JiTSTOfflt ▼ ff.iOVIIIfc Upravništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št- 105 241. Ljubljana, torek 1?. oktobra 1937 Cena t Din Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, «128, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Stroasmayerjeva ulica štev. 1, telefon fit. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ob zasedanju odbora za nevmešavanje Diskusija o prostovoljcih v Španiji se je zopet prenesla v London, v odbor za nevmešavanje. Ne more se trditi, da se je to zgodilo z velikim optimizmom. Prej bi se moglo reči, da jo je tja dirigirala zadrega. Po zavrnitvi angleško-francoskega predloga je postala situacija jako resna in odpirala se je alternativa, ali preiti k dejanjem, ki so se napovedovala osobito s francoske strani, ali pa še malo odložiti vso stvar ter sprejeti italijansko pobudo o obnovi diskusije v odboru za nevmešavanje. V Londonu in v Parizu so se odločili za drugo, torej za manjše zlo, kakor bi se o tem nedvomno izrazila britanska diplomacija, hkrati pa se je s tem odločitev odmaknila. Za koliko se je odmaknila, to je osnovno vprašanje, na katerega ni mogoče dati nikakega količkaj utemeljenega odgovora, zakaj od tega zavisi sploh celotna mednarodna politična situacija. Angleški govori so prav zadnje dni označevali situacijo za jako resno in naglašali, da bi mogla postati še bolj resna, ako se vprašanje odpoklica ne reši ugodno. Toda Lloyd George je pravilno naglasil v svojem sarkastičnem govoru, da je bilo čuti že precej dobrih in energičnih govorov na angleški strani in da jih je izrekel nekaj zlasti zunanji minister Eden, toda zunanja politika Anglije v resnici nikakor ni tako odločna in energična. Zunanja politika Anglije se pred vsem boji za mir, zato se ogiblje z naravnost samopremagu-jočo popustljivostjo vsega, kar bi moglo povzročiti resno nevarnost in kar bi moglo mednarodno napetost povečati do kritičnega viška. Nasprotniki take popustljive politike ne jenjajo opozarjati, da je prav v tej popustljivosti pobuda za nasprotniško podjetnost in energičnost. V diskusiji o odpoklicu prostovoljcev in izvedbi resnične politike nevmešavanja se je v zadnjih tednih prvikrat konkretno imenoval predlog, da bi Anglija in Francija skupno zasedli neka vojaško zelo važna področja na španskih tleh. V tej zvezi se je imenovala Menorca; njena zasedba naj bi paralizirala zasedbo Malorce po italijanskih četah. Milejša oblika istega predloga veli, naj bi Me-norco zasedle britansko-francoske vojne sile skupno z italijanskimi. S tem se je v španskih konfliktih prvič povsem konkretno imenovala možnost, da se jedro politike nevmešavanja zgrabi realno, ne po ovinkih. Razumljivo pa je, da je s tem vsa zadeva postala še mnogo bolj delikatna. Po govorih na otvoritveni seji londonskega odbora ne kaže, da bi prevladala na eni ali drugi strani večja popustljivost. Vendar se je na francosko-britanski strani formulacija zahtev zelo omilila in so se hkrati odprla več ko ena vrata za kompromise. Zdi se prav močno, da ta presoja položaja ni pre-optimistična, pa da se bo delo v odboru za nevmešavanje gibalo v sferi borbe za kompromisno rešitev. Vendar bo kompromisna rešitev prav tu jako težavna. Rimska politika se je tako zelo angažirala za generala Franca in njegovo stvar, da se bo komaj dala odmakniti od njega. Angažirala se je v isto smer tudi Nemčija, dasi bolj z delavskimi nego z vojaškimi silami. Tudi ideološko sta obe državi na vso moč zainteresirani za frankistično zmago in sta temu dali dovolj jasnega izraza v ponovnih oficielnih izjavah. Tu je težko videti možnost za kompromisno rešitev, ki bi zadovoljila obe strani, namreč za slučaj, da ostane britansko-francoska politika tako energična, kakor se je obetala in napovedovala v uradnih enuncia-cijah zadnjih tednov in dni. Nemčija je na otvoritveni seji londonskega odbora za nevmešavanje podala izjavo, ki se je čula kar debelo: bila je to toliko kot grožnja, namreč za slučaj, če bi si Francija ali Anglija ob eventualnem neuspehu svojih predlogov zares dovolili, da se odrečeta načelu nevmešavanja. S poudarkom se je tedaj Nemčija izrekla za popolno in brezpogojno podporo frankovcev. Modri glasovi so ob tej priliki opozorili, da bi bili nemara tako v Rimu kakor v Berlinu pripravljeni na kompromise, toda pod določenimi pogoji, ki se tičejo vse drugega, samo ne Španije. Nemčija je pričela pred nedavnim novo kampanjo za povratek kolonij. V rokah danes nima možnosti, da bi si vzela kolonije, kakor si je vzela remilitarizaeijo Porenja, kakor si je dekretirala obnovo oborožene sile ali nacionalizacijo plovnih rek, ki so bile po versajskem miru mednarodne. Kolonije ležijo tako, da si jih s preprosto proklamacijo ni mogoče prilastiti. Nemška izjava je bila v tako ostri obliki izrečena zato — tako menijo nekateri — da se s tem opozori na berlinsko stališče. V Berlinu pa bi bili nemara pripravljeni govoriti o tej zadevi pri drugi mizi, seveda ob podobnem se-kundiranju Italije. Prav gotovo ni brez logike taka domneva, toda več ko to se danes še prav zares ne da reči. Enako je z drugo možnostjo, namreč z možnostjo, da bi priznanje rimskega imperija moglo olajšati razvozlanje španskega vozla. §0.000 JAPONCEV OBKOLJENIH Velik poraz Japoncev časno pomoč, bodo Namkig, 18. oktobra. Nepričakovana in izredno srdita kitajska protiofenziva je dovedla v nedeljo do katastrofalnega poraza Japoncev. Pri Kvangpingu, 60 kra od mesta Tajuana, so kitajske čete popolnoma obkolile 50 000 mož broječo japonsko armado generala Itagakija. Poveljstvo obkoljenih Japoncev je takoj spoznalo vso resnost položaja in skuša sedaj z ogromnimi izgubami moštva in materiala prebiti na slabejših točkah uničujoči obroč Kitajcev, toda Kitajci so v gigantskih pohodih spravili na ogrožene kraje nova ojačenja ,tako da je usoda obkoljenih 50.000 Japoncev, pri Kvangpingu zapečatena. Celo japonska poročila