ČETRTEK, 9 J ULIJ 2009 / ŠTEVILKA 816, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
S INČE 1984
25 «m
1984-2009
GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN SJ\ unki,dlplij]ž.gmdb.
gsm 041 633 987
Obiščete nas lahko1 vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743
0& ssmobil
lko	Pr\\/£ii ridirai I corion a
Pekama Haubi's
Ljubljanska ulica 2 6310 Izola
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Nagradna igra!
Vsak teden v poletju! Vožnja z ladjo Subaquatic za 2 osebi!
Gioco a premio!
Thlle le seilimane in estate!
Guida turistica in Subaquatic per 2 persone!
PodrobnocU o nagradni Igri mjdgtt v pek»ml FUubi'i. Le «ptdflf«7tnnì del gioco le trovitt In panetteria-
Če oblastnikom vzamemo gradnje jim nič ne ostane
Ste že slišali, da bi bil kakšen župan dober samo zato, ker je poskrbel za dobro počutje svojih občanov. Recimo tako, da je občanom in gostom ponudil dovolj brezplačnih koles za vožnjo po mestu.
Komisija za prostor in čas
Turisti so tukaj, mesto pa čaka, letos ni niti turističnega vlaka,
Vsi bi s sezono šli v nebesa a prostora je malo in preveč interesa. Se sreča, da je to mesto zdaj naše zato štejemo mize, stole in flaše.
V imenu svetih, ta višjih vrednot, vino in pivo ne gresta več not. Namesto sardel in in alkohola, le limonada in kakšna šamrola, kvečjemu burek in kokakola pa stoli in hiške do konca pomola!
Za take stvari ni boljših od nas, mi smo komisija, za prostor in čas. (dg)
(Mef) Razmišljam o tem, kaj najbolj pogrešam v našem mestu in občini. In mi najprej pride na pamet garažna hiša, potem malo več cenejših stanovanj za Izdane, pa kulturni center, morda urejeno odprto prizorišče in zbirališče za Izolane pa nekaj več skrbi za kulturno zgodovinske spomenike in tradicijo mesta, večjo in bolje založeno knjigarno, še kakšno dobro domačo gostilno, kjer mi bodo postregli hrano tudi opolnoči in več prijaznega nadzora, ki bi kaznoval samo tiste, ki jim ni moč nič dopovedati, ostale pa bi opozarjal in
jim pomagal reševati njihove težave. Potem pomislim na občinska kolesa, ki že nekaj let rjavijo v nekdanjih Košakih, na kolesarske steze, ki jih v Izoli takorekoč nimamo, na kvalitetne poletne prireditve, ki bi bile več kot navadna zabava za povprečen okus izolskega gosta, na neizkoriščene zanimivosti podeželja, na izolski spominek, ki ga nimamo, na bakala na tržaški način, ki se ga gostinci skoraj sramujejo, na vinoteko, ki je ne premoremo, na izolsko turistično, vinsko ali oljčno blagovno znamko, ki je tudi ne premoremo, na urejene
in varne plaže brez vstopnine in na označbe, ki bodo gostom povedale, kje je Manziolijeva palača in kje je cerkev svetega Mavra.
Pomislim tudi na spoštljiv odnos do tistih, ki so temu mestu prispevali dodano vrednost in vseh, ki mu dajejo podobo živega mesta, pomislim na jutranje pozdrave na cesti, na spomin na tiste, ki odidejo.
In potem se spomnim na oblastnike, ki ves čas razmišljajo le o tem, kaj bi še zgradili, da bi jih imeli ljudje bolj radi. Pa jih imajo bolj radi le gradbinci. Včasih celo preveč.
Eurofest se je poslovil
Bil je vesel, prijazen in nenaporen. Ravno pravšnji za to mesto.
i«P
NOVO
Ambulanta za male živali Lara
Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300
URNIK:
vsak dan, tudi v sredo: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota:
8.00 - 12.00
AVTO CENTER
g BANKA KOPER
Dogajalnik
V	hiši na trgu republike je čutiti revolucijo
V	četrtek, 2.julija, je v prostorih kina Odeon potekala tiskovna konferenca v kateri so želeli javnost seznaniti s škodo, ki naj bi nastala stanovalcem stavbe na trgu Republike 1 in na trgu Etbina Kristana zaradi večletnega delovanja gostilne »Istra«.
Pred osmimi leti je Egidio Krajcar od Mercatorja odkupil poslovni prostor v pritličju stavbe na trgu Republike 1 (Delikatesa), ki ga je spremenil v že omenjeno gostilno »Istra«.
Elena Mendizza, ki je tiskovno konferenco sklicala v imenu stanovalcev stavbe je prepričana, da Krajcar nima uporabnega in gradbenega dovoljenja za obratovanje lokala s teraso, polega tega pa naj ne bi bil solastnik vhodne veže. Vendar to še ni vse. Med gradbenimi posegi v pritličju naj bi ogrozil statiko zgradbe in tako povzročil razpoke na stanovanjskih zidovih. O tem naj bi imela strokovno oceno statika, ki potrjuje njenim navedbam. Trn v peti je tudi požarna varnost v hiši zaradi krušne peči, nenazadnje pa je tu še problem skupnih zabojnikov za odpadke. Vendar se s temi navedbami ne strinjajo vsi stanovalci omnjene stavbe. Nika Šergan, ki stanuje neposredno nad gostilno Istra nima nikakršnih problemov s trenutnim stanjem. »Pravzaprav smo Krajcarju hvaležni,« pravi, »saj je uredil nekdanjo greznico iz katere je neznosno zaudarjalo, tako da lahko zdaj dejansko uporabljamo teraso, ki je prej zaradi smrada nismo mogli«. Poleg tega pravi, da se je Mendizza kar sama določila za predsednico upravnega odbora stanovalcev, ne da bi kogarkoli seznanila s svojimi nameni. »Morda je tukaj vmes še kakšna druga zamera, a jaz o tem ne vem nič in se ne želim vmešavati. Moti pa me to, da nekdo govori v mojem imenu brez mojega dovoljenja.« nam je zaupala Šerganova.
Egidij Krajcar, lastnik gostilne Istre, zatrjuje, da ima vsa potrebna dovoljenja za obratovanje, zaveda pa se, da dimnik oddaja več toplote kot nekoč, zato je eni od etažnih lastnic kupil klimatsko napravo, da ne bi trpela vročine zaradi njegove gostilne. Še več. Soseski je predlagal, da bi z manjšimi posegi uredili zračnik, vendar ponudbe niso sprejeli. Požarna inšpekcija pregleduje dimnik dvakrat na leto in po njegovih besedah ni nikoli ugotovila nobene nepravilnosti, tako kot druge inšpekcijske službe ne.
Kar pa zadeva solastništvo vhodnega prostora, naj bi prišlo do birokratske napake, saj so številko parcele napačno zapisali, zato iz zadnjega zemljiškoknjižnega izpiska ni razvidno, da je tudi Egidio Krajcar solastnik hodnika.
Pravi tudi, da je preveril ali je res nastala škoda zaradi njegovih gradbenih posegov in od sodnega izvedenca dobil potrdilo, da v prostoru ni nobene nosilne stene, ki bi lahko povzročila razpoke o katerih govori sklicateljica tiskovne konference.


.	Cenjene stranke obveščamo, da smo v
Ptu/ii \ ''''' franšizni P^dajalni Polzela v Koprski 18, obogatili naš program nogavic še z blagovr znamko kvalitetnega ženskega ierila Komet iz Metlike HMIMM
K O M K T
perila Komet iz Metlike
Vabimo vas, da nas obiščete vsak dan dopoldan od 8.ure do 13. ure - popoldan od 16. ure do 20. ure. V soboto samo dopoldan.
Veselimo se vašega obiska!
Obe strani seveda vztrajata pri svojem in bosta iskanje resnice in pravice prepustili sodišču, tako kot izolska občina, ki ima v lasti eno od stanovanj v omenjeni stavbi.
Maja Cergol
Video na plaži: Išče se film
Med 10. in 14. septembrom se v Izolo vrača Kino Otok, praznik filma in ljubiteljev filma.
Jubilejna 5. edicija bo pod svoje okrilje ponovno prevzela program kratkometražnega filma, ki se bo izvajal v sklopu spremljevalnega programa Videa na plaži in je namenjen predstaviti del še neuveljavljenih avtorjev. Kino Otok poziva vse ustvarjalce, da svoja dela prijavijo v sekcijo Video na plaži. Kamero v roke!
Letošnji Kino Otok se bo odvijal v pozno poletnem terminu, na znanih lokacijah; Manziolijev trg, Art Kino Odeon, Kulturni dom Izola ter izolska plaža Svetilnik, kjer se bo odvijal tudi program Videa na plaži. Organizatorji vabijo, da do 30. Julija 2009 pošljete svoje izdelke na naslov: Center za kulturo, šport in prireditve Izola, Kraška 1, 6310 Izola, s pripisom Video na plaži ter s priloženim izpolnjenim spletnim prijavnim obrazcem, ki ga dobite na spletni strani festivala www.isolaci-nema.org. Izdelke bodo predvajali v sklopu Videa na plaži na festivalu Kino Otok. Več informacij o pozivo dobite elektronskem naslovu video-naplazi@isolacinema.org.
Kaj bi s knjigarno, če imamo lahko kič
Začnimo s primerom. Na razpis pride poslovni prostor, zanj se zanima kar nekaj interesentov, tudi ponudbe že pridejo, toda potem sledi nasvet “napačnemu ponudniku”, naj tokrat raje počaka, ker bo ta prostor dobil nekdo drug, njemu pa bodo dodelili naslednjega.
Takšen način dela je postal praksa in danes je izolska javnost prepričana, da smo v občini priče klienteliz-mu oziroma dodeljevanju poslovnih prostorov prijateljem, strankarskim kolegom itd. Takšno prepričanje ni čisto iz trte izvito. Če samo pogledamo, kdo ima največ začasnih objektov na najbolj interesantnih delih Izole, kdo ima na plažah dodatno ponudbo ali kdo lahko širi teraso v trenutku, ko se nekateri stari gostinci bojijo, da bodo izgubili še tisto, ki jo imajo že nekaj let. Vprašanje za milijon dolarjev pa glasi: Kje so končali nekdanji trgovci z Lonke? Skozi stranska vrata so se ob sprehajalno pot vrnili prodajalci kitajskega plastičneg nakita, otroških igrač za
Nekaj upanja je dala informacija, da občina išče najemnika, ki bi ob parku Pietro Coppo, v nekdanjih Košakih, uredil mestno kavarno ali celo knjigarno. Ideja je sicer že zelo stara, toda obubožana občinska blagajna seveda terja svoje in tako so na podlagi sklepa komisije za poslovne prostore (1.7.2009) prostor na Gorkijevi 8 oddali neposredno, kar je v skladu s pravilnikom, ker je bil prostor že dvakrat na javnem razpisu, vendar ni bil oddan. Oddali so ga za 4 mesece.
Če samo pomislimo, da so pred dvajsetimi leti s trga ob vratih na pritisk javnosti morali odstraniti uspešen gostinski lokal samo zato, ker je imel preveč gorenjski videz.
D.M.
en Euro in kiča najslabše vrste.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletoa naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
11. JULIJ - PRAZNIK OBČINE IZOLA
Ni je občine v Sloveniji, ki se ne otepa z likvidnostjo
Novinarji poznamo bralce in vemo, da je vest o tem, da na občini ni denarja niti za plače, zanimivejša od vesti, da denarje.
Pred občinskim praznikom sicer res ni prijetno govoriti o finančnih težavah lokalne skupnosti, vendar se temu ni moč ogniti. Država je že drugič pripravila rebalans proračuna in gotovo čaka kaj takega tudi veliko večino slovenskih občin.
V izolski se tega zavedajo, vendar skušajo najprej postoriti tisto, kar je v takem primeru najmanj boleče. Za začetek je župan sprejel sklep o ukrepih za uravnoteženje proračuna občine Izola. Ukrepi veljajo od 19. junija do konca julija. V tem obdobju neposredni uporabniki proračunskih sredstev lahko prevzemajo le za načrtovane in nujne obveznosti. Določili so tudi vrstni red oziroma hierarhijo plačevanja proračunskih obveznosti. Na prvem mestu so plače za delavce občinske uprave in delavce javnih zavodov katerih ustanovitelj je občina.
Sledijo stroški s področja socialnega varstva, predšolske vzgoje, izobraževanja in zdravstva, nato pride na vrsto odplačevanje najetih posojil, potem prevzete in zapadle obveznosti, pri koncu pa so še druge obveznosti in odhodki po odločitvi župana. V sklepu je še določilo, da se občinska uprava dogovori za podaljšanje pogodbenih rokov plačil kjer je to mogoče.
Informacije o tem, da na občini ni denarja niti za plače je bila najverjetneje posledica izjave župana Tomislava Klokočovnika, ki je na seji občinskega sveta želel plastično povedati, zakaj se je odločil za sprejetje takšnih ukrepov.
Sicer pa plače na občini, v vrtcih in drugih zavodih, katerih ustanovitelj je občina, redno prejmejo vsakega petega v mesecu in tudi v juliju so jih normalno prejeli v ponedeljek, 6. julija. ur
'tr-EI
PRIREDITVE OB IZOLSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Konec tedna, 10. in 11. julija, bodo v občini Izola potekale prireditve
ob občinskem prazniku občine Izola.
•	Praznovanje se bo začelo v petek s slavnostno podelitvijo priznanja občine Izola in nagrade na Manziolijevem trgu ob 20.30 uri, ki ji bo sledil koncert kvarteta 7 + z gosti.
•	Priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom občine Izola in ustrezno listino za leto 2009 bo prejela Mestna knjižnica Izola za izjemno delo na področju kulture, izobraževanja, vzgoje, spodbujanja prostovoljstva in vseživljenjskega učenja. Denarno nagrado občine Izola v višini 2.100 evrov bruto z ustrezno listino za leto 2009 bo prejel Anton Pavlovčič za izjemno delo na področju modelarstva in letalstva.
•	Že v petek se bo v popoldanskem času na Lonki od 16. ure naprej odvijal vzgojnoizobraževalni program za varnost v prometu za otroke Yumicor, po končani programu otroci dobijo vozniško dovoljenje, program pa se bo nadaljeval v soboto in nedeljo.
•	V soboto bo ob 19. uri na Manziolijevem trgu lutkovna predstava gledališča Matita z naslovom Pozor, los!. Ob 21. uri bo na trgu sledil koncert etno glasbe z mednarodno zasedbo Etno in tranzit.
•	Tradicionalno srečanje članov Združenja borcev za vrednote NOB Izola ob občinskem prazniku bo pred Srednjo gostinsko in turistično šolo v soboto ob 19. uri. Slavnostni govornik bo ministrica za obrambo, dr. Ljubica Jelušič.
