem sklanil tozadevno remeduro. Po štirih tednih nekako jc prišlo do ankete, kjer sc je to vprašanje obravnavalo. Od te ankete je že preteklo preko deset dni. Cene od kompetentne oblasti šc vedno niso predpisane. Ali so temu krivi nc vemo kaki oziri, ali je pri nas birokratizem tako ukoreninjen? Zagreb jc med tem časom žc drugič znižal cenc. Pri nas so med tem časom tudi cene surovinam ponovno padle. Zalo bi bilo zelo umestno, ako bi kompetentne oblasti pokazale v tem važnem vprašanju več gičnosti in razumevanja za socialno bedo nižjih slojev.
One novemu krompirju, upamo, da bedo začele znatno padati. Tako sc je zaveza! neki prodajalec napram tržnemu nadzorstvu, od ponedeljka dalje pripeljali na trg večje množine krompirja, ki ga bode prodajal na debelo po 1.50 Din za kg, na drobno pa po 1.75 Din kg. Tudi ne bo tržno nadzorstvo pripustilo od 1. avgusta dalje predajati na trgu krompirja, ki bi bil dražji ket 1.50 Din za kg. Pri tej priliki omenimo tudi, da ne bo glasom naših informacij tržno nadzorstvo postopalo pri določevanju cen preostro proti našim kmet-skim slojem, ker je tudi po mišljenju našega magistrata kmetovalec i 13 k v sedanjih časih prehudo obremenjen, posebno pri davkih. Ako bi pa prodajalci zelenjave in drugih poljskih pridelkov to naklonjenost 'zrahljali, bo trfno nadzorstvo takemu početju napravilo konec s tem, da bo odvzelo takemu prodajalcu pravico do prodaje na trgu.
Aretacija. V soboto popoldne ie bil« aretirana Marija Zupane, hišnica, Kralja Petra cesta 28. Osumljena je, da je bila soudeležena na tatvinah, ki jih je izvršil Valentin Iglif. kojega drugo ime je tudi Martin Glavač. Pri hišni preiskavi je policija našla v njenem sta-novaniu več zlatih in srebrnih predmetov, katere je ukradel pred nedavnim časom Iglič Marija Zupane je nekai teh ukradenih predmetov darovala, odnosno prodala drugim moškim, ki so vedno dobivali pri njej varno zatočišče in prenočišče.
IZ PTUJA.
Loterija, Dan 26. julij jc že prav blizu. Takrat se vrši v Ptuju ob treh popoldan žrebanje velike efektne loterije. Dobitki so razstavljeni v uradniškem konzumu v r>tuju. Občinstvo z velikim zanimanjem občuduje krasne dobitke. Ako še nimaš srečke, naroči si jih takoj pri župnem uradu v Ptuju, morda ii bo sreča mila. Razprodajalci srečk naj se še malo potrudijo, nerazprodane srečke naj p,a vrnejo do 24. julija,
iz ostale Jugoslavije.
G. Leopold Kovač, tenorist ljubljanske opere, je priredil koncert 14. julija v Baski na otoku Krku s sodelovanjem gdčne Švajgerje-ve, profesorice na ljubljanskem konservato-I riju. Koncert je zelo dobro uspel. Gostje so se ' ga v polnem številu udeležili iu je bila dvo-l rana nabito polna. G. Kovač jc v splošno za-: dovoljnos-t odpel arije iz raznih oper in tudi nekaj slovenskih pesmi. Za vsako točko je. žel buren aplavz. Zelo pohvalno so se izrazili j o koncertu Čehi, pa tudi slovenskim gostom ; je zelo ugajal Domačinke iz Baške so poklo- j nile g. Kovaču kito cvetja. — Tudi izvajanja ! gd<'iie fevajgerjeve so žela \eliko odobra\ anje. ;
Aktnelni jadranski problemi. Povodom Jadranske razstave, ki e otvori v Splitu dne 25. julija, je uredništvo gospodarskega časopisa -Bankarstvo* v Zagrebu izdalo odi i en" opremljeno propagandistično publikacijo, vse j bujočo trideset izvirnih, v to svrho napisan'1 i razprav. Med pisatelji so: minister n. r. Ljuba j Jovanovič, minister n. r. in predsednik Jadranske straže don »Tur. Bianldni. predsednik Jadranske razstave dr. I, Tartaglia, po-
močnik prometnega ministrstva inž. Ran. ,-v-ramovic, dalje Ljubomir S t. Kosier, Milan Pr-pič, Milan Kresič, Jerko čutič, dr. Ciril Žižek, dr. Melko Čingrija, dr. Hugo Werk, dr. Vlad. Ravnikar, dr. M. M. Stojadinovid, dr. Ljuba Leontič, Mato Šario i. dr. Cena izvodu Din 50. Dobiva se v vseh knjigarnah in pri izdajatelju: Glavna administracija >Bankar-stva« v Zagrebu, Marovska 30. Knjigarn« in zbiralci naročnikov 25 odstotkov popusta. Vsak izobražen državljan se mora danes zanimati za probleme našega morja; zato bo gornja publikacija, ki razpravlja o vseh teh problemih. gotovo splošno dobrodošla.
Model mosta Zagreba. Odbor zagrebških gospa, ki prtpravlja za jesen zgodovinsko razstavo mesta Zagreba, je sklenil, da naroči med drugim model mesta Zagreba. Model bo predstavljal stari Zagreb, a bo izdelan tako, da se bo dal izpopolniti z novimi deli mesta. I Model bo dolg 3 m in 4 m širok. Po zaključe-[ uju razstave, preide model v last mestne ob-| čine ter bo stalno razstavljen v mestnem mu-' zeju. Za model je odobril odbor zagrebških gospa -10.000 Din.
Negovanje cest V Zagrebu so te dni začeli delati poizkuse z impregniranjem cest. Za impregniranje služi mešanica olj >impreg-nok, ki je sestavljen iz surovega petroleja, asfalta in Dieslovega olja. Kadar se cesta napije tega olja, ne sprejema vase več vode, vsled česar se ne dela blato ne prah. Impreg-nol deluje istočasno razkuževalno in uničuje vse bakterije. Na ta način negujejo ceste že po večini evropskih in ameriških velemestih. V začetku je treba za 1 kvadr. meter cesie 1 in pol kg olja. kasneje zadostuje pol kg.
Orjuna junači. Zagrebška Orjuna si je vplella nov list slave. V novem hotelu ' Espla-nade« je v soboto ponoči začela inzultirati družbo inosemcev, ki je med seboj govorila nemško. Ostalo hrvatsko občinstvo je to surovost Orjuno najodločnejše zavrnilo, nakar je eden izined orjunašev začel junačiti z revolverjem. Gostje so se razbežali, a natakarji so imeli veliko škodo. Enega izmed orjunaškib napadalcev so zaprli.
Odlikovanja v zagrebški policiji. Povodom mnogoštevilnih osebnih izprememb na zagrebški policiji (ki so posledica novega režima) ie kralj odlikoval celo vrsto prizadetih osebnosti. Ravnatelj dr. Janko Bedekovič je prejel red sv. Save Tli. vrste, vladni tajniki dr. Vra-govič, Horvat in Pavlovič. isti red V. v rste. Odlikovanih je tudi mnogo detektivov in redarjev.
