Mormonki Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 248 Maribor, četrtek 30. oktobra 1930 »JIUTRA« ^thaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 ^*!i* mesečne, preieman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelak .Jutra" v Ljubljani, Preiarnova ulica it. 4 Velika tragedija ruskega naroda Usoda velikega slovanskega ruskega ||aroda je bila v prejšnjih dobah veliko-v rokah azijatskih in drugih tujcev, ^ so ga podjarmili in mu vladali. Tako Poznamo dobo, ko je mongolski Džingis-atl spravil pod svojo nadoblast skoraj Vse rusko ljudstvo. Potem so, posebno v ^zhodnih in južnih, pa tudi v zapad-neiših in severnejših pokrajinah vladali razni tatarski knezi. Naposled so pa pri-Še Turki in si osvojili predele Besa-Krima itd. Šele velike vojne v ^reišnjem stoletju so popolnoma osvojile vso rusko zemljo in jo združile v e'iko carstvo, ki se pa vsled despotl-.j11*; žal, ni moglo tako razvijati, kakor ■ “ilo potrebno. Vendar nihče ni priča-j°val, da bo še kdaj napočil čas, ko bo-® 'A-zijati gospodarili nad slovanskimi "fusi v Evropi, posebno ne v sami Mo-,*vi. najmanj pa v času, ko so se vsi JjpKl Slovani otresli tujcev in si ustva-svoje lastne svobodne države. , Najvažnejši razvoj dogodkov pa domuje, da prehaja v Rusiji boli in bolj ^oo vsa sovjetska vrhovna oblast ra Neruse, na azijatske Gruzince. Vsako-|j1Ur je znano, da je vrhovni diktator semnje boljševiške Rusije, Stalin. Gruzi-nfcc; ki si je nadel rusko ime samo zn* radi zunanjega videza, kajti s svojo o-?ehno politiko jasno dokazuje, da se svo-*e neruske narodnosti docela zaveda in zavestno dela na izpodrinjenju Ru-°v iz vseh vrhovnih in odločujočih po-toiank. Tako ima po izgonu LovaTro-®Sa> ki je pa tudi bil Zid, glavno be-?do v rdeči vojski Gruzinec Čajdzke. 0 Stalinovi in njegovi volji je števiio fužinskih častnikov in poveljnikov voj-Ke vedno večje. Stalinovo osebno stra • [' tvorijo skoraj brez izjeme sami gru-•nski častniki in vojaki. |oda Gruzinci si niso osvojili samo 10j$ke, ampak prodirajo tudi v zunanjo ,v notranjo politiko, v prosveto, gospostvo itd. Tako je v moskovskem zunanjepolitičnem uradu, ki vodi vso pro-ndo, spiritus movens vsega zopet Qr uzinec Rabajidze. Njegovo ime se v h v lenosti navadno ne omenja, a poučeni , r°gi vejo, da je on faktični Šef vse rus-® zunanje politike. V notranji politiki vietske Rusije zavzema edino odločil-T rciestu GPU, to je politična upravna ^Kanizacija, nekakšna rdeča policija, ^slej je tej organizaciji stal na čslu “s Mežinski, toda po najnovejših ve-steh bo moral kmalu zapustiti svoje me-in njegov naslednik, ki bo zavzemal Orri«aj diktatorja, bo zopet Gruzinec Ija oni']'dze. Docela isto se pa pripravkih t-U^‘ v vse^ drugih bo'iševiških ura-s. >n organizacijah. Gruzinec Stalin po-^ via nanje svoje rojake in tako bo ^ah v vsa mo^ ^us,^e v gruzinskih ro-•>od' največjim slovanskim narodom ||z 0 zavladali v imenu internacijona-Hjen?\azliatski Gruzinci! Rusi bodo izri- 1 to v svoji lastni ruski državi ne bo-Ha 'česar drugega več, kakor brezprav raja- Tako se v dvajsetem stoletju Alkohol in politika USA SPREMEMBA PROHIBICIJSKEGA ZAKONA? NEWYORK, 30. okt. Iz dobro poučenih krogov se čuje, da se pripravlja senzacijonalni preokret v stališču Hooverjeve vlade v vprašanju prohibicije. Hoover in voditelji republikanske stranke so prišli do prepričanja. da bodo pri prihodnjih volitvah kongresa doživeli eklatantni poraz, če se ne bodo udali razpoloženju za spre membo prohibicijskega zakona, in da bodo v tem slučaju prevzeli vodstvo državnih poslov zopet demokrati. Hooverja so napotile k spremenjenemu mišljenju tudi težke gospodarske prilike. V torek zvečer se je vršila konferenca nekaterih članov vlade s prominentnimi voditelji renublikanske stranke v Washingtonu. Hoover namerava sklicati kongres k posebnemu zasedanju, v katerem bi prpdložil nekatere spremembe proli;bici’skega za kona. Kaknr znano, dnlnč? 18. amand-man k ustavi Zedinienib dr?av sklenjen kot vninn mora v letu 1917., da se onnine piiače m ozemHu Zedinjenih držav ne smeio niti izdelovati niti soravlipt? v nrnrnpf V>r v tem amand manu ni bilo ugotovljeno, kaj je raz^-rneti pod opojnimi pijačami, zlasti ne. v kakšnem razmerju sme biti v njih alkohol, je bil dve leti kasneje sprejet takozvani Folstead-zakon, ki določa, da je smatrati vse pijače, ki imajo 2% odstotka alkohola, kot neopojne pijače. Ta zakon je sedaj še v veljavi. Demokrati se že vedno zavzemajo za spremembo tega zakona. Sedaj jih hočejo republikanci preteči in sami zavzeti revizionistično stališče. Z ukinitvo Folsteadovega zakona bi lahko posamezne države pripustile produkcijo piva s 4% in bi imela vsaka država pravico, da določi, kakšno množino alkohola smatra za opojno. Tako bodo vzhodne države z Ncw-vorkom na čelu, ki se smatrajo za »mokre«, lahko določile visok odstotek alkohola in celo d^nustile uvoz tujih vin, »suhe« države pa bi lahko ostale pri sedanjih zakonskih določbah in bi jih še celo poostrile. V zvezi s nrinravami za spremembo nrohibicijsk^a zakona je tudi dejstvo, da velike pivovarne že mesec dni nreureisio svoie obrate tako, da h-tdo lahko tok<">m 24. nov. začele variti »polno pivo«. Nemilia o popolni razorožitvi SKLEP ZUNANJEPOLITIČNEGA ODBORA NEMŠKEGA