Nova podoba Sončnega nabrežja
Končno smo v uredništvo dobili načrt bodočega urejanja Sončnega nabrečja, tako kot so si ga zamislili v pisarnah na Sončnem nabrežju št. 8. Verjamemo namreč, da je projektant sledil usmeritvam iz občinske hiše, kjer so si zamislili ukinitev parkirnih mest in cestišča ob stavbah, premik obstoječe zelenice bližje stavbam in ureditev 30 parkirnih mest ob zelenicah. Seveda pa še obsežnejši projekt predstavlja pretlakovanje Sončnega nabrežja, kjer načrtovalce in izvajalce čaka problematično doseganje naklona tlaka proti morju, kar pomeni, da bomo pri stavbah verjetno dobili depresijo, tako da bo treba ob vsakem večjem deževju vodo prečrpavati do morja. Ampak to so že tehnična vprašanja, ki jih moramo novinarji in politiki prepustiti strokovnjakom.
Ali je občinski praznik res samo datum na koledarju?
Praznik je dogodek, je dan, je trenutek, ko smo na nekaj še posebej ponosni. Izolski občinski praznik naj bi bil dan, ko smo Izolani posebej ponosni na odhod večje skupine delvcev ribje predelovalne industrije v partizane.
Ce o partizanskem gibanju v Istri ne bi nič vedeli, bi lahko vse skupaj vzeli zdravo za gotovo, a kaj, ko vsi vemo, da je omenjeni dogodek bolj ali manj stalnica partizanskega bojevanja v tem delu domovine, saj so se morale partizanske enote v Istri, zaradi specifike teritorija, pač organizirati drugače kot nekje v Trnovskem gozdu ali na Cerkljanskem. Ob sovražnih ofenzivah so se enote razformirale ter se po končani ofenzivi nato znova formirale. Zato tudi, z izjemo Istrskega odreda, ni bilo večjih partizanskih formacij pa tudi posebej velikih spopadov ni bilo na tem območju, Ce to vemo in cenimo, potem cenimo tudi odhod izolskih delavcev v partizane in potem cenimo tudi izolski praznik. Toda, čas je že zdavnaj naredil svoje in če danes povprašate mlade generacije, zakaj je ravno 11. julij praznik občine Izola, boste dobili bolj malo odgovorov. Hkrati pa bodo vprašani ponosni na svoj kraj in občino in tako tudi na njen praznik.
Zgodilo se je pravzaprav tisto najboljše: Občinski praznik je postal praznik ponosa, da smo Izolani, da smo občani te izolske občine. In ta samozavest je tisto, kar nam praznik skuša dati. Zato ga bomo praznovali. Naj se ve, da je naš.
11. JULIJ IZOLSKI OBČINSKI PRAZNIK
Konec tedna bodo v Izoli potekale prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Začelo se bo že jutri, v petek 10. julija, s slavnostno podelitvijo občinskega priznanja in nagrade za leto 2009. Prireditev bo na Manziolijevem trgu ob 20.30 uri, sledil bo koncert kvarteta 7 + z gosti.
Priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom občine Izola in ustrezno listino za leto 2009 bo prejela Mestna knjižnica Izola za izjemno delo na področju kulture, izobraževanja, vzgoje, spodbujanja prostovoljstva in vseživljenjskega učenja. Denarno nagrado občine Izola v višini 2.100 evrov bruto z ustrezno listino za leto 2009 bo prejel Anton Pavlovčič za izjemno delo na področju modelarstva in letalstva.
Z Marino Hrs smo se pogovorili že pred letom dni, ob 50 letnici izolske knjižnice. In priložnost imamo, da ugotovimo, kaj se je v tem letu spremenilo, predvsem prostorsko, saj je že lani knjižnica pokala po šivih, letos pa menda ni nič bolje.
-	Že lani ste omenili, da v knjižnici ni več prostora za vse knjige.
-	In stanje se seveda ni spremenilo, saj iz leta v leto imamo več knjig. Zato moramo pretežni del starejših izločati. Seveda pa jih ne mečemo stran, temveč jih hranimo v skladišču, tako da če se zgodi, da bi kdo potreboval kakšno od teh knjig, jo pač gremo iskat.
-	Se pa verjetno ne bi branili dodatnih prostorov.
-	Kje pa. V zadnjem času se je govorilo o treh opcijah. Prva bi bila ta, da bi ostali v prostorih, v katerih smo, in bi se širili proti vrtcu, a pri tem je potrebno upoštevati več dejavnikov, recimo tudi demografsko rast. Potem se govori o tem, da bi imeli prostore v novem kulturnem centru, končno pa še v študentskem kampusu.
-	Govorilo se je tudi, da bi se vrnili v stare prostore v sedanjem kulturnem domu.
-	No, naj takoj povem, da bi knjižnica potrebovala vsaj 1500 kvadratnih metrov prostorov, to pa ni lahko doseči. Poleg tega, morajo biti prostori primerni za naše delovanje. Trenutni to tudi so, saj se nahajajo na eni etaži, omogočen je dostop za invalid-
ne osebe, zraven je parkirišče, in potrebne je veliko svetlobe za branje, učenje... Knjižnica zajema vse starostne skupine, vsakdo lahko najde nekaj, kar potrebuje, je takorekoč živi organize, poleg tega, ni le kulturno in izobraževalno središče, temveč tudi socialno, saj nudimo najcenejši dostop do znanja.
-	Se pa vaša dejavnost ne omejuje na izposojo knjig.
-	Dejavnost je zelo bogata. Že več kot deset let izvajamo nekaj pomembnih projektov, kot so recimo srečanja z znanimi izo-lani, ali pa razstave v prostorih knjižnice, ki so dobrodošle tako za avtorje, kot tudi za knjižnico samo, saj je vedno drugače okrašena. Poleg tega o razstavi sami tudi vedno pripravimo prispevek. Od samega začetka sem si prizadevala za tako aktivno kulturno dogajanje, in zdi se mi, da so tudi naši obiskovalci zadovoljni.
-	Kako pa je s kulturo branja v naših krajih?
-	Slovenija sicer ne spada na lestvico držav, kjer se veliko bere. Za primerjavo, povprečno slovenski državljan prebere 12 knjig na leto, fine pa recimo 18. A tukaj je potrebno upoštevati več dejavnikov, kot recimo navsezadnje, tudi klimo v kateri živimo. A branje kot takšno zaenkrat še ne upada. Tudi pri nas se mnogo bere na plažah in tako naprej. Bi pa rada dodala, da si mnogo ljudi sposoja filme, in tudi to je kultura, mar ne?
AM
Hotel je leteti in jadrati
Ne zgodi se pogosto, da bi spoznali letalskega inženirja, kaj šele, da bi ga spoznali v Izoli. Še redkeje pa se zgodi, da bi letalski inženir, ki je takorekoč celo življenje posvetil večni borbi proti gravitacijski sili, svoje poslanstvo opravljal v majhni sobi, na petem nadstropju stanovanjskega bloka. Kot bi rekli, pomembno je imeti cilj. In ko ga imamo, bomo že nekako prišli do njega.
-	V Izolo ste pripeljali znanje in ljubezen do modelarstva.
-	Ko sem prišel na Mehanotehniko takorekoč ni bilo prostora za modeliranje letal in takrat me je sekretar Ljudske tehnike Miro Okretič iz Kopra navdušil za modeliranje jadrnic. Tako sem potem presedlal na morje. Takrat so bila zelo popularna tekmovanja modelov jadrnic in mi smo imeli nacionalni razred, ki je bil narejen po formuli dolžina + širina + kvadratni koren iz jader ni smel biti večji od dveh metraov. Mi smo izkoristili to formulo do konca in smo naredili jadrnico Insuline s katero smo potem zmagovali kamorkoli smo prišli. Ker pa sem s seboj imel še nekaj motorčkov sem za letalsko modeliranje navdušil tudi Pokorna in tako smo naredili tudi modelarski krožek za izdelavo letalskih modelov.
-	Danes se zdi skoraj nemogoče, vendar smo nekoč v Izoli imeli celo modelarski dom.
-	Res je, takrat smo imeli svoj dom v Postojnski ulici, razen tega pa smo imeli tudi poligonov veliko več kot danes, saj v morju ni bilo toliko različnih plovil in zemljišča niso bila vsa pozidana. Na prostoru sedanjega letališča v Portorožu, kjer takrat praktično ni bilo ničesar, smo občasno preizkušali naše modele letal. Drugače pa smo tukaj, kjer je zdaj parkirišče na Lonki, vrteli modele. Takrat smo jih imenovali U kontrol-ci, to so vezani modeli, ki so bili povezani z žicami in so zato lahko leteli
« m
le v krogu. Za preizkušanje ladijskih modelov pa smo imeli celo ozek in dolg bazen na dvorišču modelarskega doma. V Mehanotehniki smo izdelovali motorčke in tako smo jih tam preizkušali in tudi organizirali različna tekmovanja, med drugim tudi za pokal Mehanotehnike.
-	Doslej ste naredili že nekaj deset modelov letal, tudi zelo velikih. Se spominjate kateri model je bil največji doslej?
-	Ja, model dvomotornika je bil tako velik, da je krilo bilo na eni strani v kotu dnevne sobe, na drugi pa je že gledalo v kuhinjo. Drugače pa so modeli, ki imajo razpon kril od metra do metra in pol nekaj povsem običajnega. Dimenzije niso bistvene. Pomemben je dober načrt, letalsko in modelarsko znanje in veliko dobre volje.
-	Nekoč je bila Mehanotehnika in so bili modelarji, danes ni ne enega ne drugega.
-	Modelarji so, čeprav jih je bilo nekoč veliko več. Danes se moraš sam odločiti za to smer osebnega razvoja, skrbi za nove kadre pa ni več. Vseeno pa so mladi fantje, ki znajo izdelati čudovite modele. Marko Bergamasco je pred leti prišel k
meni z željo, da bi naredil model letala in najprej naredil enega po načrtu v Tim-u, nato sem mu jaz izrisal svojega in ga je naredil res zelo kvalitetno, tako da model, ki je radijsko krmiljen, izvrstno leti. In takšnih mladih je še nekaj, vendar so prepuščeni bolj sami sebi.
Bi prostori za modelarje lahko to spremenili?
- Seveda. Modelarji potrebujejo prostor, kjer lahko delujejo, in kjer si lahko izmenjujejo ideje in načrte. Sam bi se še posebej veselil takšnega prostora, saj imam resnično veliko znanja, ki bi ga z veseljem ponudil mlajšim generacijam. Sam se sicer z ročnimi deli ne ukvarjam več, a vloge mentorja bi se pa resnično zelo veselil.
AM
Brain STORMING

Razmislek ob Kulturnem centru Arrigoni
Sem član delovne skupine, ki naj pomaga pri določanju vsebin bodočega kulturnega centra. Sem obremenjeni član skupine. Obremenjen z neustreznostjo predlagane nadomestne gradnje na sedanji lokaciji in z navdušenjem nad idejo o kulturnem centru pri Gostinski šoli. Predlog o selitvi kulturnega centra v park Arrigoni se mi je zdel dober, zdaj pa se vse manj strinjam z lastnim mnenjem.
Pred slabim letom, ko so študentje fakultete za arhitekturo ponudili Izoli nekaj možnih urbanistično arhitekturnih rešitev, sem bil najbolj navdušen nad predlogom o gradnji kulturnega centra s stopniščem do morja in sprehajalnimi poti po objektu. Toda reakcije nekaterih ljudi so bile tako nasprotujoče, da sem svoje navdušenje kar malo skril. Zdaj, ko Kulturni center skoraj že gradimo v parku Arrigoni pa srečujem vse več podpornikov ideje, ki jo je moč videti tudi v živo, le do Osla je treba.
Trg ob vratih (Lonka, Kampo)



Kulturni center Arrigoni: Zakaj nova lokacija?
Jeseni leta 1971 se je uresničil san nekaterih ljubiteljev filma v Izoli, odprli smo novi kino Zvezda v centru mesta in se tako osvobodili zakotne dvorane Arigo-ni, ki so jo mnogi poimenovali kar »kino divjega zahoda«. V njej so se med predstavami objestni mladostniki obmetavali s pivskim steklenicami in danes kar ne morem verjeti, da nas načrtovalci razvoja izolske kulture silijo nazaj v to okolje.
Obisk filmskih predstav se je po preselitvi v novi kino povečal za 200 % in v naslednjih letih sicer padal vse do današnjega minimalnega obiska, ker pač Izola nikoli ni in še vedno nima občinstva naklonjenega filmski ustvarjalnosti. Nekaj let za tem se je pojavila ideja o gradnji novega za tiste čase dokaj razkošnega kulturnega centra na današnjem centralnem parkirišču Lonka. Takrat so ravno končali z gradnjo Gostinskega šolskega centra z nemogočo fasado nasproti parkirišču, pa so rekli graditelji; počakajte, saj jo bo vendar pokril novi kulturni dom. Občudoval sem zamisli, hkrati pa pomislil, komu bo sploh namenjen tak kulturni center, ko pa smo v tistem času našteli le okoli 20 obiskovalcev gledaliških predstav. Še vedno mi ostaja v spominu gostovanje tržaškega gledališča s »Tramvajem poželenja«, ko je bilo na odru več igralcev kot v dvorani gledalcev, pa še ti so se ob drami močno zabavali.
Cas Franeta in Stepsov
Po obupnih šestdesetih in sedemdesetih, ko se ni nič dogajalo, se je »zgodila« renesansa kulture pod Franetom Goljevščkom in v njegovem času ustanovitve skupine Steps Zvonke Radojevič. Gledališče je postalo pretesno in Goljevšček nenadoma nevaren takratnim oblastem. Odstavitev in korak nazaj sta se še dolgo poznala vse do osamosvojitve. Ideje o novi dvorani ali vsaj re-konstruciji stare pa so živele dalje... V zadnjih letih spet oživi zamisel, da
se kulturni center vrne na parkirišče Lonka. Trenutna občinska oblast je sklicala kar nekaj posvetov in večina je podprla obnovljeno zamisel. Zakaj zdaj spet novi načrti in nova lokacija, ki se je nekoč izkazala za neprimerno. Zakaj ne pustimo ta prostor mladim in zakaj seliti kulturo na obrobje mesta, saj vendar resno kulturno dogajanje sodi v mestno jedro in ni nobena »interta-inment« (večina ameriških filmskih producentov ima ta naziv) zabava za kakšen nakupovalni center. Zakaj zahtevati od obiskovalcev, da morajo za prihod v dvorano uporabiti avtomobil, ko bi večina z mestnega jedra lahko prišla peš. Okoliški prebivalci pa tako morajo uporabiti avto, pa če je dvorana v centru ali ne.
