štev. 4 Cena 15 din PTUJ, 3. febriMir 1961 Letnik XIV Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi \ za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik'*, zavod s samostojnim finan-siranjem ^ Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 ' [e.c.nn 156, čekovni račun pri Komunalni banki Maribrr ; podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. ' flokopisov ne vračamo. ; Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo j 1250 din. I Sfaeiofanjska graditev v luči perspektivnega plana 1961-1965 Investicije v gospcidarstvn in graditev osnovnih sredstev druž- benega standarda sta tesno po- vezana pojava. Gradnja indu- strije in razvoj gospodarstva zahtevata p>ospešeno povečanje stanovanjskega fonda, ki pred- stavlja prvo materialno osnovo družbenega standarda. Ce gradi- tev osnovnih sredstev družbe- nega standarda zaostaja za nivo- jem razvoja v gospodarstvu, to prej ali slej škoduje gospodar- skemu razvoju in ga zavira. Skoda, ki pri tem lahko nastane, je lahko znatno večja, kakor pa znašajo investicije, ki so potreb- ne za zgraditev potrebnega sta- novanjskega fonda. Težko pa je oceniti gospodarsko škodo, ki nastane zaradi pomanjkanja sta- novanj na tempu razvoja gospo- darstva, ker je težko nadoknaditi zamujene možnosti. Sedanje stanje stanovanjskegri fonda v občini Ptuj Sedanje stanje stanovanjskega fonda izkazuje po zbranih po- datkih, ki služijo za osnovo se- stave perspektivnega plana, na- slednjo sliko: Na območju občine je bilo v letu 1960 64.620 prebivalcev in 1.S.297 stanovanj. Stanovanjska neto površina vseh stanovanj meri 647.273 m-. Po\T3rečna po- vršina enega stanovanja meri 42.4 m-. Na eno st za kritje tega deficita je potrebno 3 milijarde 4,t0 milijonov. Razen tega je treba upoštevati, da imamo ve- čino stanovanj v zelo slabem gradbenem stanju •zaradi dotra- janosti. Upoštevati moramo na- slednja dejstva: Povojna stanovanjska graditev Povojna stanovanjska graditev je bila na področju občine znat- na le v Kidričevem, kjer se je gradilo z družbenimi sredstvi. Nove stanovanjske površine je terjala gradnja tovarne v Kidri- čevem, dočim v Ptuju in drugih krajih občine vse do leta 1955 ni bilo pomembne stanovanjske graditve v družbenem sektorju. V glavnem so do tega časa gra-. dili le individualni graditelji. Stanovanjski fond, ki ga je ter- jala industrija, je pa ustvarila operativa kapitalne izgradnje. Po zbranih podatkih je bilo na področju občine v razdobju 1937—1956 zgrajeno 1704 stano- vanj, od tega 636 stanovanj v družbenem sektorju in to v Ki- dričevem. Razmerje stanovanj- ske izgradnje med družbenim in privatnim sektorjem je bilo 37:63. Z uveljavitvijo zakona o sta- novanjskem prispevku od 1. ja- nuarja 1956 so bila zagotovljena večja finančna sredstva za gra- ditev stanovanj, kar je omogočilo nagel porast števila zgrajenih stanovanj. Z ustanovitvijo stanovanjske- ga sklada je bila odprta dolo- čena perspektiva in zagotovljen stalen dotok namenskih sredstev, ki omogočajo (stalno) graditev stanovanj. (Nadaljevanje na 2. strani) Težnja po izobraževanju Po mladinski konferenci in prvem plenumu Dne 25. januarja 1961 se je sestal k svoji prvi seji novo izvoljeni Občinski komite LMS Ptuj. Obravnaval je predloge, želje in zahteve mladine, ki so jih podali in predlagali pred- stavniki aktivov LMS kot dele- gati na občinski konferenci LMS, ki je bila 8. januarja 1961. Prav tako je obravnaval pro- gram dela za leto 1961. Naloga, vskladiti vse želje in zahteve, ni lahka, saj so te čedalje večje. Iz dneva v dan rastejo v sorazmerju s splošnim dvigom družbeno ekonomske in materialne osno- ve. Vse predloge in zahteve pa bo treba vskladiti z obstoječimi možnostmi. In kakšne so želje in zahteve, ki so jih podali delegati na ob- činski konferenci? Navedli bi jih le nekaj. Mladina si prizadeva, da bi se čim bolj uveljavila v organih delavskega in družbenega uprav- ljanja. Vključuje v te organe čim več mladincev in mladink- proizvajalcev. S vključevan.iem v samoupravne organe ni izraže- na samo želja, da bi se pripra- vili za prevzem teh funkcij, am- pak tudi želja, da bi soodločali kot enakopravni proizvajalci in upravljalci o družbenem proiz- vodu in nadaljnjem razvoju pod- jetja. Na konferenci so tudi ugo- tovili, da je zelo malo mladincev v zadružnih fvetih pri kmetij- skih zadrugah. V te organe si mladina ni utrla poti, čemur bo- mo morali posvetiti več skrbi. Zelja kmečke mladine je predvsem po izobraževanju. Do sedaj je bilo edino po.šolsko stro- kovno izobraževanje kmečke mladine v kmetijskih gospodar- skih šolah. Vendar ta oblika ni prodrla, opažamo upadanje teh šol na našem pndmčju in sta tre- nutno samo dve. Vzrok upadanja je tudi v tem, ker te šole niso dajale mladini, razen nekaj iz- jem, potrebnega praktičnega strokovnega znanja, ampak so bile preveč splošne. Zato bo tre- ba skupno z odgovornimi forumi proučiti sistem izobraževanja kmečke mladine, predvsem pa mladine, zaposlene na kmetijskih gospodarstvih in v kmetijskih zadrugah, da si pridobi vse stop- nje kvalificiranega delavca. Na konferenci so tudi obrav- navali "vprašanje prostorov pred- vsem na vasi za aktivno dejav- nost mladine pri kulturno-pro- svetnem delu. Ponekod se celo dogaja to. da kulturno-prosvetna društva ne dajejo prostorov v uporabi mladini, lasti si nekak monopol nad istimi. Zato bo po- trebno v bodoče več razumeva- nja in sodelovanja. Ptujska mladina je izrazila željo, da bi dobila prostor, kjer bi si uredila mladinski klub. V Tetirkovir Franc, predspdnik občinskega komiteja LMS Ptuj tem prostoru bi bil televizijski sprejemnik, dnevno časopisje in ostala literatura. Klubski prostor bi služil vsej mladini, kjer bi se spoznavala in gojila tovarištvo. Tak klub hi odtegnil mladino gostinskim obratom, kjer je ve- za na ob spremljanju televizij- skega programa tudi na določene gostinske usluge. Potrebo po takšnem klubu narekuje tudi dejstvo, da je v sedanjem de- lavskem klubu v Ptuju v glav- nem stalni obiskovalec prav mladina. V klubu bi lahko mla- dina razvijala tudi razne oblike idejno-vzgojnega izobraževanja. Program dela občinskega ko- miteja LMS je izdelan na osnovi zaključkov občinske konference. V programu dela so zajete vse dejavnosti in naloge, ki se po- stavljajo pred organizacijo LMS, predvsem v letošnjem jubilej- nem letu, ko proslavljamo 20. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov. V tem letu se postav- ljajo pred mladino še posebno odgovorne naloge. Mladina naše občine se bo vključila in s svoji- mi napori prispevala pri dogra- ditvi avtoceste »Bratstva in en- tnosti«-. V lokalnem merilu pa čaka na tem področju mladino delovna akcija pri regulaciji Pesnice. Postavila si je tudi ob- vezo, da nadaljuje z občasno de- lovno akcijo na Ljutomerski ce- sti, sodeluje pri ureditvi igrišča pri Mladiki in sodeluje pri grad- nji kopališča v Ptuju. Aktivi LMS na vasi pa bodo v leto.šn,iem letu prevzeli precej del pri ure- jevanju kraje\mih potreb. Prvenstvena skrb Občinskega komiteja bo posvečena formira- nju aktivov LMS na področjih kjer so pogoji, da obstojajo. Takšna področja so: del Ptuj- skega polja — večje vasi okrog Gorišnice. v Slovenskih goricah, v Destemiku in Grajeni, v Ha- lozah, v Zavrču, Podlehniku in Zetalah. Prav tako bonro usta- novili aktive LMS na obratih kmetijskih gospodarstev. Vsem aktivom bomo nudili več vse- binske pomoči, predvsem akti- vom na vasi in v osemletkah. Komisije pri Občinskem komi- teju LMS, bodo proučile različ- ne interesne oblike mladine in jo usmerjale v aktivne dejavno- sti kot so klubi mladih proizva- jalcev in sekcije mladih zadruž- nikov. Na področju idejno-vzgojnega izobraževanja bo Občinski ko- mite posredoval po možnosti vse tiste oblike idejno-vzgojne- ga izobraževanja, za katere se j.e Mohorir Mirko, .sokrptar občin- .skrga komiteja LMS Ptuj odločila mladina pri anketiranju. Prav tako bomo posvetili več skrbi mladini, ki je vključena v telesno vzgojna in športna dru- štva in sekcije DPD Svobode. Mladina naše občine se bo vklju- čila v proslavljanje 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov s svojim programom. Nadalje ima Občinski komite LMS zajeto v program dela še vrsto aktivnih dejavnosti na področju vzgoje kadrov, zabav- nega življenja mladine in vklju- čevanja mladine v aktivno delo (Nadaljevanje na 2. strani) vJavni red in mir v obra^nciL^i Ob LO Plut Na včerajšnji seji cibčmskega [judskega odbora Ptuj je bilo v obraivnavi med drugim tudi poro- čilo sveta za .splošno upravo n notranje zadeve. Svet je svo/re delo cpravljail v štirih k-:musijah. ki so j h vodili posamezni čiani sv&ta, sodelovali pa so v njih tudi drugi državljani. Ena teh kom i.ij se je ukvarjala z vprašanji varnosti v premetu. Posebne pozornost je pcsvetila prcmetni vzgoji mladine ter s tem v zvezi organizirala v šoah .3.3 predavanj s spremljavo filmov. Teh predavanj se je udeležilo okr^-g 7100 otrck. Poleg tega je organizirala tekmovanje picnir- skih kolesarskih krožkov, k; je imelo namen prikazati znanje pio- nirjev o pravilni vožnj, na javni cesti. Tega tekmovanja se je ude- ležiilo 150 pionirjev v treh ekipah, razdeljenih pa je b'Io vkrog 100 nagrad. Učenci s.o v šo^ah tudi pisali proste sipise o vprašanjih prometa ter risal, risbe na to temo. I^ni J9 bila organizirana tudi obsežna akcija za kolesarje ter v nje i stroka množična vzgoja v prometni preventivi. Raz;pečanega .1© bilo mnoao tiskanega materiala v -te namene. K--:tmisi.ia za jam red m mir teigai sveta ie obravTiavala primere jmirzništva, vzgojno zanemar- .•jerrh otrok, alkoholizma, prostitu- cgie m dirucuh vprašanj y zvezi z javnim red-m in m-irom. N'ajveč primerov je bilo okr.:g vzgojne zanemarjenih ctrok, kar predstav- lja v občin« določen problem. V najbolj kričečih takih primerih je svet izposlcval rdazem vzgojno zanemarjenih otrok staršem, ko;.- kor pa so bil. otroci že na poti kaznivih dejanj, so bili oddani v p-bnljševalne d«rm've. Takih pri- merov je bilo 95, vsi pa so na- staili po krivdi staršev n njihove- ga ailkoholizma. Pokg tega so bi! ugotovljeni primeri, ko so starši pre.jemaj p.-;lni ctroski dodatek, pa teh sredstev m.so uporabljali za oskrb,7 otrok. Drugo tako težko vprašanje je vprašanje kroničnih alkohol kov. Ta po-.iav ima tež:ke prsledice za otroke. To je ;posebno a^ktualno v Ptuju in v hateškem območju. Ko- msija si je prizadevala organizi- rati zdravljenje nekaterih oseb, ki so p'dvržene alk-^holu, vendar pri tem ni cmela pomembnejš h uspe- hov. Največji del alkohoikov sodi med delomrzneže. Kjerkcli je ko- misija ugotovila delamrzništvo, je dotičnega poklicala na razgovor ter skušala doseč zatpo&litev. Varnost pred požari Da b: bila zagotovljena večja p-žaraa varnost je balo izvršenih v zadnjem obdobju neka.