Strupen® kače. Hrvatski listi poročajo, da je letos tamkaj izredno mnogo kač. Slučaji kačjih pikov so na dnevnem redu..
Nov dnevnik v Belgradu. V Belgradu se napoveduje nov dnevnik »Borba:. Imel bo značaj neodvisnega, informativnega dne- nika in bo razpolagal z lastno radijsko postajo. Izhajati začne s 1. septembrom
Dau netireč. Takega dne, kakor vas Mol v Vojvodini, ni izlepa doživel krk kra.i. Dne 16. julija se je zgodila cela vrsta velikih nesreč. Najprej je 1 Helen deček našel ročno granato, ki se je razletela in dečka raztrgala. Nato je zaradi nesrečne ljubezni skočila v Tiso najlepše domače dekle; potegnili so sicer :'e živo iz vode, a bo težko okrevala. Nato so se splašili konji nekega domačina in povozili gospodinjo do smrti. 14 letni Branko Hirič se je s Čolnom vozil po Tisi; padel je v reko in utonil. Mero nesreč ie dopolnil strašen slučaj, ko je sin umoril mater. Morilec, posestnik l\an Horvath. je bil obolel na umu. Zaprosili so, da bi ga sprejeli v blaznico, začasno pa so ga zaprli v občinsko ječo. Dne 16. julija je Horvath iz zapora ušel in prišel na svoj dom. Tu je uasel svojo mater, proti kateri se je nemudoma vrgel iu jo zadavil. Pod vtisom teh nesreč je bila vsa vas čisto zbegana.
Orožnik zabodel sebe in ženo. V Knežev-skem vinogradu v Baranji je orožnik Petar Ostorič svojo ženo. ki se ni hotela vrniti k njemu, do smrti zabodel, nato pa samemu sebi porinil bodalo v srce.
Državni pravdnih kot zločinec. Subotiško 1 državno pravdništvo je izdalo proti bivšemu ; tamkajšnjemu državnemu pravdniku dr. Bran-j ku Milieu tiralico. Dr. Milic je pod napačnim ! imenom na goljufiv način izvabljal od ljudi j denar; razen tega se je izdajal za zdravnika I in je leta 1020 celo leto .opravljale službo občinskega zdravnika v Katju pri Novem Sadu. V dr. Milidevem stanovanju so našli načrte raznih hiš v Subotici, Novem Sadu in Os-jeku ter zbirko vlomilskega orodja.
Nezgoda na morju. V kanalu med Splitom in Bračem je te dni presenetil vihar dva. mlada Spličana. ki sta se vozila z jadrnico.. Vihar je jadrnico prevrnil, -vendar sta se, brodo-lolhca mogla oprijeti prevaljene ladje. Tako ju je metalo valovje cele tri ure sem in tja. Končno ju je opazila neka ladia in ju sprejela na krov.
k Primorske.
vS!eren.-ko sirotiše« v (Urici, V minulem šolskem letu je bilo v slovenskem sirotišču v Gorici 62 gojencev in go.ienk. Vsi so dovršili šolsko leto z dobrim uspehom, izvzemši pet dečkov, ki imajo jeseni ponavljalni izpit, štirje dečki so .-e vpisali na gimnazijo in so že napravili sprejemni izpit. Ena deklica se je po prav dobi:) prestanem sprejemnem izpitu vpisala na učiteljišče v Gorici.	j.
Zadružna »reza v (Urici. Dne 9. t. m. se ic vršil ' Gorici ob^u, zbi; tf.«xiSkft Zadmž-
ne zveze. Zastopanih je balo 57 članic. Iz poročil je razvidno, da se Zveza ldjub vsem težko čam izredno lepo razvija. Celokupni pro-mot je znašal 70,143.295 liT. Vseh zadrug je danes včlanjenih 170, od tega 69 posojilnic, 17 delujočih konsumov, 21 kmetskih in gospo-j, darskili, 22 stavbnih, 30 mlekarskih, 6 obrtnih in 5 raznih zadrug in društev. Svoj izstop je prijavila Goriška ljudska posojilnica. Zborovalci so poročila soglasno odobrili. V nadzorstvo so bih izvoljeni: msgr. Anton Ber-lot, župan Karol černigoj, župnika Marinič in Joža Abrara in dr. Vladimir Glaser.
Občinske volitve v Idriji. V Idriji so ran-pisane občinske volitve za 19. t. m. K. D. Z. je sklenila, da gre samostojno v volivni boj in ne v zvezi z edinjaši in komunisti, kakor se je prvotno nameravalo. Med edinjaši je to povzročilo veliko razočaranje. Nedeljska :>Edi-nosk poroča, da so volitve odgodene.
Eeležke.
^Slovenski berač.« Na ta naš članek se je že oglasil g. Pucelj v >Nar. Diievnikuc in pravi, da je naše pisanje krona na mizerijo dosedanje slovenske politike. Ugotavljamo, da smo samo posadili krono na mizerijo be-raške politike, ki jo zastopa g. Pucelj, ki se je včeraj potegoval za avtonomijo Slovenije, zdaj se pa zadovoljuje z droblitiami, ki bi padle z radikalsko-radičevske mize. G. Pucelj popravlja članek :>Kmetskega listac, češ da je le povedal v oba tabora, da bo slo venska politika beraška in drobtinarska zato, ker so Slovenci to sami hoteli. Če misli g. Pucelj, da bo s tem svoje geslo -za drobtinec, ki ga je v svojem članku tako krepko izrazil, kaj opravičil, se hudo moti. Sicer pa se nam zdi, da nas je g. poslanec ::-Zveze< nekoliko napačno razumel, in zato tu še enkrat ponavljamo, da nimamo nič proti temu, ako on g. Pucelj to geslo zastopa, to je njegova stvar, mi smo io geslo samo od svoje strani odklonili. Če g. Pucelj v slovensko javnost vrže novo geslo, potem mora že dovoliti, da se slovenska javnost napram temu geslu tudi izreče. Mi smo se izrekli proti, ker nimamo z gosp. Pucljem istega mnenja. Če je on mnenja, da se Slovenci moramo zadovoljiti z drobtinami, smo mi mnen.ia, da se Slovenci ne sinemo zadovoljiti z drebtinami. In če on misli, da je. danes moment, ko morajo Slovenci nastepin z geslom -za droblrne-c, smo mi mnenja, d?, ie za to danes še menj moment nego kdajkeli. Prepustimo dogodkom, ki bedo kmalu pokazali, kdo je imel prav.