Vse dvorane so v centru
Načrtovalci nove dvorane pravijo, da so si ogledali kar nekaj znanih kulturnih centrov od Sydneya do Osla. Pa kam so gledali? Vse omenjene dvorane so v mestnem jedru in vse so sad fantastičnih arhitektonskih rešitev, tu pa spet ponujajo »škatle«, tako kot propadli načrtovalci Argoli-ne. Ko sem lani doživljal novo stavbo opere v Oslu, sem pomisli, kako imenitno bi se prilegala naši Lonki.
Če so poznavalci zgodovine arhitekture nekoč rekli, da je gotska katedrala kot val, ki se je dvignil proti
nebu in okamenel, je opera v Oslu nekakšna sodobna ilustracija te zamisli: Tu naj bi se morski val dvignil po poševnem platoju do vrha strehe in se kot slap spustil nazaj v morje. Toda stavba je v zalivu, kjer takih valov ne pričakujemo, zato pa je ta plato enkratno sprehajališče in pristno doživetje kulta stavbe, ne da bi vstopili v dvorano. Ne trdim, da bi morali arhitekti kopirati te zamisli ampak, nekaj inspiracij pa ne bi škodovalo.
Piran in Koper imata, oziroma bosta imela obnovljene dvorane s klasično zasnovo, Izola pa še vedno životari s svojim »sindikalnim domom« in vedno znova načrtuje in zapravlja denar za projekte brez idej. Zdaj je priložnost, da se izkaže z domiselnostjo in izvirnostjo in, da kot edina v Sloveniji izkoristi morje in plovila v njem kot enkratno kuliso prireditvenemu prostoru. Tudi tu bi lahko bil letni kino na strehi, pa ne samo kino, kako čudovito bi se prilegal prej opisani ploščadi. Res
Ko je delovna skupina na vpogled dobila dokaj usklajen predlog bodočega centra v parku Arrigoni sem bil zadovoljen. Kako tudi ne, saj smo vendarle dosegli, da bomo v Izoli, namesto klasičnega kulturnega doma s pisarnami za bolj ali manj nestalna kulturna društva, dobili objekt, ki bo predvsem omogočal kvalitetne kulturne vsebine, hkrati pa bil tudi varno zavetje domačim ustvarjalcem in poustvarjalcem. In ko sem ravno izgubljal iz misli idejo o kulturnem centru na Lonki me je najprej oplazila kritika prijatelja in človeka, ki mu v tej stroki vsekakor zaupam - profesorja Janeza Koželja. Tako-le mi je napisal:
Z uso strokovno zavestjo in skrbjo za lepšo Izolo te lepo prosim, naj občina razpiše natečaj za arhitekturno rešitev Kulturnega centra, saj bo to vsekakor najbolj pomembna stavba v mestu. Glavni argument za to je, da arhitektura Mladinskega centra nikakor ni arhitektura Kulturnega centra, zato tudi prvonagrajeni avtorji zasnove Mladinskega centra nikakor ne morejo biti kar avtomatično tudi avtorji Kulturnega centra.
In ko sem ravno razmišljal o odgovoru me je zadel še Koni Steinbacher s svojim pismom. In sem se spomnil, da je tudi Aleksej Skok govoril o tem, da mu ideja o kulturnem centru na Lonki ni več tako tuja. Še dobro, da grem na dopust.	Met
imamo malo morja, ampak žrtvovati ga nekaj kvadratnih metrov za kulturni biser, bi bila nadvse hvaležna investicija.
Kako mačehovski odnos imamo do domiselnih rešitev v arhitekturi, se je pokazalo na stavbi trgovine ARS (fotografija spodaj, tik ob občinski stavbi) na Sončnem nabrežju, ko so graditelji čez noč uničili najlepši dosežek sodobne arhitekture v Izoli; modernizirano miniaturo doževe palače v Benetkah in namesto nje postavili običajna balkonska okna in vrata.
Nekoč sem učencem ob likovnem vrednotenju dajal ta primerek za vzor, kako lahko klasični arhitekturni dosežki obogatijo moderno stavbarstvo.	Koni Steinbacher
PODBELVEDERE
Jaz sem tisti lastnik podbelvedeija, ki bi ga radi “nategnili” že dve oblasti
Lokalu pod Belvederjem mladi ljubkovalno pravijo Belva. Zadnjih nekaj let je postal Shoto klub. Že slabo desetletje pa je predvsem predmet spora med lastnikom, Obradom Kešljem in izolsko Upravno enoto. Izolska občina je ves čas stranski a nepogrešljiv igralec te drame, če ne kar tragedije.
O usodi objekta so na zadnji seji govorili tudi izolski občinski svetniki in informacijo o sodnih razpletih v zvezi z objektom vzeli na znanje, odločitve pa bodo nedvomno v rokah sodstva. Potem se je, v želji po objektivnem, nepristranskem obveščanju javnosti, na zapis v Mandra-ču odzval Alojz Pečan in se lotil vsebine tega spora. Ker se zavzema za celovit prikaz problema smo v dogovoru z njim povabili tudi Obrada Kešlja, da pove svojo plat zgodbe. Toda, namesto dolgega zapisa nam je poslal le nekaj fotokopij dokumentov in kratke odgovore na nekatere trditve Alojza Pečana. “Utrujen sem že od vseh teh resnic, ki si jih prilaščajo eni in isti ljudje”, je povedal, mi pa smo zapisali.
Alojz Pečan
1.	V prvi vrsti ne vem, zakaj naj bi o tem, ali se odločba sodišča izvrši, odločal Občinski svet. Kako se lahko župan sploh sprašuje, ali bo ali ne bo izvršil pravnomočno sodno odločbo? Celestina bi rekla, da župan mora imeti j...a, pa naj je ženska ali moški. Zato ne more prelagati odgovornosti na občinski svet, še posebej zato, ker je tudi sam postal župan na osnovi sodne odločbe.
2.	Sedaj pa še nekaj dopolnitev oziroma popravkov v Mandraču. Dejstva, ki jih bom naštel, so v arhivu občine oziroma dokumentaciji sodnih sporov. Prvo (podnajemno) pogodbo s podjetjem Belvedere, ki je bilo najemnik občinskega zemljišča, je Panda Commerce sklenila brez soglasja občine 1991. leta. Leta 1993 je Panda Commerce (last Obrada Kešlja) sklenila zakupno pogodbo z občino za zemljišče pod Belvederjem in postavila manjši gostinski objekt. V zakupni pogodbi (in v gradbenem dovoljenju) je izrecno navedeno, da gre za začasni objekt, ki ga mora na zahtevo lastnice zemljišča (Občine Izola) odstraniti na svoje stroške. Dejstvo je, da niti Panda Commerce niti Obrad Kešelj ni nikoli plačeval zakupnine za zemljišče in zato mu je občina Izola še v času, ko je bil župan dr. Gasparini, najem odpovedala in zahtevala, da celoten objekt odstrani.
3.	V tem času, ko so sodišča mlela (tožbe, pritožbe, nasprotne tožbe in pritožbe, okrajno, okrožno in vrhovno sodišče, Ministrstvo za okolje in prostor, zdravstvena inšpekcija...), je Kešelj Obrad veselo brez soglasja občine in brez dovoljenj dograjeval provizorij, tako da nikakor ne drži trditev, da za objekt tak kot je ima gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala občina. Gradbeno dovoljenje je izdano za začasni objekt, ki je le delček današnjega objekta!
4.	V pogodbi piše, da če šest mesecev ne plača zakupnine, mora objekt odstraniti na svoje stroške. Do sedaj ni plačal niti enomesečne zakupnine, kaj šele 18 x 12 = 216 mesečnih zakupnin!
Obrad Kešelj
1.	Ne vem, zakaj je o tem razpravljal občinski svet, saj je odločanje o rušitvi zdaj v rokah sodišča. Vem pa, da je županja imela ta isti sklep v rokah že leto dni pred volitvami, pa tudi ni imela tistega, kar ima v mislih Celestina. Ali res le zaradi volitev?
2.	Panda Commerce je sklenila zakupno pogodbo s hoteli Belvedere, saj so bili takrat vsi prepričani, da je Belvedere lastnik zemljišča. Seveda pa, s še vedno veljavnim gradbenim dovoljenjem, ni zgradila le začasnega gostinskega objekta ampak je skrbela za širše območje podbel-vederja in zakupna pogodba se nanaša na celotno zemljišče ne pa na zemljišče, kjer stoji objekt. Takrat smo vzdrževali parkirišče, cesto od Belvederja do plaže, kopališče, zavarovali kopališče z zidom, ki ga je projektiral sedanji podžupan in vzdrževali celotno plažo do belih skal. Trditev, da je najem odpovedal že dr. Gaparini je zgrešena, kar dokazuje pogodba o sponzorstvu RK Izola, ki so jo takrat podpisali: župan Gasparini, Panda Commerce in Rokometni klub, ki mu je bil lokal pod belvederjem glavni in edini sponzor.
3.	Res je, sodišča so mlela, posebej tožbe na Upravnem sodišču, ki jih je občina vse izgubila, ko je skušala preprečiti izdajo uporabnega dovoljenja za lokal. Zdaj je sodišče dokončno razsodilo, da občina ni stranka v postopku pri pridobivanju uporabnega dovoljenja, kar so, tako prejšnja županja kot upravna enota Izola, vztrajno trdili. Glede gradbenega dovoljenja pa to: Potem ko je skrivnostno izginil originalni načrt objekta je po letu 2000 isti arhitekt narisal načrt izvedenih del, z izjavo da je novi načrt enak načrtu iz gradbenega dovoljenja. Takrat temu ni nihče oporekal, zdaj pa nenadoma ne velja več. In celo v tem primeru je “pokritega” najmanj 2/3 objekta.
4.	Zakupnina se nanaša na celotno zemljišče, najemnino za zemljišče pod lokalom pa sem redno plačeval Belvederju. (Položnice so priložene).
Alojz Pečan
5.	Tudi tega ni najti v članku, da je Obrad Kešelj želel s tožbo pridobiti zemljišče pod Belvederjem v last z utemeljitvijo, da je objekt, ki stoji na njem, nekajkrat več vreden kot samo zemljišče. Zahteval je tudi od občine odškodnino za objekt v višini okoli 850.000 takratnih DEM - sedaj torej okoli 425.000 Eur! Projektantska predračunska vrednost celotnega objekta v vlogi za gradbeno dovoljenje za legalizacijo je bila cca. 96.000 DEM - torej cca 48.000 EUR. Sodni postopki so dolgi in v času do zaprtja objekta je v njem ves čas potekala gostinska dejavnost. Glede na to, da ni plačal niti tolarja in niti evra najemnine, si je tudi ta znesek že zdavnaj povrnil.
6.	Postopek za odpoved pogodbe o zakupu je sprožil že dr. Gašperini kot župan, do konca pa jih je pripeljala prejšnja županja in ne razumem, kaj ali kdo povzroča strah pri sedanjem županu, da ne realizira pravnomočne in dokončne sodne odločbe in o tem sprašuje občinski svet.
7.	Sprašujem se, sprašujem pa tudi Izolanke in Izolane: Ali je mogoče, da ima kdo sploh še pomisleke, da zaščiti občinske interese in občinsko zemljišče na enem najlepših delov Izole - pod Belvederjem, da ne bi prišlo v zasebno last, saj Izolani in Izolanke vemo, da je ta prostor neprecenljive vrednosti za Izolo?
8.	Strinjam pa se, da v tem sporu z občino nima Shoto klub nobene formalne vloge, zato je toliko bolj nenavadno, da je občinski svet prejel informacijo o “problematiki Shoto kluba” in o njej tudi razpravljal. Le zakaj?
Seveda pa Shoto klub zaradi svoje dejavnosti tako kot vrsta drugih izolskih društev potrebuje za svojo dejavnost prostore, vendar v zakonito zgrajenih objektih.
Kokoš, gos in jajce
Ing. Bleiveis nam je, ob razlaganju organizacije dela, dejal: »Ko kokoš znese jajce močno in dolgo kokodaka, ko pa jajce znese goska je popolnoma tiho; zato se proda mnogo več kokošjih kakor gosjih jajc«.
Na vse to sem se spomnil ob članku o podbelvederju. Tudi tu je pomembno kokodakanje: več bo govora in pisanja o tem našem malem koščku narave, več bo morda razmišljanja o tem, ali bo naša izvoljena oblast opravila svojo nalogo in bila res predstavnik ljudi, ki so jo izvolili ali pa bodo pokleknili pred božanstvom denarja in tudi na tem lepem kraju gradili čarobne oglate kletke podobne jetniškim stavbam ter uničili morda še edini zeleni košček naše obale. Ali se zavedajo, da ni njihov pač pa je last vseh nas, občanov Izole.
Anton Pavlovčič
Obrad Kešelj
5.	Vloga za stavbno zemljišče je bila zgolj ena od zadnjih možnosti, da sploh rerešim lokal, ki je dajal kruh desetim ljudem. Žal nismo uspeli. Že pred tem pa sem občini ponudil odkup objekta po ceni, ki jo določijo sodni cenilci. Določili so jo trije a županja ni sprejela nobene od teh ocen. Najvišja je znašala 57 milijonov tolarjev (cca 250.000 EUR), zato res ne vem od kod vam takšne številke. Zanimiv je tudi izračun sodnega cenilca iz leta 1999, da gradbena vrednost objekta znaša nekaj manj kot 250 tisoč EUR, vrednost zemljišča pa 13.000 EUR. Gospod Pečan gotovo ve, kaj to pomeni.
Tistega o najemnini pa ne bom ponavljal, ker nismo v mlinu.
6.	Župan dr. Gasparini se je znal pogovarjati z občani tudi brez fige v žepu. Nikoli ni uradno zahteval prekinitve pogodbe o najemu zemljišča na katerem stoji objekt. O pravnomočnosti sodbe pa le to, da po njej lahko občina odstrani greznico, ki je ni več, del objekta, ki ga ni več in enega od nadstreškov. Skratka, tisto, kar so mi naložili že leta 1993 in sem z gradnjo po gradbenem dovoljenju tudi storil.
7.	Strinjam se, da je ta prostor neprecenljive vrednosti za Izolo in zato ne razumem, od kod prejšnji in sedanji oblasti želje, da tam zgradijo hotel. Jaz takšnih želja zagotovo nimam. Želim le pravično odškodnino za vse kar sta mi občina in Upravna enota, z roki v roki, storili v zadnjem desetletju.
8.0 Shoto klubu pa le to, da sem jim hvaležen, da so polnih pet let s svojim prostovoljnim delom pomagali obdržati objekt in celo dolino v kolikor toliko normalnem stanju. Glede na to, da jim je prejšnja oblast grenila življenje je vaša sedanja skrb za njihovo delovanje res veliko sprenevedanje. Tako kot je bivša županja na televiziji izjavila, da Obrad Kešelj sodeluje s preprodajalci drog, na sodišču pa se izgovorila, da je to pač slišala od drugih. In so jo oprostili, jaz pa sem plačal sodne stroške zato ker sem “zmagal”.