^ preg.e- dov gostišč in prenočišč ter ugo- tovljeno, da je tu precej neredno- sti pri kurilnih pripravah ter slaba pripravljenost na gašenje eve^ntu- alnega požara. V privatnih h sah opravlja nadzorstvx) nad kurilnim: napravami dimnikarska služba. Za požarno-varnnostno nadzorstvo v večjih podjetjih — na primer v Avtoopremi, v Tovarni GA Kidri- čevo, v »Delti«, v »Lipu«, v Želez- n ških delavnicah, v rbeh tovamali v Majšperku — so bile ustanovlje- ne posebne požarno-ivarnostne ko- misije. V teh pcdjetjih so ustano- vili tudi gasilske enote z najnuj- nejšim gasiiLskim orodjem. Akutna zadeva na občinskem področju je dimnikarska služba, ki jo izvršuje podjetje ;)Dimn kar« iz Maribora. Čest.e so pritožbe za- radi sla^bo opravljenih dimnikar- skih uslug. Glede na to je kicmi- sija za požarno varnost pri svetu za splošno upravo sprejela v de- lovni načrt reorganizacijo d mni- karske službe. Požarno-vamo.stna k^rjmisija skr- bi pred Občinske gasilske zveze tudi za delo gasilskih društev na občinskem območju. Ga&i'ska dru- štva so večjr del slabo opremlje- na in je potrebno misl ti na boljšo opremo vsaj nekaterih diruštev v večjih centnh. Tega pa vsekakor ni moč dos-eči brez izdatnejše ma- terialne podpore gasilske zveze in posaimezniih društev. Pred koncem rime v Ptuju pogost primer Spored kurentovanja in karnevala v nedeljo, 12. februarja 1961 OB JO. URI — Sprevod etnografskih oarodopL^iTiih pust- nih skupn }?. MarkovPc, Orkovoev, Lancovp vasi, Ha.jdmp in Buckovec. — Pot sprevoda: Mladika, park ob Dravi, Hrvatski trg, Mursičeva, Cafova, Prešernova, Slovenski trg, Murkova, LackTva, Masarvknva, Ciril-Metodov drevored. Ljutomerska, Srbski trg, Titov trg, Miklošičeva, Tra mladinskih bri'gad, Krempljeva, Trg svobode, Vcšnjakova, Vinarski muzej. Mla- dika. OB 14. URI — Sprevod kampvals( navodilih rediteljev. Prosimo tudi. da se karnevalski pustni liki ne mešajo med narr.io-pisne pu>tnp skupine, kec je zanje rprerviran sprevod po-pnldne '~b 14. uri. ODBOR ZA KURENTOVANJE m KARNEVAL Sedem mesecev poslušamo vzne- miri j? ve -vest' iz K.-nga. Sedem mescev se bijeta dva svetova za ureditev razmer — eni za pravico mladega kcngoškega lju-dstva, da s: krpravic«, ki s>ci jnh vsilili 13 mili- jonom ljudi. Ves ta čas zahtevajo napredne sile. naj Belgijci zapu- stijo Kongo, toda Belgiijci so še vedno tam. Ne gre za civilno pre- bivalstvo, pač pa za vojake, vo- jaške izvedence m inštruktorje. Sedai je mera ,polna, kajti prleg inštruktorjev mečejo belgijski pi- loti iz belgijskih letal belgijske bombe", toda brzda ne v interesu Kongožanov, pač pa le Belgijcev. OZN je v tem času odigrala klavrno vlcgo mešetarja, ki popu- šča tistemu, ki ima za taksno p5- stoipanje najmanj pravic. V Kon- gu ne gre za boj med Vzhodom in Zahodom, kot hočej^-y .še vedno nekateri prikazati tamkajšnji po- ložaj, 'lo?r v osnovT pczab^jajo, da socializem ni družbena ureditev, ki hlepi po terttcrialnem razširja- nju, pač pa je to družbena ure- ditev s posebnimi prozvi-dmmd odnosi. Spor je drugačne narave: gre za odipcr mladega kongrskega ljudstva, ki noče več živeti v ko- Ir.mialnl odvisnosti, kapitalisti na drugi strani pa bi raid' podaljšali« svoj.i vladavino nad gospodarsko in kulturno zaM-stalimi področji, saj imajo cd takšnega stanja sa- mo nešteto koristi. V teh sedmih mesecih smo že neštetokrat ugotovili, da je pri-šla kcngoška knza do vrhunca. Kaže, da še vedno n smo tam, čeprav so Se sile v zadnjem času dokončno izkristalizirale. Kasavubu zahteva sedaj še več. in to umik čet OZN, da bi imel pravjco p-klicati dru- ge (beri kolciniaiilstične dežele), da bt s tuj m orožjem in s tujimi vo- jaki pr-ibijailii tiste, ki hočejo sa.- mo pravico do lastnega odločanja v lastnem domu. Kap»tali?;em je v krizi ;n zato je rdpor hud. bru- talen, nezakondt, krivičen in pred- vsem zaslepljen. Tudi če bo kon- goško ljudstvo moralo klon ti, je kolonializmu odklenkalo. Žrtev bo več in kri\xia bo privsem upravi- čeno padla na kolonialiste. Ponujanje rok preko oceana Izpustitev dveh am-^-r.ških pilo- tov in K€Tixredyjevo povelje, da so vohuns:kn poleti nad. Sovjetsko zvezo p^re povedan i, je •ponujanj« rK-ke dveh velnk»!h prekr* ocea^na. Ta zunanja manifestacija pr, dobri vo"ji naj bi pomenila azredno m^no- go, čeprav so Kermedvjeve besede na drugi strani zopet odločne, da bo branil »s^bcdnl« svet pred ^>-tuifmti vdori«, kot so kubanska revolucija in pcdrbno. Tudr za Kongo so Se odkčlil. da bodo še naprej podpiraiH akcijo OZN. Prva drbra volja kaže le to, da .=;mo lahko optimisti tudi za na- prej. V politiki Se nikoli stvari ne odvijatio na hitro in odkrto, ker gre obema za prestiž. Če pa ho Kennedy siprznal. in to je že ome- nil, da je miroljubno tekmovanje boljše kot napeto ozračje, bo sve- tu mir zagct>cvljen vsaj za nekaj let. »»Santa Mario" in portugalsko gibanje v ,<;o-i--hn! 7q<-dovni r\<= v^m.it^ mo pnmera. da bi netka o^norni- ška organizacija s 60 Jjudm' za- sedala 20.000-tonsko potniško la- djo in jo pr.-glasila za prvo osivo- b-ijeno ozemlje. To se je zgodilo s ipcrtugalsko iadjo »Santa Mana«, ki so jo že pred desetimi dnevi zasedli nasprotniki Salazarjevega režima. O Portugalski" vemo zel-v malo, keir je cenzura iTiredno močna. Sa- lazar jp p-rtuga''sk' fašistični dik- tator, ki je prišel na oblast .še pred Franrom in ki je ostal po vojni na oblasti, ker je pristopil k .Atlantski zvezi. S svojim rezrmom je res dosegel gospodsrskr vzpon, toda dobičke .so» pobrali predvsem posamezniki, medtem ko je mnr- ž ca še precej revna. Hudn je tudi to, da množica mirna nobenih pra- vic. Ko so bile leta 19.5« parla- mentarne volitve, so pmaredTi vo'i(lne rezuiltate in kandidat Del- gado je zbežalv. Bramilijo. Že to nam jamči, da je Sailaizarjev režim vse kaj drugega kot demoikrati- čen. Z uiporom^na »Santi Mariji« naj bi omajali tamikajšnji režim. Lunine spremembe in vremenska napoved za ČAS od 4. do 11. februar.ia 1961. Zadnji krajec bo dne 8. fe- hruaria lodjetje »Sadjar«, ki bo nadalje opravljalo promet s kmet. pridelki na debelo. V sklopu tega podjetja bo še na- dalje poslovsla trgovina s sad- jem in kmetijskimi pridelki na drobno, ter skladišče trgovine na veliko na Reki. S sklepom ohčne.qa zbora je Kmet. proizvajalna poslovna zve- za Ptuj prenehala obstajati. Ne bo odveč, če ob tej priložnosti še enkrat ugotovimo opravljeno de- lo v času njenega obstoja in vpli- ve njenega dela na razvoj kme- tijstva in zadružništva v ptujski občini, še posebej, ker je bila KPPZ poslednji skupni zadružni organ v ptujski občini. KPPZ je pričela s svojim po- slovanjem v letu 1956, poleg ta- kratne Okrajne zadružne zveze, ki je bila v letu 1958 ukinjena, zaradi prenehanja obstoja ptuj- skega okraja. KPPZ so ustanovile kmetiske zadruge in obrati Okra- ne zadružne zveze. Po ukinitvi Okrajne zadružne zveze v 1. 1958 je kot zadružni organ delovala semo še KPPZ, v katero so se vključili tudi vsi zadružni obrati. Glavna naloga KPPZ je obstojala v dajanju strokovne in organiza- cijske pomoči kmetijskim zadru- gam in kmetijskim posestvom, praktično celotnemu kmetijstvu v občini. Prevzete naloge niso bile lahke. V času obstoja KPPZ, ki je bilo polno najintenzivnejšega dela na vseh področjih, je napravilo kme- tijstvo ptujske občine odločilen korak naprej v smeri napredne obdelave zemljišč ter usvajanja naprednega načina kmetijske proizvodnje. V tem času se je izredno raz- širila mehanizacija kmetijstva, kar je nazorno prikazala velika revija kmet. strojev ob lansko- letnem občinskem prazniku, jk)- večalo se je st=.nje kvalitetne ži- vine, kar je seveda zaisluga tudi živinorejs-ko-veter. zavoda v Ptu- ju. Na vasi so bile uvedene nove oblike naprednega kmetovanja v pogodbenem sodelovanju. pri kmet. z;;drugah so se pričele ustanavljati zadružne ekonomije in velika pitališča živine, uredile so se razmere pri odkupu kme- tij.skih pridelkov in živine, zgra- jena so bila velika skladišča za kmetijske pridelke in umetna gnojila v Ptuju in stanovanjske zgradbe. Vseh opravljenih veli- kih in malih del v kmetijski pro- izvodnji ni mogoče opisati, za opraivljeno delo, ki ga je uspešno podpirala ptujska občina in Okrajna zadružna zveza Maribor, ki je dajala vodno nove iniciati- ve, pa smemo dat- vse priznanje. Izvajanje nalog je KPPZ Ptuj preko svojih kmetijskih stro- kovnjakov, svojih obratov ter vseh uslužbencev in delavcev na čelu z upravnikom, sedanjim podpredsednikom ptujske občine tovarišem Pnmcem, vestno in po- žrtvovalno izvrševala. Tovariša Franca Primca, ki je bil vedno prvi pobudnik za izvrševanje za- družnih in kmetijskih nalog, po- znajo vsi Ptujčani, posebno pa vsi kmečki ljudje, sa je preko 10 let oral ledino v zadružništvu ter s tem mnogo doprinesel k dvigu moderne kmetijske proizvodnje in za socialistično preobrazbo na- še vasi, istočasno pa je bil vzo- ren predstojnik svojim sodelav- cem ter vsem vedno dober in iskren tovariš. To dejstvo je po- novno našlo svojo potrditev na občnem zboru, 'ko se je tova- riš Prime formalno poslovil od vseh zadružnih sodelavcev, pri tem pa obljubil, da bo tudi na svojem novem položaju nudil vedno svojo pomoč za naš vse- stranski razvoj. Delegati so mu v zahvalo podari!li lep>o sliko za spomin. Prenehanje poslovnih zvez je člen v razvoju našetja kmetijstva, ki ga razvoj našega celokupnega gospodarstva nsirekuje. Kmetij- ske zadruge so postale močne sa- mostojne • zadružno-kmetijske organizacije, bivši obrati ob so- delovanju Okrajnih zbornic za kmc-tijstvo in gozdarstvo še hi- treje nadaljevalo v okviru novih naiog in perspektiv novega pet- letnega gospodarskega načrta in upamo, da bedo naše kmetijske zadruge in kmeti.jska posestva tem nalogam v celoti dorasla. -MC- Telesna kultura - važno področje družbene dejavnosti Svet za telesno kulturo pri ob- čini Ptuj je v minulem letu po- drobno analiziral stanje telesne vzgoje na nažem p>odročju in ugotovil, da smo na tem pod- ročju družbene dejavnosti do se- daj napravili še vse premalo, ali bolje rečeno, zelo malo. Zato je sklenil, da moramo v obdobju 1961—1965 vložiti vse sile, da se to stanje bistveno spremeni v korist naši mladini in delovnemu človeku. Telesna vzgoja sodi med zelo važne družbene dejavnosti v na- šem družbenem življenju. Z množično telesno vzgojo dajemo možnost naši mladini, da se zdravstveno pravilno razvija, de- lovnemu človeku pa še krepimo delovno sposobnost, kar vse je zelo važno za nas vse in za ce- lotno našo družbo. V perspektivnem razdobju 1961 — 1965 razvoja naše dežele se predvideva močan dvig material- ne osnove na.^e družbene uredit- ve in s tem tudi povečanje živ- ljenjskega standarda naših de- lovnih ljudi. Razumljivo je te- daj, da pri vsem tem ne smemo pozabiti na razvoj telesne kul- ture v tem obdobju, ki je ne- dvomno tudi del življenjskega standarda naših delovnih ljudi. Ko ugotavljamo, da smo na našem področju zelo zaostali v pogledu telesnovzgojne dejav- nosti, moramo nujno ugotoviti, da so temu največ vzrok slabi materialni pogoji, ker pač ni- mamo na razpolago dovolj nujno potrebnih športnih in ostalih telesnovzgojnih objektov, niti zato potrebnih rekvizitov in opreme. Poleg tega zelo važnega razloga za tako stanje pa ne smemo pozabiti tudi na drugi subjektivni faktor, ki mnogokrat veliko pripomore k takemu sta- nju, t. j. premalo za to vsestran- sko sposobnih in delavoljnih ljudi, ki bi bili v stanju, pravilno voditi naše obstoječe športne in telesnovzgojne organizacije ter v pravem športnem duhu vzga- jati na.