priznavajo v prikriti obliki poraz japonske armade. Kitajska vojska skuša z vso naglico izkoristiti svoje uspehe. Japonci bi se lahko prebili skozi ob.oč le še pri Leti-namu, toda veliki oddelki kitajske vojsice naglo' prodirajo tudi proti t:mu mestecu. Poleg tega je severno od Letinama zbrana 8. kitajska armija, ki bi japonska umik skoraj gotovo onemogočila. Prav v Leti-namu so sprednje straže obeh kitajskih armij vpostavile zvezo med seboj. Levo krilo kitajiike vojske prodira sedaj že proti severu če druge japonske čete ne bodo rešile Itagakijeve vojske, bi lahko ta japonski poraz postal usoden za vso japonsko vojaško akcijo v severni Kitajski. Znatno zboljšanje kitajskega položaja šanghaj, 18. oktobra, o Kitajci so snoči prestregli ukaz, ki ga je dobil poveljnik obkoljene vojske general Itagaki od vrhovnega japonskega poveljstva, da se mora bo- v pokrajini šansi - Ako ne prispe pravo-obkoljene sprednje čete popolnoma uničene riti do zadnjega moža, da pa mu bodo nemudoma poslali znatno pomoč. V ostalem se je kitajski položaj tudi v pokrajini Ho-pej znatno popravil. Tam so Kitajci prodrli zopet do železniške proge Peking-Han-kov. Enako se je zboljšal tudi kitajski po-iožaj v okolici Suijuana. V Hopeju in pri Suijuanu so Kitajc; prešli v oienzivo, da bi zadržali na teh dveh točkah čim večje japonske sile. tako da ne bi mogli na pomoč obkoljeni Itagakijevi vojski, ki jo hočejo Kitajci očividno do kraja uničiti. Po japonskih informacijah prodira njihova centralna vojska vzdolž proge Peking-Hankov že v pokraHno Honan in so njene prednje straže bije zavzele obmejno železniško postajo Fengločen. Na šanghajskem bojišču ni bilo nikakih pomembnih izprememb. Zelo aktivna sta bila kitajsko m japonsko letalstvo. Kitajci so z bombami zažgali več poslopij v japonskem deiu mednarodne koncesije in usnešno bombardirali tudi japonske vojne ladje na Jangceju. Več ladij je bilo hudo poškodovanih. Japonsko prodiranje v Notranji Mongoliji Tienein, 18. okt. o Po japonskih vasieh se je davi na severnih bojiščih pričela nova japonska ofenziva. Na desnem krilu so Japonci danes že zavzeli Paotov, zadnjo postajo na progi, ki vodi iz Pekinga v Notra-nDaily Express«, so se v Nankingu te dni pričela pogajanja med zastopniki kitajske vlade, vrhovnega poveljstva japonske vojske na Kitajskem ter predstavniki avtonomnih vlad v severnih kitajskih pokrajinah, ki so jih Japonci v zadnjem času zavzeli, o pogojih za mir. List pravi, da se pogajanja razvijajo tako, da bi bilo mogoče v najkrajšem času pričakovati premirja. Mirovni pogoji so taki, da bodo lahko zadovoljni i Japonci i Kitajci. Japonci ne zahtevajo nikake neposredne oblasti v zavzetih deželah, nego le, da osrednja kitajska vlada prizna avtonomne vlade v doslej zasedenih pokrajinah in jim dopusti popolno upravno svobodo, kakor tudi, da se gospodarsko in politično naslonijo na Japonsko. Propaganda za kitajsko-rusko zvezo šanghaj, 18. oktobra. AA. Tako imenovano društvo za ustavno vlado na Kitajskem je začelo živahno delati za sklenitev pakta med Kitajsko in Rusijo o medsebojni pomoči. Društvo vodi Moskva po svojih posredovalcih in se zavzema za absolutno spoštovanje teritorialne nedotakljivosti in suverenosti ter odklonitev vsakega kompromisa, ki bi ga morda predlagali Kitajski na konferenci devetih. Razen tega zahteva društvo, naj kitajska vlada pozove vlado Zunanje Mongolije, da pošlje svoje čete proti Japoncem. Ta zahteva je v zrezi a načrtom, ki ga pripisujejo sovjetskemu poslaniku v Nankingu. Sodelovanje Zunanje Mongolije v sedanji vojni bi pomenilo za Kitajce pomoč 200.000 dobro oboroženih vojakov ter sodelovanje Rusije v sedanji vojni proti Japonski. Zunanja Mongolija je namreč dejansko pod neposrednim vplivom Rusije, ki tudi opremlja njeno vojsko. Priprave za konferenco devetih držav Brnselj, 18. oktobra. AA. Belgijsko vlado eo doslej obvastile Francija, Anglija. Zedi-njene države in Kanada, da se udeleže konference držav, podpisnic washingtonske pogodbe, ki se bo pričela 30. oktobra v Bruslju. šanghaj 18. oktobra. AA. Kitajska je prejela, povabilo na konferenci dievetih držav v Bruslju. V zvezi s tem zahtevajo kitajski listi, naj predloži kitajska delegacija v imenu svoje vlade zahtevo po obnovi statusa quo pred 8. juMjem kn da plača j8iponska Kitajski odškodnino za vso škodo, nastalo zaradi sedanjega "konflikta. London, 18. oktobra, br. T-z Tokija poročajo. da je skupina poslancev vseh vodilnih japonskih strank poslala vladi spomenico, v kateri jo (roživa, naj odkloni vsako sodelovanje na konferenci devetih sil v Brue-l.Vu in naj odpove vrashingtonski dogovor. Japonska se more pogajati «nmo s Kitajci ter more pristati na premirje le s poro jem, da takoj ustavijo vs>e sovražnosti ;n priznajo upravičene jarx>n?ke zahteve. Iz £anphaja poročajo v zvezi s tem. da Kitajci nočejo niti slišati o kakem premirju, dokler je le e»n sam japonski vojak na kitajskih tleh. Če žele Janonci premirje, morajo takoj umakniti vse svoje čete s kitajskega 07.ffT'ilia. in priznati suverenost in nedotakljivost Kitajske. V ostalem Kitajci zaupajo v svojo lastno obrambo in ne zavedajo. da tudi od bruseljske konference nimajo pričakovati kaj več kakor snmo moralno podporo. Kitajci se zavedajo svoje moči in so trdno odločeni nadaljevati borbo do končne zmaige. Arabci ne odnehajo Jeruzalemski veliki mufti poziva Arabce k nadaljevanju borbe z angleško oblastjo — Novi izgredi v Jeruzalemu Jeruzalem, 18. oktobra, d. Veliki mufti, ki je pobegnil v Sirijo, je poslal včeraj v Jeruzalem proglas, ki v n,em poziva vse Arabce, naj nadaljujejo borbo proti Angležem. Pri razdeljevanju letakov so nastali v raznih mestnih okrajih spopadi, v katerih je policija izvršila mnogo aretacij. V bližali Jeruzalema je bila na letališču prava bitka med Arabci in policijo. Arabci so zabarikadirali ceste, ki vodijo na letališče, ker so hoteli preprečiti pristanek