Mandrač

Pečanova in Markočič se ne nameravata zagovarjati
V ponedeljek sta poslanka Breda Pečan in nekdanji vodja kabineta županje, Danilo Markočič sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta novinarjem pokomentirala zahtevo osmih podpisanih izolskih občinskih svetnikov, ki menijo, da njuno članstvo v nadzornem oboru občine Izola ni v skladu z občinskim statutom in zato naj bi ju predlagatelji zamenjali.
Podpisani svetniki in svetnice se sklicujejo na mnenje republiške Komisije za preprečevanje korupcije, ter na 40. in 42 člen Statuta Občine Izola, ki opredeljujeta nezdružljivost funkcije članov Nadzornega odbora, in določata situacije v katerih pride do konflikta interesov njegovih članov.
Podpisani ugotavljajo, da bi morali na podlagi teh ugotovitev Bredo Pečan in Danila Markočiča vsakič znova izločiti iz delovnih skupin Nadzornega odbora, ko bi opravljali nadzor nad zadevami, pri katerih sta aktivno sodelovala.
V 42. členu statuta je namreč, med drugim, navedeno, da „Član nadzornega odbora ne sme opravljati nadzora, če je zaposlen pri uporabnika javnih sredstev pri katerem se izvaja nadzor ali, če od prenehanja zaposlitve pri uporabniku javnih sredstev še niso pretekla tri leta.“ Pečanova in Markočič zahteve po odstopu nista sprejela, saj menita, da ni upravičena, posebej zato, ker v načrtih Nadzornega odbora sploh ni bil predviden noben nadzor, ki bi posegal v obdobje pred 1.1.2007 (Breda Pečan je bila odredbodajal-ka do 30.11.2006, Danilo Markočič, vodja kabineta županje, pa je bil odredbodajalec do 30.11.2007). Novinarjem sta zatrdila, da ne more priti do konflikta interesov v primeru, ko sodeluje Breda Pečan v delov-
ni skupini, ki nadzira izvedbo postopka razpisov za oddajo poslovnih prostorov v času od 1.1.2007 do 31.5.2009, oziroma če sodeluje pri nadzoru zaključnega poročila proračuna za leti 2007 in 2008, ali pa da Danilo Markočič zapade v konflikt interesov, če sodeluje v delovni skupini za nadzor tistih neposrednih proračunskih uporabnikov, pri katerih ni nikoli delal.
O razlogih, zakaj naj bi do te zahteve prišlo, Pečanova ni govorila, saj meni, da sicer ne bi mogla ohraniti objektivnosti in nepristranskosti, ki sta nujni vrlini članov Nadzornega odbora. Je pa vseeno omenila, da gre za zahtevo predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Darka Grada, ki jim je poslal dopis v katerem pojasnjuje, „ da je tak sklep sprejela komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na seji 23. junija". Pe-
čanova je zatrdila, da, vsaj po izjavi enega člana komisije, lahko trdi, da
komisija tega predloga ni obravnavala, temveč ga je dala samo v vednost prisotnim članom. “V dopisu, ki sva ga dobila s priporočeno pošto, predsednik komisije zahteva, da v osmih dneh pošljeva na Občino pisni zagovor zaradi zahteve za najino razrešitev v Nadzornem odboru. V tekstu piše, da je komisija obravnavala zahtevo osmih svetnikov, kar ni res, in da se je komisija odločila, da bo predlog posredovala Občinskemu svetu, zato od naju pričakuje zagovor. Najmanj kar je, bi se rada vprašala, kaj sva zločinskega naredila, da bi se morala zagovarjati." je še dodala Pečanova. Omenila pa je tudi govorice o velikih dolgovih Centra za kulturo, šport in prireditve, katerega v.d. direktorja je ravno Darko Grad zaradi česar naj bi v nadzornem odboru, katerega predsednica je prav Breda Pečan, sprejeli sklep o uvedbi nadzora v Centru.
Nepristranskemu opazovalcu pa se zdi še najbolj nenavadno to, da nobena od vpletenih strani ni pomislila na omenjeni 42. člen statuta v času imenovanja Brede Pečan (SD) za predsednico Nadzornega odbora in Danila Markočiča (DeSUS) za člana Nadzornega odbora. Tega ni storila sedanja lokalna oblast, ki je omogočila bivši županji, da po desetletnem mandatu postane predsednica Nadzornega odbora, niti Pečanova sama, saj je ta člen prišel v statut leta 1999, torej v času, ko je še županovala.	Aljoša Mislej
kV* JIIII
Utrujene in težke noge?
Pojav površinskih kapilar? Otekline v gležnjih?
Življenjski slog pogosto zaznamujejo prekomerno sedenje, nošenje čevljev z zelo visoko peto ter veliko preživetega časa sede ali stoje. Vse to lahko dolgoročno spreminja delovanje in funkcionalnost mikrocirkulacije v nogah, s tem pa slabšo oskrbo celic s kisikom in hranili ter slabše odstranjevanje odpadnih snovi, ki nastajajo pri normalnih metabolnih procesih.
Erbaven je gel v tubi narejen iz popolnoma naravnih sestavin. Klinične študije so pokazale, da uporaba linije Erbaven zmanjša otekline za 40%, občutek težkih nog in krče za 37%, krhkost kapilar za 18%, hkrati pa daje prijeten občutek svežine.
Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 __________ sreda: 8,30 -15.00/16,00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00
IZOLA - IZOLIRANA?
Občinski prostorski načrt je eden najpomembnejših, če ne najpomembnejši občinski dokument saj daljnoročno določa kako se bo mesto v celoti in na vseh posameznih področjih prostora razvijalo v bodočnosti. Zato mora biti sestavljen zelo previdno, počasi, premišljeno in ob čimvečjem soglasju občanov.
Zato sem kot član odbora za okolje in prostor župana vprašal konkretno: »Glede na to, da je OPN kompleksni vseobsegajoči dokument, ki je izredno pomemben in daljno-ročen ter zelo odvisen od dogajanja okoli nas v svetu, Evropi, državi in še posebno tudi od najbližjih, torej sosednjih občin s katerimi smo obkroženi in s katerimi nimamo skoraj nobenega odnosa (»v Kopru nam niti ne dvigujejo telefonov...«) ter vsled nekomunukaciji iz osebnih razlogov med našim županom in sosednjima (Piran in Koper), me zanima ali bo vseeno potekalo nujno sodelovanje vsaj med strokovnimi službami in firmo, ki za nas pripravlja predlog OPN (in jih mi plačujemo) s strokovnimi službami ostalih občin?«
S tem se je moje izvajanje praktično končalo saj je župan burno reagiral na moje vprašanje, govoril je veliko, obtožil me je marsičesa (provokator,...) ter povedal še veliko stvari v jeznem in prizadetem tonu, ki z vprašanjem niso imele zveze. Rezultat: odgovora nismo dobili. Nepooblaščeno mi je odvzel besedo, nisem smel zastaviti niti še dveh naslednjih konkretnih vprašanj o predlogu, ki nam je bil podan.
Naj pripomnim, da NI župan, tisti ki naj bi vodil seje ob primeru skupnih sklicev (nobenega odbora ne vodi on - so organi občinskega sveta), ampak to ponavadi vodi predsednik odbora, ki se ga obravnava najbolj tiče.
Želel bi, da vam bralcem in meni mandračev poročevalec pojasni kje je videl v mojem izvajanju »strankarsko, da ne rečemo ideološko razpravo« v mojem za občane pomembnem in jasnem vprašanju? In kje je videl mojo burno razpravo, saj je samo župan s svoje strani »burno razpravljal«. Da pa je bilo razprave premalo in bi moralo biti več prisotnih predstavnikov Izolanov je res in se o tem s poročevalcem strinjam. Da je zaradi dogodka zmanjkalo volje za razpravo drugim prisotnim, pa je zelo lastna interpretacija poročevalca.
Toliko o »burnem«dogajanju. Mislim, da sem dal za občane zelo pomembno vprašanje, glede na to, da nam nesodelovanje s prvimi sosedi-to povzroča stalne probleme (npr. kdaj bomo upravljali kanalizacijo, ki je v skupni lasti Kopra in Izole? Sodelovanje na kulturnem, gospodarskem, komunalnem, turističnem, infrastrukturnem področju,...).
Lucio Gobbo
Pojasnilo piscu: Bilo je tako kot pravite. Dikcija “burni dialog” pa pomeni prav to. (uredništvo)
Rokomet
Eurofest je zaprl vrata
Po šestih dneh je Izola včeraj znova zaživela v svojem običajnem utripu, saj se je v nedeljo končal 17. Eurofest. Dobrih dva tisoč udeležencev iz trinajstih držav je na izolskih ulicah ustvarjalo pravi jezikovni živžav. Precej živahno in napeto pa je bilo tudi na igriščih, na katerih je 126 ekip odigralo nekaj manj kot 400 srečanj.
Tokratni festival športa in mladosti je bil sicer številčno skromnejši od dosedanjih izvedb. Vendar to ni v ničemer zmanjšalo pozitivnega vzdušja, značilnega za Eurofest. Tekmovalnost na igriščih je ob večerih zamenjalo druženje na zabavnih prireditvah, na katerih so se spletla nova prijateljstva. Popularizacija rokometa in druženje mladih pa sta glavna cilja Eu-rofesta, ki sta tudi letos povsem prišla do izraza. Tone Barič, direktor Eurofesta: »K sreči nam je vreme šlo na roko, hujših poškodb ni bilo, srečanja so potekala v športnem duhu, obisk je bil dober in to so razlogi za naše zadovoljstvo.«
Izolska moštva so igrala dobro, a so tako članice kot člani tesno izgubih v finalu. Dekleta, ki jih je vodila Mara Šolaja, so izgubile proti Poljakinjam s 15:16. »Vseeno smo zadovoljne, čeprav smo naredile precej napak. Do finala je šlo v redu, proti Poljakinjam pa se ni izšlo. Puncam čestitam za drugo mesto«, je po tekmi povedala Mara. Se bolj napeto je bilo pri fantih RD Izola, ki so tekmo s KIH Obala končali pri 19:19, potem pa so bili pri sedemmetrovkah s 6:5 boljši fantje iz Obale.
Moštva so se v petih dneh bojevala tudi z visokimi temperaturami. Ekipe so se pomerile v petih ženskih in osmih moških kategorijah. Pokale in priznanja za mesta pri vrhu je tako prejelo precej ekip, čeprav so po svoje zmagovalci vsi. Ena od dolgoletnih udeleženk je namreč po koncu prireditve dejala: »pri Eurofestu je pomembno biti zraven. Če pa še zmagaš, je vse še lepše.«
Jadranje
Slab nastop na Sredozemskih igrah
Jadralci na sredozemskih igrah v Pescari niso imeli sreče z vetrom. Regatno polje so si velikokrat v bonaci le ogledali in tako je bilo tudi zadnji dan, v soboto, tako da so za končno razvrstitev obveljali izidi, doseženi v petek. “Laserist” Nik Pletikos je osvojil deseto mesto, prav tako kot tudi člana moškega dvoseda 470 Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič. Še slabše je šlo ženski posadki Mrak - Macarol, ki je po tekmovanju tudi dokončno prenehala obstajati, saj se bo Veronika Macarol posvetila študiju, medtem ko Tina Mrak že išče novo flokistko.
Optimisti v Strunjanu
V ponedeljek se je v Strunjanskem zalivu uradno pričel tekmovalni del odprtega Evropskega prvenstva v razredu optimist 2009 pri katerem sodeluje 41. držav iz vsega sveta, od tega je 247 jadralcev
starosti od 11 do 15 (100 deklet in 147 fantov).
Na prizorišču se jadralci že tretji dan spopadajo s spremenljivimi vetrovi in mešanimi tokovi, tako da so do srede izpeljali vsega dva piova, v torek pa so morali celo bežati z regatnega polja, saj je grozila tramontana. Od slovenskih jadralcev je trenutno najbolje uvrščen Toni Vrščaj, med dekleti, pa Urša Kra-ševac.
Balinanje
1. Ligi SLO ISTRE:
5.	krog: dne 05.06.2009
4. JULIJ: POBEGI Čežarji 10:12 OUKA Škofije:MLINAR Padna 5:17 JADRAN Izola:KORTE 14:8 TRTA Sv. AntomHRVATINi 16:6
6.	krog: dne 12.06.2009
POBEGI ČežarjrHRVATINI 17:5 KORTE:TRTA Sv. Anton 22:0 MLINAR PadnaJADRAN Izola 17:5 4. JULIJ:OUKA Škofije 10:12
7.	krog: dne 19.06.2009
OUKA Škofije:POBEGI Čežarji 8:14 JADRAN Izola:4. JULU 17:5 TRTA Sv. AntomMLINAR Padna 9:13 HRVATINLKORTE 3:19
8.	krog: dne 26.06.2009
POBEGI ČežarjLKORTE 12:10 HRVATINLMLINAR Padna 7:15 TRTA Sv. Anton:4. JULIJ 13:9 JADRAN IzokOUKA Škofije 12:10
9.	krog: dne 03.07.2009 JADRAN IzokPOBEGI Čežarji 13:9 OUKA Škofije:TRTA Sv. Anton 16:6 4. JULIJ:HRVATINI 17:5 MLINAR Padna:KORTE 17:5
Vrstni red po 9.krogu:
1.	MLINAR Padna
2.	JADRAN Izola
3.	POBEGI Čežarji
4.	KORTE 5.4. JULIJ
6.OUKA Škofije
7.	TRTA Sv. Anton
8.	HRVATINI
148:50 27 98 121:77 24 44 103:95 15 8 105:93 12 12 98:100 12 -2 95:103 12 -8 78:120 6 -42 44:154 0-110
Pari naslednjega kroga, 10. krog, 10.7.09 ob IS.uri:
POBEGI ČežarjbMLINAR Padna / KORTE:4. JULIJ / HRVAT1NLOUKA Škofije / TRTA Sv. AntonJADRAN Izola
2. LIGA SLO ISTRE KOPER:
6. krog: dne 17.06.2009 SLAVCEK:MAREZIGE 10:2 / ANTENA 2 PROSTI / Jagodje-Dobrava:MODRI VAL 11.4:10
Vrstni red po l.delu - 6.krogu:
1.SLAVČEK	5 4 1 00 52:16 12 36
2.	MODRI VAL2	5 4 1 0 046:24 12 22
3.	Jagodje-Dobrava 5 2 3 0 0 31:39 6 -8
4.	ANTENA 2	42 2 0020:366-16
5.	MAREZIGE	5 0 5 00 17:51 0-34
Ženska liga SLO ISTRE:
Lestvica po l.delu-po 6.krogu:
1.	ANTENA Portorož	48:24 10 +24
2.	JADRAN Izola	36:36 10 0
3.4. JULIJ	34:38 10-4
4.	GABROV1CA	38:34 8 +4
5.	TRTA Sv. Anton	35:37 7 -2
6.	POBEGI	25:47 6 -22
POGLED S STRANI
l^še: Žarko Kovačič
Končal se je Evrofest, rokomet se za nekaj časa poslavlja. Kako zelo občutljiv je rokomet na recesijo je pokazal prav Evrofest. Manjkalo je veliko starih znancev in ekip, vse pa se je odvijalo brez velikega pompa. Prednjačile so slovenske ekipe, naše ekipe (člani, članice) so prišle tudi do finala in izgubile. Tokrat so izostali tudi znani obrazi slovenskega rokometa.