šo mladino in o.stale. Do- dali pa je še treba da imamo tudi zelo malo potrebnega stro- kovnega kadra, kot so: trenerji, inštruktorji, vaditelji in telesno- vzgojni učitelji in profesorja. Naloga sveta za telesno vzgojo pri občini v Ptuju so v bodoče zafo znane. Odstranitev teh res- nih ovir bo seveda terjalo veliko truda in dela. Ker pa to ni le stvar imenovanega sveta, tem- več vseh državljanov, družbenih in političnih organizacij ter go- spodarskih organizacij ptujske občine, bo nujno, da skupno kre- nemo na pot, ki vodi k ustvar- janju boljših pogojev za uveljav- ljanje tega področja družbene dejavnosti. Pripominjamo, da so dobro urejeni športni in tclesri/o- vzgoini objekti predpocoj za. uspešno delo na polju telesne vzgoje. Ko pa so ti pogoji ustvar- jeni, pa morajo važno vlogo od- igrati potrebni strokovni Kadri in dobra vodstva posameznih telesnovzgojnih in športnih or- ganizacij. V Ptuju samem imamo danes samo eno nogometno igrišče, eno igrišče za rokomet ter eno za silo urejeno letno telovadišče. V Ki- dričevem pa imamo eno nogo- metno igrii^če in dvoje tenis igrišč. To pa so tudi vsi športni in telesnovzgojni objekti v naši občini. Posebej je treba po- udariti, da obstoječe šole v ptuj- ski občini nimajo niti enega sa- mega športnega igrišča ali telo- vadišča, le malokatera pa ima telovadnico! Pri takem stanju si res ne moremo zamisliti uspeš- nega razvoja telesne vzgoje. Nič čudnega torej ni, da imamo vse- ga samo nekaj nad 1300 aktivnih članov v celotni občini in še od tega skoraj 70"/« šolske mladine. Ce bi v Ptuju imeli na razpolago še potrebna igrišča za odbojko, košarko, tenis in primerne pro- store za namizni tenis, za katere panoge športa je med mladino in delavci veliko zanimanje, Di se število aktivnih članov gotovo potrojilo. Isto velja za Kidričevo in Majšperk ter za nekatere druge podeželske kraje, kot so Markovci, Dornava, Gorišnica in Cirkulane, kjer je veliko zanima- nje za telesno vzgojo. Tudi vodni šport bi se v Ptuju kaj kmalu razvil, če bi imeli letno kopa- lišče, v Kidričevem pa zimski bazen, ki bi ga lahko v zimskem času koristili tudi prebivalci Ptuja in kjer je možno koristiti toplo vodo iz tovarne. Letno ko- pališče je potrebno tudi v Maj- šperku. Veslaški šport ima v Ptuju že tradicijo in tudi veliko (Nadaljevanje na 6. strann Te.esna vzgoja pomeni zdravje Komisija za nacionaliza- cijo pri ObLO Ptuj končala z delom Komisija za nacionalizacijo pri ObLO Ptuj je sprejela 105 pred- logov za nacionalizacijo najem- nih oziroma poslovnih zgradb. Poleg navedenih je sprejela še pet predlogov od drugih občin- skih ljudsxih odborov oziroma komisij. taxo da je skupno ob- ravnavala 110 predlogov za na- c;onalizacijo. Od predlaganih zadev je ugo- dila predlogu oddelka za finance 4 v 81 primerih v celoti, v 20 pri- merih deloma in v 10 primerih je pa zahtevek za ugotovitev predmeta za nacionalizacijo za- vrnila. Zoper izdane odločbe komisije za nacionalizacijo je bilo vloženih skupno 61 pritožb, in to okrajnem pravobranilcu 15, po bivših last- nikih 45 in obojestransko sedem pritožb. Okrajna komisija za nacionali- zacijo je pritožbam v 15 prime- rih ugodila in je odločbo komi- sije za nacionalizacijo odpravila ugotovila, da zgradba ni pred- met nacionalizacije. V desetih primerih je drugostopna komi- sija vrnila spis oziroma zadevo v ponovno odločanje, v ostalih pri- merih je drugostopna komisija prvostopno odločbo načeloma odobrila s tem, da je v štirih primerih zožila ugotovitev o pred- metu za nacionalizacijo. Na podlagi izvedenega nacio- nalizacijskega postopka je bilo po občinski komisiji nacionalizi- ranih 65 stanovanjskih zgradb ter 14 poslovnih zgradb, poleg tega pa še 15 poslovnih prosto- rov. S tem je komi.sija za nacionali- zacijo svoje delo končala. Težnja po izobraževanju (Nadaljevanje s 1. strani) v posamezne interesne skupine. Skratka program dela je zelo pe- ster, ki bo s pomočjo celotne mladine ptujske občine tudi iz- veden. Nov komite LMS Na konferenci, ki jc bila 8. ja- nuarja t. 1. so delegati izvolil v novi komite LMS občine Ptuj naslednje tovariše in tovarišice: 1. Vučak Sonja, 2. Tetičkovič Franc, 3. Pire Boštjan, 4. Nemec Franček, 5. Alič Peter, 6. Dango- bič Momčilo, 7. Horvat Vili, 8. Kodrič Franc, 9. Ceh Jože, 10. Lcpej Stanko, 11. Bezjak Franci, 12. Feguš Slavko, 13. Jager Mi- lan, 14. Znidarič Ivan, 15. Mo- horič Mirko, 16. Mlakar .Jožica, 17. Toplak Ferdinand, 18. Ozimič Hedvika, 19. Ornik Jože, 20. Ze- lenik Lojzka, 21. Cebek Vinko, 22. Arnuš Ivanka, 23. Gegič Pe- ter, 24. Borovšak Marjan, 25. Fridl Maks, 26. Osenčič Anka, 27. Seršen Bojana, 28. Gorjup Brankica, 29. Brglez Jože, 30. Lah Avgust, 31. Svenšek Anica. 32. Učakar Emil, 33. Gojčič Alojz, 34. Brglez Adolf, 35. Hra- lovec Jožica, 36. Slodnjak Jože, 37. Kuhar Anton, 38. Škrabar Ksenija, 39. Ivančič Avanka. Nov sekretariat Na prvem plenumu obč. ko- miteja je bil izvoljen tudi se- kretariat: vanj so bili izvoljeni: 1. Tetičkovič Franc — pred- sednik, 2. Mohorič Mirko — se- kretar, 3. Arnuš Ivanka — bla- gajničarka, 4. Vučak Sonja. 5. Pire Boštjan, 6. Zelenik Lojzka, 7. Cebek Vinko, 8. Gegič Peter, 9. Alič Peter, 10. 2nidarič Ivan, 11. Nemec Franček. Stanovanjska graditev v luči perspektivnega p I a n a 1961-1965 (Nadaljeramje s !• strani) Kljub temu, da so bila zbrana precejšnja finančna sredstva v tem skladu, le ni bilo mogoče kriti vseh potreb po stanov^anjih. dosežena je pa bila vidna izbolj- šava in porast stanovanjskega fonda. V razdobju 1957 do 1960 je bil dotok sredstev za stano- vanjsko izgradnjo skupaj 890 milijonov. Plan 1958 do 1961 je bil presežen S temi sredstvi in sredstvi in- dividualnih graditeljev je bilo v tem obdobju zgrajeno 696 stano- vanj. Pri tem je bil perspektivni družbeni plan presežen za 11.3 odstotka. V družbenem sektorju je bilo zgrajeno 253 stanovanj in 443 stanovanj v privatnem sek- torju. Razmerje .stanovanjske iz- gradnje med družbenim in pri- vatnim sektorjem je tedaj 36:64. To razmerje je nekaj boljše, ker je bilo 119 stanovanj individual- nih graditeljev kreditiranih iz stanovanjskega sklada in to raz- merje tedaj znaša 53:47. Po zakonu o finansiranju grad- nje stanovanj, uveljavljenem 1. januarja 1960 so vnesene spre- membe predvsem glede ekono- mike graditve. Po tem zakonu ima sklad tudi nalogo, da tudi sam gradi stanovanja s svojimi sredstvi. Pri tem pa mora skrbe- ti, da pri uporabi sredstev skla- da ravna po načelih gospodar- skega računa ter da bo stanarina za stanovanja tudi primerna za državljane z manjšimi dohodki. V izvajanju take naloge mora sklad skrbeti za podrobno ob- delavo problematike stanovanj- skega fonda skupaj z vsemi ko- munalnimi napravami. Prav tako mora sklad oskrbeti tehnič- no in urbanistično dokumen- tacijo. Zelo važna naloga sklada je tudi prodaja in oddaja stano- vanj. Dohodki, ki se stekajo v stano- vanjski sklad, dotekajo iz stano- vanjskega prispevka, hišnine, obresti danih kreditov. Za dotok sredstev iz teh virov skrbi v glavnem bančna služba in upra- va za dohodke. Ta zakon predvideva tudi do- hodke iz prostovoljnih dajatev ustanov, zavodov in družbenih ter gospodarskih organizacij. Menimo pa. da bi te dajatve v bodoče bile obvezne. Zmotno je namreč mnenje, da je dolžna ob- čina priskrbeti stanovanje za za- poslene v naštetih umtitucijah in organizacijah. Dosedaj je v tej meri naredila velik korak naprej le tovarna aluminija, ki je v lan- skem letu zgradila 45 stanovanj, za katero je p>orabila 40o last- nih sredstev. Posamezna pod- jetja so tudi nakupila nekaj sta- novanj. V bodoče je potrebno povečano vlaganje sredstev pod- jetij za gradnjo stanovanj. Sama občina ima dovolj obveznosti s preskrbovanjem stanovanj za učiteljski kader in potrebe zdravstva. V lanskem letu je bilo za te kadre zgrajeno 27 stano- vanj zunaj v večjih krajevnih centrih. Pri tem je pa ugotov- ljeno, da za te kadre potrebu- jemo okrog 60 stanovanj, ki jih je potrebno zgraditi v planira- nem obdobju. Pripravljenost državlja- nov za reševanje lastne- ga stanovanjskega problem^i Prezreti pa tudi ne smemo državljanov, ki so pripravljeni prispevati lastna sredstva za re- šitev svojega stanovanjskega problema. Mnogo državljanov je pripravljeno, prihranjena lastna sredstva vložiti za nakup stano- vanja ali prispevati sredstva kot predplačila na stanovanjsko pra- vico. V skupnih naporih za po- večanje stanovanjskega fonda bo dobrodošla tudi organizirana za- družna gradnja. Individualna gradnja ne bo deležna večje podpore oziroma kreditiranja iz stanovanjskega sklada, ker taka gradnja pvotrebujo večje zazidal- ne povr.šine in dražjo komunal- ne naprave. Po predpisih finansiranja sta- novanjske graditve je dodelitev sredstev iz stanovanjskega skla- da dovoljena le z natečaji. Po- stopek nalečaja bo predpisan v pravilih stanovanjskega sklada Kriteriji za odobritev posojila dopuščajo le koristno naložbe v cilju pridobitve čim več stano- vanj in to čim večja lastna ude- ležba investitorjev, čim krajši odplačilni rok ter večji procent obresti posojila. Za leto 1961 so planirana sred- stva stanovanjskega sklada žc bila angažirana v letu 1960, ne- kaj nerazd:-!jenih sredstev bo pa možno dodeliti le preko razpisa- nih natečajev, ki jih razpiše upravni odbor občinskega sta- novanjskega sklada. Etodeljevanjc posojil iz stano- vanjskega sklada preko natečaja namreč zagotavlja čim večjo združevanje finančnih sredstev in s tem pospešeno izgradnjo po- trebnih stanovanj. Velike potrebe po stanovanjih Zbrani podatki kažejo velike potrebe po stanovanjih. Pri sta- novanjskem organu je v tem času 900 nerešenih prošenj za dodelitev stanovanj. Ce upošte- vamo prirastek prebivalstva in nedomest:tev dotrajanih stano- vanjskih zgradb obstoječega fon- da, je potrebno zgraditi v plani- ranem obdobju najmanj 2100 stanovanj. Polovico teh stano- vanj naj bi zgradil družbeni sektor. Sedanja razvojna stopnja go- spodarstva v občini ne dopušča tako pMDvečane graditve, da bi krili vse trenutne potrebe. Ra- čunati namreč moramo s sred- stvi, ki jih bomo lahko zbrali za to važno nalogo. Dotok sredstev stanovanjske- ga sklada naj bi v planiranem obdobju znašal v družbenem sektorju 2267 milijonov, od tega iz občinskega stanovanjskega sklada 992 milijonov, iz republi- škega sklada 1.50 milijonov, iz sredstev podjetij 750 milijonov, ustanov in zavodov 64 milijonov ter ostalih virov 190 milijonov. Za graditev stanovanj v pri- vatnem sektorju je predvideno 1620 milijonov, skupaj je tedaj predvideno 1620 milijonov, sku- predvideno za stancvan.jsko iz- gradnjo 3887 miijcnr.iv. Kot rezultat teh investicij predvidevamo 1545 stanovanj, od tega 761 novih stanovanj in 784 stanovanj za nadomestitev do- trajanih stanovanj, bene obveznosti med stanovanj- skim skladom in potrošnikom za nakup stanovanja, vplačila za pridobitev stanovanjske prcd- pravice in določiti zneske ter rok vplačila, — urediti jamstvo, da cena stanovanja, določena s pogodbo, ne bo po zgraditvi dražja. Po- trošnik kot kupec mora namreč vedeti, koliko stane stanovanje, ne da bi pri tem prevzame riziko nestabilnih cen v gradbeni ope- rativi, — razpisati natečaje za najetje posojila iz stanovanjskega skla- da in določiti minimalne pogoje za dodeljevanje sredstev in — usposobiti našo gradbeno operativo, da bo uspešno reše- vala naloge hitre in racionalne Predvsem: cenena stanovanja Podrobne smernice perspektiv- nega plana so, da gradimo cene- ne stanovanjske enote in da pri tem stremimo za ceneno proiz- vodnjo gradbenih elementov, ekonomične projektne rešitve in postopoma uvajamo sodobni na- čin graditve. Naš družbeni in zasebni po- trcšnik uprav čeno zahteva ta konkreten odgovor, kakšna pot je potrebna, da dobi potrebno stanovanje. Tako tisti, ki zaman išče stanovanje pri občinskem stanovanjskem organu, kakor in- teresent, ki želi stanovanje ku- piti ali sam zidati s pomočjo kre- dita iz stanovanjskega sklada in ne nazadnje tisti, ki želi pri- dobiti stanovanjsko predpravico s predplačilom. Zal tega odgovora interesent ne dobi, pa čeprav je voljan ta- koj vložiti svoja sredstva v sta- novanjsko graditev. Največ, kar lahko izve, je to, da te zadeve pri nas še niso pravno urejene. In taisti državljan še daljo čaka, da se zadeve uredijo, če so med tem