.■Slov. Narod« proti samemu sebi. Od vladnega Radiča pričakuje >Slov. Narod«, da bo izvojeval tudi zapadnemu delu naše drža • ve (torei tudi Sloveniji) primerno veljavo v gospodarstvu in v splošni politični -situaciji in prav-i, da ima Stepan Radič pr. ič v sedanji svoji unitaristični fazi priliko, da uveljavi enakopravnost med Slovenci, Hrvati in Srbi in da izvo.juje gospodarski enakopravnosti vseh brajev naše države veliko zmago. Patetične deklaracije o edinsMi Srbov, Hrvatov in Slovencev naj ne bodo samo doklamatorične-ga značaja in naj ne slepijo srbske in celokupne slovenske javnosti o njegovem pravem političnem programu. Tu, na gospodarskem področju, mora >sprovesti, gospodarsko enakopravnost ... Enedušnost v medsebojnih deklaracijah o državnem ki narodnem edinstvu je kaj lahka stvar. Toda druga je enodušnost; ki se tiče gospodarskih interesov ter celokupnega političnega ravnovesja v državi. Prejšnja vlade so morale stati predvsem na braniku osnovnih ustavnih načel in so si v glavnem morale osigurati splošnoveljavne uzance zg padue demokracije ter regularno oblast od strani parlamentarne večine... — Ta izvajanja Zerjavovega popoldnemika so v mnogem pogledu značilna in zanimiva: 1. potrjuje s tem, da v naši državi doslej ni bilo enakopravnosti, da so bili Slovenci in Hrvatje v vsem, politično in gospodarsko zapostavljeni. Kadarkoli smo mi to trdili, sta se zakadila >Jutro« in "-Narode v nas ko besna in nam očitala protidržavnost in da sejemo mržnjo proti Srbom. 2. Priznava, da so bile patetične deklaracije samostojnih demokratov o edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev samo deklamaUnionega značaja in samo slepilo celokupne jugoslovenske javnosti o njihovem pravem političnem programu, ker sicer bi bili manj deklamirali, a toliko bolj delali na tem, da bi se bila politična in gospodarska zapostavljenost prečanov vsaj malo oblažila. A kakor vemo, tu niti s prstom niso gonili, pač pa sta gg. Žerjav in Pivko pridno glasovala za vsa ta silna davčna bremena, ki so se naložila Sloveniji. 3. Potrjuje s tem vnovič, da SDS, dokler je bila na vladi, ni za zboljšanje naših gospodarskih razmer nič storila, to pa zato ne, ker ni utegnila, kakor je to 3 Narod« že zadnjič opravičeval. Utegnila pa zato ni, ker je morala stati na braniku osnovnih ustavnih načel! Če ta osnovna ustav na načela garantirajo enakopravnost vseh delov države, kaj jih je potem treba braniti? Petem jih tudi nihče ne bi napadal. A to je ravno, da nnm vidovdanska ustava s svojim centralističnim načelom te enakopravnosti ni dala' In pa uzance zapadne demokracije je morala prejšnja vlada osigurati? Mi pa smo žali bog pnd PP vlado doživljali samo uzance vzhodnega absolutizma.
Poravnaite naročnin®!
Stev. 161.
SLOVENEC, dne 21. julija 192B.
Stran 5.
Prebivalstvo v Ameriki. Po najnovejšem ljudskem štetju ima Newyork trenutno 6.103 inilijonov, Chicago 2.995 milijonov prebivalcev. Število farmerjev je v Združenih državah nazadovalo za 61 odstotkov.
Vulkanifini pojavi na Francoskem. Francoska Osrednja planota je bila nekdaj torišče živahnega ognjeniškega delovanja Notranje zemeljske sile se pa še sedaj niso pomirile. V departmentu Aveyron se vali iz zimskih votlin gost dim, pod njim pa teče vrelo olje. Kljub temu, da je olje zelo gosto, takoj izhlapi in pusti na zemlji samo tenko črno plast Če imaš tenke podplate in hočeš stopiti gor, boš brž odskočil, sicer se ti bodo noge sežgale.
Koristen pes. Na cesti Vaugirard v Parizu je stal avtomobil brez šoferja, pa pes je sedel na avtomobilu. Ko se je nekdo avtomobilu malo preveč približal, je pes takoj skočil k trombi in je dal več znamenj. Šofer je pritekel in je pravil začudenim gledavcem, da je pes tako naučen: Če vidi kaj nevarnega, ne laja, temveč daje znamenja.
Hude skrbi dolginov. Nekateri ljudje imajo pa res hude skrbi. Tako so ustanovili sedaj v Oregonu v Ameriki »Klub longinovc, z nalogo, da napravi longinom življenje prijetnejše; na primer, da jim preskrbi v hotelih daljše postelje, tako tudi v vagonih, da dobijo v gledališčih bolj udobne sedeže, da so solnčni zastori nad izložbami prodajalen bolj visoki, sicer se vsak zamišljeni longin zadene vanje itd. Klub upa, da se bodo vsi dolgi ljudje sveta organizirali in napravili povsod podružnice.
Slavci štrajkajo. Britanska radio-družba je naročila več slavcev, ki naj bi peli, in kojih petje bi razpošiljala potem po svetu naokoli. Brž ko so pa prišli slavci na Angleško, so štrajkali in niso hoteli peti. Vlažno in mrzlo angleško podnebje jim pač ne ugaja.
Strog komisar. Zdravstveni komisar v Omahi (Zedinjene države) je stavil predlog, naj se vsak zakon proglasi za neveljaven, če po dveh letih ni otrok.
Amundsen — človek. Ko se je bil Amund-sen vrnil s severnega tečaja v domovino, je bil opazil njegovo letalo tudi neki kaznjenec v Oslu. To je kaznjenca tako prevzelo, da je spesnil na Amundsena sonet. Jetniški duhovnik je sonet poslal Amundsenu. A Amundsen, ki ima srce na pravem mestu, je šel nato v kaznilnico in kaznjencem v lepem predavanju opisal svoje doživljaje na poletu na severni tečaj. Po predavanju so kaznjenci iz lastnega nagiba zapeli norveško himno.
Zborovanje Mednarodne ženske »veze za mir in svobodo. Internacionalna ženska liga za mir in svobodo je te dni na svojem zbo-' rovanju v Inomostu sklenila resolucijo, v kateri nujno poziva vso na zmedah na Kitajskem udeležene narode in vlade, naj poskrbe, da se vsi spori in problemi na Kitajskem rešijo brez prelivanja krvi na temelju pravičnosti in samoodločbe kitajskega naroda. V drugi resoluciji pozdravlja liga najtopleje načelo razorožitve in razsodišča, izročeno v ženevskem protokolu. — Predsedniku Coolidgeju je liga poslala brzojavko, v kateri ga prosi, naj nujno skliče mednarodno konferenco za mirno rešitev kitajskega spora, pri čemer naj se spoštujejo pravice kitajskega naroda.
Stari zločini. V Neustadtu na Nemškem so dobili na kraju, kjer je bilo nekdaj prenočišče za romarje in popotnike, dve človeški okostji, v bližini pa tretje okostje, sedeče. Pogledali so mestni arhiv in so brali tam nekaj sličnega o nekem drugem prenočeval i šču iz 1. 1579. Tam sta mati in sin skoz več let morila popotnike, ki so prenočevali, jih oropala in pokopala v kleti. Ljubimka sinova je slišala nekoč pogovor med materjo in sinom, ti-čoč se umorov, in ju je naznanila. Na mestnem trgu so ju obglavili. Mislijo, da je šlo tudi v omenjenem slučaju za sličen zločin.
Nekaj arheološkega iz Turčije.
Iz Carigrada poročajo, da kaže nova Turčija veliko zanimanje za arheološke naloge in da bodo pričeli v okolici Angore pod vodstvom turških arheologov izkopavati stara grobišča. V čarigrajskem muzeju, ki se je pod vodstvom Halil Beisa razvil v svetovno poznan znanstveni zavod, se otvori v najkrajšem času za asirsko starinstvo poseben oddelek; nov muzej pa nameravajo napraviti za turško keramiko, lesena in železna dela, preproge, knjige In minijature. Prosvetni minister pa je dal Halil Beisu in znanemu Jelal Essad Bei naročilo, da pripravita temelj etnografičnemu muzeju v Angori.