letal, ki naj bi prinesla nadomestne dele za radijsko postajo, porušeno na letališču pri Lyddi. Ko so prispeli policisti, so pričeli Arabci nanje močno streljati. Policiji se je posrečilo šele z ojačenji razgnati upornike. V spepadu je bilo ubitih 10 Arabcev. Poizkus Arabcev, da bi zažgali neko garažo nasproti vladnemu poslopju v Jeruzalemu, se je ponesrečil. Policisti so mogli ogenj še pravočasno pogasiti. V Lyddo so prispeli novi oddelki policistov in vojaštva iz Jaffe. Obsedno stanje traja dalje, škoda, ki jo je povzročil požar na letališču, cenijo na približno 20.000 funtov. Aretirali so 60 ljudi, ki jih spravljajo v zvezo s požigom. V Jeruzalemu sta bila hudo ranjena en žid in en Arabec. Kmalu nato so streljali Arabci na neki avtobus in avtomobil, s katerima 30 se povečini peljali Židi, vendar pa ni bil nihče ranjen. V istem času je bilo oddanih s posameznih višin več strelov iz pušk proti židovskim delavcem, ko so odhajali iz kamnoloma pri Mozzi, 5 milj daleč od ceste iz Jeruzalema v Jaffo. V bližini Hc brona so Arabci obkolili policijsko postajo v Dahariji, zaradi česar so bili stražniki-domačini prisiljeni izročiti o'.ožje in municijo. V židovskem delu Jeruzalema je bila z bombami hudo poškodovana neka sinsigo-ga. Arabski fotograf, ka je imel baje zveze z angleško policijo, je bil na cesti ustreljen. Veliki muSti aretiran? London, 18. oklobra AA. >Daily Herald« poroča iz Jeruzalema, da namerava veliki mufti, ki je pobegnil v Sirijo, odpotovati v Italijo po pomoč za borbo Arabcev z britanskimi palasUnekimi oblastmi. Prijateljem v Palestini je izjavil, da se bo zaradi te svoje akcije skušal sestati tudi z Mussolim- i2m- , j • Pariz, 18. oktobra, o. Sem ]e davi prispela vest, da so na sirijski meji aretirali jeruzalemskega velikega muftija, francoske obmejne oblasti pa se še niso odločile, ali naj g aizroče Angležem. Tudi londonski »Daily Herald« je objavil vest o aretaciji muftija, vendar pravi, da še ni potrjena. Obenem je objavil tudi informacijo, da se mufti skriva po libanonskih vaseh in da namerava v najkrajšem času z letalom odpotovati v Italijo. Italijanska propaganda v prid Arabcem London, 18. okt. br. V londonskih krogih so zaradi vedno resnejšega položaja v Palestini v velikih skrbeh. Vedno bolj prevladuje prepričanje da ce gre za spontani upor Arabcev, marveč, da so na delu tuje sile, ki žele na ta način škodo-vriti angleškemu prestžu. Dejstvo, da se je Mussolini ob svojem nedavnem obisku v Libiji proglasil za zaščitnika vseh mu-J slimanov, kakor tudi, da pripisuje italijanski tisk dogodkom v Palestini izredno važnost, navaja angleške kroge vedno j bolj k naziranju, da je upor Arabcev v Palestini delo italijanskih agentov. Zelo ogorčeni so v londonskih krogih tudi zaradi hujskanja italijanske radijske postaje v Bariju, ki je uredila posebno arabsko oddajo, v kateri se bavi predvsem z dogodki v Palestini in na svoj načam, ki je znlo žaljiv aa Anglijo, prikazuje razvoj dogodkov. Danes so se razširile tudi vesti, da je pobegli veliki mufti na poti v Rim, kjer mu je zagotovljena podpora v borbi p:oti Angležem. Italijanski listi objavljajo danes tudi proglas muslimanov in Araboav v Abesiniji, v katerem obsojajo postopanje aaglešfkdh oblasti, zagotavljajo svojo podporo palestinskim Arabcem in pozivajo Mussolinija, naj prevzame njihovo zaščito. Kakor so nocoj zatrjevali. bo angleška vlada v zvezi s tesm iz očila jutri po svojem poslatndku v Rimu protestno noto. Ojačenje angleških posadk ob libijski meji Aleksandrija, 18. oktobra, d. Palestinski konflikt podaja čim dalje bolj rasen. Potešil ko so muslimanski poglavarji v Libiji poslali Mussoliniju spomanico, v ka+eri se izjavljajo solidarne s palestinskimi Arabci, je tudi Anglija ojačila svoje posadke ob egiptsko-libijski meji zaradi vačjega premikanja italijanskih čet v zadnjem času. 2e v prihodnjih dneh bo odšla v Sollum karavana 1.000 tovornih avtomobilov s streljivom, vojnimi potrebščinami in vojaštvom, ki bo razdeljeno na izpostavljenih obalnih točkah. Po po?r?čenem begu jeruzalemskaga velikega muftija je še povsem negotovo, od katere strani bo započel novo teroristično akcijo. Po raznih okoliščinah sklepajo, da bodo postali Sirija in mohamedanska središča v Libiji žarišča vstaškega gibanja. Novi italijanski transporti v Libijo Rim. 18. oktobra, o. Iz Neaplja odhajajo dan za dnem novi transoorti vojaštva v Libijo. Snoči 6ta zapustila luko parnika »San-nio* z 2.500 in >To?cannt s 3.000 vojaki. Vojaštvo pripada 20. in 28. diviziji. Psrnrka sta odiplula v Tiipoli6. Modernizacija egiptske vo jske Kairo. 18. okt. AA. Iz dobro poučenega vira se je zvedelo, da so egiptske obiasSC skupaj z angleškimi vojaškimi oblastmi izdala ukrepe za moderniziranje in izdatno oskrbo čet z vojnim matarialom, ki varujejo utrdbe v libijski puščavi, posebno pri Mersu Navbruhu, ki so jih zgradili po abe-sin^ki vojni. Po primeru Aleksandrije in Port-Saida so skoraj vsa civilna letališča v Egiptu prešla v roka angleških vojaških oblasti. Govore, da bodo na prihodnjem zasedanju parlamenta predložili zakonski načrt o novačenju, da se predvsem zagotove tehniške moči za čim dalje večjo mehanizacijo egipt»ke vojske. V neposredni okolici Sua-škega prekopa bodo zgradili novo rečno pristanišče. Gradnje cest ne pospešujejo samo ob Nilu, temveč tudi ob Rdečem morju, fa-prav bi se imele na podlagi pogodbe z Anglijo začeti graditi ?ele po osmih letih. Himmler v Rimu Rim, 18. okt. AA. Za obisk šefa nemške policije Himmlerja in nekaterih drugih ug!eln'h visokih 06ebnc«ti iz policijskih krogov so priredili veliko vojaško revijo. Nato je Mussolini sprejel Himmlerja in se • dalje ča f z njim razgovarjal Danes se sestaneta senat In skupščina Zadnji seji sedanjega zasedanja — Posvetovanja parlamentarnih klubov — Veliko zanimanje za volitve novega predsedstva v obeh zbornicah Beograd, 18. oktobra, p. Po več mesecih