ne odloči rajši za nakup avtomobila ali drugih predmetov široke potrošnje. Njegov stano- vanjski problem pa ostaja ne- rešen in s tem še bolj obreme- njuje ta družbeni problem. V odgovor na to zahtevo bi s« oprli na izdane okvirne pred- pise zakona o finansiranju grad- nje stanovanj, ki zagotavljajo tako družbenim kakor tudi za- sebnim potrošnikom, ki so v red- nem delovnem razmerju, da so- delujejo v skupnih naporih za čim bolj široko graditev stano- vanj tudi s pomočjo kreditov iz stanovanjskega sklada. Da bo to sodelovanje bolj privlačno in sti- mulativno, je potrebno izvršiti sledeče: — uvesti varčevanje v taki obliki, ki najbolj ustreza našemu potrošniku, — sestaviti podroben program stanovanjske izgradnje na osnovi ugotovljenih potreb in ekonom- skih zmogljivosti državljanov potrošnikov, — za posamezne predele pri- pravili dokumentacijo zazidave s točnim gradbenim redom or- ganizirane zazidave tako za blo- kovno, zadružno in individualno gradnjo z upoštevanjem potreb vseh komunalnih naprav, — določiti medsebojne pogod- (Nadaljevanje na 3. strani) PTUJ. 3. FEBRUAR 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Pravimo akrcpanic m Dotmoifalnos! aasiicc* sia redilo $tanovanf$ho lUraHDo v ponedeljek zjutraj je nazna- nila sirena v bližini Ptuja požar. Avtocisterna Gasilskega društva Ptuj je z desetino gasilcev pod vodstvom Stanka Prejaca zdr- vela proti Grajenščaku štev. 17. Gorela je stanovanjsl:a hiša Ko- kol Marije. Energičen in požr- tvovalen nastop gasilske dese- tine, prav tako pa tudi pravilen postopek sosedov, ki so pred na- stojX)m gasilcev skušali reševati poslopje, je obvarovalo skromno stanovanjsko poslopje večje ško- de. Kokol Marija je imela v so- boto koline. Ob takih priložno- stih gospodinje pač precej ku- rijo. Lesena hiša v Grajenščaku 17 je začela tleti že v tem času, le da stanovalci tega niso opa- zili. Lesena bruna so precej na debelo ometana in to je prepre- čevalo, da ni ogenj izbruhnil z vso silo. Tako so stanovalci opa- zili, da nekaj v hiši iri v redu šele v ranih urah v ponedeljek, ko bi se skoraj zadušili zaradi ogljikovega monoksida. Začeli so mu iskati izvor, dokler niso ugotovili, da tlijo bruna za šte- dilnikom. Na pomoč poklicani reševalci — sosedje so pravilno in pametno odločili, da je po- trebno pustiti omet na steni do- kler ne pridejo gasilci. Ptujska gasilska desetina je bila takoj na kraju požara. Ko je bil odstranjen omet in je pri- šel zrak do tlečih brun, je sku- šal ogenj bruhniti z vso silo, to- da na to pripravljeni gasilci so ga takoj zadušili. Osmojen tri- kotnih brun so nato še izžagali iz stene, da so ogenj v kali za- trli. Hvaležna gospodinja Marija Ko kol s požrtvovalno sasilsko desetino iz Ptuja Vesti iz Ormoža Občinski odbor Rdečega križa v Ormožu povezuje 22 osnovnih organizacij. Te so imele v ja- nuarju svoje občne zbore ob za- ^dovoijivem obisku svojega član- stva. V svojem delu so zabele- žile lepe uspehe. Posamezne or- ganizacije so mnogo storile v po- moč bližnjemu z raznimi preven- tivnimi zdravstvenimi uKrepi in v prvi pomoči. Organizacije so mnogo . storile za pospešitev krvodajalske akcije. V lanskem letu so darovalci krvi oddali nad 300 litrov te za rešitev človeške- ga življenja dragocene tekočine. V zadnjem letu so se zelo po- množile vrste članov Rdečega križa, ki jih ima sedaj nad 600. RK je priredil tudi rickaj izobra- ževalnih in kuharskih tečajev, sedaj pa sta predvidena tečaja za prvo pomoč v Središču in v Ormožu. Delavska univerza v Ormožu je v sezoni 1961 zelo okrepila svojo dejavnost. V enajstih iz- obraževalnih centrih je bilo v letošnjem januarju toliko pre- davanj, kot v vsej sezoni 1959-60. Poleg rednega izobra- ževalnega dela so se začeli 20. januarja t. 1. trije ciklusi pre- davanj .za .kmetijske proizvajal- ce. V februarju bosta tudi dva seminarja za vodstva sindikal- nih podružnic in za člane .novih krajevnih odborov. V tem času bodo tudi predavanja o družbeni ekonomiki za člane delovnih ko- lektivov. V Ivanjkovcih in v Or- možu delujeta šoli za starše prve stopnje. Turistično in olepševalno dru- štvo v Ormožu se zelo trudi, da bi se olepšal izgled mesta in okolice. V tem pogledu bo v bo- doče j>osvečena več pozornosti zlasti ureditvi grajskega parka. V gradu bi naj tudi uredili dve sobi v turistična prenočišča. Z dograditvijo stanovanjskega blo- ka bodo odprte nadaljnje mož- nosti, pridobiti potrebne pro- store. Iz bivšega hotela sc bodo izselili vsi stanovalci in bo na ta način pridobljenih nadaljnjih deset sob, ki bodo namenjena | izključno za prenočišče obisko- valcev Ormoža in okolice. Občinski komite LMS je pred kratkim, ocenil svoje in delo mla- dinskih osnovnih organizacij v preteklem obdobju. V zadnjem letu sta bila ustanovljena dva nova mladinska aktiva^ mladin- ske zvezne delovne akcije pa se je udeležilo 23 mladincev. Mla- dina je urejevala igrišča in telo- vadišča, ormoška mladina pa gradi manjši stadion. Aktivi so vključevali polnoletne člane v SZDL, nekaj članov pa so pred- ložili za sprejem v Zvezo komu- nistov. Največ aktivov ima težave za- radi pomanjkanja prostorov za potrebe organizacije. Občinski ljudski odbor Ormc- vsestransko skrbi za dopolnitev vseh družbenih služb s potreb- nimi strokovnimi kadri. Na srednjih in visokih šolah štipen- dira trenutno 64 dijakov in štu- dentov. Najbolj primanjkujejo učitelji. Da bi zamašila ta vrzel štipendira občina 43 učiteljišč- nikov. Štipendisti so tudi na ba- biški šoli, na veterinarski fakul- teti, na gradbenih šolah ter v glasbenih in telcsnovzgojnih za- vodih. Za štipendijo porabi ob- činski IjudFrki odbor nad 4 mili- jone dinarjev in so .štipendije nn republiškem povprečju. KA Pravna Služba začlasi© sindikatov Obveščamo vse člane sindikal- nih crganizacii z obm^-čja občine Ptuj. da prične v petek, dne 10. februarja 1961, ob 16. un. z red- nim posilovanjem pravna služba Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Praivna služba ima svoj stalni sedež na Obč nskem sindtkalnem svetu Ptuj, Trq mladinskih brigad .štev. 4/1, in redno posluje vsak petek cd 16. do 18. ure. Pra'vna služba bo v tem času dajaila brezplačno pravno pomcč vsem članom sindikata, ki se bedo izkazali s člansko knjižico Zveze sindii'katov JugosJaiviji^. Pravna pcmoč bo predvsem ob- segala: 1. ustne pravne nasvete s pcd- rcčij: delovna zaikoncdaja in de- lovna razmerja, cirvilno-pravne za- deve, upra^vno pravne zadeve, pod- rcčje socia-lnepa varstva, stano- vanjska m gospodarska vprašanja, delovna doba. invalidske in p:koj- ninske zadeve, invalidnina, zap:- sLovanje itd..; 2. sestavljanje 'istin, pogcdb, rzjaiv itd.; 3. sestavljanje vlog, prošenj, prtožb, predlirgcv in drugih za- htev ter podcbno; 4. rešsvanje pritožb in ostalih sprrnih vprašanj. / Pravno službo Občinskega sn- dikainsga sveta Ptuj voirkcmi- sija pravne službe, ki .jo sestav- ljajo: Anton Kancler, Jože Erhat:č, Fndo Klančnik, Viktor Makcvec, Maks Rubin, Ivan Voda in Franjo Žmauc. Predsedn k komisije je Anten Kancler. Pravilnik pravne službe Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj bo- mo v celot; objavi i v prihodnji številki »Ptujskega tednika«. lani sindikata! K'ri-t;te ug'::') ri.i pnlozn.st brezplačne pravn. p.moči, ki jo je ustanovU Občin- ski sindikailnc svet Ptuj, predvsem z namencm, da pomaga pri var- stvu de'ovnih ljudi in reš-ivanju njihovih pravnih in spornih vpra- šanj. OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ Sindikalni koledar v soboto, 4. februarja 1961, ob 15. uri bo v veliki dvorani Ob- činskega komiteja ZKS v Ptuju, redni letni občni zbor sindikalne podružnice Občinskega ljudske- ga odbora Ptuj. Občnega zbora se bo udeležil član plenuma Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj dr. Mitja Mrgole. ★ V soboto, 4. februarja 1961, ob 18. uri bo v Zdravstvenem domu v Ptuju, redni letni občni zbor sindikalne podružnice Zdrav- stveni dom Ptuj. Občnega zbora se bo udeležil predsednik Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj Jože Šegula. ir V ponedeljek, 6. februarja 1961. ob 12. uri bo v Zavodu za komunalno dejavnost redni let- ni občni zbor sindikalne podruž- nice Zavoda za komunalno de- javnost. Občnega zbora se bo udeležil član plenuma Občinske- ga sindikalnega sveta Stanko Vilčnik. * V četrtek, 9. februarja 1961, ob 13. uri bo redni letni občni zbor sindikalne podružnice Zavoda za socialno zavarovanje Ptuj. Občnega zbora sc bo udeležil član predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Drago. Zupančič. -A- V četrtek, 9. februarja 1961. ob 16. uri bo redni letni občni zbor sindikalne podružnice Zadružne hranilnice in posojilnice Ptuj. Občnega zbora se bo udeležil podpredsednik Občinskega sin- dikalnega sveta Jože Skerlovnik. * V četrtek, 9. februarja 1961. ob 17. uri bo redni letni občni zbor sindikalne podružnice Zdrav- stvenega doma Kidričevo. Obč- nega zbora se bo udeležil član predsedstva ^ Občinskega sindi- kalnega sveta Viktor Prelog. * V petek, 10. februarja 1961. ob 14. uri bo redni letni občni zbor sindikalne podružnice Doma onemoglih Muretinci. Občnega zbora se bo udeležil plenuma Občinskega sindikalnega sveta Stane Strelec. Iz Programa in zapiskov ObSS Ptuj Stanovanjska skupnost Ptuj širi svojo dejavnost V okviru Stanovanjske skupno- sti Ptuj deluje že nekaj mesecev pralnica in čistilnica. Mnogim go- spodinjstvom in obratom je to dobrodošla pomoč, saj jih razbre- menjuje enega fizično najtežjih del. Z nenehnim trudom kolektiva za izboljšanje kvalitete dela se krog odjemalcev stalno širi, kar je tudi zažaljeno, saj --rvis še ne dela s polno zmogljivostjo. V začetku februarja se bo de. javnost stanovanjske skupnosti razširila s servisom za pomoč go- spodinjstvom. Tam bodo lahko na- ročala pomočnico za pospravlja- nje in čiščenje stanovanja za dolo- čene dni in ure v dopoldanskem ali popoldanskem času. Pomočnip bo imela s seboj sesalec za prah. Naročila se bodo lahko dnevno sprejemala v obratu pralnice in čistilnice, Ptuj, Slovenski trg 9, kjer bodo stranke poravnale tudi določeno odškodnino za storjeno uslugo. Prepričani smo, da bo uvedba t» dejavnosti našim gospodinjstvont dobrcdošla. Š. S. ^Stedna miciativa km^vmm osfSiora m mladine 8ia PtuiskI mrl Prebivalstvo Ptujske ^ore, po- sebno pa še vasi Stogovci so že dolgo časa razmišljali o general- nem z/boljšaniu ceste, ki veže oba kraja. Na pobudo krajevne- ga odbora Ptujska gora ter po prizadevanju predsednika mla- dinskega aktiva na Ptujski gori je prišlo v zadnjem času do re- šitve tega perečega vprašanja. Krajevni odbor je organiziral prostovoljno delo na cesti, ki je bila deloma skrajšana, na novo zgrajen odsek ceste v dolžini 112 metrov pa je povezal pri skraj- šanju presekana konca. Za ta novi del ceste je bilo potrebno izkopati najmanj 115 kub. m ma- teriala ter ga vgraditi v nasip ter urediti novo cestišče. Za vsa dela je bilo porabljenih 286 delovnih dni, ki jih je pri- speval krajevni odbor Ptujska gora, ostala dela pa je opravila prav zadnje dni januarja t. 1. ptuj.skogor?ka mladina, ki je da- la po svojih članih 420 delovnih ur. Vrednost opravljenih del znaša vsaj 300.000 din. toliko bi vsaj morali odšteti, če bi naročili dela pri podjetju. Strokovno pomoč, k' jo je nu- dil Zavod za vzdrževanje občin- skih cest v Ptuju, po svojem uslužbencu tov. Korošcu Francu so domačini zelo cenili. Zadnja dela je na novi cesti opravila mladina ^' PRVA ZTJR UPRI^VME Gil ODBOEI OKKIUUE KMETIJSKO-GOZPJiKSKE ZBORNICE Na včerajšnji prvi sej: uprav- nega