PARLAMENTA. BERLIN, 30. oktobra. V zunanjem odboru nemške poslanske zbornice je bil z večino glasov nemške ljudske, narodno socijalne, kršč. socijalne, bavarske ljudske ter gospodarske stranke in poljedelske zveze proti glasovom soc. demokratov in komunistov sprejet predlog, v katerem zunanii odbor ugotavlja, da prizadevanja za splošno razorožitev doslej niso imela praktičnega uspeha ter da Nemčija stoji danes pred dejstvom, da je morala izpolniti obveznosti glede popolne razorožitve, da pa nima nobenih kompenzacij v smislu mirovnih tio-'rodb. Današnje stanje je v popolnem nasprotju z načeli enakopravnosti in pomeni resno ogrožanje svetovnega miru. Ta položaj je nevzdržen in zunanji odbor pričakuje, da bo državna vlada z vsemi sredstvi delala na spremembo tega nevarnega položaja in s povdar-kom vztrajala na razorožitvi vseli držav. Vsi ostali predlogi .glede nemških reparacij so bili odklonjeni. Zločin med antifašist! ZAGONETEN POSKUS UMORA V PARIŠKEM PREDMESTJU. PARIZ, 30. oktobra. V predmestju San Trouville, v katerem je stanoval velik del protifašistovskih emigrantov, je bil v torek popoldne izvršen doslej še nepojasnen zločin. Antifašisti so zvabili v neko vilo mladega antifašista Sar-tija, doma iz Groglin v Tesinu. Tam v vili so ga najprej upijanili, nato pa oddali nanj več strelov v glavo. Vse je bilo izvršeno po očividno že vnaprej pripravljenem načrtu. V kleti vile so Izkopali grob, kamor so ga hoteli zagreb-ti. Sarti pa ni bil mrtev in ko so zločinci v kleti pripravljali vse, da bi ga spravili v grob, se je zavedel in v ne- opaženem trenutku zbežal. Pasanti so ga našli na cesti v mlaki krvi. Ko so zločinci videli, da je Sarti pobegnil, s:> pobegnili tudi oni in jih doslej še niso mogli izslediti. Preiskava je zelo otež-kočena, ker Sarti trdovratno molči in noče izdati ne imen ne kakih drugih podrobnosti o zločinu. Ustoličenje Reis-ul-Uleme BEOGRAD, 30. okt. Jutri se bo tu izvršilo slovesno ustoličenje Reis-uI-Ule-me, vrhovnega pogt&vn^a muslimanskih vernikov v naši državi, g. Maglajliča. vračajo časi, docela slični Džingiskano-vim. Ruski narod preživlja torej svojo novo veliko tragedijo. V imenu ruskega boljševizma, ki ga je ustanovil in z revolucijo uveljavil Rus Ljenin, postaja plen Azijatov. Ali ga bo to spametovalo? Bo mar uvidel tudi boljševiškl del zaslepljenega ljudstva, ko bo sam izgubil oblast in besedo, da je marksistična teorija zanj poguba, da se je delavska svo- boda sprevrgla v sramotno suženjstvo pod jarmom tujerodnih Azijatov? Mi trdno vfeiremo, da si veliki slovanski ruski naro? ne bo dal zadrgniti zanke krog vratu do popolne propasti. Verujemo, da ga bo gruzinska oblast naposled le predramila iz blaznila in ga vrnila na ono pot, ki je edino pravilna, na pot nove ruske rasne in narodne zavesti. Želimo le. da bi se tn *i~'ji.rej zgodilo! I Vrše se v to poslednje priprave. Men-šura, akt o ustoličenju, bo jutri ob 11* izročen na slovesen način g. Maglajlifiu. Odbor za izročitev menšure tvorijo po 4 člani Ulema medžlisa iz Sarajeva in Skoplja, vsi vrhovni sodniki šerijatskih sodišč ter po 3 člani vakufskih svetov iz Sarajeva in Skoplja. Po izročitvi menšure bo v džamiji Bajrakli svečano spre jemanje čestitk. V zvezi z ustoličenjem Reis-ul-UIeme v Beogradu so prišli že danes iz Sarajeva številni predstavniki, srbsko-muslimanskega društva »Gajret« s predsedstvom glavnega odbora. Po u-stoličenju Reis-ul-Uleme bodo odpotovali člani »Gajreta« v Oplenac in položili venec na grob kralja Petra. O uzrokih katastrofe „R 105* LONDON, 30. okt. V seji preiskovalne komisije, ki se bavi s katastrofe zračne ladje »R 101«, je izjavil generalni državni pravdnik Sir NVilliam Jo\vit. da je bil motor zračne ladje težak 17, mesto predvidenih 9 ton. Dalje je omenil, da je letalski minister Thomson že lansko zimo zahteval, da mora ladja biti koncem decembra pripravljena za let v Indijo, ker je hotel med zasedanjem imnerijalne konference poleteti iz Londona v Indijo ir nazaj, da bi ministrskim predsednikom dominijev predložil orjaški načr’ glede ureditve zrakoplovnih zvez med posameznimi deli države. potres — še neznano kje LJUBLJANA, 30. oktobra. Davi krog 8.15 so začuli mnogi ljudje močan potres, ki je po mnenju nekaterih trajal 20—30 sekund. Potresna opazovalnica ljubljanske univerze je dala sledeča pojasnila: Seismografi ljubljanske potresne opazovalnice so registrirali močan, naravnost katastrofalen potres v približni daljavi 10$—180 km, točno ob 8.15. Pr- vi večji katastrofalni sunek je moral trajati 8 do 10 sekund, zemlja pa se n) umirila najmanj še 30 sekund. Smer potresa še ni znana. Strah pred komunisti v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 30. oktobra. Tu tse vrše obsežne varnostne odredbe za 1 november, za kateri dan pripravljajo komunisti »pohod lačnih« v mesto in velike demonstracije po raznih drugih krajih. Cela vrsta vodilnih komunistov je že aretiranih. Dežela je preplavljena s komunističnimi letaki, ki pozivajo na boj proti režimu in kapitalizmu. Vlada kocentrira v Budimpešti orožništvo iz cele države. Železn ška katastrofa u Franciji PARIZ, 30. oktobra. Pri včerajšnji kv tastrofi v Ligieux pri Bordeai1xu, kjer ie ženevski brzovlak iz doslej še nepojas-nenega razloga skočil s tira, je po do-zdajnih