Vzpodbudo in zanimanje k tem pripravam turške vlade pa je iskati najbrže v tem, da so naleteli na nepričakovane uspehe pri izkopavanju pri mestu Kadikoi, to je stari Kalcedon. Pri naptavi nove ceste preko na najvišji točki mesta ležečega vrta so odkrili slučajno fundament približno 30 metrov dolgega poslopja.
Tu so našli veliko število majhnih stebrov, katerih lega kaže možnost, da je bilo poslopje s potresom ali požarom uničeno. Iz gotovih znakov pa sklepajo, da so to najbrže razvaline slavne cerkve sv. Evfemije, v katori se je 1. 451. vršil veliki cerkveni koncil v Kalcedonu. Nadaljna odkritja v okolici tega poslopja to možnost potrjujejo. Turki ne branijo inozem-ccm, da preizkušajo nova odkritja. Ne samo angleškemu raziskovalcu Sir William Ramsay za provin.cijo Konia, temveč tudi Francozom za okolico Smirne, so Turki dali koncesijo za raziskovanje. Proti malenkostni pristojbini je lahko priti do takega dovoljenja, vendar samo pod pogojem, da vse izkopanine ostanejo v Turčiji. V Carigradu pa bodo ustanovili v ta namen arheološki institut.
Petdesetletnica mednarodne meterske konvencije.
Po mednarodni meterski konvenciji v Parizu leta 1875 sta bila vpeljana meter in i gram kot znanstveno določeni temeljni eno-I ti meterskega sistema. Na mesto pisane mno-j žice dotedanjih mer (komolec, čevelj, oola ; itd.) sta stopili nespremenljivi enoti, ki nihče ni mogel ift ne more vplivati nanji. Z meter-skim sistemom se druži decimalni sistem; to se pravi, vse druge mere se z 10 pomnožijo ali delijo.
Francija, koje matematiki in fiziki so v 18. stoletju bili merodajni, je imela meterski sistem že od' 10. dec. 1799. Najboljši duhovi tedanjega časa so bili z znanstvenimi predpripravami zaposleni skoraj celo desetletje, tako Lavoisier, Laplace, Lagrange, Monge in Coulomb. Pariška akademija je imenovala več komisij za merjenje in preračunjenje in njih poročila so tvorila znanstveno podlago zakonitih odredb. V Franciji so uporabljali stare in nove mere skupaj do 1. jan. 1840. Mednarodna znanost se je bila medtem na splošno Oprijela meterskega sistema.
Dogovor, leta 1875 je podpisalo 17 držav; druge so prišle pozneje zraven, samo konservativna Anglija se še zmeraj drži svojega zastarelega sistema. Kot enoto metra so vzeli vtesetmiljonski del zemeljskega kvadranta in sicer severnega, torej desetmiljonskd del razdalje od ekvatorja do severnega tečaja. Pozneje na podlagi teh računov napravljeni prameter se nahaja v poslopju Mednarodnega urada v Bretenil pri Parizu. Za enoto v teži so vzeli gram, težo kubičnega centimetra destilirane vode pri 14" Celzija. Praleža gra ma oziroma kilograma iiz platine se nahaja tudi v Brotenilu. Dogovor je za države obvezen in morajo svoje deželne mere spraviti v sklad z normalnimi.
K gospodarskemu položaju.
Ljubljana, 20. julija 1925.
Vsa pozornost gospodarskih krogov je obrnjena sedaj k žetvi. Kakor poročajo iz Vojvodine, je letos pšenica kvalitativno boljša kakor lani (80 kg, lani pa 72 kg). Računajo, da bo za izvoz ostalo 300.000—400.000 ton. To bo prineslo ca 1 milijardo dinarjev. V celi Evropi bo žetev dala ugodne rezultate. Izredno važno je za vse žito uvažajoče in izvažajoče države, da bo letos zopet nastopila Rusija kot izvoznica pšenice, kar bo seveda imelo svoj vpliv pri cenah na žitnih tržiščih.
V Ameriki se je vkljub ugodni in visoki cenitvi kanadskega pridelka nadaljevalo poviševanje cen, dočim so pri nas cene prilično stabilne.
Koruze bo pa ostalo za izvoz v naši državi približno ravnotoliko kakor lani.
Uvozna trgovina zastaja. Znižanje ažija, ki ima namen omiliti dosedanje izredno visoke postavke, katere hoče vlada s tem kori-| girati, je zopet vrglo stare kalkulacije cen na stran in trgovci so morali začeti računati z nižjimi ažijom, kar je prineslo v poslovanje gotovo vzdržljivost. Posli so v uvozni trgovini bolj slabi.
Nasprotno pa pričakujejo izvozniki v znižanju ažija, znižanja izvoznih carin oživljenje izvoza. Bilanca zunanje trgovine je postala še bolj aktivna. Za lesno trgovino pride v po-štev tudi znižanje železniških tarifov za izvoz lesa; o tem znižanju je izjavil železniški mi j nister, da bo veljalo samo do 1. septembra t. 1. in da je imelo namen forsirati izvoe, da bo jeseni dovolj vagonov na razpolago.
Potrebno bi bilo opozoriti prometnega ministra, da je nujno znižati tarifne postavke na zlato pariteto. Kakor zatrjujejo poučeni, se nove železniške tarife že tiskajo, in da bodo v 3—4 tednih stopile v veljavo. Obljubljali so •lam jih že za 1. avgust 19251
Kako dolgo se bo mogel držati finančni minister obljubljene stabilizacije dinarja, se bo kmalu pokazalo. Ze v avgustu se pričenja vsakoletni normalni dvig dinarja in vprašanje je, če bo Narodna banka imela dovolj sredstev za vzdrževanje kurza dinarja.
Iz Belgrada tudi neprestano spuščajo v svet vesti, da je v najkrajšem času pričakovati realizacije Blerovega posojila. Pri tej transakciji bo udeležena tudi angleška skupina Armstrong-Wirthworth. Potem govorijo v Belgradu tudi o gradbi železniških zvez Panče-vo—Belgrad in Belgrad—Sarajevo—Split, kar je pripravljena zgraditi neka ameriška družba.
Vpogled v poslovne knjige. Zadnji »Trgovski list« prinaša pod tem naslovom uvodni članek, v katerem pravi med drugim, da se je naredba, ki dopušča vpogled v poslovne knjige, izrabljala dosedaj le v važnejših in le bolj izjemoma. Toda davčna administracija je začela to naredbo intenzivno uporabljati šele pred dobrim pol letom; zahteva vpogled celo v knjige trgovcev in obrtnikov, ki jih sploh nimajo.
Poglavje o enakosti davčnih bremen, j (Vojvodina in Srbija.) Neka vojvo-j dinska banka izkazuje kapitala 1,200.000 di-; narjev, plačala bo za to davka 600.000 Din;
neka belgrajska banka s kapitalom 120 miljo ; nov dinarjev, ima dobička 236.000 dinarjev, davka bo plačala 30.000 dinarjev!
Jugoslovanska naročila pri Skodovih tvornicah. Pred kratkim so Škcdove tvornice v Plzaiu dobile od jugoslovanske vlade naročil v vrednosti 12 miljonov dolarjev. Dobava je določena na dve leti.