odbora okrajno kmctij.skn- grzdarskc zII)ornicp so imenovali prmožne organe in ustancviii stro- kovno cdbor?: za. poljedelstvo, ži- vinnrojo, sadjarstvo in vinograd- ništvo, gozdarstva tec za družbeno upravljanje in crganizacljo poslo- vanja ter komtlsijo za izcbraževa- nje rra.sta prmotn-h vo^il bil tn eden cd objektivnih vzrokov, ki je zmanjševal varnost prometa. Raz- pravljali s-y še o tehn'čno-pro- motnih zadevah in o preventivnih ukrepih, ki kažejo na to, da si je tajništvo za notranje zadevo OLO .Maribrr v prrfriVIom letu pi^-ocoj prizadovrlo. da bi bila prometna varncst črn večja. Todi oiroci so poi^reLni Zdravljenje zob otrok je brez dvoma zelo važno. V F*tuju ima- mo šolsko zobno ambulanto, ki deluje v popoldanskem času. Se- daj pa poglejmo kako se zdra- vijo otroci. Kljub temu, da prične zdrav- ljenje zob v šolski ambulanti ob 14. uri, sc mladina zbira pred vrati ordinacije že ob 13. uri in prej. Ob 14. uri je hodnik sko- raj poln, pacienti pa šc priha- jajo. Zdravnica sprejema naj- prej otroke, ki sc vozijo z av- tobusi nato one z bolečinami. Tudi to je prav, prav pa ni, da je med tem ura 19.30 ali celo več. ko se ordinacija konča. Otroke prenaročijo za sledeči teden odnosno za 14 dni in ta- krat se vse navedeno ponovi. Moja otroka obiskujeta, kot ji- ma je naročeno redno šolsko ambulanto že od konca septem- bra lanskega leta ter sta okoli 10. januarja prišli prvič na vr- sto. Ta primer pa ni edini, o tem sem sc sam prepričal, ko sem ne- kega dne ob in.30 pogledal v ča- kalnico ter videl šc kopico otrok z zaskrbljenimi obrazi. Končno naj bi se naša mla- dina poleg šolskega izobraževa- nja učila še glasbe in gojila fiz- kulturo. kar vse zahteva svoj čas, a v tej ambulanti ga neko- ristno izgubi. Upam, da bodo merodajni ukrenili kar se da, da se seda- nje stanje izboljša. R. E. Šahovski brzoturnir za mesec februar 1961 bo v ponedeljek. 6. januarja, s pričetkom ob 19. uri v kavarni Evropa. SIMPANZ, KI ,TE Z USPEHOM OPRAVIL IZPIT vesoljskega pot- nika. — Kakor kaže slika, je udobno ležal v nekakšni zibelki, vgrajeni v glavo raketo, ki ga jo ponesla 248 km visoko. Novi vesolski BOtoiJ^ S€,*.kot poročajo — dobro počuti. strm 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 3 FEBRUAP 1961 iiil pasini običaji Glede na bližnje kurentovanje, kt ga pripravljajo v Ptuju, {>o- glejmo, kakšne pustne običaje so imeli in še imajo kraji v okolici Ptuja in drugod po severovzhodni Sloveniji. Ko govorimo o pustu in kuren- tovanju, mislimo predvsem na pustne šeme in maske, na njih obhode in zabave. Ljudje si ho- čejo vsaj enkrat na leto nadeti druge obraze, 'krinke, in da se pod njimi iznorijo. To je danes sploš- ni smisel pustovanja. Zlaisti po mestih, tudi po velikih mestih, na primer v Rimu, v večjih me- stih Nemčije, v Nizzi, so v navadi tradicionalni karnevali. Na teh karnevalih se trosijo velike vsote denarja za pustne obleke, spre- vode, zabave itd. Za nekaj dni so ta mesta v znamenju prešer- nega, razposajenega karnevala. To so svetovTioznane prireditve, ki privabljajo razen domačinov na tisoče tujcev. Tudi pri nas so, se- veda v skromnejšem obsegu, p>o- snemsli in še pK>snemajo te kar- nevale. To so tako imenovani meščanski karnevali, kjer lahko vidimo najrazličnejše pustne like, kt glcsirajo družabne, politične in druge dogodke. Ce so ti karne- vali dobro, in tudi okusno in do- .stojno prirejeni, je prav, ali več- kTat se take stvari izprevržejo v neokusne, slabo improvizirane špektakle. Ti namišljenci, maška- re, in kolikor je že teh imen, pa nimajo nobenega opravka s pra- vim: kmečkimi pustnimi liki, ki so se ohranili še v današnji čas zlasti v severovzhodni Sloveniji, to le v krajih I>ravskega in Ptuj- skega polja, Slovenskih goric in Pomurja. V davnih časih so imeti ti pustni liki pcseben pomen. Pred- stavljali so demone, ki so pre- ganjali zimo in privabljali pomlad. Naš slovenski človek je bil v pre- tekli in še polpretekli dobi kmet, navezan na svojo zemljo in živeč z njo v vseh letnih časih. Ti pustni liki naj bi imeli čarodejno -IBPČ, zato so bili tudi oblečeni in opremljeni tako, da bi vzbujali čimveč strahu. Pred njimi naj bi pobegnile sile, ki drže zemljo pod snegom in mraizom in napravile prastor prelepi vesni, ki bo omo- čtla ':števani. Včasih sprem- ljajo orače skozi vas. Deklinam, ki bi se bile v pred- pustu rade, pa se niso mogle omožiti, vlečejo v nekaterih kra- j:h Dravskega l>olja ploh. To se godi na pustni torek ali pa drugi dan, na pepelnico. Ploh vlečejo fanje. Na plohu je dekle, včasih tudi ženin in nevesta, seveda iz slame. Po mnenju etnografov predstavlja lutka na plohu ne- plodno zimo, ploh pa {X)mlad in rodovitnost. Zelo dobro označu- je pomen pustnega ploha borovo gostovanje v Prekmurju. V slav- nostnem sprevodu gredo gostiJ- vanjščeki najprej v šumo po bor, ga nalože na voz, ga okrasijo z zelenjem in rožafni, posade nanj ženina in nevesto in ga peljejo v vas. Sredi vasi poroči pustni duhovnik ženina in nevesto. Pri obredu deli »plepanuš« šaljive nauke za zakonsko življenje Ko je »poroke« konec, bor na dražbi prodajo, nato pa izkupiček v kaki gostilni pri plesu zapijejo. Na pustni torek so bili včasih v navadi še drugi običaji. V okolici Ptuja so stresali sadno drevje, da bi bolje obrodilo. Okrog Ljutomera mečejo v sadno drevje oluščene koruzne storže. Ponekod vsipljejo na pustni to- rek kokošim hrano v obroč, da ne bi prišla lisica. V nekaterih krajih pokajo dečki z bičem že štirinajst dni pred pustom, da s tem pre- ženejo zle duhove. Na pustni torek mora biti zlasti večerja dobra in izdatna. Na Ptujskem polju je bila, in je morda še, navada, da skuha go- spodinja pred sončnim vzhodom svinjsko glavo in žgfrnce. Na pustni mizi je tudi na krhlje zrezana repa. Skoraj povsod po naših krajih jedo na kmetih ta dan svinino, klobase in praženke. Na pepelnico pusts pokopljejo ali sežgejo. V Ptuju so ga v prejšnjin časih vrgli z mosta v Dravo. F. K. ZINK.A: ZEMSKO VESELJE Hladna z:ma .je prispela, sneg pokriva hrib in ravan; luže, poteki so zaledeneli, na polja priselil se črni je vran. Snecj je otroke iz zaipečkov privabil, vese o se miadež ikroa hiše podi; v snegu se vsak po svoje zabava, vsakega drugače zirna veseli, Mihec m Tcnček sa kepata rada, Jur .1 na dan .je privlekel sani; Mirko .je smuči na rame naložil, da jih vrh hnba na noge pritrdi. D."e]cek naš se drsa najraje, v b! zn.;; potek hcdi na led; na nesrečo ga cče vsak dan opo- zarja, 7.&man ic očetov vsaki nasvet. Dr«jček vedno na led je zahaja'; t« ^st&d je trhel, nek:č se zdrcbi; prestrašen se Dre.jč£k s potoka kobaca, ■ mrzli vodi si k:žo hladi. Pckcr; se zdaj v postelji, pndnoit | cbpf n. žaluje, zakaj ni poslušal očeta. OmoiiiEiiiio mlsiliiii imh nu\\i Vsakdo ve. kako se otroci raz- veselijo prvih snežmk. Ve.seljo je seveda še večje, ko si nekateri pripno smuči, drugi vzamejo san- ke in že drsijo po sneženih po- lx)čjih v dolino. Zjdnja l9ta so pri nas zime muhaste, saj ni dovolj snega, da bi se otroci vsaj med polletnimi počitnicam« lahko smučali ali san- kali. Letošnja zima je na.šo mla- dino obdarila bolj z ledom. Rib- nik v Ljudskem vrtu je bil že pred koncem prvega pollet.ja za- mrznjen in pr>pviM so se prvi drsalci. Zi prvi den počitnic, po- sebno pa ŠG v nedeljo, je' bilo v Ljudskem vrtu na ribniku zelo živahno. Bilo je mnogo drsalcev — mladih in starejših — pa .tudi gledalcev ni bilo malo. Marsika- teri otrok je raje mahnil iz me- sta v Ljudski vrt, kjer se je raz- gibal na svežem zraku, kar je vsekakor bolje kot pa pohajko- vanje po ulicah. Toda mnogi so kmalu fegubili veselje. Že sredi prvega tedna počitnic so prišli na ribnik »ledo- lomilci«,«, ki so pričeli led sekati in ga odvažati. Dan pred tem so najbolj vneti drsalci zmetali pre- cej snega z ledu, da so si omo- gočili drsanje. Poleg te »nesreče« je bilo tudi nekoliko sreče, in S-Cer v tem, ker so le del ledu razbili. Vendar je mnogim praz- nina, ki je nastala, vzela veselje. Mladina se rada ukvarja s špor- tom, saj ji je v razvedrilo, ob- enem si krepi svoje telo. Zato mislim, da bi si tisti, ki led p>o- trebujejo, le tega- poiskali kje drugje v bližini ali pa bi še ne- kaj dni počakali in tako. pustili mladini veselje in zabavo. B. K. Oh, to pomivanje ... Mirno lahko trdimo, da jc pomivanje v pretežni meri ne- prijetno opravilo zaradi tega. ker jc v večini gospodinjstev zelo slabo urejeno. V sodobni kuhinji predstav- ljajo pomivalna korita del de- lovne mize poleg delovne plo- skve. Najbolje je, če imamo dve pomivalni koriti, na obeh stra- neh pa dve dovolj veliki vdla- galni ploskvi za posodo, ki mo- rata biti napravljeni tako, da ji- ma voda ne škoduje in da se od- teka z njiju nazaj v pomivalni koriti. S pomivalnimi koriti so pri nas zaenkrat šc težave. Zares ustrezna so namreč le pomival- na korita iz nerjaveče jeklene pločevine, ki pa jih pri nas za- enkrat šc ni dolDiti. Isto velja za trdna in trpežna korita iz pri- merne umetne mase. Pomivalna korita iz alumini- jaste pločevine niso kaj prida, saj puščajo na njih kislino ne- izbrisne sledove. Prav podobno je s koriti iz pocinkane pločevi- ne. Se najboljša so litoželezna korita, prevlečena s plastjo emajla. Prav dobro si lahko po- magamo tudi z dvojnimi pomi- valnimi koriti, kakršna izdeluje domača industrija. Le lesen rob na vrhu, ki že tako ni kaj prida, saj prične kmalu gniti, odstranimo, koriti pa pritrdimo v omarico, kL ima na vrhu pri- merni odprtini. Površino oma- rice prevlečcmo s primerno sno- vjo — ultrapasom, polivinilom — in poskrbimo za dobro tesne- nje in nagib vseh i)ovršin proli koritoma. Pri nas še premalo uporab- ljamo odprtino za odpadke na odlagalni ploskvi poleg korit. Po- krita je s pokrovčkom, ki ga mod pomivanjem odstranimo, pod njo pa jo posoda za odpadke. Razne ostanke in odpadke pred pomivanjem zrinemo' s posode v to odprtino, nato pa potuje posoda najprej v prvo korito, kjer jo izmijerno, in nato v dru- go, kjer jo izplaknemo v vroči vodi. Pri pomivanju se poslužujemo različno oblikovanih krtačic — cunje-pomivalko pa vržemo v smeti, saj so prava legla neči- stoč, razen tega pa jih nikdar ne moremo dobro izprati. Pomivanju je nekdaj sledilo brisanje posode, ki pa je docela odveč. Pomito posodo izplakne- mo v vroči vodi, nato pa jo odlo- žimo na odlagalno plo.skev po- leg korit ali pa v posebne koša- rice iz jeklene žico, oblečene v umetno maso. Tam se topla po- soda posuši, da jo takoj zatem že lahko zložimo v omarice. Ne pa- zabimo. da brisanje posode ni samo dolgočasno in dolgotrajno, temveč tudi glede higiene pre- cej dvomljivo opravilo. Seveda si pomivanja ne mo- remo predstavljati brez zadostne množine tople vode. Od vseh na- činov za pripravljanje tople vo- de se menda električni bojlerji najbolje obnesejo. Ce ne preskr- bujemo celega stanovanja iz osrednjega izvora tople vode, pritrdimo nad pomivalni koriti majhen električni bojler, na pregibno piix) na njem pa na- taknemo še gumijasto cevko z malo prho na koncu. Z razprše- no vročo vodo lahko pomito po- sodo imenitno izpiramo. Še naprej pa ostane pomivanje posodo ročno delo. V velikih go- stinsikh obratih se sicer žc uve- ljavljajo veliki stroji za pranje posode, ki prav zadovoljivo de- lujejo. Izplačajo pa se le pri za- res velikih množinah posode in zato za naše .gospodinjstvo ne pridejo v pošte v. Poslužujemo pa se pri pomi- vanju ra^i^ no vi^ .kejiučnih sredstev, zlasti detergentov. Tr- ditev, da nam ob pametni in pravilni uporabi za zares maj- hen denar bistveno