ugotovitvah krog 25 mrtvih ter krog 50 težko ranjenih. V vlaku je bilo tudi nekaj nad 200 rumunskih Izseljencev, od katerih pa je samo eden ranjen in še ta lahko. MODERNIZACIJA VSEH CARINARNIC V DRŽAVI. BEOGRAD, 30. okt. Prihodnje leto st bo pričelo z modernizacijo vseh carinarnic v državi in se sedaj izdeluiejo 'A m velika dela načrti in proračuni. Potrebne vsote bodo vnešene proračun /.n prihodnje leto Cudo ob Visli POVODOM DESETLETNICE POLJSKE ZMAGE NAD BOLJŠEVIKI IN POVODOM KONGRESA POLJSKO - JUGOSLOVANSKIH LIG. Desetletnico zmage ob Visli je letos slavila Poljska na zelo slovesen način. Zmaga ob Visli pa ni samo za Poljsko pomembna, ampak je imela in ima še za celo Evropo dalekosežni pomen. Rusko-poljska vojna 1918—1920 je bilo prvo veliko razračunavanje Evrope z boljševizmom, zakaj poskusi Kolčaka, Delniki-na in Vrangela so bili več ali manj notranjepolitične pustolovine, boji ne za evropsko kulturo, ampak za interese evropskih politikov in kapitalistov. Ko so pa boljševiki vdrli na Poljsko,-kjer so Nemci zapustili svojo vzhodno fronto in kjer se je pričela pravkar urejati obnovljena poljska država, so to storili kot osvajalci, kot proroki svetovne revolucije. Varšava bi naj postala trd njava za izpade rdeče revolucije, zakaj vočigled desolatnim gospodarskim, so-cijalnim in političnim prilikam v Srednji Evropi so boljševiki pričakovali po o-svojitvi Poljske popolen preobrat v Evropi. Proti Poljski se je okrenil novi imperijalizem, ki ni poznal ne teritorijal-ne integritete, ne narodne samoodločbe, ampak samo — revolucijo. Takrat je Pilsudski videl samo eno nujnost: odločilni obračun med Rusijo in Poljsko. Z malimi razpoložljivimi sredstvi je šel na obrambo Poljske in Evrope. Zato njegov pohod spomladi 1919, da je zavzel črto, ki je omogočala mirno organizacijsko delo v notranjosti Poljske, zato njegova ofenziva spomladi 1920 in zavzetje Kijeva. Ni mu šio za osvojitev Ukrajine, hotel je podpreti njeno borbo za samostojnost in oslabiti s pomočjo Petliure boljševiški imperijalizem. Ta akcija je ponesrečila, silna, številno daleko • nadmočna boljševiška armada pod zelo sposobnim Tuhačev-skim je julija 1920 pričela drugo ofenzivo in pohod na Varšavo, pohod proti Evropi. Poljski politiki so skoro izguhili glave, obrnili so se za pomoč na Evropo, ki pa ni hotela razumeti, da ne gre samo za Poljsko. Evropa — razun Francije, ki je pomagala Poljski z nasvetom in dejanjem — je videla samo pohod na Kijev in ga smatrala za pustolovščino, ni pa hotela razumeti, da gre za interese cele Evrope. Njeno posredovanje so boljševiki odbili in rdeča armada se ie bližala Varšavi. Dne 1. avg. so boljševiki zavzeli važno trdnjavo Brest Litovsk. Takrat ie poljski narod začutil v sebi nove sile v strahu za svobodo. Ves narod je zgrabil za orožje: kmetje, delavci, dijaki, vse je šlo v dobrovoljske bataljone, napol odrasli dečki in ženske — vse je posvetilo svoje moči državi. Novi duh se je dvignil v poljski armadi: volja po zmagi. Tedaj se je odločil vodja poljske armade, maršal Pilsudski, za svoj vojni načrt: glavni del poljske armade bi naj zaplel sovražnika v bitke pri Varšavi in na severni fronti, on sam bi pa z manjšimi četami napadel sovražnika od juga v bok, mu odrezal možnost umika in ga vrgel proti severu. Načrt je vodil do odločilne zmage: rdeča armada, presenečena od napada v bok. je doživela uničujoč poraz, 70.000 mož je padlo v poljsko ujetništvo, 30.000 mož je moralo prekoračiti vzhodnoprusko mejo. Šele ob Njemenu je mogel Tuhačevski zbirati boljševiške sile in pripraviti protiofenzivo, toda predno jo je pričel, ga je Pilsudski znova napadel in pobil v krvavi bitki ob Njemenu, ki je končno odločila usodo vojne. Šele tedaj je bila sovjetska Rusija pripravljena skleniti pameten mir, ki je Poljski zagotovil »prostor na solncu«. Ako čitamo v študiju Tuhačevskega »Pohod preko Visle« med drugim besede: »Ni dvoma: da se nam je posrečilo armado poljske buržuazije razbiti, bi bila revolucija poljskega delavskega razreda postala dejstvo. In požar se ne bi bil ustavil na mejah Poljske. Kakor besneč bik bi bil vihral po celi zapadul Evropi«, potem še le se zavemo, kaj pomeni poljska zmaga na Visli v zgodovini Evrope: Poljska je obvarovala za-padno civilizacijo pred navalom boljševizma. Na kongresu poljsko-jugoslovansikih lig, ki se otvarja danes v Poznanju, bo nedvomno tudi govora o teli zgodovinskih dogodkih. Zastopniki obeh držav bodo lahko mirno ugotovili eno: da so Poljaki In Jugosloveni bili oni, ki so skozi stoletja s svojo krvjo varovali in branili prag Evrope pred uničenjem s strani azijatskih sil. mariborsko glečaližče REPERTOAR: Četrtek, 30. oktobra ob 20. uri »Dnevi našega življenja« ab. B. Premijera. Petek, 31. oktobra. Zaprto. Sobota, 1. novembra ob 20. uri »Škrjan-čkov gaj«. Kuponi. Nedelja, 2. oktobra ob 20. uri »Gospa ministrovka*. Kuponi. Vsi Sveti v mariborskem gledališču. O Vseh Svetih zvečer se bo ponovila priljubljena in melodijozna Leharjeva opereta »Škrjančkov gaj«, ki e bila letos tako simpatično sprejeta. Kuponi. — V nedeljo, 2. novembra, pa se bo vprl-zorila ena najbolj zabavnih Nušičevih veseloiger »Gospa ministrovka«, ki ie na mariborskem odru izredno uspela in vzbujala pri občinstvu salve smeha. Veljajo