Avstrijsko-jugoslovanska trgovinska pogajanja pred zaključkom.. >Neue Freie 1'res-
se< poroča, da se približujejo jugoslovansko-avstrijska trgovinska pogajanja, ki so sicer že precej napredovala in so se zopet začela pred več tedni, zaključku. Da ne bi izpostavili živahnih trgovskih odnošajev med obema državama motenju, se bodo zaenkrat omejili na zaključitev tarifne pogodl>e.
Vojna odškodnina. Ta papir (2 '/■>% renta za vojno škodo) beleži zadnje čase izredno visok tečaj. To pripisujejo predvsem vestem, da se bo amortizacija tega papirja vršila hitrojJ še kakor dosedaj. Belgrajski listi poročajo, da je glavno ravnateljstvo državnih dolgov zahtevalo kredit 169.2 miljona dinarjev za obresti in amortizacijo. V letu 1926. bi se imelo amortizirati 43.000 komadov po 1000 Din nomi-nale. — Interesantno je zabeležiti dejstvo, da1 so prejšnji teden na belgrajski borzi kurzi treh državnih rent (7% invest., vojna odškod« nina in i% agrarne obveznice) dajali enako obrestovanje (10 in pol odstotka letno).
Kovani drobiž. Kakor poročajo iz BeU grada, je prispela na Sušak prva pošiljate\fl kovanega drobiža po 2 Din (7 vagonov v vred* nosti 15 miljonov dinarjev). Kmalu pa bo, prišel tudi kovan drobiž za 1 in pol dinarja; V finančnem ministrstvu obljubujejo, da bo( 2 dinarski kovan drobiž dali y promet ta teden. Zadnji čas je že, da se izmenja ra/.trgani i nI nečisti drobiž.	j
Iz Zveze industrijcev. Kakor nam po-t trjujejo poučeni krogi, je preložen občni! zbor Zveze industrijcev na slovenskem ozemii lju SHS na konec avgusta ali začetek sep-t tembra t. 1.
Iz Trgovske in obrtniške zbornice. >S1užj bene novinec donašajo naredbo o novem vo-i livnemu redu za trgovske in obrtniške zborni* ce. Po tem volivnem redu se imajo izvršiti volitve v to institucijo najdalje do 1. novenn bra t. 1. V kolikor smo poučeni, so v Trgovski in obrtniški zbornici že začeli s predpriprava-f mi za volitve. K stvari se še povrnemo. —* Prezidava poslopja zbornice je v polnem teku* Sedaj se ravno gradi stopnišče. Prezidavo vodi poseben stavbeni odsek, kateremu nače-f luje podpredsednik zbornice g. Ivan Ogrin.. Drugo leto se vrši pri nas v Ljubljani 4. gOJ spodarski kongres (1. Zagreb, 2. Skoplje, 3. Sarajevo), za katerega so poverili s pri-, pravami ljubljansko zbornico.
Mednarodna razstava v Ba/.lu. V Bazlu (Švica) se vrši od 1. julija do 15. septembra! t. 1. mednarodna razstava notranje plovhe int izkoriščanja hidrauličnih moči.	(
Semenj v Aradu. Naše poslanstvo v Bitt karešti naznanja, da se bo vršil vzorčni seri menj in razstava pohištva v Aradu od 1. del 10. avgusta tč lč Prospekt dobijo interesenti v Zbornici za trgovino in industrijo v Ljutw Ijani.
BORZA.
Due 20. julija 192& DENAR.
Z.igreb. Berlin 18.475—13.625, Italija 2.085-* 2.115 (2.115), London 276—279 (277.75), NewyorB 56.15-57.25 (57), 1'ari/, 2.635—2.685 (2.70), Praga 1 678-1.702 (1.6975), Dunaj 7.96- 8.08 (8.04), Curih 11.08—11.13 (11.09).
Curih. B<dgrad 9.05 (9.05), Pešta 0.725, Berlia 1.226, Italija 19 (19.05), London 25.03 (25.04), New> york 515 (515), Pariz 24.25 (24.25), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.55 (72.55), Bukarešt 2.80, Sofija 3.755.
Dunaj. Devize: Belgrad 243, Kodanj 150.05, London 3499.20, Milan 2619, Newyork 70.935, Pari« 3310, Varšava 185.50. Valute: dolarji 705.20, angleški funt 3442, francoski frank 3333, lira 2628, dinar 1241, češkoslovaška krona 21.
Praga. Devize: Lira 124.50, Zagreb 159.25« London 164.25, Newyork 33.75.
VREDNOSTMI PArtltJI.
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 66.50 —68, vofr na odškodnina 240 (bi.), Celjska posojilnica 200— 205, Lj. kreditna 225- 250, Merkantilna 100, Pr* štediona 805 810, Kreditni zavod 175—185, Stroj* ne tovarne 105—130, Trbovlje 350—360, VovoJ

Otroka kapitana Granta.
27
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
—	Nobenega dokaza nimate za svojo trditev, je odgovoril živo Paganel, ne vem, čemu ne bi hoteli ponesrečenci, potem ko so jih Indijanci odvedli v notranjščino dežele, poskusiti, kako bi obvestili po tej-le steklenici zunanji svet o svojem vjetništvu.
—	Čisto enostavno, dragi Paganel, zakaj, če hočeš vreči kako stvar v morje, moraš imeti vsaj morje.
—	Da, če pa ni morja, pa vsaj reke, ki sc izlivajo
v	morje k
Molk začudenja je sprejel ta nepričakovani odgovor, ki je bil vendar tako verjeten. Po tem, kako so se zaiskrile vseh oči, je Paganel spoznal, da je
vi	i l vsem poslušalcem novega upan ja, ki se ga krčevito oprijemljejo. Lady Helena je spregovorila prva:
»Kakšna misel!«
— In kako dobra misel, je pristavil naivno zemljepisec.
—	No, in kaj mislite potem?... ga je vprašal Glenarvan.
—	Mislim, da je treba poiskati sedemintrideseti vzporednik prav na onem mestu, kjer stopi na ame-rikansko obrežje, in mu slediti, ne da bi se oddaljili od njega več kot pol stopinje, prav do tistega mesta, kjer se zopet potopi v Ocean. Mogoče, da najdemo spotoma ponesrečence z Britanije,
—	Malo verjetno, je pripomnil major.
—	Naj bo verjetnost še tako majhna, prezreti je
ne smemo. Recimo, da imam slučajno prav, da ie tale steklenica prišla v morje po eni izmed rek te celine, tedaj naletimo prav gotovo na sledove ponesrečencev. Poglejte, le poglejte, prijatelji, zemljevid te dežele, popolnoma vas hočem presvedočiti!-
Tako je dejal Paganel in razgrnil na mizi zemljevid čilske države in sosednjih argentinskih dežela.
»Glejte, je pravil, spremljajte me na sprehodu južnoameriški celini. Začnimo pri ozkem čilskem pasu. Prekoračimo andsko gorovje. Spustimo se zopet doli v prerije. Ali te pokrajine res nimajo veletokov, rek in potokov? Kaj še! Glejte, tu je Rio Negro, tu je Rio Colorado, njihove dotoke prereže sedemintrideseti južni vzporednik; vsi so torej lahko prinesli steklenico z listinami do morja. Tamkaj torej, morebiti, tamkaj čakajo na rešenika, ki jim ga pošlje božja Previdnost, ljudje, ki jih sinem po pravici imenovali naše prijatelje, tamkaj žive pri kakem indijanskem rodu, v rokah stalno naseljenih plemen, na obrežju teh malo poznanih rek, v teh gorskih soteskah.