ipomagajo pri delu, nikakor ni samo re- klama. Iz knjige »Stanovanje«, izr. izdaja Prešernove d. O morebitnih spremembah bodo prizadeti izobraževalni centri pra- vočasno obveščeni. Aktiivi LMS bo- do posebej cbveščeni, kje n kdaj b:do zamje predavanja o dr. Fran- cetu Prešernu (z dokumentarnim filmom). Naslcv de'avske univerze Ptuj: Trg m.'adinskih brigad 4, tel. 225. Večerna nolitična šola Ptuj Torek, dne 7. febr. 1961. ob^lG. uri tema C 3: Socialistična revo- lucija v Jugoslaviji. Predava .Jo- že Stropnik. Petek, dne 10. febr. 1961, tema C 3: Socialistična revolucija v Jugoslaviji II. del. Predava Jože Stropnik. Večerna politična šola Kidričevo Ponedeljek, dne 6. febr. 1961, ob 16.30 tema C 3: Socialistična revolucija v Jugoslaviji, I. del. Predava Jože Stropnik. Četrtek, dne 9. febr. 1961, ob 16.30 tema C 3: Socialistična re- volucija v Jugoslaviji II. del. Predava Jože Stropnik. Mladinske! politična šola Ptuj Ponedeljek, dne 6. febr. 1961. ob 16. uri tema A 4: Komuna — osnovna družbeno-ekonomska skupnost delovnih ljudi. II. del. Predava Fran Stiplovšek. Četrtek, dne 9. febr. 1961. ob 16. uri tema F 5: Religija — I. del. Predava Meta Feldin. Sindikalna politična šola Ptuj Torek, dne 7. Icbr. 1961, ob 16. uri, loma: »Delavski sveti v pre- teklem 10-letnem obdobju«. Pre- dava Viktor Makovcc. ★ Petek, dne 10. febr. 1961, ob 16. uri, tema: »Organi upravljanja gospodarske organizacije«. Pre- dava Viktor Makovec. Sindikalna politična šola Majšperk Ponedeljek, dne 6. febr. 1961. ob 14. ura, tema: »Zakon o de- lovnih razmerjih« I. del: načela delovnih razmerij, pravice iz de- lovnega razmerja in letni do- pust. Predava Jože Erhatič. ★ Torek, dne 7. febr. 1961, ob 14. uri, tema: »Zakon o delovnih razmerji« II. del: nadomestila, posebno varstvo žena, mlado- letnikov in invalidov. Predava Jože Erhatič. Sreda, dne 8. febr. 1961, ob H. uri, tema: »Zakon o delovnih razmerjih« III. del: pravice de- lavcev v času nezaposlenosti, isiklenatev delovnega razmerja in delovni čas. Predava Jože Er- hatič. * Četrtek, dne 9. febr. 1961, ob 14.30, tema: »Zakon o delov- nih razmerjih« IV. del: osebni dohodki, nadurno delo in dopu- sti v gospodarski organizaciji. Predava Jože Erhatič. ★ Petek, dne 10. febr. 1961, ob 14.30, tema: Zakon o delovnih razmerjih*.. VI. del; prenehanje nega dela, disciplinska in mate- rialna odgovornost delavcev. Predava Jože Erhatič. ★ Sobota, dne 11. febr. 1961, ob 14.30, tema: »Zakon o delovnih razmerjik'. VI. del: prenehan.i« delovnega razmerja, odpovedni roki in načini prenehan.ia delov- nega razmerja. Predava Jože Er- hatič. Naše zdravje Oso pozofnosl naporoiD srca , m obloNl Vsakemu človexu je oziroma bi moralo biti znano, kakšnega po- mena je normalno delovanje srca in obtočil v človeškem or- ganizmu. Je vrsta pravil, ki si jih je treba vtisniti v spomin in — kajpada po njih živeti — in ta pravila bodo pomagala obvarovati srca in obtočila pred okvarami. Vodilne misli se nanašajo na ravnanje z živili in nasladili ter na cdnois do n.jih stara zlata pra- vila pa so: 1. Izogibajte se vsake gonje! 2. Olajšujte si delo! 3. Stran s skrbmi in razburje- nji! 4. Svojemu organizmu privo- ščite potreben počitek, predvsem pa zadosti spanja! 5. Postanite in ostanite vitki! 6. Vso previdnost z nasladili! Seveda je laže dajati takšne modre nasvete, kakor se po njih držati. Vendar pa za tistega, ki resno namerava ohraniti svoje zdravje, to ni tako težko. Zakaj in kako se izognemo go- nji? Naš čas postaja vse hitrejši, vendar je kljub temu potrebno ohraniti svoj notranji mir. Če se človek žene za čim, mora srce več delati, krvni pi-itisk v skrče- nih obtočilih narašča in srce se mora še bolj napenjati. Marsikdo bo rekel: »V mojem poklicu ne gre brez tega!« Dobro, potem, se pač sprijaznite s tem, da hK>ste prej umrli. Vsota vseh naših sto- ritev v krajšem, intenzivnejšem življenju, polnem težav ne more biti večja kakor storitve v dalj- šem, mirnejšem življenju. 48-urni delovni teden daje več prostega časa. kot so ga imeli naši ali celo njihovi predniki. Življenje postane gonja šele ta- krat, če hočemo poleg svoje redne delovne obveznosti, bodisi na dodatnem delu ali pri zaoavi preveč stlačiti v 24 ur, koli-ovsemi prevzame. Še muha na steni nas utegne ujeziti V mirni uri se vprašujte: »AH sem z razburjenjem kdaj kaj do- segel?« Pošten odgovor bo gla- sil: »Ne!« Vzamite torej iz tega, kar je koristnega — kdor ostane miren, je vedno na boljšem! Skrbi črpajo duševne sile. Za duševno delo pa je potrebno večje delo srca in obtočil. Bolje boste storili, če boste odpravili vzroki svojih skrb;. Večina ljudi spi premalo! To rri pretiravanje. Osem ur spanja po- trebuje skoraj vsak odrasel člo- vek. Za srce in krvni obtok bo ta spanec še več vreden, če ta čas prespimo tako, da leži telo nekoliko niže kakor noge. Tako prihranimo srcu in obtočilom pre- cej napora, ki ga imajo sicer s črpanjem krvi iz telesa. Ostanite vitki! Statistik.-' ne- sporno do*cazujejo. da ljudje ž normalno težo živijo dlje. To je povsem razumljivo. Če tehtate 65 ali pa 75 kg, je to za srce in obtočila ista razlika, kot če opr- tate 65 kg težkemu 10 kg breme- na na hrbet, ki ga mora vlačiti fX)vsod zaves povsod — s sen boj. To pa jo dodatna obremeni'-; tev srca! Znane .so tablice, ki do- ločajo dopustno mero človekove teže glede na njegovo višino. No bo se zmotil, ki bo držal svojo težo v .stevrhi rentimetrov, ko- likor jih meri nad 100. In naslaidila? Zapomniti si je treba, da so vsa nasladila: alko- hol, nikotin, kofein itd. v preobi- lici zelo zelo škodljiva. rVir. po dr. Kirchu Seminar u preUilte delafsi svetov in imravnili odliorov Petek, dne 3. febr. 1961, ob 16. uri. tema: •^Razvoj delavskih svetov in njihova vloga v današ- njem družbenem sistemu.« Pre- dava Jože Šegula. Ponedeljek, dne 6. febr. 1961, od 7.30 do 12. ure. tema: »Sistem družbene ureditve FLRJ« pre- dava Franjo Stiplovšek. Od 12. do 14. ure. tema: Kako pripra- vimo in vodimo sejo delavske- ga sveta in upravnega odbora.« Predava Alojz Janžekovič. * Torek, dne 7. febr. 1961, od 7.30 do 12. uro. tema: »Ekonomi- ka FLRJ« predava .lože Strop- nik. Od 12. do 14. ure, tema: Osnove dobrih odnosov in vo- denje ljudi«. Predava Alojz Jan- žekovič. Četrtek, dne 9. febr. 1961, od 7.30 do 12. ure, tema: »Organi- zacija podjetja in sredstva pod- jetja.* Predava Milan Longhi- no. Od 12. do 14. ure, t#m«: »Izobraževanje delavcev*-. Pre- dava Alojz Janžekovič. Petek, dne 10. febr. 1961, od 7.30 do 12. ure, tema: »Analiza bilance in periodičnih obraču- nov«. Predava, dr. Matija Me- znarič iz Maribora. Sobota, dne 11. febr. 1961, od 7.30 do 12. ure. tema: »Pravice in dolžnosti organov delavske- ga samoupravljanja.« Predava Franc Rogl iz Maribora. Od 12. do 14. ure. tema; -Splošna skrb za ljudi«. Predava Frido Klanč- nik. ★ Opomba: Vsa predavanja na seminarju za predsednike de- lavskih svetov in upravnih od- borov, bodo v Veliki dvorani Občinskega komiteja ZKS v Ptu- ju. Program predavanj od 13. fe- bruarja do zaključno 16. febru- arja 1961 bomo objavili v pri- hodnji številki »Ptujskega tu- nika«. Delavska univerza Ptuj 6. FP:BRUAR.TA 1961: IC Grajena: Dr. France Preše- ren, magnetok>n, dckumentami film. — Krvava F>ot (jugcslovan- sko-norveški fiim), ob 18.30 v šoli. LMS Ptujska gora: isto kot Gra- jena — xh 16. uri, dvorana. ?. FEBRUARJA 1961: Gorišnica: isto k<:t Grajena — ob 15. uri v šoli. ŠS Kidričevo: Različna vzgojna vprašanja in odnosi do kulturnih delavcev, ddkumentarni fim »Dr. France Prešeren). SS II Ptuj: Polit čna vzgoja mla- dinca (Ivžn Krajnčič). 8. FEBRUARJA 1961: Hajdina: Glej spored za Grajeno — ob 9. uri v š:M. Majšpeck: isto kct Hajdima — ob 18. uri v dcmu Svobcde. EKjrnava: isto kct Hajd'ina — ob 14. uri v dvorani ZD. ŠS I. Ptuj: Spolna vzgoja mla- dih 'l.judi, dr, Pavličeva, ob 19. uri v Mad ki. 9. FEBRUARJA 1961: ŠS Majšperk: Zdrav in bolan :trck. dr. Al. Pczn-k, cb 18. uri 7 dcimu Svobode. Vičava: Promet in kaj mora vsakdo vedeti o njem (Viktor Krajnc), predavan.je z diafilmi in filmom, rb 19. uri v dvorani SZDL. 10. FEBRUARJA 1961: Mairkovci: g'ej Vičava — ob 18. uri v šel:. Spiihlja: Zdrav in bo^an otrok, dr. Al. Pcznik, ob 19. uri v pre- daval ni scibi PTUJ, 3. FEBRUAR 1961 PTUJSKI TEDNIK Ali se ribe res poljubljajo? Menda je res — vsaj tako se nam zdi in tudi kar vidimo prizor, ki smo ga gledali že v prenekate- rem risanem filmu ali pa na kak- šni risbi: ribi se približata druga drugi z ljubko našobljenima gob- čkoma in kar samoumevno se nam zdi, da sta se poljubili. Ljudje kajpak radi gledamo naravo z lastnimi očmi in si dogajanje v njej tolmačimo po svoje; strokov- njaki pa vedo, da še zdaleč ni vedno tako. Zato tudi ribjim »po- ljubom« ne verjamejo kar na oko, ampak skušajo ugotoviti, če so res to, kar jih smatramo. Povsem pa te uganke še niso razvozlali. V nekaterih tropskih morjih, prav posebno pa še v vodah Ba- l;amskega otočja severno od Ku- be, živijo v ne posebno globoki vodi — komaj kakšnih 10 metrov pod morsko gladino — velike jate rib iz vrste Haemulon. Te ribe so znane prav po tem, ker se mnogo, krat »poljubljajo«. Po dve in dve ribi iz jate se postavita druga proti drugi s široko odprtima gobčkoma, tako da se skoraj do- takneta; v tem položaju vztrajata le nekaj sekund, potem pa se obrneta, kot da se ni prav nič zgodilo. Riba Haemulon pa ni edina, ki je znana po tej zanimivosti; tudi ribe iz vrste Gouranii (prav tako tropska riba) je prav zanimivo opazovati, kako se »poljubujejo«. Vendar pa je med obema vrstama razlika: medtem ko se zdi, da je pri ribah Gourami izbira »partner- ja« povsem slučajna za vsak »po- ljub« posebej, pa so pri Haemulo- nih opazili, da se prav pogosto isti dve ribi spet in spet vračata druga k drugi in se vsakokrat »poljubita«. Pri tem $e za druge ribe iz jate sploh ne zmenita, če pa se jima katera približa, jo kaj bojevito odpravita. Po mnenju ne- katerih strokovnjakov vse to kaže, da ribji »poljubi« venderle niso nekakšno prerivanje med dvema tekmecema — kar je bila ena od dosedanjih razlag za to zanimi- vost — ampak da gre v resnici za pojav, ki je povezan z oplojeva- njem. Za gotovo pa tega doslej še niso mogli dokazati. Kako malo vemo o živih bitjih v morju, pa čeprav se nam skrivajo komaj deset metrov po gladmo! Alkohol - lažni prijatelj Pijete za zdravje? Kakšna zmo- ta! Ste kdaj pomisHi, da lahko z alkcihoom s^torite zaiesljiv samc- mcT? Za odraslegi. človeka zadc- .stuje 420 ga-amov čiistega alkohola, da se zvrne mrtev kct snop. In kak-, .si nekateri vneto prizadevajo do&eči to stopnja rekurda! Kositrna kuga Kositer je da«bro znana kovina Iz nje izdelujejo tudi razn*. OKrasne predmete. Starejši smo se kot otroci še igrali s kositr- nimi vojaki (o takem kositrnem vojačku ima prelepo zgodbo slav- ni pravljičar Andersen). V prvi svetovni vojni so angleški vojaki v hudi zimi dobili nove, tople uniforme. Toda ko so jih oblekli in hoteli zapeti, so gumbi nena- doma razpadli v prah. Kaj je bilo vzrok. Gumbi so bili izdelani iz kositra, ki pa sta dva: beli in sivi. Predmete izdelujejo iz be- lega kositra. Če pa beli kositer dolgo stoji na hudem mrazu, se spremeni v sivi kositer, ki je prah. Tako so tudi ti gumoi an- gleških uniform bili nekje v skla- dišču na hudem mrazu. In zsto so vojakom pod roko razpadli, se spremenili v sivi kc&ter. To spreminjanje belega 'kositra v si- vi, pod vplivom mraza, se ime- nuje »kositrna kuga« alt »muzej- ska bolezen«. Če imajo namreč muzeji razne figurice ali druge predmete izdelane iz kositra, se zgodi, da se po nekaj hujših zt- mah začno te figurice osipati s sivkastim prahom. Bolezen kosi- trnih figur se prenaša s predmeta na predmet in tako je »muzejska bolezen« uničila že v marsikate- rem muzeju redke in dragocene okrase. Smrtni žarki Kakor pišejo nekateri londonski listi, je uspelo britanskim radar- skim strokovnjakom izpopolniti napravo, ki lahko oddaja izredno močne svetlobne žarke. Spričo tega obetajo velik napredek v televizijski oddajni in sprejemni tehniki, razen tega pa naj bi novost poenostavila natančno proučevanje vesolja. Pravijo pa, da bi lahko ta na- prava proizvajala tudi tako ime- novane »žarke smrti«, ker je mogoče oddajati »svetlobne žar- ke«, ki so svetlejši kot milijon sonc, in jih prestrezati podobno kot radijske valove, kakor je pi- sal o tem eden izmed londonskih listov. Snovalci nove zamisli trdijo, da bodo lahko televizijski sprejem- niki po zaslugi ustrezno izpopol- njene naprave lovili na zaslon sUke oddaljenih televizijskih od- daj. Če bi tej napravi pridružili še umetne satelite kot relejne postaje, bi lahko prenašali na vse celine tud; po tisoč televizijskih programov hkraiti. O morebitni uporabi novosti kot »žarka smrti« je pisal »Daily Mail«: »Če bi priključili dovolj močan energetski vir, bi se mogla svetloba tako zelo stop- njevati, da bi naiprava lahko na daljavo zažigala precej velike predmete.