poletnih počitnic se jutri spet sestaneta narodna skupščina in senat. Na seji skupščine, ki je sklicana za 9. uro, bodo razpravljali o zakonskem načrtu za ugodnosti in olajšave nosilcem Karadjordjeve zvezde ter o poročilu, ki ga je predložil predsedstvu skupščine skupščinski odbor za prošnje in pritožbe. Senat pa se bo na svoji jutrišnji seji bavil le z dnevnim redom svoje prihodnje seje. Hkratu bo na obeh jutrišnjih sejah zaključeno sedanje parlamentarno zasedanje. Vsi še nedovr-ženi pošli bodo s posebnim sklepom prene-ženi na novo zasedanje, ki se prične v sredo ob 9. zjutraj, ko se po določbah ustave avtomatično sestaneta i senat i narodna skupščina. Na sejah v sredo bosta izvoljeni novi predsedstvi obeh zbornic, pa je zato razumljivo, da vlada za obe seji veliko zanimanje. Večina senatorjev in poslancev je že danes prispela v Beograd. Poslanski in senatski klubi se živahno posvetujejo o volitvah predsedstev in stalnih odborov kupščine in senata. Popoldne so se v prostorih kluba JNS sestali šefi opozicijskih parlamentarnih klubov k seji, na kateri so načelno razpravljali o stališču, ki naj ga zavzame parlamentarna opozicija napram volitvam novega predsedstva in stalnih skupščinskih odborov. Sklenjeno je bilo, da bo sestavljena skupna opozicijska kandidatna lista. V nedeljo je bil v Kamniku shod JRZ. Glavni govornik je bil minister brez port-felja g. dr. Miha Krek. Dotaknil se je tudi zagrebškega sporazuma, o katerem je rekel, da Slovenci pri njem »niso sodelovali, ker jih nihče ni povabil, niti pritegnil h kakim posvetovanjem in sklepanjem.« Dalje je izvajal, da srbske opozicijske stranke ne predstavljajo srbskega naroda, ker nimajo v njem večine. Še važnejše pa je dejstvo, da se »sedanja ustava ne more in ne sme spremeniti, dokler ne postane naš mladi kralj polnoleten, to se pravi, dokler ne dobi vse vladarske oblasti v svoje roke... Tako dolgo se ustava ne bo izpre- V nedeljo dopoldne je bil pri Sv. Jederti ustanovni občni zbor krajevne organizacije omladine JNS za občino Sv. Krištof pri Laškem. V štokavnikovi gostilni se je zbralo 80 zavednih fantov in mladih mož, po pretežni večini delavci in kmečki sinovi. Vse zbrane je pozdravil kot domačin Z. štokavnik, ki je spregovoril priproste, a lepe besede o potrebi, da se nacionalna in napredna mladina na podeželju organizira tudi politično. O težnjah in ciljih mladinskega pokreta JNS je govoril tajnik banovinskega odbora OJNS A. Uršič, narodni poslanec Milan Mravlje pa je poročal o političnih in gospodarskih razmerah v državi in posebej v Sloveniji, žel je za svoja izvajanja navdušeno pritrjevanje in priznanje. V prvi odbor nove krajevne organizacije OJNS so bili izvoljeni Z. štokavnik kot predsednik, R. Zupane in M. šergan knt j podpredsednika, R. Klepej kot tajnik, S. I Pariz, 18. oktobra, br. Ministrski predsednik Chautemps se je davi vrnil v Pariz. Ob svojem prihodu je novinarjem izjavil, da je z izidom volitev Izredno zadovoljen, ker so pokazale, da uživa vlada ljudske fronte popolno zaupanje. Izid včerajšnjih volitev pomeni stabilizacijo političnega položaja, ki bo omogočila vladi, da se posveti izvajanju svojega programa, zlasti pa uspešni obrambi franka. Nocoj so bili objavljeni končni rezultati. ki kažejo, da so radikalni socialisti ohranili svoje postojanke. Najbolj so napredovali socialni demokratje, ki so pridobili 31 mandatov. Tudi komunisti so pridobiii 14 mandatov, toda pričakovali so mnogo več. Ljsti naglašajo v svojih komentarjih, da so ožje volitve potrdile vtis prvih volitev, ki so že kazale na to, da bodo stranke ljudske fronte kljub združeni akciji opozicije ohranile svoje postojanke in še pridobile. Radikali ostanejo slej ko prej najmočnejša stranka. Najbolj značilno je, da je Bolgarski zadružniki v Beogradu Beograd, 18. oktobra, p. Snoči so se pripeljali iz Sofije v Beograd bolgarski čiani Jugoslovensko-bolgarskega zadružnega instituta s predsednikom instituta Hristom Ganevom na čelu. Danes so imeli daljši sestanek z ministrom Djordjevičem, popoldne pa se je sestalo vse članstvo zavoda. Seje so se udeležili zastopniki vseh zadružnih zvez Jugoslavije. Vodil jo je predsednik zavoda Ganev. Na dnevnem redu je bilo več referatov o odnošajih med ju-goslovenskim in bolgarskim zadružništvom. Trije delavci so se zastrupili Beograd, 18. oktobra, p. V pretekli noči se je v še nedograjeni vili hotelirja Milo-viča na Dedinju pripetila huda nesreča. V stavbi so prenočevali trije delavci, ki so zaposleni pri gradnji. Ker jih je zeblo, so si v sobi z ogljem zakurili. Zjutraj pa so jih našli vsi tri zastrupljene z ogljikovim ' monoksidom. Eden izmed njih je bil že mrtev, drugi je umrl v bolniški, tretjemu Danes se je v skupščini sestal tudi novi poslanski klub, ki so ga ustanovili bivši člani vladne večine, ki so bili izključeni iz JRZ zaradi glasovanja proti konkordatu. Novi klub vodi poslanec Miloje Sokič. Jutri se sestanejo člani vladne večine, ki se bodo pri razpravi o novem predsedstvu verjetno odločili za dosedanje predsedstvo narodne skupščine, le mesto dosedanjega podpredsednika Cvrkida, ki je postal poštni minister, bodo morali postaviti novega kandidata, živahno se razpravlja tudi o tem, kdo bo namesto dr. Janiča izvoljen za predsednika finančnega odbora. Kar se tiče volitev v senatu, je bil med vladnim in neodvisnim senatorskim klubom dosežen sporazum, da se zopet kandidira dosedanje predsedstvo. Le za mesto podpredsednika Milana Simonoviča, ki je med tem postal pravosodni minister, bo kandidiral senator Svetozar Tomič. Poleg tega pa še ni povsem gotovo, ali ne bodo mesto dosedanjega drugega podpredsednika senatorja dr. Ploja, ki se je po izstopu iz JNS pridružil neodvisnemu klubu, imenovali kakšnega drugega kandidata, ker muslimani zahtevajo zase eno podpredsedniško mesto. Klub JNS bo kandidiral za predsednika bivšega predsednika dr. To-mašiča, za podpredsednika senatorja Kru-lja in Puclja, za tajnika pa senatorja Milana Popoviča in Vaso Glušca. menila, to je tako gotovo kakor amen v očenašu.