Ali naj torej dopustimo, da jih bo njihovo tipanje varalo? Ali niste vsi mnenja, da sledimo po teli pokrajinah ravni črti, ki jo kaže moj prst na zemljevidu? Pa recimo, da se motim, kar jc malo verjetno, ali ni naša dolžno:da gremo za sedemintridesetim vzporednikom iska ponesrečencev, pa naj si bo, da nam je objadrati vso zemljo?«
Te besede, ki jih je govoril Paganel s plemenitim navdušenjem, so segle poslušalcem globoko v srce. Vsi so se mu približali in mu stiskali roke.
»Da, da moj oče je tukaj, je vzkliknil Robert Cirant in požiral z očmi zemljevid.
— Naj bo kjerkoli, dečko moj, poiskati ga bomo mali. Kaj more biti kaj prepričevalncjšega kakor ie
razlaga našega prijatelja Paganela. Brez obotavljanja |i-0—T]
se nam je podali na pot, ki nam jo je začrtal.
Kapitan more biti vjetnik močnega ali slabega rodu. V drugem slučaju ga osvobodimo sami, v prvem pa premotrimo njegov položaj, nadaljujemo pot v Buenos Aires in poiščemo Duncana na vzhodni obali; nato izvežba major Mac Nabbs večjo četo, ki bo vstanu ugnati Indijance vseh argentinskih dežela.
—	Tako je, Vaše blagorodje! je odgovori! John Mangles, pristavim naj le, da bo la sprehod preko argentinskih planjav čisto brez nevarnosti.
—	Brez nevarnosti in brez naporov, ga je popravil Paganel. Koliko jih je že hodilo tako, ki niso imeli nikakih sredstev in ki jih ni bodril plemeniti cilj, ki smo si ga izbrali mil Ali ni 1. 1772. neki Basilij Villarmo šel iz Carmen do Kordiljer? Ali tii I. 1806. čilski sodnik iz province Concepcion, don Luiz de la Cruz, odpotoval iz Antuca in sledil ravno istemu sedemintridesetemu vzporedniku, ali ni preplezal Ande in dospel v Buenos Aires po štiridesetih dneh popotovanja? In končno, ali nista polkovnik Garcia in moj čestiti stanovski tovariš doktor Martin de Monssv prehodila te pokrajine na vse strani in storila isto za znanost, kar hočemo storiti mi iz ljubezni do bližnjega?
—	O gospod, gospod, je vzkliknila Marv Gran-tova zglasom, ki so je tresel od genotja, kako naj se zahvalim za požrtvovalnost, ki vas vodi v take nevarnosti?
—	Nevarnosti! je vzkliknil Paganel. Kdo je spregovoril besedo nevarnost?
—	Jaz že ne, se je odrezal Robert Cirant, pogled mu je bil uoeumen in oči so se mu zaiskrila	_
(Dalje sledi.)
—5 N i
~ «H
5T o
fS >
CU

Stran &
SLOVENEC, Ane 21. JnHJa 192&
Btev. TBf.
100 (den.), Nihag 46 (M.), Stavbna družba 166—
180, 4 in pol odst. zastavni listi 20 (den.), 4 in pol odat. kom. zadolžnice 20 (den.).	__
Zagreb. Hrv. eskomptna 107.50—108. Kreditna, Zagreb 105—108. Hipobanka, Zagreb 56.50-57.50, Jugobanka 96—97, Praštediona 805 —810. Slavonska 64—68, Lj. kreditna 235, Eksploatacija 380.40, Šečerana 510—515, Gutmann 120—127, Slavonija 49—49.50, Trbovlje 347.50—352.50, 7 odst. drž. inv, posojilo 68, vojna odškodnina 230.50— 242.
Dunaj. Efekti: Dunav-Sava-Jadran 603.200. Alpine 296, Greinitz 145, Kranjska industrijska družba 400, Trbovlje 471, Hrv. eskomptna 132, Ley-kam 154. Hipobanka, Zagreb 70, Avstrijske tvornice za dušik 171. Mundus 900, Slavex 185, Slavonija 53.
BLAGO.
Ljubljana. Les : Deske monte, 20 m 25 mm. fco meja 500 (bi.); remeljni 35-70. 60-60, 80-80, monte, fco meja 580 )bl.); hrastove vozovne de-gčice 43 mm 2.65, 53 mm 2.85, fco meja 1250 (den.); bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja 4 vag., zaklj. 19. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Hardvvinter II., fco Postojna trans. 430 (bi.); pšenica, Bačka, nova, par. Ljubljana 365 (bi.); pšenica, sremska, nova, par. Ljubljana 360 (bi.); koruza, slavonska, par. Ljubljana 2 vag.. zaklj. 230; fižol ribničan. orig., fco Ljubljana 300 (den.); laneno seme Ia, fco Ljubljana 550 (den.): krompir, novi, fco štajerska postaja 85 (bi.); ječmen, domači, fco Ljubljana 200 (den.).
Raznoterosti.
"Cesta milijonarjev«.
Malo je znano, da danes samo en del slavne Fifih Avennue v Ne\vyorku zasluži ime cesta milijonarjev. V spodnjem koncu Fifth Avennue so stare aristokratske hiše skoraj izginile, tam so sedaj najemniške hiše od 10 do 15 nadstropij. Proti sredini te ceste so same veletrgovine, hoteli, klubi, cerkve in banke. Šele od tu naprej se pričenja gornja Fifth Avennue, to je p r a v a cesta milijonarjev. Tu stojijo palače amerikanske aristokracije. Tu nam je izjemoma možno videti kak hotel ali temu slično poslopje.
V najnovejšem času pa se ta cesta milijonarjev stalno manjša, govorili moremo o nekem begu milijonarjev iz tega sedeža tolikega bogastva. Veliko število prebivalcev Newyorka je s težavo prevzelo vest o prodaji palače Astor, ki je bila izvršena pred nekaj tedni. To mesto je bilo nekako središče aristokracije novejšega mesta. Kmalu po smrti gospe Astor 1. 1908. je prihrumela v bližino palače Astor jeklena družba, to so vsi, Ivi s« z jeklom postali novi milijonarji, potem kralji bakra, cina, piva, ki niso spadali k stari, pravi amerikan-
ski aristokraciji. Ni čuda, da so potomci starejše aristokracije pobegli v stranske ulice.
Pri tem umikanju milijonarjev pa igra veliko vlogo služabništvo. Neprestano nadlegovanje z nastavljanjem in odstavljanjem različnih strežajev zagreni dolarskemu kralju bivanje na njegovem domu. Pri amerikanskem milijonarju pa je o do m u sploh težko govoriti. Ni laihko povedati, v katerem letnem času živi kak bogat Amerikanec v Newyorku. Vsak bogataš ima najmanj 5 do 6 hiš: v glavnem mestu eno, potem v večno topli Floridi, kjer prebije mrzlo zimo, v Kaliforniji, v New-portu in na Long Islandiji. K vsemu temu pa spada brezpogojno še potovanje v Evropo in navadno tudi potovanje okoli sveta z lastnim parnikom. V Newyork pridejo talci le slučajno, ko se vozijo ravno mimo ali pa je kaj drugega vzrok njihovemu prihodu. To vladajoče nazi-zi ran,je je privedlo do tega, da si večina milijonarjev najame več sob v kakem prvovrstnem hotelu kamor pridejo lahko vsak čas in ji mni treba skrbeti za služabništvo, ker skrbi za to uprava hotela sama. Amerikanski listi poročajo, da bo prodanih še BO do 40 takih palač ki bodo dale prostor najemniškim hišam.