« Drugi znanst verniki sodijo, da je to postranskega po- m.ena v primerjavi z možnostmi za uporabo v televiziji. Eden iz- med sodelavcev laboratorija, ki je izdelal tehnično novost, ne izključuje možnosti, da bomo čez pet let »zavrteli gumb na tele- vizijskemu sprejemniku in gle- dali direktni prenos z malone vseh koncev sveta«. Raj za ribiče Pas. k, se vleče cd Mehike sko- raj 800 kilrmetrov daleč čez Tihi ccean. je .pravcati raj za ribiče. Ne le, da je tam izredno veliko rib, tudi izredne velikosti dcse- žejo. velikosti, ki jih sicer požna- m.o le v ribiških lažeh. Tako so tam na:'eteli na mečarice, ki teh- tajo skorai poldrugo tono in so desetkrat večje -kot msčanice le malo bril j proti severu. Tudi alge dcsežejo nenavadne velikcsti in se njihova stebla vlečejo po trideset metrcv gkbcko ter d^c^sežejo tudi po meter v premeru. Še do danes niso z grtcivcstjo uganili, kaj je varck tej blaginji. Nekateri m sli- jo, da so v vodi pcsebne .snovi, k; bi mcg:če vplivale tudi na rast i:lc4V€Škega telesa. UPOR V KAZNILNICI v nedeljo zvečer okoli 18. ure se je v kaznilnici »Eastem State Pe- nitentiary« v Filadelfiji uprlo okoli 30 kaznjencev. V kaznilnici je zaprtih nekaj nad 1200 kaznjen- cev, upornikom pa se je posrečilo, da so zavzeli kaznilniški opazo- valni stolp. Ujeli so tudi nekaj paznikov in čuvajev, ki so jih imeli za talce. Do upora je prišlo v trenutku, ko bi kaznjenci po večerji morali zopet v svoje celice. Nekaj kaz- njencev, ki so bili oboroženi z no. ži domače izdelave, sekirami in nekaterimi drugimi kovinskimi predmeti, se je vrglo na nekega stražarja in mu odvzelo ključe. S temi so si kasneje odprli pot do kontrolnega stolpa zapora, kjer so zajeli še enega častnika kaz- nilniških paznikov. Nekaj sto oboroženih policijskih agentov je takoj obkolilo kaznil- nico, ki je stara že kakih 130 let. hkrati pa so mogočni reflektor gasilcev osvetljevali zapor in oko- lico. Uporniki niso skušali pobeg- niti s kontrolnega stolpa in se ni- ti niso hudo upirali, ko so jih pri. čeli obmjtavati s solzilnimi bom- bami. Po dveh urah obleganja je močna skupina policajev s plin- skimi maskami vdrla v kcntrolni stolp, kaznjenci pa so se mirno vrnili v svoje celice. Vzrok upora je verjetno slabo ravnanje s kaz- njenci. Kazenska naloga za soprogo Od nog do glave šolmašter je ravnatelj neke osnovne šele v Dewsburyju mr. Cecilc Shacblock. Svojih »vzgojnih metod« tudi do- ma ni opustil in vsa reč se je po 34 letih končala na sodišču z lo- čitvijo zakona. Leta 1926 je Cecile Shackiock sklenil zakon s svojo ženo Ellen. Žena je sedaj na sodišču povedala, da je bil njen zakon pravi pekel. Neredko se je zgodilo, da je mož sklical otroke, ki so morali potem prisostvovati »javnemu opraviče- vanju« matere pred očetom. »Kot javne usmrtitve v srednjem veku«, je zamrmral med pripovedova- njem sodnik. Žena se je morala p'Dgosto tudi pismeno opravičevati. Pri tem se je zgodilo, da opravičilo ravnatelju ni ugajalo in ga je morala žena zaradi tega še enkrat napisati. Sodnik je eno od teh pismenih opravičil prebral. Takole je bilo sestavljeno: »V tem primeru ne gre za nikakršno malenkost. Ti nisi noben lažnivec. Žal mi je, da sem to dejala in ponižno prosim, da mi to opravičiš.« V dveh primerih je morala že. na zaradi nekega spora napisati 20 vrstic kazenske naloge, kot je imel ravnatelj navado kaznovati neposlušne otroke. Ravnatelj si je izmislil še posebno vrsto kazni: če je domneval, da je bil ženin »prekršek« posebno hud. ni smela teden dni nositi poročnega prsta, na. Zakon je bil razvezan po mo- ževi krivdi. Zgodbice po telefonu Nekateri ljudje ne morejo za- spati, prede^n ne prečita jo vsaj ne- kaj odstavkov iz kn.>ige. To pa uiruja OČI, so menili ljudje na poštnem uradu v r:bar.skem pri- stanišču Hal!. Dva učitelja sta na- psala za pošto serijo zgodbic, k« jih p;/tem po želji pripovedujejo prek telefona. Vsaka zgcdbica je tako kratka, da njeno pripovedo- vanje traja po tri minute in poL Dva milijona verzov v Becgradu živi upckojenec M - lovan Jovancvič, ki je v tridesetih letih maiptsai! nič manj kot dva mi- lijona verzov. Vsako jutro napiše pesem In v tndesetih letih jih je napisal za šsstdeset za.i€tn h knjig, ki so jih zviezali v najboljše usnje najbolj priznani beograjski knji- govezi. Koliko denarja je to stalo, ve povedati samo neutrud'.jivi pe- snik Milovan Jc^vanovič. »In ven- dar se založniki ne zan mejo za moje pesmi,« je pred nedavnim iz- javil nekemu časnikarju. Že tri- deset let si Jovanovič dopisuje z vsemi akademijami in združenji pišcčih ijud: v svetu. Akademija v .Atenah &e zanima za njegcv pesnttev »Geniji Grčije«, akade- mija v Kairu za pesnitev »Geniji Egipta«, akademija v New Delhiju za pesnitev »Geniji Ind je« itd, Jo- vanovičeve pesmi so tudd objavili. Po eno pesem so objav-li časniki: Glasilo jugoslovanskega rečnega brodarstva, organ združenja že- lezničarjev »Lckcm.:tiva« in »Ju- goslovanske aerotransport«. Ko so Jcivanoviča vprašail , kaj meni o za ožnikih, je dejal, da .jih čaka vsak dan od trcb do petih. Sicer nima časa, kajti napisati na- merava še mnogo, mncgo. Inkvizicija nad kadilci tobaka Ko so Kcilum-bovi mornarji pri- nesli iiz Amerilke »grdo navado« ka.jen.ia nekega smrdljivega listja, je papež Urban VII. ustanovil po- seben oddelek »svete nkvizicije«. Vse, ki so jih zalotiili pri kajenju, so cbscdili z »izlcčitvnjo iz rimske cerkve«. V Rusiji pa je kadilce car Rcmanciv obsojal na smrt. .Ali po vsem tem ne pctegnete svoj dim s še večjim už tkom in ob- čutkom osebne varnosti? Občutljivost za mraz Nekateri ljudje so na mraz tako cbčutljivi, da se pod mrzlim tu- šem onesvesti.io. Zaradi tega se tudi dcgaja, da utcne.jo v premrzli vedi. Raziskave teh primerov še niso F>ovsem F>oja:snile in zato še danes ne vemo. aH so t^ l.judje žrtve kakšne naipake v tcip'otn:- regu!aQ.iskem mehanizmu našega telesa a!i so alergičnega izvora. Poklicni vlomilec Charles Kartny se vse življe- nje bavi z viomi!stv:m in ima svoj poklic v redu prijavljen 'pri obla- steh. KaTtnv še nikol ni čutil! po- licajeive r:ke na ramenu in nikcili m vide' zapora. Je namreč stro- kovnjak za b!aga.ine in zapahe. Kadar kdo v Ameriki zgubi ključe svoje blagajne, kadiSr kdo iz iste- ga razlega ne more v sv: je stano- vanje, je pri reki Kartny. ki pra- vi, da n k.jučavniice, ki bi se nt dala odpore ti. Ladijski dnevnik prodan za sto milijonov Lad:.jski in osebni dnevn k ka- pitana Cccka so nedavno prodali za okoli sto miiH.ioncv dinarjev. To sta ropil. Ali imate kaj takega, kar bi me malo streznilo?« »Trenutek, prosim!« reče pla- čilni in odide. Brž se \Tne in po- loži pred Janeza krepko zasoljen račun. Med gozdnimi delavci v pra- gozdu je izbruhnila bolezen. Z letalom prispe zdravnik in prine- se potrebna zdravila. »Mene že ne bodo cepili!« ugo- varja postavni Bob. »Zakaj ne?<( vpraša zdravnik. ^;Imate nemara slabe izkušnje?« »Jaz ne. pač pa moj prijatelj John,« zamrmra Bob. »Bil je zdrav in krepak, pa so ga cepil; in naslednji dan je bi ' - - o na je drevo.« i Po travniku pridrvi mogočen bik. Dva kmeta zbežita pred njim: prvi spleza na drevo, dru- gi se zateče v bližn.jo podze- meljsko jamo. Bik divja zdaj k drevesu, zdaj k jami. Možak, ki se je skril v jamo, ves čas pri-' haja iz nje in tako žival še bolj draži. Oni z drevesa mu zavpi- je: »Kaj hudiča pvočneš? Ostani vnedar v jami!« »Saj ne morem,« z^ivpije oni obupano. »Medved je v njej!« * Na poliicijski postaji se ma'o pred po.ncčjo zglasi dobro oble- čen, starejši gosood in s tre.so- čim se gddLsom p've, da so mu ukraid!'i liistniico. Službojoe, urad- nik sede za pisailni stroj, vstavi po'o papirja m vpraša: »Kakšna Da je bila?« OKiradeni ga na.jprej prepadenc pogleda, p-^tem pa zejedja: »Zelo vitka in prikupna, nosi a je rjav krznen plašč in ;mela platinaste lase.« Mlada gospa, ki se je bolj za- nimala za m:do- in zabave kakor za gospodinjstvo, pregleduje ku- hinjo. Pn tem odknje košarico precej drobnih jajc, ki jih je ku- hinjska pomočnica kupi^la pri kme- tu. Nejevol.jna zmaje z glavo -n reče dekletu: »Kako ste le mogli drpustiii, da vam je cbesil take lešnike. Vrnite mu j-h, da jih bo položil nazai v gnezdc, dok'er za- d'Osti ne zrasts.jo!« * MED ZAKONCEMA Mož; Poljubiš me le, ko potre- buješ denar. Žena: No, bodi zadovoljen, da se to pogosto dogaja. ILunor v atocnski dobi! JAMES N. VOUNG Usodno naključje Noč je bila temna; tudi hiša je bila temna. Temna in tiha. Dva moža sta neslišno tekla proti njej. Hitro sta smuknila ,skozi temno grmovje, ki je obdajalo hišo. Pritekla sta do verande, preskočila stopnice in se sklonila. Težko .sta sopla v temnem za- vetju. Čakala sta in poslušala. Tišina. Popolna tišina. Potem se je začul iz teme glas: »No mo- reva ostati tukaj. Vzemi kovček! Poskusil bom odpreti s tem: ključi. Morava prtti v hišo.« Deset, dvajset, trideset se- kund. Z enim od ključev je mož odprl vrata. Oba moža sta brez šuma stopila v hišo, zaprla vra- tu za seboj in jih zaklenila. Čez čas: »Oglejva si prostor!« »Previdno, Hasty!« »Oh, saj nihče ne bedi!« Medli prameni svetlobe iz ba- terije .so razsvetlili sobo. Bila je prostorna dnevna .soba. Prepro- ge so bile skrbno zvite in zlože- ne ob steni,'Pohištvo — stoli, mize, kavči — pa .je bilo pokrito z rjuhami. Povsod je ležal prah kakor lahen sneg. Moz z baterijo je prvi sprego- voril: »Sijajno, Blackie,« je dejal, »srečo imava. Družine najbrž ni doma.« »Da, Verjetno .so š!i na pčitn - ce.A vseno se morava prepričati.« Skupno sta preiskala hišo. Po prstih sta šla skozi vsako sobo. Nobenega dvoma nj bilo; družina je bila zdoma že več tednov. Da, Hasty Hogan in Blackie Burns sta imela srečo. Samo en- krat v zadnjih desetih letih ju jc sreča pustila na cedilu. Uspešno sta izvedla resnično dovršen vlom nekje v obmorskem letovišču. Sre- ča ju je spremljala na njuni ti- soč milj dolgi poti, ko sta z avto- mobilom bežala proti vzhodu. Vedno sta imela srečo — razen enkrat. To je bilo ravno pred eno uro. Zgodilo se je, da jc Blackie, ki je šofiral, podrl policaja. Peljal je naprej, ko da se nj nič zgodilo, kajti mislil je na kovček ob Hasty- jevih nogah. Potem se je začelo zssledova- n,e. Di\j., noro zasledovanje. In ko je krogla prebila bencinski tank, sta morala zapustiti avto. Sreča ali nesreča, tuka, sta bila sedaj. Sama, brez avtomobila, v popolnoma neznanem mestu, a vendar cela in na varnem — in s kovčkom seveda. Kovček je ležal na sredi mize, v sredini sobe. Bil je poln čednih, malih zavitkov — v vrednosti približno 300.000 do- larjev. »Poslušaj,« je rekel M. Hogan. »Dobiti morava avto, pa hitro. A ne smeva ga ukrasti, je prenevar- no. Kupit' ga morava. Treba t)o počakati do osmih, ko bodo trgo- vine odprte.