kuponi. Uudska univerza v Mariboru. Prvovrstni dogodek na polju umetnosti bode Flehnerjev recitacijski večer »Oči večnega brata« — indijska legenda, ki jo je spesnil znameniti dunajski pisatelj Stefan Zweig. Pesnitev ima romantično razburkano vsebino in je veličasten slavospev bratstva in človekoljub-Ija. Redki so dandanes žarki, ki se izlivajo iz ljubečega človeškega srca. Tembolj jih moramo ceniti, ker le ti redki človekoljubi pripravljajo boljšo bodočnost narodom! Predavalnega mojstra Flehner-fa iz Dresdena pač ni treba priporočati. Njegovi talenti so po celi srednji Evropi venčani z Iavorji in tudi naša publika mu je izkazala pred dvema letoma, ko je predaval »Enoch Ardena«, najtoplejše priznanje. — V pondeljek 3. novembra; predava g. Lavrenčič o telesni vzgoji o-trokm y predšolski dobi Predavanje Jadranske straže V torek nam je g. prof. dr. Ivo Rubič iz Splita s svojo temperamentno zgovornostjo z zgodovinskimi podatki dokumentirano nazorno prikazal pomen našega Jadrana za naš narod v lijedi*-njeni Jugoslaviji Povdarjal je, da je naš troimeni narod od Devina do Ulčinja že imel na tem morju svojo sijajno preteklost, da je pa po neprevidnosti lastnih knezov zapadel v tužno robstvo in preko poltisočletja tlačanil kot galeot na tujčevih galejah, ki so kopičile bogastvo v takrat mogočni beneški republiki, dokler ni temu narodu leta 1918 od Su^ šaka od Ulčinja zažarela zvezda svobode na tem morju, ki je tako postalo naše morje, last celega našega ujedinje-nega naroda. Zatorej bodi dolžnost tega naroda, da to morje čuva kakor tudi svojo svobodo ob njem, ker je oboje v tesni medsebojni zvezi. Vsak narod teži k morju, zatorej moramo tudi mi liki drugim velikim narodom, to naše morje spoznavati in ga čuvati, ker je od morja odvisna dobrobit naše svobodne domovine in nas samih. Iztrebiti moramo iz našega naroda vkoreninjeni kontinentalizem in ga napotiti, da uva-žuje pomen našega morja iz gospodarskih, narodnih in etičnih ozirov. Iz teh, razlogov moramo širiti tudi med našim narodom ideje Jadranske Straže in se tako pokoriti tudi želji našega vladarja, kateri je na svojem obisku leta 1925 v Splitu Izrekel velepomembne besede; »Kao dosada, tako i odsada budite vjer-ni čuvari našeg mora! Za Vama čvrsto stoji Ujediniena Otadžbina«. Andrejev kramarski In živinski seiem v Celju se vrši letos radi nedelje in praznika v i torek 2. dec. 1930c Mariborski in dnemi drobiš Zahuala g. čehoslouaškega konzula čr. Resla Naše uredništvo je prejelo od dosedanjega češkoslovaškega konzula v Ljubljani sledeči dopis: V veliko čast mi je, zahvaliti se Vani za tolik zajem in izvauredno naklonjenost, katero ste tekom mojega uradovanja kot predstojnika konzulata RČS v Ljubljani izkazovali Češkoslovaški, konzulatu in moji malenkosti. Svoje delovanje v Sloveniji smatram za najvišje odlikovanje, kajti dana mi Je bila prilika, v bratskem okolju uradovati ne samo z razumom, ampak tudi s srcem, in mi ostane celo življenje na te lepe trenutke neizbrisen spomin. Blagovolite sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja, s katerim beležim popolnoma udani dr. Resi. Uiceadmiral fDetoč Koch u Pragi Praški listi poročajo, da je prispel v Prago jugoslovanski viceadmiral v pok. Metod Koch, ki se bo jutri v petek udeležil večera »Praga — jugoslovanskemu Jadranu« v praški Lucerni in bo prihodnji teden imel tam predavanja o skupnem boju slovanskih pomorščakov za svobodo. Srčno so ga tam pozdravili številni prijatelji in sodelavci iz slavnih dni bojev za svobodo, pa tudi vsa ostala češka javnost. Češkoslovaški listi podčrtavajo pomen njegovega prihoda baš v teh dneh, ob obletnici osvobojenja, podčrtavajo pa zlasti tudi važno dejstvo, da je bil prevrat v Pulju dejansko izvršen Istega dne kakor v Pragi, 28. okt. dan poprej nego v drugih jugoslovanskih mestih. Koch, takrat fregatni kapitan, je bil že poprej član tajnega odbora jugoslovanskih narodnih delavcev. Na njegovo ini-cijativo je bH v Pulju ustanovljen Narodni odbor, ki je na dan 28. okt. sklical zgodovinsko sejo v Narodnem domu. Ironija usode je hotela, da je zadnji poveljnik avstrijskega brodovja, admiral Horthy, izbral ravno freg. kapetana Kocha, da bi — kakor je to storil tudi pri drugih narodnostih — spregovoril pomorščakom, rojakom-Slovencem, in jih pozval k miru in poslušnosti. Vsi ti častniki so morali Hortyju predložiti tekste svojih govorov v cenzuro. Govor freg. kapetana Kocha je začel z besedami: »V interesu naše narodne stvari...« in končal z vzklikom: »Živela Jugoslavija!« Horthy je to prečrtal in pripisal: »Spomniti na prisego!« To je bilo 27. okt. A zjutraj 28. okt. je že izbruhnil upor na njegovi admiralski ladji »Viribus unitis«. Na velikem shodu v Narodnem domu v Pulju 28. okt. 1918 zvečer je bilo treba Narodni odbor potrditi z volitvami. Ko je nekdo omenil, da bi moral biti en Član tudi kak častnik, se je. pojavil odpor iz vrst pomorščakov. To je bila posledica postopanja mnogih aktivnih čast nikov, zlasti Nemcev in Madžarov. Ko je pa predsednik opozoril, da gre za prepričanega rodoljuba in demokrata in ko se Je na odru pojavil freg. kapetan Koch, ga je vse burno aklamiralo. Postal je poveljnik Pulja. Posrečilo se mu je v tistih težkih prvih dneh vzdržati v Pulju red. V mornarici svobodne Jugoslavije je postal Koch vice-admiral, od lani pa je v penziji. v vseh velikostih se prodajajo samo ta teden po izredno znižanih cenah! Oglejte si izložbe! Veletrgovina Vilko Weixl trenchcoatiT^ površniki, hubertusplašči, usnjeni jopiči, kože, plišl, snežni čevlji, snežni škornji, galoše, kakor tudi razno ma-nufakturno blago na obroke. ORNIK, Maribor, Koroška n. " XLliJ EINO *==*■■ Graf slci: -== Od danes dalje: Krasen zvočni film iz mladih dni Goethe-ja. Ljubezen ntiadih dni Elga BRINK. Hans STt)VE. Union: Danes zadnjič RIO RITA. Krasna opereta v kateri poje znameniti John BOLES. Od petka 31. oktobra Nemški zvočni velefilm: VELIKO HREPENENJE. 