« Do sklepa sporazuma je po mnenju g. ministra prišlo samo zaradi želje srbskih opozicijskih voditeljev, da bi prišli do oblasti. Njihovi izgledi pa so enaki ničli. Končno je g. minister rekel, da je po njegovem mnenju čas. da sedanja vlada »kmalu po temeljitem posvetovanju izgradi, iz-zida naše banovine. Naj se v banovinah dekoncentrira in decentralizira vse, kar ni proti ustavi. In vsi bomo s tem samo dobili, nič izgubili. Tu je za sedaj teren za zdrav, pameten in realen sporazum!« štokavnik kot blagajnik ter S. Roš, S. Po-žun in D. Bezgovšek kot odborniki. Namestnika sta Knez in Prester, nadzorniki Krebs, Videčnik in Padar. S pozivom, naj ostanejo mladi nacionalisti v teh časih neomajno zvesti svojim idealom, je predsednik zaključil lepi sestanek. V nedeljo zvečer je sreska organizacija OJNS v Laškem kot prvi družabni večer priredila vinsko trgatev v hotelu Henke. V okusno okrašenih prostorih se je zbralo več sto pristašev JNS iz Laškega in okolice. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju ter idejno skupnost utrdil še z občutkom tovarištva in prijateljstva. Pokret nacionalne mladine v laškem sre-zu je tako živahen, da bi lahko služil za vzor tudi drugim srezom. Razumljivo je zaradi njega, zakaj so slovenčevci tako nervozni in zakaj posvečajo teden za tednom | cele stolpce v svojih listih ravno laškemu I srezu. podeželje odločno nastopilo za ljudsko fronto in se ni dalo zavesti po propagandi skrajne levice, niti po hujskanju skrajne desnice, Narod se je s tem izrazil za stabilnost vlade ljudske fronte. Položaj vlade je s tem znatno razbremenjen, ker se bo mogla sedaj posvetiti svojemu delu. Izid volitev je ugodno vplival tudi na francoski frank. Angleški funt in ameriški dolar sta danes na borzah že znatno popustila, kar kaže. da se zaupanje v frank znova dviga. »Petit Parisien« piše, da komunisti še od daleč niso dobili toliko mandatov,' kakor so pričakovali, socialisti so ojačili svoje postojanke, radikali pa bodo imeli še naprej največ zastopnikov v okrožnih in okrajnih svetih. »Figaro« pravi, da se je revolucionarni val iz 1. 1936 ustavil. »Oeuvre« piše, da je ljudska fronta, ki se je ustanovila 1. 1935, ohranila svojo moč in se še ojačila. Glasovanje je pokazalo, da je ljudstvo zvesto ljudski fronti. pa so z največjim naporom za enkrat rešili življenje, vendar je njegovo stanje izredno resno. Obvezno zavarovanje na srednjih kmetijskih šolah Beograd, 18. oktobra. AA. Kmetijski minister je odredil ustanovitev sklada za zavarovanje učencev srednjih kmetijskih šol kraljevine Jugoslavije. Ker morajo v teh šolah učenci svoje teoretsko znanje izpopolniti s praktičnim, morajo delati naporna poljska dela in se pri tem lahko dogo ie nesrečni slučaji. V takšnih primerih je učenec v breme svojim roditeljem, če jih pa nima, domovinski občini. Z ustanovitvijo tega sklada, ki bo izključno služil zavarovanju učencev pred nesrečnimi slučaji pri poljskih delih. Sklad bo vodil oddelek za agrarno politiko pri kmetijskem mini- SMStVU. Železniška nesreča v Italiji Spezia, 18. okt. AA. Na železniški postaji Arcoli, je skočil s tira potniški vlak iz Pariza. Dva vagona sta se prevrnila. Ubil ee je strojevodja tovornega vlaka v katerega s© je osebni vlak zaletel, neki potnik pa je lažje ranjen. Beležke Pozdrav predsedniku vlade na ljubljanskem kolodvoru Ponedeljski »Slovenec« in »Slovenski dom« poročata, da so v nedeljo zvečer predsednika vlade dr. Stcjadinovica. ko se je preko Ljubljane vračal iz Pariza v Beograd, pozdravili na kolodvoru »skupina akademikov, zastopstvo slovenskih fantov v krojih in narodnih nošah, odposlanci ljubljanske organizacije JRZ itd. Zastopstvo slovenskih fantov je predsedniku vlade vzklikalo »Bog živil«, v imenu akademikov pa ga je pozdravil dipl. jur. Casar, ki je nagovor zaključil z vzklikom »Živel voditelj Jugoslavije!« Dr. Stojadinovič je ob oknu svojega vagona radostno odzdrav-ljal navdušeni mladini.« Nerodna spletka »Slovenec« je pred dnevi napisal, da zagovarjajo »nepomirljivi elementi« v Jugoslovenski nacionalni stranki, med njimi tudi dr. Kramer in Ivan Pucelj. »režim močne roke« proti sporazumašem. Za »Slovencem« so prinesla slične, tendenciozno izmišljene vesti tudi nekatera druga glasila JRZ. Sarajevski »Jugoslovenski list« je objavil celo dolg članek z naslovom »JNS zahteva sankcije proti sporazumašem.« Mislimo, da bi bilo odveč vsako zavračanje takih in sličnih izmišljotin, katerih neutemeljeno«* je najbolje pokazal včeraj objavljeni komunike s seje vodstva JNS. Ako kdo res zahteva proti sporazumašem kake sankcije ali režim močne roke, potem to gotovo ni JNS, ki o tem tudi nima ničesar razpravljati in sklepati, saj je daleč od vladne moči. Slej ko prej pa zahteva JNS resnično in iskreno izvajanje realne jugosloveiske politike ki bo zadovoljila vse pokrajin* države in vse sestavne dele jugoslovenskega naroda. To je po njenem trdnem prepričanju tudi edina pot k trajni notranji konsolidaciji Jugoslavije. Zato so vesti, kakršne so gori omenjene, le nerodne in prozorne spletke. Glasilo dr. Spaha proti sporazumu Sarajevska »Pravda«, muslimansko glasilo ministra dr. Spaha, pravi, da je zagrebški sporazum »razočatal vse dobronamerne simpatizerje. Prav za prav to ni nikak sporazum, saj se z njim ne rešuje to, kar je glavno in bistveno: hrvatsko vprašanje. Predvidena procedura ne daje nikakih jamstev za pravilno in dobro rešitev tega tako važnega problema. Ako podpisniki niso mogli predložiti javnosti načrta za rešitev hrvatskega vprašanja, o katerem se razpravlja že polnih 20 let vse od našega ze-dinjenja, kako bi se smelo pričakovati, da bodo mogli to nalogo uspešno rešiti v kon-stituanti, o kateri niti ne vedo, kako bo izgledala in kdo bo v njo prišel!