« »Toda, kaj s tem?« je vprašal .vir. Burns in pokazal na kovček »Skrila ga bova, pa kar tukaj. Zakaj pa ne? Bolj jc na varnem ko pri naju, vsaj dokler ne dobiva avtomobila.« In tako sta skrila kovček. Od- nesla sta ga v klet in ga zakopala v premog v kotu kleti. Ko sta to storila, sta še pred svitom smuk- nila iz hiše. »Čuj, Blackie,« je omenil Mr. Ho- gan, ko sta šla po cesti, »gospod, ki sva ga obiskala, se imenuje ^t^. Samuel W. Rogers.« »Kako pa veš?« »Vide! sem na eni njegovih k"Mg Res ima lepo kniizr^co.« Trgovine z avtomobili so odprli ob osmih, kot je pravilno domne- val Mr. Hogan. Malo pred deveto sta -Mr. Hogan in Mr. Burns imela avto. Čeden, majhen avto. In zelo hiter. ^Odpeljala sta se po cesti navzdol. Tri hiše pred njuno sta se ustavila. Mr. Hogan je izstopil, da bi šel peš do hiše. Mislil je, da bo Šel lepo naokoli do zadnjiii vrat in se utihotapil noter. 50 yardov pred hišo je obstal kot prikovan. Strmel je in tiho pre- klinjal. Glavna vrata so bila od- prta, oknice razprte. Družina se je vrnila! Kakšna smola! Kaj naj storita? Vlomita ponoči v klet in odneseta kovček' Ne. prenevarno. Mr. Ho- gan si bo moral kaj izmisliti. »Prepusti to meni, dete!« jc de- jal Mr. Burnsu. »Ti šofiraj, jaz pa bom napel možgane Pcisčiva te- lefon! Hitro!« Deset minut pozneje se je Mr. Hogan posv^etoval z ravnate- ljem telefonske centrale. Da. se- veda so že našli Samuela W. Ro- gers?, Plainview 6329. In čez tre- nutek je že govoril z začudenim Mr. Rogersom. »Halo!« je začel. »Jo tp.m Mr. Ro- gers. Mr. Samuel Rogers?« r.Di:. fovori Mr. Rogers.« Mr. Hogan se .je odkašljal. »Mr Rofjers,« je rekel in njegov glas je zvenel ostro, uradno in prepričljivo, »tukaj glavni sedež policije. Jaz sem Simpson, nared- nik Simpsun, član detektivskega oddelka ...« »O?« se jc začudil glas na oni strani žice. »Načelnik, policijski načelnik, veste,« tukaj je Mr. Hogan znižal svoj glas, »mi je naročil naj vam telefoniram. Pošilja me še z enim možem k vam.« »Ali mi preti kakšna nevar- nost?« je vprašal Mr. Rogers. »Ne, ne, nič takšnega. Toda o nečem zelo važnem moram govo- riti z vami.« »V .redu, čakal vas bom,« je de- jal glas Mr. Rogersa. »Samo Mr. Rogers,« je nadalje- val Mr. Hogan, »molčite zaenkrat o tem! Ne povejte nikomur! Vse vam bom ustno razložil.« Ko sta se vračala proti hiši, je Mr. Hogan razloži! Mr Burnsu svoj načrt. Čez deset minut sta »narednik Simpson« in »detektiv Johnson« že pogovarjala s presenečenim Mr. Rogersom. Mr. Rogers je bil nizke postave in sploh precej ne- pomemben. Imel je bledomodre oči, skoro nič brade in smešen, majhen obraz. Bil je norv'T''^n in skoro prestrašen. Mr. Hogan ali »narednik Simp- son« mu je povedal vso zgodbo, seveda ponekod spremenjeno, celo zelo spremenjeno. Mr. Rogers je gledal presenečeno, a veselo. Pospremil je Mr. Hogana v klet. Skupaj sta odkopala kovček in ga odnesla v dnevno sobo. Tu sta ga odprla in videla,' da je nedotak- njen. Mr. Hogan je zaprl kovček. »In sedaj, Mr. Rogers,« je na- znanil zelo uradno, »Johnson in jaz se ne smeva več obotavljati. Načelnik zahteva poročilo — hitro. Lljeti morava še ostale roparje. Vendar bom z vami $x vedno v zvezi.« Vst^l je in dvignil kovček. Tu- di .Mr. Burns je vstal. Isto je sto- ril tudi Mr. Rogers. Trojica je korakala proti vra- tom, katere je Mr. Rogers odprl. »Vstopite, dečki!« je dejal prija- zno in vstopili so trije možje, ve- liki in močni možje, v policijski uniformi. Brez strahu in spošto- vanja so gledali Mr. Hastyia Ho- nana^in Mr. Blackicja Burn.sa. »Kaj naj to pomeni. Mr Ro- gers?" je vprašal Mr. Hogan. »Nič poscbneoa,« je od\rni! Mr. R'oners. »n^^k^nčle je, da sem jaz načelnik policije«. Prevedla Ncvenka Kaiser stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 27. J.ANUAR 1961 V zadnjem času so se zdravili ah se še zdravij-o v ptujski bol- nici naslednji ponesrečenci:^ Pepca Kranjc iz Za'io'-ja, Ruže Cmkovič 47 — podrla jo je kra- va m ji p>oškodov'.'a levo nogo; Štefan Poltn, Jesenje donje 45 — pri delu si je p-škodoval nogo m reko; Franc Mtkša. Gori.^nica 53 — pri padcu si je pa.skodf-ival d?';no noTo: Ivana Kramberger, Ptuj, Slovanski trg 2 — padla j^^ in 5» poškodoval3 levo reko; Ar tcnija Frster, .Slovenj Grad?''-. Ozka 4 — pri prometni nesreči si je pošk'^dova1a de^no nogo; Franc Voda, Mastni vrh 113 — pri delu si je poškodoval levo ro- ko; Stanko Hanžekovič. Ivanjkov- ci 67 — padel in s* poškodoval ievo nono; Janez Antolič, Mo- škanjci 81 — nekdo pa je napa- del in no?krdr>va1 no glavi; Albin Brlek, P-^brpžje 164 — padel je in si poškcdoval levo nogo; Janez Petrovič. Nova vais 55 — hlod mu j'' pc^ko^-^v^i desn<^ nono; Msrija Cen. Grd in a 20 — padla j'^ in si ooško.lovpla desno ro.ko; Štefira Šv-aljak, Krarm=i, Matija Gubca 16 — nekdo j'^ je n-nadel in pr>- škcdoval do nlavi: Albin Ko^^ta- njevec. Ptui, M'"-šireva 13 — pa- del je in s-i pr^šk^-^doval levo no- no: Miha Iroo'ič, Cvetkovci 21 — padel .je z lestve in s«? poškodo- val no telesu; Peter Slivnjak. Ra- doboj 41 — padel je in ."^i poško- doval rebra; Marija Smiljanec, Mačehi 6 — nad^ je s kolesa in .«:! r>ošk'-dovala desno nogo: Ivan Dran^^mč, Jesenje gornje 51 — pri de'u si jo r>oškodoval desnn nogo; Franc Kckot. Kidri evo 36 — padel je in r-r rošk<-viov9J levo n-^o: Franc Kok<-t. Kidričevo n-r-kdo na ie obs<-'-eli1 oo nooah: Rozika Zelenko, Kidr^evo 4 — n'-drl Jo je kolp=?r 'n y nočk^Ho- val glavo; Janez Potočnik, D-n- ž?nci 87 — opeks mu je n^dig ng desno roko; TprPTJj^ ^nrqh. L^ncova vas 7 — nq'l.]q ic ;n r>rškoiovaH lo^ro roV-^: Jo?-^ 5+a.i_ C<^r Ptiji .Tn^ran-ctVa 8 — nri delu Ki je poškodoval levo r^ko. . Dobaviteljem mleka v resen opomin! Mleko Je osfovna in začetna hrana za človeka. Če je mlrfco ri^ito iti cngžnn prjnravljeno — ori- ginalno, brez vsake primesi —, potem so odjemalci oziroma kon- siim^nt' zadovol.jni in gojijo za- upanj? do dobavitelja in kmeto- valca, ker lahko uživajo mleko res z užitkotn. Žal, pa ni vedno tako. Pri dobavi mleka se je že ugotovilo, da je bila mleku do- dana vnd3. To jp nevestno in ne- nošt<^nn ravnanjp, ki zasluži ostre ob.5ior|hr. Tako pof-enjacjp ne sa- mo da krpti ugled tudi drugim dobaviteliptn m kmetovalcem. tPtrivpr jpm'jp 7.3nppinjp in apetit kon-umpntom, posebno dorašča- jori ppnerariji, ki .%i vsi želp ori- (jin^lnpga mleka. Ta opomin naj Hi .r.f> pri73d<>ti V7pli rpf-no srcu, da np bo potrebno dotičnikp .iav- no imenovati. D. S. Povrtnina: krompir 18 do 20, f.žol 70 do 80, zelje 30, zelje v ■ glsvah 20, čebula 100, česen 120, korenček 50, peteršilj 60. redkev 40, por 30, rdeča pesa 30, špinača 150, ohrovt 30. sol9ta endiv:ja 120, radič 160, motovi- leč 200. Sadje in sadeži; jabolka 55 do 60, orehi 340, suho sadje 50 do 120. Žitarice in mlev.-^ki izdelki: ko- niza 35, pšenica 35 do 40, pro- .sena kaša 140, ajdova kaša 180 do 200, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60. Mleko m mlečni izdelki: mle- ko 40, .smetana. 200, sir 40 do 100, surovo maslo 600. med 400. Perutnina in jajca: kokoši 500 do 700, piščanci 600 do 700. pu- rani 800 do 1400, jajca 20 dinar- jev za komad. ^^a.^,:^........ NOVI DAftOVALCI KRVI Dne 24. 8. 1961 so darovali kri na Transfuzijski postaji Ptuj kr- vodajalci iz Zavrča. Odzvalo se je 60 prostovoljcev, ki je darovalo skupno 16.500 ccm krvi. Vsem da- rovalcem, prganizatorjem, posebno tov. Kotolenku iskrena hvala. Darovali so kri: Cvetko Marija, Korpar Marjeta. Možina Ana, Faj- far Jožef. Janežič Marija, Pungra- čič Terezija, Fajfar Ivana, Belšak Terezi.ja, Juršič Ana, Vuzem Franc, Belšak Slavko, Lorbek Anton, Krajnc Ivana. Ožinger Alojzija, Slamersak Ivan, Bosilj Anton, Hrn- čič Jakob, Krajnc Jože, Bosilj Ka- tarina, Tranoar Angela, Težak Te- rezija, Pungračič Ana Zebec Ma- rija. Kokot Terezija. Pungračič Marija, Vesen.iak Barbara, Plajn- šek Marija, Belšak Marjeta. Hentak Elizabeta, Vuk Marija, Notesberg Ro7a, Vidovič Matilda, Štumberger Dormira. Pungračič Marija, Pinta- rič Antionija, Pintarič Anica, Kokot Terezija, Hrženjak Julijana, Liber .Tožefa, Kokot Neža, Koletnik Pav- la, Kokot Marija, Arklinič Anton, Zebec Julika Kokot Jožef, Mislo- vič Ivan, Kristovič Konrad. Nalepa Stanko, Vidovič Štefan, Herkovič Franc, Fajt Gabrijel, Kokot Franc, Kojo Franc, Pungračič Ivan, Pin- tarič Šlavica, Te^ak Amalija, Ko- kolj Ana in Pintarič Terezija. Dne 26. 1. 1961 so se t/dzvali vabilu krvodajalci iz Juršinc in Vitomarc. Akcija je bila zelo do- bro organizirana, javalo se je 61 krvodajalcev, ki je dalo 17.500 ccm krvi. Darovalcem in organiza- torjem kot tov. Glazer Fridi in Fioj Ferdinandu, ki sta oba dobra krvodajalca, se najlepše zahva- ljujemo. Krvodajalci so bili: Matjašič Janez, Kolmanič Alojz, Budja An- ton, Budja Vinko. Matjašic Ana, Mihelič Franc, Kekec Marija, Ivan- čič Marija, Rašl Marija. Kekec Terezija, Raušl Vinko, MegMč.Ka- tarina, Ploj Ana, Zorko Frančiška, Meglic Mila, Matjašič Anton, Be- lec Martin, Slodn.jak Angela, Be- lec Jožica. Koren,iak Franc, Mur- šec Ana, Šalamun Jože, Čuš Ana, Kovačec Janko, Horvat Franc, Šori Marija, Lovrec Jolijana, Šo- štarič Zora, Vajngartner Vercna, Vuzem Antonija, Nedeljko Jožefa, Toplak Štefka, Horvat Katarina, Kostanjevec Štefka, Golob Franc. Rojs Ivan. Rojs Ana. Rola Rudolf, Čuček Marija, Rajh Amali.ia, Dan- ko Jožef, Kramberger Ludvik. Toš AloJ7. Kostanjevec Franc, Rojs Ivan ml., Živko Anton. Vilčnik Katarina. Zagoršpk Ljudmila, Hr- ga Ana, Kramberger Marija. Čeh Fantka, Ploj Ferdinand, Petrovič Marija, Zelenik Genovefa, Pravdič Marija, Šegula Otilija. Toš Tomaž. Ostali so ..Znidarič Marija iz Vidma in Kolarič Frp-r-ivv-.. jz Podvinc. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj i LJUBLJANA NEBELIA, 5. FEBRUARJA 6.00—6.30 Jutranii pozdrav — mes ob 6.05—6.10 Poro£i!a, vremenska napoved in doevni koledar. 6.."50 Smučarjem Ve- selo na pot' (Spored zabavne glasbe.) 7.0O Napoveo Haulfovi pravliici). Po- vftst o ka:«!u Strku. 8.30 Iz albuma otroških skla-db. 8.48 Z ?aha\'no glasbo v novi teden. 9.25 Gustave Charpentiier: vt!5i iz Italije (orkester panike op-ere dineira Louis Fcurestien 10.00 Se pom- nite tovariši . . . Damian Brvar: Cez S*w». 10.30 Partizanske pesmi Marijana Kožice. 10.40 Nedeliska matineja za- b*TOih ^voko^•. 11 ,30 Nedeliska reporta- ža. 12.0O Naši poslušalci čestitajo in prvrdTarljaio — I. 13.00 Nap<5ved časa. poročila, vremenska napoved in obiava dneMieca sporeda, 13,15 Obvestda in zabavna elasba 13,30 Za našo vas. 13.45 Krnrert pri vas doma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdr.avljajo — II. 15,00 Napoved časa. poročila in vre- fncflska napoved 15,15 Reklame. 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate. 16.00 Humoreska teja tedna — Phtltpp Wiebe: Zlata nedelja, 16.20 Veseli zvoki, 16,40 Peli so jih mati moia . . (slovenske na- rodne pesmi). 17.00 Za nedeljsko po- poldne (spored zabavne glaibe). 17.30 Radiiska iera — Andre D. Fernez; Dvoj- nik. 18,30 Carl .Mar