3£> znamenitih igralcev govori in Doje. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19, 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 in 21. url. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI APOLO KINO Soboto in nedeljo: LJUDJE V POŽARU. Harry PIEL. Nemi film. Ulom v Košakih Sinoči je imel znani gostilničar JosiP Kos v Košakih prav neprijeten obisk Prišli so vlomilci, ki so z železnim dro-gom vzdignili okenske križe pri domačem studencu. Odnesli so gospodinji nov plašč, razne obleke, nekaj čez 200 Din gotovine, najfinejše cigarete in cigarft dočim so slabše blago pustili pri miri1-Škoda radi vloma znaša nekaj okrog Din 6.000 in ni krita z zavarovalnino.-' Orožniki so takoj podvzeli vse potreb* ne mere, da izsledijo vlomilce. Dosedaj prevladuje mnenje, da gre zopet za no* vo vlomilsko družbo, ki obiskuje pred' vsem tiste krajevne predele, o katerih vedo, da ni orožnika blizu. Slučaj je prav jasen opomin merodajnim, da ni bilo pra* vilno, da se je ukinila- orožniška postai® v Košakih. Smrtna kosa. V splošni bolnici je včeraj popoldnjj umrla viničarkk Marija Šerp, stara 48 let. Zadruga brivcev in frizerjev obvešča p. n. občinstvo, da bodo odprt' brivniški in frizerski lokali v petek ve* dan brez opoldanskega odmora do 9. Hf* zvečer; v soboto na Vseh Svetih dan od 7. do 1. ure opoldan; v nedeljo je zaPr' to. To velja za mesto in okolico. Vodovodna cev počila! Sinoči okrog 20. ure je v Korošče^ ulici pred Dečjim zavetiščem počila vo* dovodna cev, kar je povzročilo v okoli' ci precejšnje vznemirjenje; kajti potre' bna dela so trajala do predpoldne in s° vsi okoličani nenapovedano bili breZ vode. Vzrok nezgode je kopanje kana' lov. V temi je namreč delavec preseka1 vodovodno cev, kar je povzročilo majhn0 povodenj. Č e t trt e k! Četrt e ki SVENOAtl Potovanje medla okroz sveta! VELIKA _ S V E N G A LI - KAVARN^1 Pred »svemi svetniki«... , Naš živilski trg je davi postal ?Ta majski gaj: Cvetlic vseh vrst dobiš različni ceni od preprostih do umetno* vzgojenih. Trguje se živahno in na ve ' ko. Celo vencev je v izobilju. Cvetlica ne v nv tu pa delajo mrzlično cel® dn ve in ec/o ponoči se trudijo, za(joSp0 zahtevam svojih odjemalcev. uoVe. hišah se prodajajo venci za — grn jo odnašati proč. Med tem ko je a oddelek mravelj opravljal to svoje •^■varno delo, pa so se ostale mravlje jmrno izprehajale po mravljišču, trdno ®rePričane, da bo ogenj kmalu lokalizi-In res je bila kmalu nevarnost od-ranjena in vhod v mravljišče je ostal ^uotaknjen. Garl je opazil tudi to, da t Se mravlje razdelile v dve skupim. na skupina ie morala naskakovati razmišljanje, prečitanje kake nove študije, to je z nekoliko besedami označen interes tega dinamičnega moža. Austen Chamberlain nima rad — kakor tudi njegov oče ne — fizičnih vaj. Rad pa ima podeželje in najlepše počitnice preživi vedno v svojih čudovito lepih vrtovih. Med francoskimi državniki ne najdemo mnogo gojiteljev športa. Vprašajte gospoda Poincarčja, kako si predstavlja popolne počitnice. Pogledal Vas bo ■smehljaje in dejal: »V delu!« In res vsakokrat svoj dopust preživi v — delu. Nikdar si ne privošči popolnega počitka. Cai!laux, bivši francoski minister financ, vam bo dejal, da si ne more predstavljati pravega dopusta brez čitanja. Skoro vedno čita v ppostelji in neprestano puši cigarete. Čtivo kar požira. Zlasti se zanima za angleško literaturo, ako v francoski ne najde, kar bi ga zadovoljilo. Malo Angležev ve toliko iz lastne literature, kakor Caillaus iz angleške. Mussolini nima mnogo časa za dopuste. Jezdi pa rad na konju, se bavi s plezanjem na gore in z veslanjem. Njegov šport pa je zlasti zabava z zvermi. Ima svoj lastni miniaturni zoologični vrt, kjer si goji nekoliko levinj. Kanadski min. predsednik Bennett ima — kakor vsak Kanadec — silno hrepenenje po prirodi. Zato vsak najmanjši prosti hip porabi za ježo na deželo, kjer se posveča lovu na ribe in divjačino in ježi na konju. Predsednik Zedinjenih držav Hoover je mnogo let rad potoval. Športi in igre v naravi ga niso nikdar mikale, ker je zelo naklonjen zabavi doma v rodbinskem krogu. Ko je svojčas bival 9 let v Londonu, so njegov edini oddih bili tihi večeri v njegovem domu v Ken-singtonu. Danes kot predsednik ima seveda še manj možnosti za šport in igre. Na letošnjem dopustu je delal dnevno po 15 ur in organiziral pomožno akcijo za države, ki so najbolj trpele vsled strašne suše. ogenj sam, druga pa je čistila teren od suhe trave, da je tako onemogočila napredovanje ognja. Največje revce so bile seveda one mravlje, ki so se morale bojevati z ognjem s^mim. „ Večina