Naznanita.
Uprava inženjerske zbornice r Ljubljani sklicuje sestanek vseh članov zbornice, ki se vrši v četrtek 23. julija ob 17 v dvorani mestnega magistrata. Na sestanek se vabijo posebej še vsi inze-njerji in arhitekti, ki se pripravljajo za javno prakso, sicer pa vsi člani sekcije UJIA. Uprava bo poročala o svojem dosedanjem delovanju. G univ. prof. dr. ing. Miroslav Kasal bo predaval: Opazovanja po poplavi v Poljanski dolini.
Pripravljalni odbor Belokranjske podružnice SPD v Črnomlju se je na novo sestavil. Začasno predsedstvo je prevzel g. dr. Božidar KUssel, okr zdravnik v Črnomlju, tajniške posle opravljata gg Albin Čebular, učitelj na Talčjem vrhu, in Joža Sterbenc, davčni asistent v Črnomlju, blagajniške pa Jože Kastelic, tajnik mestne hranilnice v Črnomlju. Vse prireditve in zbirke v prid stavbi nove koče na Mirni gori vodi ta pripravljalni odbor in vsi event. prispevki v denarju in materijalu naj se pošljejo le na podružnični naslov v Črnomlju. Nobena druga oseba ni pooblaščena in ne opravičena v imenu podružnice pobirati denar in event. druge prispevke, ali prirejati kakršnekoli prireditve. — Dr. B. Kiissel, t. č. predsednik; Sterbenc, t. č. tajnik.
Našla se je v nedeljo v cerkvi sv. Petra palica. Kdor jo je pozabil, naj se oglasi pri vratarju v ubožnici, Japljeva ulica.
smr Originalne (prave) potrebščine fixat in preservsta za OpSograph dobite edino le pri L. Baraga, sMurgova ul. s/i.
Telefon št. OSO
Vsalta drobna vrstica Rirt 1'50 ali vsaka JaeseiSa SO p>f»r. Najmanjši 5 2?!n. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
ttiSSSHSSK7^?
ODDA SE V NAJEM
Prostorno
malo priprosto gostilno na deželi se išče
kmečko dekle
W.,slov pove upravništvo tega lista pod štev. 4724.
' UČENKA
hc nad 15 let stara, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Učenka 3« št. 4723.
Išče
za takojšen nastop
»posoben in zanesljiv, samski. s primerno teoretično Izobrazbo in večletno trgovsko prakso, z znanjem slovenščine in nemščine, stenografije in strojepisja. Ponudbe z navedbo plače pri prosti kurjavi, razsvetljavi lr. stanovanju na: Združene papirnice d. d., Vevče, po-Jta Devica Marija v Polju.
Išče se poštena ženska v srednji dobi kot
gospodinja in kuharica
k štirim mlajšim dijakom mirnega značaja, v Ljubljani. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Samostojna gospodinja« na upravo Slovenca pod štev. 4631.
i Razpisuje se služba
erganista in cerkvenika
v Mirni peči. Dohodki so v biri in nekaj iz zemljišča in prosto stanovanje. Prednost Imajo tisti, ki so zmožni tudi opravljati službo občinskega tajnika. — Prošnje ie nasloviti na župni urad Mirna peč do 15. avg. t. 1. Službo je nastopiti do dr.e 25. septembra t. 1.
UČENCA, zdravega, z dobrimi šol. spričevali, dober računar, sprejme trgovina z ttieš. blagom v okol. Ptuja. Stanovanje in hrana v hiši. Dopise na upravo lista pod »Trgovec« štev. 4667.
Na stanovanje in hrano
se sprejme gospodična. Naslov v upravi »Slovenca« pod »1. avgust« štev. 4698.
¥eč stanovanj
Kamenja .POSREDOVALEC' . Sv. Petra cesta štev. 23 I.
lepo, za spalnice in jedilne sobe, iz trdega in mehkega lesa, jako nizke cene, predam. - FRANC TOMŠIČ, mizarstvo, Zg. Kašelj pri D. M. v Polju, žel. post. Zalog.
Pozor lesni irgovci!
Kdo bi zamenjal suh les za sioječe smreke,
približno 700 kubikov, nekaj tramov, nekaj desk za odškodnino dobi zemljo, kjer rastejo smreke, katera pa meri 8553 m* v lepem kraju ljubljanske okolice. Oglasiti sc je najkasneje do 21. VII. 1925 do 6. ure zvečer. Gosposvetska cesta 14, I. nad. Informacijska pisarna.
drva mleko in njivo za pridelavo zelenjave, krompirja itd., dam pošten, upokojencu z ženo brez otrok ali ne več kot še enim članom družine, pridnega, vestnega, vajenega dela, ki bi pomagala z ženo opravljati vsa dela pri kmečkem gospodarstvu in bila vsekdar na razpolago. Natančnejši dogovor ustno ali pismeno. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 4743.
Naprodaj je
enonadstr. vila
z vrtom v Zgornji Šiški štev. 100. Več pove uprava »Slovenca« pod št. 4731.
v bližini kolodvora. Skladišče je zelo pripravno tudi za vinsko klet. - Ponudbe pod »Skladišče št. 4694« naj se oddajo upravi »Slovenca«.
n,
osebni avto
znamke »Puch«, tipe D VI, v popolnoma dobrem, takoj uporabljivem stanju, se proda pod ugodnimi pogoji. — Vprašati je Reklamni zavod Kovačič Maribor, Slomškov trg št. 16.
Prodam po nizki ceni
i ~'iko dvonadstropno
zna
GUMBE, naj javi svoj na- b slov upravi »Slovenca« pod H »GUMBI« štev. 4674. i ■
izdelovati I •'3SfflraraWMHMBffiH»BHtBmB!JIHHfS»WBHBIB
USNJATE | (9	O
Univ. docent in primarij	H
pj|Qj vseh vrst.
suhe gobe, repno seme, ku-mna, inravljinčna jajca in druge ?<<.-.<ci5Utj!ii> pridelke kupuie Sever & ; Komp., Ljubljana. Cene spo- H — ročamo na zahtevo. — ! b
DR. IVAN
S"t"fil"?> najnovejša dirkal-rlCEd na DVOKOLESA,
lahka, luksus, so došla. Motorji znižane cene. - »TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. 3419
naznanja, da izvršuje presvetljavo,	g
slikanje in zdravljenje z Roentgeno-	b
vimi žarki (Hcliopan aparat) ob obi-	B
čajnih ordinacijskih urah.	^
Telelon 357. :: Maribor, Slovenska ul. 4. £ a a a a a h ss u Basa s u as bb mbsbbbbbb
Vogelna HIŠA
velika, v glavni ulici, po-polno v sredini mesta, prvovrstni prostor, s trgov, lokali v pritličju, event. z 1/4 orala zemlje, v Celju, naprodaj. - Pojasnila; gosp. dr. I JOSIP VREČKO, odvetnik -Celje.	4683
pritlična, s frčalo, 5 sob, 2 kuhinji, pripravna za gostilno in trgovino, z majhnim vrtom, na najlepšem kraju v Šmartnem pri Litiji, ugodno naprodaj. - Več sc izve
pri N. L., Šmartno p. Lit. hiš. štev. 20, I. nadstr. 4652
HIŠO
Posestvo naprodaj!