Sodelovale so tudi mlajše selekcije domačega kluba, vidnejših uspehov pa niso dosegle. Seveda je že samo sodelovanje dober korak, pokali in medalje bi pa sigurno še dodatno »zastrupile« mlade igralce in morda še koga povlekle v rokomet. Kot rečeno, rokomet se umika v senco. Klubi so poslovanje zaključili. Po stari navadi pa je ostalo še nekaj »upornikov«, ki skušajo ujeti čim več. Izolan Blaž Vončina se tudi pogaja s sosedi iz Kopra, a vse kaže, da bo kariero nadaljeval v Španiji. Tanjši računi bodo še kako opazni.
Plavanje
Matjaž Markič in Tanja Šmid zmagovalca Pokala Koper 2009
Plavalni klub Koper je minuli vikend uspešno izvedel dve plavalni tekmovanji, ki ju sofinancira tudi Mestna občina Koper.
V soboto se je Pokala Kopra 2009 poleg 14 slovenskih klubov udeležilo še pet klubov iz tujine: Italije, Latvije, Češke, Hrvaške in Belgije. 217 plavalcev je v lepem vremenu opravilo 696 startov. Med njimi je bil tudi domačin Matjaž Markič, ki se je pravkar vrnil s sredozemskih iger. Sicer pa je na tekmovanju Markič Matjaž (Koper) osvojil dve prvi mesti: 50m prsno, 50m prosto, Sumič Evgen (Koper) pa kar tri prva mesta: lOOm prosto, 200m mešano in 50m prosto. Izolan Štihovič Tjaš, ki plava za PK Žito Gorenjka Radovljica je bil v kategoriji A dvakrat drugi na 50 in 100 metrov prosto.
Dogajanje se je v nedeljo nadaljevalo z Odprtim letnim državnim prvenstvom za veterane, na katerem je 72 plavalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije opravilo 200 štartov. Najstarejši med veterani je štel 76 pomladi. Predsednica PK Koper, Alenka Šarkanj, je bila z organizacijo in potekom tekmovanj zelo zadovoljna.
Nogomet
V petek, 10. 07. 2009, ob 20.00 uri, bo v klubskem prostoru Mladinskega nogometnega kluba Izola, redna skupščina Občnega zbora kluba na kateri bodo poslušali poročilo o delu upravnega odbora, finančnem poslovanju za leto 2008 in strokovnem delu. Sprejemali bodo tudi spremembe in dopolnitve statuta MNK Izola in izvolili člane upravnega odbora MNK Izola.
vse pa lahko izkoristijo mlajši igralci. Upati je, da bo novo prvenstvo res postreglo z novimi imeni. Ob vsem pa je potrebno, da uprave ne bodo preveč zahtevne in neučakane. Normalno je, da se vse meri z rezultati, vendar pa tudi pogoste menjave niso porok za hiter dvig kvalitete.
Koliko lažje pa vse skupaj izgleda pri evropskih nogometnih velikanih. Milijoni sploh niso nikakršen problem. Od kod toliko denarja, predvsem pa, kdo določa cene za igralce? Če se stvari zdijo čudne samemu predsedniku evropske nogometne zveze Platiniju in legendi Peleju, potem so stvari res čudne. Drži, da je nogomet res svet zase in se je nemogoče zgledovati po njem, tudi ob vsej popularnosti.
Končale so se tudi Sredozemske igre. Osvojili smo 26 medalj, kar ni niti tako malo. Še vedno prednjačimo med posamezniki, od ekipnih športov je odbojkašem uspelo osvojiti bronasto kolajno. Igre dobivajo etiketo drugega razreda in nekateri športniki jih enostavno pozabijo. Tudi kriteriji za povračilo stroškov so nekoliko čudni. Panožne zveze zato svojih moštev sploh ne prijavljajo na ML Zahtevati medaljo je kot igrati loto. Poslati samo »sigurne« bo vzelo še tisto malo volje, ki ostaja športnikom. Vsi pa pozabljajo, kako prodorna je lahko športna reklama za državo.


A
.TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI I
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Maria Alietska je odprla vrata turistom
Društvo Jona že od 1. julija izvaja projekt Izolska kultura preko sakralnih objektov. Del tega projekta je tudi voden ogled dveh največjih izolskih cerkva, ki si jih dnevno ogleda kar lepo število turistov.
Samo novoodprto cerkev Marije Alietske si dnevno ogleda od 50 do 100 obiskovalcev, prijazna vodička Gracija pa jim z veseljem razkaže vse kar jih zanima.
Cerkev sv. Mavra ter cerkev sv.
Marije Alietska sta odprti:
Od ponedeljka do sobote: od 09.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.30.
Ob nedeljah in praznikih: od
11.00	do 19.30.
Kot je povedal Gregor Vučko, predsednik društva Jona, je v istih terminih v cerkvi sv. Mavra odprta razstava Zakladi sv. Mavra, ki so jo letos korenito prenovili ter razširili. Ogled razstave je brezplačen.
170 kilogramov morskega goloba
Izolski ribiči so ponoči med lovom na sardele v mrežo zajeli tudi manjšo skupino velikih morskih golobov, rib podobnih raži ali metulju, med njimi pa je bila tudi riba velikanka, saj je tehtala natanko 172,6 kilograma, v dolžino je imela 150, preko kril pa skoraj 2 metra. Ribo je odkupila gostilna Ribič in kot je povedal lasnik Edi, so jo namenili predvsem vikend gostom. Nekaj dni so jo namreč v večjem delu imeli v “paci”, saj je meso nekoliko kompaktnejše od običajne ribe. Nekaj delov pa so že danes namenili tudi za pripravo ribje juhe in par kosov so dali tudi na žar, vendar so ugotovili, da bo čez dan ali dva meso še okusnejše. Kot so povedali ribiči so nekaj večjih golobov ulovili tudi lani, vendar je bil tokratni rekorder in je vzbujal veliko pozornosti mimoidočih, tako da bo verjetno tudi naročil dovolj.
Morski golob sodi med hrustančne ribe, ki imajo zelo ploščato telo in zelo razširjene prsne plavuti. Žive le na peščeno-blatnem dnu, kjer leže na pol zakopani. Paziti je treba na njegov rep: približno na sredini je namreč strupena bodica.
Videonadzor za vodomet
Tako-le se je trikrat v enem samem tednu zapenil vodomet v parku na Velikem trgu. Neznani šaljivci so namreč trikrat vrgli v vodo šampon in ker deluje vodomet v zaprtem sistemu se je voda zapenila, delno tudi zamašila pršila na vodometu, predvsem pa spremenila vodomet v nekakšno neprijetno kopel. Ker delavci Komunale storilcev ne bodo iskali so se odločili za začasni videonadzor. Morda pa bo to pomagalo.
Upokojenci prevzemamo odgovornost za Vzajemno
Pozdravljeni zdravstveni zavarovanci Vzajemne!
V ponedeljek ste prejeli naše glasilo ZDUS plus. V njem Vas naša predsednica ga. Mateja Kožuh Novak seznanja s problematiko zdravstvene zavarovalnice VZAJEMNA. O delu te zavarovalnice je v ponedeljkovi izdaji poročal tudi časopis ŽURNAL.
Kot največja članica civilne družbe želimo po tej mirni poti - in ne z ulice - prevzeti nadzor nad delom in sredstvi zavarovalnice Vzajemna. Da bi to lahko dosegli, potrebujemo Vaš glas. Na ta način - s podpisom zahteve za sklic skupščine Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, bi za člane nadzornega sveta imenovali svoje člane, ki bodo nadzorovali, da bo Vzajemna s svojimi sredstvi ravnala skrbno in v interesu vseh zavarovancev.
Člane ZDUS, upokojence in druge še zaposlene vabimo, da oddate svojo zahtevo za sklic skupščine. Zahtevo pošljete na ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljana, jo prinesete na sedež Društva upokojencev, Plenčičeva 3, ali jo vržete v naš poštni nabiralnik. V kolikor obrazca s katerim dajete svoj glas ZDUS-u nimate, ga dobite na sedežu Društva upokojencev Uradne ure:
ponedeljek od 9.00 - 11.00 ure; sreda od 15.00 - 17.00 ure,
Predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev južne Primorske Marjan Pavlič!
Združenje borcev za vrednote NOB IZOLA Associazione combattenti per i valori della LPL ISOLA
V počastitev občinskega praznika “11. julij” Vas vabimo na tradicionalno srečanje članov in prijateljev Združenja borcev NOB Izola, ki
bo v soboto, dne 11. julija 2009, ob 19. uri
v hotelu “Riviera” v Izola.
Slavnostna govornica na prireditvi bo ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič.
In occasione della festa comunale “11. luglio” siete gentilmente invitati allincontro tradizionale dei membri e degli amici dell’Associazione dei combattenti per i valori della LPL Isola che si terrà presso l’albergo “Riviera” di Isola il giorno 11 luglio 2009 con inizio alle ore 19.
Discorso solenne sarà tenuto dal ministro della difesa dr. Ljubica Jelušič.
Kulturni center
Plesalci vadijo v Izoli nastopajo pa v Portorožu
V torek, 7. julija seje v Izoli začel že 7. tradicionalni Plesni kampus, ki bo trajal do 19. julija. Vmes pa se bodo v sklopu plesnega festivala Momenttum, zvrstilo kar nekaj profesionalnih plesnih nastopov, ki pa si jih bomo lahko ogledali le v portoroškem Avditoriju, saj Izola ne premore niti primernega odra.
“Plesni kampus je prostor, ki je nastal kot potreba po širjenju plesnega izražanja, plesnih tehnik, sodobnih odrskih trendov in rekreativnih veščin, dodatnega plesnega izpopolnjevanja mladih ter profesionalnih plesalcev iz celotne Slovenije in bližnje Evrope”, so zapisali organizatorji iz izolskega društva Erato. Nabrali smo si veliko izkušenj v številnih oblikah in disciplinah plesa, ki jih je kampus ponujal iz leta v leto, zdaj že sedmič. Prizadevamo si združevati plesno populacijo Slovenije in drugod po svetu, ter ji nuditi možnost interakcij v širšem pomenu besede. Udeleženci tako pridobijo prostor za medsebojno sodelovanje in spoznavanje sebi enakih. Zelo pomemben del konceptualne iniciative je približevanje tujih strokovnjakov slovenskim plesnim generacijam -spoznamo jih s slovenskim plesom. Predstaviti pa moramo tudi redno sodelovanje slovenskih pedagogov s področja plesa, gledališča in glasbe ter njihovo medsebojno sodelovanje s tujimi eksperti, ko ti obiščejo plesni kampus v Izoli.
Tokrat so organizatorji začeli pridobivati predavatelje že konec lanskega leta n tako sestavili izvrstno ekipo plesnih pedagogov, ki jo sestavljajo: Barbara Motschiunik (MODERN JAZZ), Isabella Beltramo (TWIRLING), Kate Mattingly (BALET / JOGA), Manel Salas (HIP HOP), Milan Kozanek (SODOBNA PLESNA TEHNIKA), Mitja Popovski (STEP), Mojca Ussar (MODERN JAZZ), Natacha Pierart (HIP HOP), Nejc Zupan (SWING), Nicole Spe-letič (LiMON) in Zuna Kozankova (PARTNERING / SHIATSU)

Seveda je tudi letošnji program strokovno sestavljen, kako tudi ne, ko ga pomagajo sestavljati mladi, tudi mednarodno uveljavljeni izolski plesalci, združeni v klubu Erato. Na letošnjem kampusu imajo ude-ležemci možnost vpisa v nivoje I, II plesnega predznanja. Programa se povprečno udeležujejo plesalci z začetniškim, osnovnim ter nadaljevalnim predznanjem. Celoten kampus se dogaja v dveh 6-dnevnih sklopih med katerima je en prost dan, namenjen sprostitvi.
Avditorij čaka prve korake Momenttuma
Momenttum je izolski festival, zato ker ga organizirajo izolski plesalci. Je pa hkrati regijski, državni in mednarodni festival, ki so ga pri sofinanciranju spregledali vsi, država in občina Izola. Zaradi tega in zato, ker Izola trenutno ne premore niti odra za takšen festival, ga bomo spremljali v portoroškem Avditoriju. Tako-le so zapisali organizatorji iz izolskega kulturnega društva Errato, ki organizira tudi ta, drugi mednarodni festival plesa.
PROGRAM
9.	JULIJ, avditorij portorož OTVORITEV FESTIVALA
oder ob 21:00
INGRID RADMAN V DUETU Z RUDIJEM BUČARJEM, TOMAŽ SI-MATOVIČ S PEVKO ALEKSANDRO ČERMEU, MAAYAN DANOCH IN IVAN MIJAČEVIČ, ŠPELA TOVORNIK, NATACHA PIERART, PETRA ZUPANČIČ, MARKO URBANEK & CENTER PLESA MARIBOR režija: YULIA ROSCHINA, igralca: BLAŽ ŠEF & MIHA BEZELJAK kavarna: 22:00 - 3:00 zabava z DJ ANDREW TECHNIQUE, projekcija dokumentarca o plesni predstavi »Sitting on a Fence« koreografija: Maayan Danoch (Izrael), Glasba: Ivan Mijačevič (Slovenija), video: Markuš Nylaander 13. JULIJ, avditorij portorož oder: 21:00
SANJA TROPP FRUEWALD: TA-INTED (POKVARJENO) - PLESNA PREDSTAVA / HRVAŠKA oder: 22:00
ANDREJA RAUCH PODRZAVNIK: MELODIJE ZAČETKOV - PLESNA PREDSTAVA / SLOVENIJA
Ozara v mestni knjižnici
V ponedeljek, 6.7.smo imeli v okviru kreativne delavnice Ozare, predstavitev dejavnosti in prostorov Mestne knjižnice Izola, kot tudi pogovor z Dorino Beržan v sklopu srečanj z zanimivimi Izolani. Tematika je obsegala običaje in izročilo starega mesta Izola, pospremilo pa jo je branje iz knjig na omenjeno tematiko. Dorina Beržan nam je podala vpogled v čase izpred nekaj desetletij, med 2. svetovno vojno in po njej. To so bili težki časi, a kljub temu se je pripovedovalka otroštva spominjala z naklonjenostjo. Ne glede na razvoj ali obdobje je namreč vsako otroštvo lahko lepo. Povedala nam je o mestnih navadah, obdarovanjih otrok s pomarančami in lešniki ob posebnih priložnostih kot sta Novo leto ali božič, o razlikah med njimi; o mestnem utripu in vrvežu v tistih letih, ko so v kraj zahajali z ladjo Tržačani; o blagovnih izmenjavah; o razdalji med podeželjem in starim mestnim jedrom, kot tudi med obalnimi mesti, ki je bila tedaj teže premagljiva, o potovanjih z barko na delo v Trst. Predočila nam je, kako je bilo mesto čutiti, ko so se po njem sprehajali oslički, ki so imeli priveze na območju sedanjega avtokampa. Beseda je tekla o higieni, kuhinjskem »ogrevanju«, delovnih navadah, vrstah navzočih poklicev, hrani, ki so jo uživali; in še mnogočem. Podan je bil izčrpen prikaz takratnega življenja, predvsem v odgovor na vprašanja in zanimanje Ozarinih uporabnikov. Začutili smo, kako težavno je bilo, ko so izvirni prebivalci odšli in je bilo v zraku zaznati sovraštvo že med ožjimi sorodniki, ki so se v tistem času znašli v dveh sosednjih državah.