teh malih herojev je seveda žrtvovala samega sebe, samo da reši mravljišče. Ranjence pa so ostale mravlje kasneje same pomorile, samo da jih rešijo silnih bolečin. Da bi še lažje študiral mravlje pri gašenju ognja, je , Garl često zažgal travo pred mravljiščem in bil vedno priča enakega prizora. Nekoč je vrgel pred vhod v mravljišče gorečo cigareto. Črne mravlje so pričele takoj obdelovati ogorek, ga popolnoma razteple in hodile potem toliko časa po njem, da je bil ogenj zadušen. Pa ne samo to. V mnenju, da je tobak vzrok ognja, so raznesle potem ves tobak, ki je ostal, na vse strani. Razumljivo je, da je bilo tudi v tem primeru mnogo mravelj ranjenih, katere so potem tovarišice takoj umorile, da jih rešijo trpljenja. U osmih urah zgrajena hiša To je bilo na Holandskem. Arhitekta Smal in Horus sta iznašla nov način gradnje hiš, po katerem se enonadstropna hiša zgradi v 8 urah. V resnici to ni zidanje, ampak vlivanje, kakor liješ kipe iz svinca, medi itd. Cela forma hiše se postavi v ne polni url. Forma je seveda znotraj votla in v to votlino se zlije gotova tekočina, podobna betonu. Je to mešanica cementa, peska, in kemičnega sredstva, ki ga izumitelji še skrbno skrivajo. Litje traja največ ‘sedem ur in tako je hiša v osmih urah gotova, če je vse drugo bilo že poprej pripravljeno. V treh, štirih dneh se materija popolnoma posuši ln ljudje se lahko vselijo. Streha se že izdelana postavi na hišo, montaža strehe ne traja niti pol ure. Strokovnjaki so mnenja, da so te hiše zelo dobre in ne drage. Trpežnost bo pokazala prakse Šport Pravilnik za prvenstveno tekmovanje mladin. Medklubski odbor LNP v Mariboru razpisuje prvenstveno tekmovanje mla-diu, ki se ima vršiti po sledečih propo-/,‘cijah: 1. MOLNP podari zmagovalcu prehodni pokal, ki costane last kluba-zma-govalca v tekmovanju po točkah 3 krat zaporedno ali 5 krat v presledkih. Do tega časa ostane kip v posesti vsakokratnega zmagovalca, ako more isti nuditi dovolj jamstva za ohranitev darila. Začasni posestnik je dolžan vrniti pokal mesec dni pred novo sezono tekmovanja MOLNP. 2. Tekmuje se enkrat proti vsakemu mariborskemu klubu in sicer po točkah. Prvak se nagradi koncem jesenske in pomladanske sezone. Pravico do sodelovanja imaio vsi igralci, rojeni po letu 1912, ki so verificirani. Sodelovati ne smelo igralci, ki so nastopili že več kot trikrat v I. moštvu. Vsak igralec sme igrati tekom ene sezone le za eden k’ub- 3. Moštvo, ki krši ta določila, izgubi tekmo z 0:3. Protesti proti upravičenosti nastopa kakega igralca se morajo javiti najkasneje 48 ur po tekmi pismeno ali ustmeno MOLNP. 4. Žrebanje protivnikov izvrši MO. začetkom vsake sezone. Za delegiranje sodnikov skrbi ZNS, poverjeništvo v Mariboru. Igrišča določa MO. I. Smuški fzlet. Zimsko-sportni odsek SPD Maribor-Ruše pohiti v nedeljo dne 2. nov. prvič v letošnji sezoni na Klopni vrh. Odhod z vlakom do Fale v soboto zjutraj ob 5.40 ali popoldne ob 13.18. Voditelja gg. Bureš in Vahtar. Program za nedeljo se določi zvečer v kpči po snežnih prilikah. Turistično društvo »Runolist« iz Zagreba obišče istočasno naše Pohorje. Vsled tega vabimo smučarje, da še udeležijo tega izleta v čim večjem številu. Smuka je ugodna. Pojasnila se dobe pri gosp. Burešu v Vetrinjski ulici In pri g. Majerju na Glavnem trgu, kjer se sprejemajo tud: prijave. Smuk! Iz Jug. nogometnega saveza. Upravni odbor JNS je sklenil, da mora SK Železničar, Maribor, radi večkratne nepravočasne odpovedi tekme plačati 200 šilingov odškodnine SK Sturmu v Gradca Finale za srednjeevropski pokal. Finalista za Srednjeevropski pokal, Rapid (Dunaj) in Sparta (Praga), sta se dogovorila, da odigrata 2. in 12. novembra odločilni tekmi in sicer najpreje v Pragi, nato na Dunaju. Delegatom glavne skupščine Jug. pia* valnega saveza, ki se vrši 30. nov. v Beogradu, je ministrstvo za promet odobrilo popust na polovico cene na državnih železnicah Zimskošportno predavanje. V pondeljek dne 3. novembra bo pre* daval g. Koranek na pobudo zimskošportnega odseka SPD Maribor-Ruše v dvorani Zadružne gosp. banke »O Korošici — smuškem raju v Savinjskih al« pah«. Že ime predavatelja jamči, da bodo prišli vsi zimskosportniki na svoj račun. G. Koranek bo predaval na podlagi 150 skioptičnih slik. Mariborski smučarski klub, službeno. Prihodnji teden pričnemo s kondicij* skim treningom. Vabimo vse člane, da se čimprej prijavijo pri tajniku g. Vetrihu v urarni Stoječ, Jurčičeva ul. 8, ki daje nadaljne informacije. — Dne 3. nov. ob 20. uri priredi zimskošportni odsek SPD zanimivo smučarsko predavanje v dvorani zadružne gospodarske banke. Vabimo vse člane, da se predavanja polnoštevilno udeleže. Tajnik. Boljšeuiška gonja proti — božičnim drevescem Zveza »brezbožfiflfov« je letos že se* daj pričela ostro gonjo proti praznovanju božičnih praznikov. Zahteva od sovjetov, da poostri kazni za »zločince«, ki bi se drznili slaVitl Kristusovo rojstvo. Prodaja ali nakup božičnega drevesca naj se kaznuje % zaporom 6 do 10 mesecev. Proti šegi božičnih drevesc naj bi s« dne 24. deč, priredile v ruskih mestih demonstracije. Kot razlog za potrditev teh predlogov' navajajo »brezbož-niki« potrebo »obrambe ruskih gozdov pred verskim pustošenjem«. V času, ko sovjetski voditelji izvažajo ruski les v inozemstvo za nižjo ceno nego so transportni stroški, so ti razlogi pač zelo cinični! Izsuševanle pančevskega močvirja lepo napreduje. Sedaj se bo definitivne tudi pričelo z izgradnjo nasipa za cesto od novega mostu do Pančeva. Dela morajo biti do jeseni 1931 končana. 