1334 oralov zemlje s hišo prodam za 30.000 Din v bližini svetovnega kopališča, jako primerno za turiste in ' dvc ,ja)i avbi ler več žen_ tuice. — _ADALBERT KO- ^ jn mogk;h narodnih 0b-PAC, Maribor, Aleksandrova Iajilnih predmetov napiodaj u!lca	' pri A. ŠUŠTAR, p. Lukovica
št. 22 pri Domžalah.
v Celju blizu kolodvora, tik železnice, samo spodnjega prostora 480 m5, prostori so prazni ter kupcu takoj na razpolago. Rcflektanti naj se blag. obrniti na lastnika Ig. Toplak, Celje-Breg 14.
V Radovici pri Metliki je naprodaj dobro ohranjen
i »'4 S C S Vil
poraben tudi za manjše cerkve. — Pojasnila daje župni urad.	,
I
Semenska ajda
Naprodaj je še skoraj nov
spomensK
črn granit, cena po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št. 4732.
od 14 cm debeline in 1 m dolžine naprej ter tudi smrekovo skorjo vsako množino kupim. Ponudbe pod »Akreditiv«, 1000, Maribor, pošt-nolcžeče, pošta 2.
amjnse Krone
plačuje po najvišjih cenah
jOS. ŠELOVIN-ČUDEN
i trgovina s srebrnino, zlatni-| no in šivalnimi stroji, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 13.
črna in siva, rdeča detelja j F¥l SjieSČ in grahora se dobi pri j KUPI vsako množino FRAN Fran Pogačnik, Ljubljana, | POGAČNIK, Ljubljana, Du-Dunajska cesta štev. 36. najska cesta štev. 35.
20.000 m3 smrekovih desk,
polovico jelkovih, večina dimenzij 76 X 225 — od 4 do 8 m dolge, 105 X 230 — 4.50 m dolge, 65 X 230 — 4 do S m dolge, 55 X 230, 53 X 155 — 4.50 m dolge, 2000 m:i pa krajših, rezane ostrorobato, lepo belo blago in popolnoma zdravo, se išče za dobavo od avgusta 1925 do avgusta 1926. Ponudbe franko vagon ali franko meja Jcsenice ali Prevaljc. Ker se plača eventualno" nekaj naprej, zaostanek pa sc stavi akreditiv, pridejo res le najnižje ponudbe v poštev. Sprejmejo se tudi delne dobave. Natančneje se poizve pod »Rezan les in akreditiv 20.050« poštnoležeče, Maribor, pošta 2.
POZOR« i i.
POZOR!
Tovarn, ostanki
za perilo so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni Ne zamudite ugodne prilike, Resljeva cesta 30, I., desno.
v »Slovencu«!
Velika delavnica i leje priporočam higijenično
272 m5 v Celju blizu kolodvora tik železnice, se odda v najem za večletno predplačilo, mesečno 2500 Din, pripravno za vsako podjetje. Naslov v upravi pod 4644.
RJI
siva
lepo semensko blago in
Inkarnat deteljo
nudi najccneje SEVFR & Komp., Ljubljana.
PRODAM radi selitve
novo hišo
g .obe, kuhinjo, klet, zraven h i c velik vrt, 5 minut od post. Vižmarje; cena 60.000 p;n. _ Naslov v upravi ^Slovenca« pod štev. 4700.
Cenjenemu občinstvu najtop-leje priporočam higijenične urejeni BRIVSKI SALON. -
Niko Koman
Poljanska cesta štev. 13,
nasproti II. drž. gimnazije.
Pred odhodom v novo domovino — Ameriko, mi nalaga dolžnost, da se javno zahvalim svojim sorodnikom v Globelji pri Sodražici v Spodnji straži na Dolenjskem, osobito pa preč. gospodu svetniku Franc Travnu v So-dražici za vse lepe besede, sprejem in postrežbo. Zahvaljujem se nadalje tudi čast. gospodu kaplanu Kušijanu, pevskemu društvu »Glas«, g. župami Stupici ter gg. Oraž-mu in Ant. Lavrenčiču za vso njihovo veliko naklonjenost, ki so jo izkazali meni v teh kratkih dnevih, ko sem sc mudil v njih prijateljski sredi. Bog Vas živi, dragi mi sorodniki, prijatelji in znanci, nikdar ne bom mogc! pozabiti onih poštenih in veselih ur, ki sem jih preživel med Vami, Še enkrat izrekam najlepšo zahvalo vsem, ostanite mi zdravi, Z Bogom!
V L j u b 1 j a r i, dne 19. julija 1925.
JOHN GORNIK.

Zahvala.
. nubi naše ljubljen':
iščem v nakup 3—5000 komadov, 8, 9, 10 metrov dolžine, na tankem kraju 14 do 16 cm debeline. Ponudbe naj se pošljejo na adreso: Leon BERGER, Brod n. S.
Vinski sodi
se ugodno prodajo radi opustitve trgovine. Transportni sodi 300 do 700 litrov ter hrambni sodi do 7500 litrov. - Vpraša in ogleda se lahko pri lastniku Josip JAVOR-NIK — žalna (Višnja gora).
katero je smrt rešila po dolgoletni težki bolezni, izrekamo tem potom vsem, ki so blago-pokojno spremili na njeni zadnji poti in jo obdali s krasnim cvetjem, našo najtoplejšo zahvalo.
Ljubljan« dne 20. julija 1925.
Globoko žalujoča rodbina
HARING.
za vstop s 1. avgustom zanesljiv in priden
kateri pa mora biti izučen kUJučavničatr. Piednost imajo taki, ki so se učili strugarstva. Ponudbe z navedbo rtfercnc na
Konseervno tovarno w6!otousw dL d. na Vr&mil&I pi'I l«fulaljara!.
wm mm
"Iv illr
za
L|oM|qihe, §£l£nl®airšš©va ?. Hišo Jaflrasish« Mfte.
najsolidnejše in najcenejše elektromotorje, tur-bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
električne centrale, električne železnice, cuk-rarne, pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nepozabna, srčnoljubljena, dobra soproga, mamica, hčerka, sestra, leta in svakinja, gospa
ZORA ERJAVEC roj, LEGAT,
stareiina kr. Sodražke poŠte,
v soboto, dne 18. julija ob četrt na 24. uro nenadoma, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 26 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nam nepozabne pokojnice bo v torek dne 21. julija ob 14. uri s Stare poti St. 3 na pokopališče k Sv. Križu.
Sodražica-Ljubljana, dne 20. julija 1925.
Ludvik Erjavc, soprog. — Ludviček, sinček. — Valentin, Karo-lina Legat, starši. — VHjko, Vika, Evgen, Zofi, bratji in sestre in vsi ostali sorodniki.
P 't»: w f SMfo i&ti&M i ..-T...i
izdala konzorcij ».Slovenca«.
Odcovorni urednik: Viktor CenČiČ.
Jugoslovanska tiskarna v .uiubiiani.