Hvaležni smo ga. Beržanovi, sicer avtorici knjige poezije v izolskem dialektu Scoi e onde de vita, za njeno pričanje, kot tudi Mestni knjižnici Izola, ki je dogodek pripravila in nam ga omogočila. Vsekakor so nam polepšali dan in razširili obzorja, da bomo bolj v sožitju s krajem, ki predstavlja naše okolje ter v stiku z njegovo preteklostjo.
T. G., članica društva Ozara
Poletna šola za najmlajše violiniste
Na glasbeni šoli v Izoli se je med 27. junijem in 2. julijem že četrtič odvijal »Godalko«, oletna šola za učence violine, olo že vsa leta organizirajo in vodijo profesorice Sonja Horvat, Tinkara Palčič in Amanda Vidic, ki poučujejo na Glasbeni šoli Koper in obeh podružničnih šolah v Izoli in Piranu. Letos je na poletni šoli sodelovalo 21 otrok iz Kopra, Izole in Pirana, starih od 6 do 14 let. Teden dni so se pridno urili v komorni in orkestrski igri.
Vzporedno z delavnicami za najmlajše je letos prvič potekala tudi delavnica za nekoliko starejše in bolj izkušene mlade
violiniste. Vodila jo je pri nas že uveljavljena mlada violinistka Mojca Gal, študentka podiplomskega študija na Visoki šoli za umetnost v Bernu v Švici, kjer se trenutno ukvarja s historično izvajalsko prakso. 1. julija je imefa v dvorani izolske glasbene šole samostojni koncert. Prvi del koncerta je v celoti izvajala na baročno violino.
Poletno šolo je 2. julija zaključil koncert udeležencev šole. Otroški godalni orkester, v katerem so igrali tudi učenci, ki se violino učijo šele eno leto, nam je predstavil docela svež in nov program.
Maja Cilenšek
Kulturniški smerokazi
Četrtek, S.julij 2009
Kino Odeon
ob 19.00 KAR-BREZ-SKRBI - Happy-go-lucky ob 21.00 ZVEZDNE STEZE-Star Trek
Petek, IO.julij 2009
Manziolijev trg - ob 20.30
Občinski praznik P os ^
Podelitev občinske nagrade in priznanja, sledi koncert
Kvartet 7 + in Big band Roberta Vatovca
Kino Odeon
19.00	KAR-BREZ-SKRBI - Režija: Mike Leigh
21.0	ZVEZDNE STEZE - Star Trek Režija: J.J. Abrams
Sobota, II.julij 2009
Manziolijev trg - ob 19.00
LG MATITA : FOZOr, LOS ! Lutkovna predstava
Manziolijev trg - ob 21.00 Etno koncert z mednarodno zasedbo
ETNO in TRANZIT (puf)
Kino Odeon
18.30	ZVEZDNE STEZE - Star Trek Režija: J.J. Abrams
21.00	KAR-BREZ-SKRBI - Režija: Mike Leigh
Nedelja, 12.julij 2009
Kino Odeon
18.30	ZVEZDNE STEZE - Star Trek Režija: J.J. Abrams
21.00	ČLOVEK NA ŽICI - Man on Wire Režija: James Marsh Francoz Philippe Petit je avgusta 1974 po večmesečnih pripravah s pomočniki izpeljal »umetniški zločin stoletja«; v noči pred dogodkom so med nedavno zgrajenima stolpnicama Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku napeljali žičnato vrv, naslednje jutro pa se je Petit pred očmi presenečenih očividcev po njej prosto sprehodil med stolpnicama. Več kot 400 metrov nad tlemi je v slabi uri osemkrat prehodil razdaljo med dvojčkoma ... nakar ga je policija aretirala. Marshov dokumentarec temelji na spominih ekscentričnega Petita, ki jih je pod naslovom To Walk in the Clouds izdal leta 2002, na prvo obletnico padca dvojčkov. Človek na žici je slavospev drznemu podvigu, katerega natančna priprava je spominjala na drzni rop dobro zastražene banke, ter natančna rekonstrukcija dogodkov, priprav in neverjetnega suspenza na »dan D«.__________________
Ponedeljek, IS.julij 2009
Kino Odeon
18.30	ZVEZDNE STEZE - Star Trek Režija: J.J. Abrams
21.00	ČLOVEK NA ŽICI - Režija: James Marsh
Torek, 14.julij 2009
Kino Odeon
18.30	ZVEZDNE STEZE - Star Trek Režija: J.J. Abrams
21.00	ČLOVEK NA ŽICI - Režija: James Marsh
Sreda, IS.julij 200922
Kino Odeon
19.00	ČLOVEK NA ŽICI - Režija: James Marsh
21.00	ŠEENKRAT 17 - 17 Again Režija: Burr Steers Igrajo: Zac Efron, Matthey Perry, Leslie Mann, Thomas Lennon, Michelle Trachtenberg, Allison Miller, Tyler Steelman 37-letnemu Miku življenje ne teče tako, kot si je predstavljal v mladosti, saj se je po ločitvi moral preseliti k najboljšemu prijatelju, njegova kariera pa je zašla v slepo ulico. Toda nepremišljena želja, da bi se vrnil v najstniška leta, se mu po spletu magičnih dogodkov uresniči in 17-letni Mike se znova znajde v gimnaziji. Tam spozna nekaj pomembnih življenjskih lekcij o sebi, svojih otrocih in bivši ženi, toda pot nazaj in poprava napak se izkažeta za vse prej kot lahki nalogi.________
Četrtek, IS.julij 2009
Kino Odeon
18.30	Rock’n’Roll pirati - Režija: Richard Curtis Igrajo: Philip Seymour Hoffman, Bill Nighy, Rhys Ifans, Nick Prost, Katherine Parkinson, Jack Davenport, Kenneth Branagh Piše se leto 1966 in medtem ko britanski rock’n'roll in pop osvajata svet, lahko mladi Otočani priljubljeno glasbo poslušajo le s pomočjo nezakonite radijske postaje, ki oddaja z ladje na odprtem morju. Tradicionalni poslanci želijo ukiniti tudi ta vir nemoralnosti, toda radijski voditelji pod vodstvom iznajdljivega Quen-tina se ne nameravajo vdati. Med predvajanjem kultnih pesmi dogajanje na ladji vedno znova popestrijo burni dogodki, od poklicnega rivalstva, ljubezenskega ljubosumja, prve romance ter iskanja pravega življenjskega poslanstva.
_______21.00 ŠEENKRAT 17 - 17 Again Režija: Burr Steers________
UrbanDOC - delavnica dokumentarnega filma v Kopru
Multimedijski center PINA pripravlja poletno filmsko delavnico dokumentarnega filma »UrbanDOC«. Filmska delavnica bo potekala vsak dan od 13. do 19. julija 2009, približno 5 do 8 ur dnevno. Izvajala se bo v Kopru, v prostorih Multimedijskega centra Pina, Gregorčičeva 6 in na ulicah tega čudovitega mediteranskega mesta.
Več info na: www.pina.si ali prek maila film@pina.si.
^9 IG rij 3 INSULA SMREKARJEVA 20izou, tel. 05/64153 03
Vabimo vas na otvoritev pregledne kiparske razstave
MATEJKA BELLE
Zapuščina
ki bo v petek, 10. julija 2009 ob 20. uri v Galeriji Insula v Izoli
Drugi del razstave bo na ogled v Galeriji Herman Pečarič v Piranu. Tam se bomo ob kozarcu šampanjca zbrali
ob 22. uri.
Razstava bo na ogled do 31. julija 2009.
Galerija Al^a / Knstanovtrgl
Otvoritev samostojne razstave v četrtek, 9. julija ob 19.30
“Izobilje’
Aleksandar Stepanovič Brodschneider
(olje na lesu, platnu, naravne barve na juti in platnu)
Banka Koper - Koper Erik Lovko Galerija Krajcar
fotografska razstava RIFLESSO DELL’ANIMA
JUMICAR -
Vzgoja in izobraževanje otrok v prometu
(teorija in vožnja po poligonu ).
Lonka - od četrtka,9. do nedelje 10. julija od 16.00 do 21.00 Program JUMICAR otroke poučuje kako se vesti v prometnem okolju, tako, da so postavljeni v vlogo voznika in doživljajo dogodke kot jih opaža in zaznava voznik v pravem prometu.
Izolska kultura preko sakralnih objektov
Letos bosta za obiskovalce odprti cerkev svetega Mavra in cerkev svete Marije Alietske in sicer z naslednjim urnikom:
•	Od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.30 ure
•	Ob nedeljah in praznikih: od 11.00 do 19.30 ure.
V navedenem terminu bo v cerkvi svetega Mavra odprta tudi razstava Zakladi svetega Mavra, ki je letos obnovoljena in razširjena. S postavitvijo v dveh prostorih in delno vmestitvijo v sam prostor cerkvenega prezbiterija je omogočen ogled večjega števila predmetov in smiselnejša umestitev v sam sakralni prostor. Ogled razstave je brezplačen, prostovoljni prispevki obiskovalcev pa so namenjeni kritju stroškov projekta in restavriranju sakralne kulturne dediščine.
Jona - društvo mladih kristjanov
Nedeljska otroška ustvarjalna delavnica
Vabimo otroke na likovno ustvarjalno delavnico v nedeljo, 12.07.2009 s pričetkom ob 18. uri na prostem za Taverno v Kopru. Delavnica bo trajala dve uri. V primeru slabega vremena delavnica odpade. Prost vstop.
Mentor delavnice je akademska slikarka in profesorica na Fakulteti za socialno delo, dr. Beatriz Tomšič Čerkez. Naučila vas bo veliko novega o risanju in umetnosti, skupaj pa boste preživeli vesele urice.
Organizator: Društvo bh študentov Slovenije, Zavod Krog
Mestna knjižnica Izola
POLETNI URNIK 01.07.2009 - 31.08.2009
•	TOREK, SREDA, PETEK 8.00 - 15.00
•	PONEDELJEK, ČETRTEK 8.00 - 12.00 in 18.00 - 20.00
•	SOBOTA - ZAPRTO
m/wok/m: 12
------------------------------------------- Izola smo uudje-----------------
Se en lep uspeh izolskih čelistov
Potem ko sta mladi izolski čelistki tako uspešno nastopili na tekmovanju v Splitu st zdaj svojo vrednost na mednarodni ravni preizkusila še Peter Samotorčan in njegov profesor Antonije Hajdin. Mimogrede, njegov klasični nastop s pianistko Selmo Chicco lahko najdete na youtube, kjer je tudi njegov pop nastop na Porinu s skupino Singrlice.
Novica, ki sama po sebi ne bi bila vredna posebne omembe v lokalnem časopisu, želi opozoriti predvsem na vse tiste med nami, ki na področjih kulture, športa, umetnosti, sociale inb še kje, s svojim plemenitim delovanjem bogatijo vse nas, prinašajo med nas življenje in optimizem, pa so v družbi kar nekeko prezrti. No ja, zdaj Antonija in Petra Izolani že poznamo in verjamemo, da bo kmalu priložnost, da ju tudi slišimo na kakšnem nastopu v našem, z glasbo tako prežetem, mestu.
Obema iskreno čestitamo!
Medtem ko večina naših otrok in staršev že veselo uživa počitniške dneve, nekateri dokazujejo svoj nadarjenost, talent in odrekanja in minulo delo, na mednarodnih tekmovanjih.
Med njimi sta tudi Izolana, violončelista Peter Samotorčan in njegov profesor Antonije Hajdin, ki sta se v prvih julijskih dneh izkazala na zahtevnem mednarodnem tekmovanju v Padovi. Med tekmovalci iz Japonske, J.Koreje, Litve..., Italije in Slovenije, sta se (vsak v svoji tekmovalni kategoriji) uvrstila na 2. oziroma 3.mesto.
Ročna dela Mire Malinovič v MKI
Ljubitelje ročnih del vabimo na novo razstavo v Mestno knjižnico Izola. Tokrat se nam je s svojimi izdelki predstavila gospa Mira Malinovič iz Izole. Rojena je bila v Sremskih Karlovcih v Vojvodini, a seje že leta 1964 kot osemletno dekletce z mamo preselila v Izolo, kjer sta tudi ostali.
Z ročnimi deli se je začela ukvarjati pri desetih letih. Najprej je opazovala sosede, ki so včasih sedele pri vratih zunaj na pručki in kvačkale ali pa vezle. .Rada je bila ob njih, jih opazovala, spraševala in se učila. Za svoj deseti rojstni dan je dobila v dar prvi pribor za šivanje in kvačkanje: “Joj, kako sem bila vesela! Sosede so me naučile osnov kvačkanja in vezenja. Vzorce pa smo si izmenjavale, saj revij o ročnih delih takrat še ni bilo. Vzorce smo jemale tudi iz že narejenih prtičkov in prtov. Tako sem začela. Včasih je bilo to ročno ustvarjanje bolj prisotno, včasih manj.”
V	letih, ki so sledila, si je gospa Mira Malinovič ustvarila družino in se zaposlila. Delo in družina sta ji vzela preveč časa, zato se skoraj dvajset let ni več ukvarjala z ročnimi deli: “Zadnjih osem let pa sem spet začutila potrebo po ustvarjanju. Ampak želela sem nekaj novega. Že dolgo sem občudovala strojni rišelje, s katerim se je ukvarjala tudi moja babica. Žal tega znanja ni utegnila prenesti name, saj sva živeli zelo daleč ena od druge in je potem umrla. .Denarja ni bilo,da bi si kupovala te izdelke, zato sem sklenila, da se moram te tehnike naučiti, če hočem imeti take prtičke.