5tnw c Maribor«*! V F C F P S T K Titfrsf V M a r i bo ril, 'dne 30. X. 1930. KOMPOLJSKI. Mutasto kolo Zgodba iz življenja naših obmejnih Slovencev v polpretekli dobi. *To je Vaša stvar. O jezikovnem sporu seveda ne odločam jaz. Jaz imam samo nalog, da ta znesek iztirjam.« »Pa, če ga ne plačam?« sem se nasmehnil. »Potem moram nekaj zarubiti.« Mož le je ozrl po hodniku in zapazil v kotu naslonjeni bicikelj. »Ali je Vaše tisto-lc kolo?« »Da, moje je.« »Potem bom pač zarubil kolo In ga odpeljem s seboj.« »A tako je ta stvar!« sem se začudil jaz. Slučajno je prišla k nama moja žena in seveda poslušala konec najinega razgovora. »Pa plačaj vendar, da bo že te komedije enkrat konec!« Je pretrgala najin molk, ki je nastal po zadnilh besedah. Jaz sem bil tisto jutro kljub tej neprijetnosti dokaj dobre volje in mi res ni bilo za prerekanje. Zato sežem v žep po denarnico, da bi izterjevalcu plačal tisti znesek. Predno začnem šteti, pa me zopet vščipne neki šment. »Veste, prijatelj, tu ne gre za tistih 40 kron, ampak za pravice slovenskega jetika.« »Tako!« se začudi eksekutor. »Da. Ako imate Vi slovenski, ali pa vsaj dvojezični plačilni nalog, potem pla Čam takoj globo, da bo že enkrat mir.« »In če tega nimam?« »Potem pa ne plačam in storite kar hočete. Na vsak način pa moram preje videti plačilni nalog.« »Tu ga hnate! Nemški je.« »Ne plačam.« »Zarubim kolo.« »Lahko.« In mož je pospravi! svoje listine ter se obrnil proti kolesu. »Le dobro poglejte, kje ste ga vzeli, da ga boste vedeli zopet ravno tja pripeljati!« sem jaz pristavil nehote na pol v šali, na pol resno. »Ej, ga boste že sami prišli iskat, gospod, in prinesli denar! Jaz nimam navade vračati, kar enkrat vzamem.« Tudi njemu je šlo na smeh. »Se boste pa pri meni navadili.« »Najbrže ne. Zbogom!« »Zbogom!« Pa je odšlo kolo nekaj tednbv pred mojimi počitnicami tudi na — počitnice k marenberškemu sodišču. 11. Moja pritožba in prva — zmaga. Kako čudno je vendar človek ustvarjen! Ves Čas, ko sva se pogajala z davčnim izterjevalcem, sem bil docela miren. Prav ničesar me ni razburilo. Še ko je odpeljal kolo, sem se bolj šalil nego resnb govoril. Ko pa je eksekutor zginil izpred mojih oči, me je začelo pa nekaj grizti in peči. Jezil sem se na sodnika, na sicer nedolžnega izterjevalca, na postave in zakone, nase in na vse skupaj. Ako bi se bil izterjevalec takrat vrnil, ne vem, če bi ne bil napravi! kake nepremišljenosti, ker bi bil sam sebe res zakopal in potem nosi! neprijetne posledice. Zakaj uradni organ v službi je nedotakljiv, kakor je izkusil na žalost Že marsikdo, ko je šel v svoji razburjenosti in ogorčenosti morda le za korak predaleč. Tisti dan se niti v šoli pri svojih malčkih nisem mogel prav pomiriti. Veino mi je stopal tisti prizor z eksekutorjem pred oči, čeprav sem se ga hote! s silo iznebiti. Vedno me je grizlo in peklo ter sem komaj čakal, da je končal pouk. Potem sem pa sedel za pisalno mizo in pisal dolgo pritožbo na okrožno sodišče v Maribor. Ne vem, kakšno obliko je imela tista pritožba. Saj nisem imel še nikoli s takimi stvarmi posla. Najbrže ni docela odgovarjala vsem takratnim uradnim predpisom in oblikam. To pa vem, da je bila precej dolga. Zakaj v njej sem razložil prav podrobno od prvega pisma pa prav do rubeži kolesa. V svoji ne-mali ogorčenosti tudi nisem prosil, ampak kar zahteval, da se ves postopek, posebno pa še rubežen, razveljavi ter se mi mora kolo vrniti. In prav je bilo tako, kakor sem se pozneje uveril. Ko sem pismo zapečatil ter oddal priporočeno na pošto, sem se šele oddahnil, kakor se oddahne vsak, ki se v kaki zamotani zadevi odloči in tisto tudi izvede. Samo, da sem stvar odda! pristojni oblasti, pa se je v moji notranjost; zopet naselil mir in neka prijetna ravnodušnost, ki me je navadno spremljala pri vsem mojem početju tam gori v tistih često naravnost nevzdržnih razmerah. Zopet je preteklo par tednov v še dokaj prijetnem miru, ko se nekega dne zglasi naš stari dobri nemški pismonoša z uradnim pismom od marenberške-ga sodišča. »Zopet imam od sodnije pismo za Vas!« pravi z nekim posebnim zadovoljstvom. »Kar pustite ga, saj ga bom itak vrnil, kakor sem vsa dosedanja pisma, katera ml je poslalo sodišče. Že po ovitku sem spoznal, odkod je pismo.« »Ne, ne! Tega ne boste vfnili!« se smeje pismonoša. »Saj ima vendar slovenski naslov.« »Ni mogoče, da bi se zgodil ta čudež!« »In vendar se je!