« „Kupinski sporazum44 Zagrebške »Novosti« prinašajo v nedelj--ski številki članek generalnega direktorja poštne hranilnice dr. Milorada Nedeljko-viča, ki je pred meseci predaval tudi na nekem sestanku JRZ v Ljubljani. G. generalni direktor predlaga, naj se sporazum v združeni opoziciji imenuje »kupmski (kupinački) sporazum« po poletnem bivališču dr. Mačka. Sporazum sam seveda ostro odklanja in ga označuje za plod političnega hazarderstva. Varovati današnjo državo, ki jo sporazum ograža, je prvenstveno pravica in dolžnost Srbov, saj so v njo »prinesli vsa svoja aktiva m v njo vzidali vso svojo bodočnost... Večja so naša aktiva, večji so naši prispevki, kakor kogarkoli drugega, zato je tudi večji občutek odgovornosti za njeno ohranitev.« Po mnenju dr. Nedeljkoviča srbski podpisniki sporazuma niso zagrešili le izdaje nad jugoslovenstvom, temveč tudi izdajo nad srbstvom. Toda »ako posamezni politični šarlatani zaradi pohlepa po oblasti pristajajo na rušenje te države, bomo šli mi vsi na barikade v njeno obrambo.« Dve zanimivi informaciji novosadskega »Dneva44 Novosadski dnevnik »Dan« poroča, kakor zatrjuje, po informacijah »uglednega člana vodstva JRZ,« da bodo narodni poslanci, ki so bili zaradi glasovanja proti konkordatu izključeni iz poslanskega kluba JRZ, zopet sprejeti v stranko in klub. Gre pri tem za okrog 20 poslancev. Isti list dalje beleži, da je po naziranju beograjskih političnih krogov v zadnjem času »nastopilo pomirjenje duhov, ki so bili vziemirjeni zaradi sprejema konkorda-ta v narodni skupščini. Po izjavi predsednika vlade, da konkordata ne bo predložil senatu, se v političnih krogih pričakuje, da bo prišlo do pomirjenja med pravoslavno duhovščino in narodnimi poslanci JRZ. Pričakuje se tudi, da bo sv. sinod že v teh dneh vrnil častne cerkvene pravice onim, ki so glasovali za sprejem konkordata.« Podobno informacijo ima tudi zagrebški »Obzor«, ki meni, da bo na konferenci katoliškega episkopata v ospredju razprav konkordat »Kakršenkoli bo zaključek škofov,« pravi list, »ne bo mogel spremeniti nove situacije, ki je nastala s sklepom {»redsednika vlade, da konkordata ne pred-oži senatu. Zato tudi s te strani ni pričakovati ovir za obnovitev sodelovanja med vlado in pravoslavno hierarhijo.« Prepir v domači hiši Za čudo sta se pred dnevi sporekla tudi »Slovenec« in »Hrvatska straža«, čeprav se oba izdajata za glasili katoliške akcije. »Slovenec« je nekaj napisal na račun »Hrvatske straže«, ta pa mu je odvrnila z beležko, v kateri se zgraža, da ji »Slovenec« deli svete in opomine, čeprav ve, da ona ne more odgovoriti tako, kakor bi rada. Nato »Hrvatska straža« nadaljuje: »Divimo se »morali« pisca »Slovenčeve« beležke, ki nima toliko uvidevnosti, da bi pustil na miru ljudi, ki morajo molčati. Mi organizirani hrvatski katoliki ne potrebujemo moralnih poukov od »Slovenca«, ker on nima kvalifikacije, da bi se postavljal v pozo pridigarja, ako gre za nas Hrvate«. Politična opredelitev hrvatskih skavtov V nedeljo je bil v Zagrebu občni zbor • zveze hrvatskih skavtov. Na zborovanje je bil povabljen tudi dr. Maček, ki je kot ' svojega zastopnika poslal zagrebškega po- [ slanca dr. Reberskega. Ta je skavtom spo- I ročil pozdrave dr. Mačka ter jih pozval, | Nori minister telesne vzgoje t savezu SKJ Beograd, 18. oktobra. AA. Minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič je danes dopoldne obiskal savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Ministra so sprejeli drugi podstarešina SKJ D j ura Paunkovič, namestnik načelnika Miroslav Vojinovič in člani uprave, med njimi general Stajič in dr. Milorad Dragič. Minister se je pomudil delj časa v razgovoru z njimi in se je informiral o potrebah našega sokolstva in o razmerah v njem. Sprejemi pri kmetijskem ministru Beograd, 18. oktobra. AA. Kmetijski minister bo sprejemal stranke samo ob sredah in petkih od li. do 13. ure, senatorje in poslance pa vse druge dni od 12. do 13. Ob drugih urah minister ne bo sprejemal. Povratek predsednika vlade Beograd. 18. okt. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je davi iz Pariza in Londona vrnil v Beograd. Na beograjski postaji so ga pozdravili angleški poslanik sir Ronald Campbel, rumunski poslanik Cadere, odpravnik poslov francoskega poslaništva, vsi člani kraljevske vlade, ki so bili v Beogradu, z notranjim ministrom dr. Korošcem na čelu, več senatorjev in narodnih poslancev, višji uradniki predsedstva vlade in zunanjega ministrstva ter mnogo ©mladincev JRZ. Izgredi na kongresu Henleinove stranke Praga, 18. okt. d. V Teplicah—Šanovu se je od sobote vršil kongres voditeljev stranke sudetskih Nemcev. Ko je včeraj Henlein zapuščal svoje stanovanje, je prišlo do neredov okoli njegovega avtomobila. Poslanca Henleinove stranke Franka so pripeljali na policijo, kjer se je pritožil, da ga je nekdo udaril s palico. Po zaslišanju je bil izpuščen. Poslanec Kundt je sam prišel na policijo, kjer se je pritožil zaradi slabega postopanja. Isto so nato storili še nekateri drugi poslanci te stranke. Policija je namreč izpraznila trg in pri tem uporabljala palice, kjer je bilo potrebno. Oblasti so se-cer dovolile kongres, prepovedale pa vse javne manifestacije. Na ukaz notranjega ministrstva je bil poslan v Teplice—Šanov višji policijski uradnik, ki je uvedel preiskavo. Vse druge vesti iz tujih virov niso točne. »Prager Presse« javlja, da berlinski listi obširno poročajo o teh incidentih, DN'B je objavil dolgo poročilo, ki izvira očividno iz krogov poslancev sudetsko-nemške stranke, ki je v podrobnostih sicer zelo dramatično, vendar pa v celoti ne napravlja nobenega prepričevalnega vtisa. Praški poročevalci listov so očividno črpali svoje informacije iz istega vira. Vsa nemšlka poročila skušajo opisati dogodke tako, kakor da bi šlo za izzivanje od češkoslovaške strani in za izzivanje Nemčije. Pred novim zasedanjem angleškega parlamenta London, 18. okt. w. Na današnji