V	Izoli je živela in še živi gospa Tereza, ki veze strojni rišelje že več kot petdeset let. Zbrala sem pogum in jo zaprosila, da bi mi pokazala, kako se to dela. Seveda je pristala in bila zelo vesela, da se zanimam za to delo. Od takrat sva v veselje ena drugi, ko si izmenjujeva ustvarjalne izkušnje.”
Ker je Mira Malinovič tako ustvarjalen in nemiren duh, se je želela poskusiti še na novih področjih: “Začela sem še s polnim vezenjem, a na svoj način, Vzorce sem jemala iz revij, ki so mi bile dosegljive. Žal ne dobim vedno vsega, kar mi je všeč. Pred dobrim letom pa sva se z možem odločila za nakup računalnika. Otroci so odšli od doma in sva jih pogrešala. Zapolniti sva želela prosti čas. Snaha in svakinja pa sta še ostali doma in sta naju naučili osnov računalništva. Mene je takoj zamikalo raziskovanje. Želela sem preko računalnika dobiti to, kar me je zanimalo pri ročnih delih. Z vztrajnostjo sem našla tudi to. Ustvarila sem si spletni album, tako da lahko pokažem svoje izdelke. Tako sem našla tudi OTOK ZAKLADOV - forum ustvarjalk in ustvarjalcev, ki nas združuje raznolikost ustvarjanja. Tukaj dobim veliko idej, vzorcev in pomoči ko za ustvarjanje ter prijazno spodbudo, ko sem na tleh.”
“Veliko,ročno izdelanih umetnin se še skriva v domovih”, meni skupaj z nami tudi gospa Mira Malinovič in nadaljuje: “Ustvarjalcem ročnih del ti izdelki pomenijo veliko vrednoto. Vendar ljudje ne zberejo dovolj korajže, da bi to pokazali. S svojo razstavo jih želim spodbuditi, naj svoje izdelke vendarle pokažejo. Sama sem vsak izdelek naredila z veliko ljubezni in veselja. Želela bi še sporočiti bralcem Mandrača, da tudi s strojnim vezenjem lahko naredimo čudovite izdelke - nekaj teh sem vam predstavila na razstavi v mestni knjižnici Izola. Ostale lahko vidite v mojem spletnem albumu - mmrose.moj album.com. Tu je prikazana tudi tehnika strojnega vezenja. Potrebujete le voljo in vztrajnost, pa se je boste naučili. Na Forumu Otok zakladov je opisan tudi postopek.”
Pogovarjala se je Špela Pahor
Odkrivamo skrite izolske vodnjake
Nekateri že pravijo, da smo se lotili Sizifovega dela. In tudi nam se včasih tako zazdi. Pravzaprav nam v vsaki stari izolski hiši pokažejo, kje imajo, kje so imeli in kje so zazidali ali samo začasno zaprli vodnjak, štirno ali špino. Nekateri so jo zasuli, ker so spreminjali notranjost stavbe, drugi zato, ker so se tam zbirali komarji, tretji pa zato, ker jo je bilo treba velikokrat čistiti. Ampak zdaj se počasi zavedamo pomena teh vodnih virov in marsikateri izolski vrt zaliva voda iz podzemlja. Dušan Ambrož pridno zbira podatke o vseh že predstavljenih vodnjakih ali vodnih virih, Marjan Kralj je postal skoraj uradni fotograf akcije, vas pa prosimo, da nas še naprej obveščajte in korigirate.
Telefon je 64 00 010, elektronski naslov pa urednitvo@mandrac.si.
Policistka je priletela na plažo
Vsako poletje se soočimo s povečanim številom tatvin in prav presenetljivo je, koliko se jih zgodi na plaži. Tatovi so se specializirali na tiste kopalke ali kopalce, ki gredo v vodo in pustijo svoje osebne stvari nezavarovane nekje na obali. Dovolj je nekaj sekund nepazljivosti in že je dopust lahko pokvarjen.
Zato so se v koprski policijski upravi dogovorili o organizaciji preventivne akcije s katero bi radi kopalce opozorili na pazljivost tudi na dopustu. Da pa bi bila akcija karseda učinkovita so jo začeli v zraku.
Dve povsem neizkušeni padalki, ki sta pravzaprav doživeli svoj padalski krst, sta zbrali pogum in s skokom z letala neposredno sodelovali v skupni preventivni varnostni akciji, ki so jo organizirali Policijska uprava Koper, Aerodrom Portorož, letalska šola Paranoia in hoteli Simonov zaliv.
Akcijo sta skupaj pripravili Policijska uprava Koper in naš stari izolski znanec, nekdanji komandir, policijski inšpektor Viktor Zinreih in direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc.
Kdo bo zagrizel v garažo za pošto?
Župana dr. Tomislav Klokočovnik je 29.06. 2009 sprejel sklep, da se čas za oddajo ponudb za pridobitev stavbne pravice za izvedbo projekta »izgradnja podzemne garaže na območju UN Pošta« podaljša iz datuma 10.07. 2009 do 12. ure na datum 24. 07. 2009 do 12. ure.
Župan se je sicer že dogovarjal z zainteresiranim investitorjem, seveda pa gre v tem primeru vendarle za tako velik in finančno zahteven projekt, da ga bo vsak resen investitor najprej temeljito pregledal in ocenil. Po doslej znanih neuradnih informacijah je bil eden od kandidatov za gradnjo tudi lucijsko podjetje Bitermo.
Policistka je na plažo v San Simonu skočila z višine približno 4 tisočih metrov. Uro pred tem pa je tik ob novi promenadi v Portorožu v tandemu pristala druga policistka. Obe sta nato, skupaj s policijskimi sodelavci delili napihljive žoge z logotipom policije. S preventivno akcijo so policisti želeli opozoriti na fenomen tatvin na plaži, zoper katerega lahko sami kopalci storijo največ.
V	spomin
Marin Fresi - Marjan
V	torek, 7. julija, smo se na izolskem pokopališču poslovili od Marjana Marina Prešla, možakarja v najboljših letih, ki pa jih že dolgo ni več užival. Strla ga je dolga in neozdravljiva bolezen s katero se je spopadal vse dokler je še imel dovolj moči in volje.
In tega je imel Fresko vedno dovolj in včasih še preveč. Fresko, tako so mu rekli prijatelji in vrstniki iz izolskega Budokai karate kluba, kjer je bil eden od prvih članov v tistih lepih sedemdesetih letih.
Igor Hudales, njegov sotekmovalec in prijatelj je zapisal, da je bil Marjan eden od štirinajstih udeležencev prvega treninga v mali telovadnici (jedilnici) osnovne šole Vojke Šmuc. Bilo je 2. novembra leta 1970. “Trenirali smo z veliko vnemo. V tistih časih je bilo delovanje takšnega kluba zelo težavno, saj smo naleteli na razno razne ovire s strani nerazumevajočih oblastnikov. Med bolj izpostavljenimi člani je bil vsekakor tudi Marjan, »Fresko« po klubovsko. Bil je človek istočasno zaprte in odprte narave z izraženim čutom odgovornosti. Tudi tekmovalnega duha mu ni manjkalo. Znal se je prilagoditi družbi, včasih celo preveč, tako da je hitro zadel v kakšne, ne preveč resne težave. Bil je uspešen tekmovalec in če me spomin ne vara je dosegel rang mojstrskega kandidata (rjavi pas). Bil je tudi član ekipe, ki je leta 1972 premagala ekipo takratnih nemških prvakov, to je bila ekipa Hamburga. To srečanje je bilo v prepolni dvorani v Arrigoni. To in odprto prvenstvo Slovenije iz leta 1973 so bili njegovi najlepši trenutki slave. Splet okoliščin je bil tak, da je tekmovanje v klubu počasi opuščal, saj se je lotil poklica, ki ga je spremljal skozi celo življenje. Za nas, ki smo v tem športu še danes pa je ostal stari dobri Fresko.” Marjan je bil finomehanik in vrsto let iskan serviser tehtnic in drugih merilnih inštrumentov. In pred slabim letom je, kljub bolezni, spet razmišljal, da bi se še bolj študijsko posvetil svojemu poklicu. A za kaj takega ni bilo več časa. Zapustil je soprogo, ki mu je stala ob strani in sinova, ki sta ponosna na njegove dosežke. Izolani pa smo žalostni, ker je odšel eden tistih, v dobrem in slabem, drugačnih Izolanov. Eden od štirih jezdecev apokalipse, kot so jih poimenovali dečki s postaje. Za njim bo ostalo kar nekaj nevsakdanjih zgodb in spominov. Fresko pač ni bil povprečnež.
Zavarovali so zbiralnik
Ob slemenski cesti, ki vodi od depandans Hotela Belvedere naprej po ravni cesti do ruševine, ki jo domačini imenujejo Štancija stoji tako imenovani zbiralnik vode.
V	preteklosti se je na tej točki napajala živina.
V	zadnjih letih vode v zbiralniku skorajda ni več oziroma v kolikor pokrije, pokrije le dno zbiralnika. Zbiralnik so razni obiskovalci, predvsem nepridipravi uporabljali za smetnjak, saj smo v teh letih naleteli na vse mogoče; od obrabljenih računalniških monitorjev, hladilnikov, otroških vozičkov, pločevink plastenk in ostalega. Pred nekaj leti je krajan iz zbiralnika vode reševal celo mačje mladiče, ki jih je nek brezvestnež odvrgel. Marca pred dvemi leti, pa je neznanec zidove vodnega zbiralnika razbil in odnesel kamene zidake.
Javni zavod Krajinski park Strunjan se je odločil, da bi zbiralnik pokril in tako preprečil tako in drugačno neprimerno početje. Vrtnarstvo Bordon je sponzoriralo leseno konstrukcijo v višini 1.000,00 evrov s katero se je na zelo preprost pa vendar eleganten način pokrilo zbiralnik, in tako rešilo že dalj časa trajajoči problem odmetavanja raznih odpadkov v vodni zbiralnik.
V prihodnje si želimo okolico vodnega zbiralnika urediti še s kakšnimi zasaditvami avtohtonih vrst in informativo tablo. Smo pa več kot zadovoljni, da nam je uspelo skupaj s pomočjo Komunale občine Izola očistiti navlako v zbiralniku in bazen skupaj s pomčjo Vrtnarstva Bordon prekriti, tako da sprehajalci ne bodo več gledali kosovnih odpadkov v samem zbiralniku in da le ta ne bo več predstavljal jame kamor se lahko zmeče vse odpadke. Prav tako se dogovarjamo s komunalo Izola, da bi se na tem mestu oz. v bližini tega mesta postavil ekološki otok ali vsaj koš za smeti.
javni zavod Krajinski park Strunjan
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo notarska pisarna notarke Nane Povšič Ružič iz Izole s ponedeljkom, 6.7.2009 pričela poslovati na novem naslovu:
KAJUHOVA ULICA 34, IZOLA (zraven Upravne enote Izola v Obrtni coni). Telefonske številke, številka faxa in naslov elektronske pošte ostajajo enake
Najstaruša slovenska šola slovenske Istre
190 let slovenske sole v Kortah
Pred štirinajstimi dnevi so v Kortah proslavili 190 letnico najstarejše slovenske šole v Istri, Kortežanka in ljubiteljska zgodovinarka ter vsestranska kulturna aktivistka in Kocjančičeva nagrajenka, Nada Morato je za Mandrač pripravila nekaj povzetkov iz njene knjige Stoji učilna zidana in iz zapisov drugih avtorjev. Objavili jih bomo v štirih delih. Ta je drugi.
Doslej pomembni datumi
-	1435 je v izolskem statutu vest o svobodni cerkvi sv. Antona Puščavnika v Kortah. Vodili so jo duhovniki glagoljaši.
-	V začetku 16. stoletja so ob cerkvah nastajale bratovščine, ob njih so nastajale prve farne šole.
-	Kortežanska državna - to je ljudska šola se je rodila z »dekretom« 16. oktobra 1819.
-	V letih 1839 - 1858 je v slovenščini poučeval Jože Pavšič, saj je leta 1846 zakonodaja predpisala materinščino.
-	Leta 1871 je v Korte prišel poučevati Fran Ravnik. V njegovem času (do 1883) je bil pouk reden, otrok je bilo veliko.
Boj proti iredenti
Od leta 1885 do 1892 je v Kortah nato poučeval prvi laični učitelj Ferdinand Breitschopf. Bil je vodja slovenskega učiteljskega društva na Koprskem in se je začel boriti za gradnjo šolske stavbe, saj stara ‘bratovščina’ ni več zadostovala. Ta boj je nadaljeval leta 1892 Franc Orel potem, ko je maturiral na koprskem učiteljišču. Rojen je bil v Kopru.
V šolskem letu 1900/01 je šola postala dvorazredna in 1904. je učitelja Tula zamenjala Marija Komac, ki se je poročila z Orlom. V letih 1905-1907 je Orel z deželnimi prispevki in s prostovoljnim delom domačinov le uspel to šolo zgraditi.
Narodni prebuji in kulturnemu razvoju Slovenske Istre je prispeval tudi, v Kortah leta 1876 rojeni, Anton Tul. Končal je koprsko učiteljišče in služboval na Sp. Škofijah (1900)), v Črnotičah (1901-1905), v Krvavem Potoku (1905-07) in v Šmarjah (1907-1927). Ves čas je deloval tudi na društvenem področju in bil pravi narodni buditelj. Nazadnje ga je italijanska oblast predčasno upokojila.
Tudi vaščani Malije so se potegovali za svojo šolo, in grozili z ustanovitvijo vsaj Ciril-Metodove šole. To jim ni uspelo, saj so temu nasprotovali italijanski odborniki v mestnem svetu. Isti so zavlačevali tudi začetek gradnje v Kortah, čeprav je Deželni svet že leta 1889 zahteval njen začetek.
Zanimiv je odrezek iz časopisa, ki ga hranijo v kortežanskem župniškem arhivu in, ki se glasi: ‘‘Zakaj bi zidali palače Čičem in Hrvatom, zakaj podpirali gradnjo take šole, ki ne bo v našem jeziku!” Prebivalci Kort so bili po povečini Hrvatini in Grbci, slednji pa po poreklu Čiči.
V letih 1906 - 1914 je število učencev na kortežanski šoli naraslo od 93 na 214, zato so že v šolskem letu 1912/13 razpisali tretje učno mesto.
Učitelj Orel je bil aktiven tudi v društvenem življenju: s pevci in z godbo se je leta 1912 udeležil političnega zborovanja v Kaštelu in otvoritve Ciril-Metodove šole leta 1913 v Sv. Luciji.
Najbolj mračno obdobje
Prvo povojno šolsko leto (1918/19) se je začelo s prihodom italijanske vojske, ki je najprej uničila tablo Narodnega odbora, katerega predsednik je bil učitelj Orel. Ob koncu šolskega leta je vodil šolske pevce pred novimi oblastniki, ki so morali peti v italijanskem jeziku. Jokal je in ponoči umrl. Pol leta prej pa je gledal, kako so župnika Nartnika izgnali in postavili vojaškega duhovnika - kurata, ki je v matične knjige vnašal italijanski jezik.