« Pogledam pismo in res! Slovenski naslov! Pa od marenberškega sodišča! Lastnim očem bi skoraj ne verjel. Kar obračal sem pismo ter ga ogledoval od vseh strani, če bi mi bil poslal stric iz Amerike denarno pismo, ga gotovo ne bi bil bolj vesel. Podpisal sem recepis, in pismonoša je odšel. Ko sem pa že pismo odpiral, me je prevzel dvom. Malodušnost se je naselila v moje srce. Kaj, saj je itak samo prevara; samo limanica, na katero je vjel nemški sodnik mene, slovenskega kalina! V pismu je prav gotovo nemški dopis! Toda sedaj je prepozno. Recepis je podpisan, ovitek natrgan in tako je sedaj vsak kes zaman. Kar je, to je! — Odprem kuverto, razganem zloženo pismo in vidim, da je pisano v slovenščini! Kar sapa mi je zastala, tako sem bil presenečen. Niti čitati nisem mogel prvi hip, ampak sem kar venomer ponavljal neverjetno resnico, da sem dobil od marenberškega sodišča slovensko reši* tev, za katero sem se lovil skoro ž® pol leta! Tekel sem k ženi s pismom v roki. Našel sem jo na vrtu in ji že na* prej pravil o čudežu. Tudi ona ni mogla verjeti, dokler ni videla sama. Še le, ko sva se nekoliko umirila, sva brala pismo. Bila je rešitev okrožnega sodišča v Mariboru, katero mi je dostavilo po marenberšketn sodišču. Moji pritožbi se je ugodilo v polnem obsegu. Rubež kolesa je bila nezakonita! Kolo se mi mora vrniti! Kaj sem hotel še več! Ne samo tiste trenutke, ampak Še cele dneve potem sem bil tako srečen nad tem uspehom, da bi ne šel menjat menda z nikomur, pa čeprav je zadel milijonski dobitek v loteriji. Kar samo se mi je smejalo in menda se je obenem vzbujal v meni neki ponos, ki ni bil daleč od domišljavosti. Kaj so bili napram meni generali in slavni vojskovodje, ki so zmagali v vojski z vojaki. A jaz? Jaz sem se boril sam, boril s kljukastimi paragrafi in sam sem zmagal! Zdaj je dobil sodnik dolg nos, zarubljeno kolo mi pa mora pripeljati nazaj pa ravno tisti eksekutor in ga mora postaviti prav v tisti kot, iz katerega ga je odpeljal! Kako prav sem vendar imel takrat, ko sem mu rekel, da naj pogleda, od kod ga vzame, da ga bode vedel pozneje postaviti prav na tisto mesto! Ej, to je že sedaj zadoščenje! Še večje pa bo seveda potem, ko bom vse to videl! Menda sem bil v tistih dneh precej zrastel s svojo dolgo brado vred. Vsaj tako se mi je zdelo. 12. Kolesa ni od nikoder. Pa Bog že poskrbi, da ne zrastejo drevesa ponosa, ali pa ošabnosti in domišljavosti previsoko. Tako je povsod in vedno. Zato seveda tudi pri meni ni moglo biti drugače. Veselje prvih dni po nepričakovani zmagi je kopnelo. Od dne do dne ga je bilo manj. Vedno bolj pa se je oglašal V meni glas, da ni še vsega preklanja konec v tej zadevi. In res je bilo tako. (Nadaljevanje sledi.) Kupim razno pohištvo, obleke, čevlje, štedilnike in ročni voz ter druge razne reči. Pismene ponudbe na Makor, Ruška cesta 35, Maribor. 3089 Vse šolske In risalne potrebščine, škatije za barvice, zvezke, bloke, črnila, tuše itd. najceneje v papirnici Novak, Gosposka ulica 9. XXXV. Nizko kalkulirano: dobro Izdelano: Žične vložke Din 130.-—, madrace 250.—, tapecirane vložke 335.—, otomane 550.— divane 1500.—, dobite pri tapetniku F. No-vak-u, Maribor, Slovenska ulica 24. Premog Peklenica 4750 kalorij, brez smradu, Žlindre in kamenja, malo pepela. Din 38.— fran-ko. B. Guštin, Cankarjeva 24. 3053 Vinski mošt, lastni pridelek liter Din 7— toči M. Vezjak, Splavarska ul. 6. 3094 Sobo, opremljeno v sredini mesta oddam. Naslov v upravi lista. 3090 Opremljeno sobo za eno ali dve osebi s posebnim vhodom takoj oddam. Vprašati pri stavbenem podjetju Peklar, Tomšičeva ul. 28. 3098 Kupimo vsako množino namizna jabolka in prešno sadje, postavno k vagonu ali pa v skladišče Maribor, Cvetlična ulica 18, po najboljših dnevnih cenah. Exportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ul. 18. 3095 Elektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motorjev po konkurenčni ceni. XII Volna se le pocenila! Dobra volna znamke „La-bud* za nogavice, sviterje, dokolenice Kluft lOdkg Din 13*-Gelbschild , , 15‘- Tek8 „ „ 20‘- Specijalna volna za puloverje, šale, nočne jopice Frisia 5 dkg Din 9’-Shetland „ „15'- Fichu , ,15-- t. B 599/j ODEFELDT Gosposka ulica MB B B m s s Danes drugi dan razprodale v Meljski cesti 29 ČeSco sukno za obleke mtr & Din 69‘— jj Otvoritev in! V soboto, dne 1. novembra bo v dvorani gostilneJigo v Studencih otvorlen kino Prva predstava bo v soboto ob 19. uri- V nedeljo bosta dve predstavi, in sicer: ob 16. in 19. url. — Cene prostorom: I. Din 8,— II. Din 6.—. III. Din 4,—, stojišče Din 3.—. Ceni. občinstvo najvliudneie vabi kino »MARS«. In karpe dobite dnevno pri tvrdki Ferdo Greiner Maribor, Gosposka ul. 2 Amerikanski izum auto*bencin štedilca Wa1ter Critchlow, 19S5—P Street, Wheaton. ILL. U. S. A„ ie dobila patent štedilca bencina za vse avtomobile. Ta iznaidba sloni na Izrabi izkušeni, da teče vsak motor v vlažnih hladnih večerih lažje, kot sicer. Novi »Fordi« dosežejo do 16 km z enim litrom goriva, stari »Fordi« do 26 km: vse druEe znamke dosežejo od 54 do % večjo kapaciteto. 5 različnih znamk od cene Dolarjev 6.00 do Dolarjev 30.00 nudijo agentom 100%- do 400% dobiček. Mr. Critchlow nastavlja povsod glavne in okrajne agente, ki lahko mesečno zaslužijo Dolarjev 250.00 do Dolarjev 1000.00. Se danes pišite v angleškem Jeziku in zahtevajte prosti vzorec za vpeljavo. 3041 iniaiti! se CMD) Vaše ime: Naslov: , Mesto: , Dežela: • • • Vsem znancem in prijateljem iz mesta in okolic® naznanjam, da u poslovim v kratkem IB da opustim svojo gostilno v VatrinJski ulici. Radi tega želim in bi me zelo veselilo, da obiščete te zadnje dni, osobito, ker Vam zinioretn ravno sedaj postreči z najboljšim vinom in moštoffl' Hinko Kosič ladaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja tn uredniki FRAN BRD ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA* »i: Mariboru