seji ministrov so razpravljali o prestolnem govoru, s katerim bo kralj Jurij VI. 26. oktobra otvoril novo zasedanje parlamenta. Sejo je vodil min. predsednik Ohamberlain. Razpravljali so tudi o zunanjepolitičnem položaju. Sedanje zasedanje parlamenta bo zaključeno 21. oktobra z debato o zunanji politiki, ki jo je zahtevala delavska stranka. Potres na Japonskem Tokio, 18. oktobra, d. Včeraj ob 13.47 je nastal v 6rednji in severni Japonski potres. Posebno močni sunki so bili v pokrajinah Čibi in Isakaki. Središče potresa je bilo 24 km južno zapadno od predgorja Inugosaki, ki je 120 km vzhodno od Tokija. Koliko je škode, ša ni znano. Mednarodna konferenca za zatiranje terorizma Ženeva, 18. oktobra. AA. Mednarodna konferenca za zatiranje terorizma, ki se začne 1. novembra v fcenevi, to zasedala pod predsedstvom belgijskega ministra brez portfelja grota Cartona de Viarta. Proučila bo dva načrta konvencije o preventivnem zatiranju mednarodnega terorizma in o ustanovitvi mednarodnega kazenskega sodišča. G al va ni jeva proslava v Bologni Bologna, 18. okt. AA. Danes so se v navzočnosti kralja in kratice začele svečanosti v proslavo 200 letnice rojstva Galvamija, velikega, fizika in zdravnika, čegar zasluge so posebno velike na področju ekfitftrike in eksperimentalne biologije. V zvezi a proslavo se vrše v Bologni pomembni kongresi fiz-kov, radio-biologov in kongres eksperimentalne biologije. Kongresov se udeležuje razen mnogih italijaasldh im tujih učenjakov tudi 11 znastvenikov svetovnega slovesa, ki so dobili Nobalove nagrade. naj nadaljujejo z delom v dosedanjem duhu. Ko bo hrvatski narod dosegel svojo svobodo, jih bo znal za to primerno nagraditi. S skupščine so bili poslani pozdravni br-zojavi dr. Mačku, nadškofu dr. Bauerju in njegovemu koadjutorju dr. Stepincu. MAŠČOBA JB NEVARNA ZA VASE SRCE S Zato se Vam z vseh strani svetuje, da nehal ukrenete, da postanete vitkejfii. Vsakdo pa ni v stanu, da bi se zdravil v Karlovih va-rih, Kiessingenu itd. Večina za to nima čaaa ne denarja, toda majhen Izdatek aa Krušen sol, to posrečeno mešanico učinkovitih mineralnih vod more vsakdo utrpeti. Zdravljenje s Krušen soljo zamorete vršiti brea ovire v službi in v lastni hiši, ker ena steklenica Krušen soli zadostuje aa tri mesece, a stane samo din 45.—, mala steklenica pa din 27.—v KruSen sol urejuje prebavo in presnavlja-nje v telesu, prepreča ustvarjanje in kupi-čenje Škodljivih snovi, ki vodijo do zama-ščenja in so lahko vzrok raznim motnjam in obolenjem. — Krušen sol se dobiva v lekarnah. Oglae reg. 8. br. 29.813/35 Tekme za prvenstvo članic SSKJ V soboto in nedeljo so biie v Zagrebu w Sokolskem domu Sokola L tekme čteato za prvenstvo Saveza SKJ. izmed prijavljenih se je udeležilo tekem 17 sester ln sicer 5 sester iz Zagreba, po ena iz Beograda, Novega Sada tn Dubrovnika, 2 1« Splita ter 7 iz LJubljane. Tekma Je ofcee-gala 11 panog to sicer: obvezno to. poljubno prosto vajo, obvezne vaje na eca-kovišiinski bradlji, doskočnJh Krogih, 14. ure, nakar je bil ob 16. uri zbor vseh tekmovalk in sodnic in razglasitev uspehov. po bodrilnem govoru sestre načelui-ce in staroste br. G&vrančiča Je srtedil pozdrav zastavi in petje »Sokolskih legij«. Sestre iz Ljubljane so dosegle najboljše uspehe in to: 1. Sket Milena, Sokol L Tabor, 2. Pu3t:!šek Marta, Ljubljanski Sokol, 3. Poipac Marta Sokol L Tabor, 4. Rupnik Lidija, 5. Hribar TuSa, 6. V&zzas Jelica to. 10. Kerž:m Ančka, vse Ljubljanski Sokol. Naslednje tekmovanje bo do cembna v Novem Sadu za slovansko prvenstvo. Sestre se bodo tako dobro pripravile za medcifirodno tekmo prihodnja leto v Pragi. Jjigcslavifa: Italija 4:2 Milan, 18. oktobra, o. Jugoslovenska teniška reprezentanca je po treh dneh hude borbe končno danes dosegla odločilno zmago nad Italijo v tekmovanju za srednje-ev-ropski teniški pokal. Jugosioveni so milansko tekmovanje odločili zase 1 odličnim rezultatom 4:2. Tudi v obeh poslednjih singlih se Je danes razvila zelo naporna borba. Obe igri sta zahtevali po pet seiov. Punčec je premagal Palmierija z rezultatom 4:6, 6:4, 2.6, 6:2, 6:2, Pallada pa Quintavalla s 6:3, 6:0, 3:«, 1:6. 6:1. Jugoslavija si je tako s svojimi 5 točkami v dosedanjem tekmovanju za pokal priborila tretje mesto. Epwe: Alf ehin Amsterdam. 18. oktobra. w. Šesta partija v matehu med Euwejem in Aljehinom za naslov svetovnega šahovskeea prvaka je bila odigrana v Haarlemu. Svetovni prvak dr. Euwe je zašel kot črni že po 23. potezah, v take stiske, da se ie proti pričakovanju odločil kar za kapitulacijo. Stanje po VI. kolu 3:3 (obliavliemo pore» čilo o šestem kolu še enkrat, ker je bilo včeraj pomotoma poročano, da je zmagal Euwe. Op. ured.). Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Hladen val pokriva več;o južno polovico evropske celine in ustvarja pretežno jasno vreme v južnovzhodni Evropi, na Sredozemskem morju in v zahodnji Franciji. V srednji in sevenozahodni Evropi prevladuje oblačnost z dokaj megle. V Jugoslaviji je oblačno z nekoliko dežja v dravski, vrba-ski in savski banovini, delno oblačno v drinski banovini in na Primorju, jasno z jutranjo meglo v ostalih predelih. Toplota narašča. Najniže toplota Kruševac — 5, najvišja Mostar 20 C. Zemunska vremenska napoved: Lepo vreme, pretežno jasno. Noč precej hladna, zjutraj utegnejo biti megle. Zagrebška: Oblačno, ponekod deževno vreme. Dunajska: Mil kontinentalni zrak, v nižinah po večini megla. Minister dr. Krek proti spremembi ustave JNS v laškem srezu Zmaga ljudske fronte Pri velitvah v okrožne in okrajne svete so stranke ljudske Sronte znatno ojačile svoje postojanke 75 milijonov za investicije Suzora Zagreb, 18. oktobra p. Na evoji današnji seji je ravnateljstvo Suzorja načelno sprejelo novi investicijski program za prihodnjih pet let. Posamezni okrožni uradi za zavarovanje delavcev go ravnateljstvu ie predložili svoje glavne načrte ta nova investicijska