Nova oblast je s potujčevanjem hitela: Šola je morala vrniti svoj žig s slovenskim napisom Vodstvo šole v Kortah. Suspendirala je učitelja Josipa Pribca in kmalu nato Orlovo ženo Marijo predčasno upokojila, policija pa jo nadzorovala. Na Orlovo mesto so postavili Pobeža-na Mirka Pečariča, Osapca Milana Jereba so prestavili v Ronke. Starši otrok so prosili oblast, naj tega ne stori, vendar zaman. Premestili so ga sedemkrat in ga nato leta 1926 odpustili z izgovorom, da nagovarja učitelje, naj se ne vpisujejo v Združenje fašističnih učiteljev.
Od 20. aprila 1920 so od 2. razreda dalje uvedli 3 tedenske ure italijanščine. Kaj se je dogajalo takrat, da šolskega arhiva do leta 1924 ni? Kam so izginile kronike slovenske šole in šolski arhiv iz obdobja avstrijske vladavine? Morda je kaj v škofijskem arhivu v Trstu, morda je kaj poskrila Marija Orlova, tako kot so to storili v drugih primorskih šolah? In potem so iz malomarnosti ali namenoma uničili? Tudi v župnijskem arhivu se pozna roka italijanskega kurata. Podobno se je
istočasno dogajalo na tržaški škofiji - in tudi tržaškega slovenskega škofa Karlina, kot kortežanskega Nartnika, so izgnali.
Župnijski starešine so ob prihodu italijanske vojske v Korte, v začetku novembra 1918, uspeli odnesti iz župnišča v skrivališče svojo znamenito monštranco s slovenskim napisom, ki jo je dal narediti iz zlata domačinov leta 1917 župnik Nartnik v spomin na Majniško deklaracijo. O monštranci so marsikaj ugibali in sklepali domačini in še danes lahko slišite tudi nasprotujoče si razlage, odvisne od opredeljenosti tistega, ki jih je razširjal. Ni dolgo od tega, ko je neka ženska rekla, da je Nartnik monštranco ukradel.
Poitalijančevanje se stopnjuje
Po prihodu fašizma na oblast je bila leta 1923 uvedena Gentilejeva šolska reforma, s katero je italijanski učni jezik postopoma prešel v vse razrede osnovne šole. Zaradi pouka v tujem jeziku slovenski učenci šole niso marali, odtegovali so se od pouka, izstopali iz šole. Temu primerno je bilo tudi njihovo znanje. Tako je bil npr. med šolskima letoma 1925/26 in 1928/29 osip kar 86%. Od 21 vpisanih učencev v 1. razredu so čez štiri leta v 4. razredu sedeli le trije.
V šolskem letu 1927/28 so uvedli večerno kmetijsko šolo. To šolsko leto sta poučevali še, po priimku sodeč, Slovenca Lucia Cunz in Mirko Pečarič ter Italijan Michelangelo Teresi. Ta je bil fašist, do kolegov in vaščanov pa provokator. Zato so se ljudje pritožili, Pečarič pa ga je v prepiru vrgel po stopnicah. Zaradi izjemnih razmer, ki so vladale pod Italijo, je župnik Karel Esih, po navodilu tržaškega škofa Alojzija Fogarja, leta 1927 začel pisati kroniko. Zatem je organiziral otroke, mladino in starejše v cerkvena društva, v katerih je gojil slovensko petje in slovensko pisano in ustno besedo ter popravljal zapisnike članic Marijine družbe. Zaradi tega so ga italijanske oblasti preganjale. nadaljevanje prihodnjič
Slikarska skupina P. Besenghi degli Ughi v knjižnici
V Manziolijevi palači v Izoli že četrto leto deluje tudi slikarska skupina Pasquale Besenghi degli Ughi, ki jo vodi mentorica, akademska slikarka Martina Žerjal.
Skupino sestavlja šest članic zelo različnih starosti: najmlajša, Zarja Ražman, je še v srednji šoli, ostale - Simona Mahnič, Ljubica Pirih, Nives Kovač, Eda Forca in Ivica Stefančič -, so starejše ali mlajše upokojenke. Sestajajo se enkrat tedensko ter se učijo druga od druge. Njihove stvaritve so predvsem intimne izpovedi s poudarkom na barvah, po stilu pa so zelo različne, od klasičnega slikarstva, preko dekora-tive do ekspresionizma. Mentorica Martina Žerjal jih želi predvsem naučiti, da pri pripovedovanju svojih zgodb uporabljajo barve, ki so jim blizu in jim ugajajo; uči pa jih tudi tehnologije in različnih slikarskih jezikov. Enkrat na leto imajo članice skupine razstavo slik v Manziolijevi palači, ki je njihova matična hiša, ob Veliki noči pa tam razstavljajo svoje
iz kaširanega papirja ročno izdelane in poslikane pirhe. Uspešno so sodelovale tudi na različnih slikarskih natečajih in tekmovanjih, kot so Ex tempore, Istria nobilissima in podobno. Vseh šest ljubiteljskih umetnic v mesecu juliju svoje slike razstavlja v Mestni knjižnici Izola.
KRIMINALNE
Predzadnja
MALI OGLASI
Vozila in plovila
Akohol proti alkoholu
V	večernih urah se je v Izoli zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena 24-letna voznica osebnega avtomobila iz Ajdovščine in 53-letni voznik osebnega avtomobila iz Izole. Nesrečo je zaradi izsiljevanja prednosti povzročil Izolan. Voznica je bila odpeljana na pregled v bolnišnico, a se je kasneje izkazalo, da jo je obšla le slabost in ni bila poškodovana. Oba udeleženca sta bila preizkušena z alkotestom, pri voznici je rezultat pokazal 0,74, pri povzročitelju pa 0,90 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Oba sta bila pridržana. Kolesarski trk
Kot smo že poročali se je na kolesarski poti (Parencani) proti Strunjanu zgodila prometna nesreča z lahkimi telesnimi poškodbami. Zaradi nepravilnega srečevanja sta se na kolesarski stezi zaletela voznika koles. Eden od njiju se je pri padcu lažje telesno poškodoval. Za oba sledi globa. Kolesarski trd
Občani so policistom sporočili, da je v Livadah neznanec padel s kolesom. Policisti so ugotovili, da je kolesar za-užil večjo količino alkohola in med vožnjo padel. Pri tem se je lažje telesno poškodoval in je bil odpeljan v bolnišnico. Za kršitve, kijih je ob tem storil, mu bo izdan plačilni nalog.
Plačo je zaslužil
Izolski policisti so prejšnji teden, med drugim, obravnavali tudi kršitev javnega reda in miru v gostinskem lokalu. Ker je bil kršitelj v pijanem stanju in s kršitvijo nadaljeval v prisotnosti policistov so bila uporabljena prisilna sredstva in odrejeno pridržanje. Globa znaša dobrih 850 EUR.
Nov HI Fl je zaslužil
V	starem mestnem jedru je ljubitelj prave glasbe »navijal« glasbo tako na glas, da je to zmotilo sosede. Ob prihodu policistov se je kršitelj nedostojno obnašal tudi do policistov, ki očitno niso z njim delili navdušenja nad tako glasno glasbo. Zaradi kršitev mu je bil izdan plačilni nalog v znesku 1.400 EUR.
Dve plači v Mehanu
Policiste so obvestili o kršitvi javnega reda in miru v zasebnem stanovanju. Seveda so ob prihodu policisti takoj ugotovili, da se je mož znašal nad ženo. Zaradi kršitve mu je bil izdan plačilni nalog v znesku 625 EUR, zanj pa bo podana še kazenska ovadba za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. Previsoka napitnina
V	enem od izolskih lokalov so posumili, da nekdo krade gotovino pa so o tem obvestili policiste. Ti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je teh dejanj osumljen zaposleni v tem lokalu. V določenem časovnem obdobju je ukradel oziroma si prisvojil nekaj tisoč EUR gotovine. Seveda bo zanj podana kazenska ovadba. Nekateri so za golf
Med vikendom so v Izoli ukradli osebni avtomobil znamke VW Golf, kovinsko sive barve, letnik 2005, registracije KP ML-22
Kričanje ni poceni
Na policijsko postajo je poklical stanovalec iz obrtne cone v Izoli in prijavil, da ena od sosed krši javni red in mir s kričanjem, zmerjanjem ipd. Policisti so se prepričali, da je to res in so preglasni sosedi na licu mesta napisali plačilni nalog. Ni podatka o tem, kako je reagirala na takšno ravnanje policistov.
Mobing po mobilcu Na policijsko postajo je prišla občanka in na zapisnik podala ustno kazensko ovadbo zoper bivšega partnerja, ki ji je grozil po mobilnem telefonu. Policisti so moškemu izrekli ukrep prepoved približevanja, poleg tega pa bodo zanj napisali še kazensko ovadbo.
Avto pustil tablici ukradel
Neznani storilec je iz parkiranega osebnega avtomobila parkiranega pri ladjedelnici ukradel obe registrski tablici KP Z1-56R.
Tablice gredo za med Drugi ali pa isti neznani storilec je z osebnega avtomobila, parkiranega pred stanovanjsko hišo, ukradel obe registrski tablici KP 85-57L.
Več škode kot škode Neznani storilec se je lotil pomožnega objekta v zaledju Izole. Z neznanim a očitno dovolj konkretnim orodjem je razbil lesena vrata in si tako omogočil vstop v objekt. Tam je ukradel kar dve 5 litrski plastenki z bencinom. Policisti in lastnik so ugotovili, da je na objektu nastala večja materialna škoda, kot pa je vrednost ukradenih stvari.
Tudi bencin gre za med
Med vikendom je nekdo na gradbišču v Izoli vlomil v delovni stroj in iz njega ukradel 150 litrov dizelskega goriva.
Živela turistična sezona
Občani so zaprosili za intervencijo, ker gostje gostinskega lokala motijo nočni počitek s tem, da predvajajo glasbo in kričijo. Policisti so kršiteljem izdali plačilne naloge zaradi kršitev določil Zakona o varstvu javnega reda in miru. Prav tako so ugotovili, da je lastnik prekoračil obratovalni čas gostinskega lokala, za kar bodo podali predlog pristojnemu prekrškovnemu organu. Znane batine
Na policijski postaji je občan prijavil, da so ga na terasi gostinskega lokala pretepli znanci. Policisti so zbrali potrebna obvestila o dogodku in ugotovili, da je med njim in znanci prišlo do spora in prerivanja. Izid prerivanja je jasen iz prvega stavka, zato so kršitelju policisti izdali plačilni nalog, ker je kršil Zakon o varstvu javnega reda in miru. Statistika
Prejšnji teden so policisti obravnavali še osem poškodb vozil na parkiriščih, dva zemljiška spora, pet prometnih nesreč, od tega tri z lahkimi telesnimi poškodbami, tri zasege opojnih snovi, štiri tatvine mobilnih telefonov in tri tatvine denarnic.
ALKO: 0.34,0.53,0.64,0.73,0.74,0.90 in 1.03 mg/L alkohola, zadnjih pet je bilo pridržanih do iztreznitve.
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
IŠČEMO
-	Sem mamica s 17 mesečno hčerkico in nimava kje živet, zato zelo, zelo nujno iščeva streho nad glavo, saj iz dneva v dan ne veva kje bova prespali. Tel.: 070 865 998
-	Mlad par brez otrok in redno zaposlitvijo išče v Izoli enosobno stanovanje do 400 Eur. tel 051 623 877
-	V zameno za skromno sobo vam ponujam pomoč pri vzdrževanju hiše in vrta. tel 040 224 077
-	V Izoli iščem dvosobno stanovanje velikosti do 45 m2 za daljše obdobje. Tel. 041 392 177
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli. Tel. 040 340 005
-	Družina išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje Tel. 040 224 077
-	Štiričlanska družina v Izoli IŠČE dvo ali dvo in pol sobno stanovanje za daljše obdobje. Kontakt na tel. št. . 040 768 714
ODDAMO
V centru oddam poslovni prostor v velikosti 38m2, kjer se trenutno nahaja notarska pisarna. Prostor je klimatiziran in ima ločene vse priključ-ke.Mesečna najemnina: 600EUR. Poklicati na 041-249-806. PRODAMO
-	Prodamo lepo kmetijsko zemljišče (5.000 m2) nad portoroško marino (Portorož). Tel. 041 799 490.
-	Prodam Citroen Xara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru, tel 041 653 946
-	Kupim dobro ohranjen osebni avto, enoprostorec, s sedmimi sedeži. Tel. 041 608 765
Delo
-	Nudim nego na domu. tel 051 235 947
-	Nudim pomoč na domu starejšim osebam, čiščenje in pospravljanje. tel 041 686 703
-	Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316
-	Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591
-	Iščem dobrega zidarja za popravilo domače istrske krušne peči. tel. 040 302 970
Razno
-	Kupim MLADEGA OSLA. Pokličite na tel.: 031 322 913
-	Zelo ugodno prodam 200 litrsko kovinsko cisterno za kurilno olje. Tel.: 031 349 826
-	Podarim Jogi 160 x 190. Za prevoz poskrbite sami. tel 041 715 889
-	V Izoli, za simbolično ceno prodam dekliško spalnico.Informacije na tel.št. 041321537
-	Morda imate odveč pograd z dvemi ležišči? Mlada družina ga z veseljem odpelje. 041 275217
Zdaj, ko za mirujoči in nemirujoči promet skrbijo policisti in občinski redarji smo si oddahnili, saj vemo, da smo kar podvojili skrb za urejanje prometa v mestu. In oboji so se, ob Eurofestu bolj posvetili preventivi kot kurativi, sicer bi zagotovo kaznovali voznike teh avtobusov, ki so tako-le, brez vseh oznak, večino dneva, mirno parkirali na prometni površini in mimovozeče voznike spravljali v zadrego.
Še bolje pa bo za promet r~i in ostale stvari poskrbljeno s zdaj, ko so občinski redarji dobili nov službeni avtomobil. Gre za vozilo Citroen, tip Berlingo Multispace III, HDI 90. Zanj so odšteli 15.644,59 EUR, v ceno pa je vključen 20% DDV.
Zdaj bodo redarji lahko zavihali rokave in bolj poskrbeli za občinski proračun. Le peš jih bomo verjetno videli še manj kot doslej.
NLB Družinski varčevalni paket
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
■
NLB®
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket
Izolski pozdrav iz Eurofesta

Vsem občankam in občanom Občine Izola iskreno čestitamo ob občinskem prazniku.
In occasione della festa comunale
-tatuiti i cittadini del Comune di Isola
IMI# ,............................
^	facciamo i piu sinceri auguri
Vt . mm,	IM!^* wJé	X