dela. na današnji seji ravnate1}-stva pa je bilo sklenjeno, da bodo morali v najkrajšem času predložiti podrobne gradbene načrte skupaj s finančnimi proračuni za ta dela. Ravnateljstvo je načelno pristalo na vse predložene investicijske načrte. Pravkar se pri raznih gradnjah bolniškega zavarovanja investira il milijonov dinarjev. V prihodnjih petih letih namerava Suzor investirati še okrog 64 milijonov, tako da bo celokupni Investicijski program bolniškega zavarovanja znašal 75 milijonov dinarjev. Ljubljanski OUZD je predlagaj a^aditev novega 1 poslopja za svojo ekspozituro ▼ Oe-lju. Proračun za to zgradbo znaša poldrugi milijon dinarjev. Druge investicije se bodo izvršile v ZiefTnumu, Petrovgradu. Tlvtu, Zenici, Sarajevu. Novem Sadn, Borova, Vn-kovaru. na Sušaku. v Splitu in Subotiel, kjer bodo zgrajena nova uradna poslopja, nadalje v Banjaluki, Tuzli. ▼ Zagrebu. Petrov^ gradu in Somboru kjer bo^o zgrajena arobo-lančna poslopja ali pa povečana, odnosno adaptirana sedanja uradna po^apja, tn kon-5no na Avali, kjer bodo zgradili velik Bana-torij. »JUTRO« ll. '244 3 ToreE. 19. X. TOŠ7. : Skrb za bodočnost naših deklet Slovo ravnatelja Grma V ponedeljski izdaji smo že poročali o lepem večeru pri Mencingerju na Šmartin-ski cesti, na katerem so se bivši učenci ljubljanske gluhonemnice poslovili od svojega dolgoletnega ravnatelja Avgusta Grma in priljubljenega učitelja Ljuba Dermelja, ki odhajata v pokoj. O delu, ki ga je Ljubo Dermelj opravil na šoli in izven nje, je »Jutro« že pred dnevi pisalo. Opozorimo naj še na življenjsko delo ravnatelja Grma, na katerega je tajnik Društva gluhonemih graver in tiskarnar A. Sitar naslovil naslednje besede: Naše življenje je tekoči trak, na katerem se vrste pred našimi očmi dogodki, ki jih v sedanjem nemirnem času z razmišljanjem jedva dohitevamo, kamoli da bi se mogli v posameznosti globlje zami- moralno zavestjo, da služite ljudem, ki se v sedanji človeški družbi žal morajo še ozirati naokrog s prošnjo: Usmilite se nas! Kakor je nam ta misel trpka, kakor je nam občutek te krivice grenak, naj bo Vam prijetna zavest, da ste v teh 35 letih kot učitelj storili svojo življenjsko dolžnost To delo se sicer ne da poplačati, ali hvaležnost nas vseh naj bo Vam vsaj delno plačilo. Najlepšo diplomo ste si zapisali v naših srcih, ker Vi ste popeljali nas na pot življenja, ki nas vodi v družbo človeštva, kjer srno tudi mi deležni dobrin kulturnega vzpona in napredka. Izrekam Vam v imenu vseh tu zbranih in širom domovme raztresenih nekdanjih Vaših gojencev srčno zahvalo. Bilo Vam usojeno še mnogo srečnih let. v katerih upam, da bomo imeli še priložnost, se z Vami pogovoriti, kakor nekdaj, ko ste nas vodili kot učitelj v lepoto jesenske prirode. Naprej z nezmanjšano sMo v življenje, v pomoč bližnjemu! In v tej želja Vam kličem: Bodite srečni, bodite naši še mnogo let! Starinski kolovrat — senzacija šumadije Pri nas na podstrešja, v šumadiji se uvaja Ljubljana, 18. oktobra. »Nova prešli ca za konoplju i vunu«, pod tem naslovom prinaša »Politika« z dne 17. t m. kot nekako senzacijo vest, češ da je neki Švaba iz Filipova v Bački izumil pre-slico, ki ima veliko prednost, da se poganja z nogo. »Underrainer izradjuje sam presli-ce i koliko ih god donese na tržište, selia-ci ih prosto razgrabe.« To in novici priložena slika pa nam pričata, da gre pri tem le za naš preprosti kolovrat na nožni pogon, ki je v resnici star izum menda Nemcev v Braunschweigu h davnega leta 1530., dočim je kolovrat na ročni pogon kot predhodni tip od rok in preslice še starejša stvar. Od tedaj se je ta silno praktični stroj za predenje širil po kmetih vseh dežel ne-balkanske Evrope. Med Slovenci po vsem bivšem Kranjskem razen v Beli krajini južno od Črnomlja je bil kolovrat na nožni pogon splošno udomačen že 1. 1770., ko daje kmetska družba, oziroma njen veliki tajnik dr. Baltazar Hacquet navodila o umnejšem negovanju konoplje in lanu. Vse do današnjih časov pa je trajalo, preden sa je kolovrat našel pot v dežele južno od Save in Donave. Bosanskim kmetom in kmeticam je začel na sarajevski čaršiji razkazovati in prodajati kolovrate nek Švaba z Pančeva šele v jeseni 1. 1921., kar je imel priliko gledati tudi sam pisec teh vrstic. Iz Pančeva v Šu-madijo ni tako daleč kakor v Sarajevo, kljub temu Šumadija tedaj za kolovrat še ni bila dozorela. Senzacija, ki jo je noti-ral vodilni srbski dnevnik, pa nam priča, da je postal za to staro iznajdbo dostopen pravkar, t. j. v 1. 1937. po Kr. roistvu, tudi srbijanski kmet iz Šumadije. Prečanski Švaba dela zaradi tega dobre kupčije, kakor da prodaja kakšno patentirano in mo-nopolizirano robo. Ti kraji so namreč vse do danes predli preprosto na roke. kar je bilo med Slovenci splošno opuščeno že pred nič manj m nič več ko 167 leti. Južnim bratom pa predlagam, naj krstijo to njim toliko novo stvar hitro kar lepo po naše na »kolovrat« I ali vsaj »vrtikolo«, da se jim ne bi nemarno vgnezdila zopet kakšna nerodna »mašina«. i Dr. J. R. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Kako zelo vplivajo vremenske razmere na prirodo. imamo priliko opazovati v izredni meri v letošnjem deževnem letu. Razlilko suhega, ali motorega leta v priredi pozorno opcKujeta, kmet in vsakdo, ki se giblje v prirodi. Dočim je na prisojnih krajih v suhih letih vse rumeno in ožgano, je bilo letos vse leto lepo zeleno. Taiko zlasti tudi v gozdovih. V suhih letih toži kmet večinoma zaradi pomanjkanja krme, dočim letos tarna zaradi prehudega plevelas ki je zadušil mnogo pridelkov in ga. sploh ni biio mogoče uničiti pri največji požrtvovalnosti in pridnosti kmečkih rak. Velika mokrota je zelo škodovala v vinogradih m na poiju, kjer so segnUi razni poljski pridelki. To vse je vidno. Mnogo zanimivejši, kakor omenjeni, vsakomur vidni vremenski vpliv mokrote j in suše v prirodif pa je vpliv vetrov na ' rastlinstvo in živalstvo, ki posebno ljubijo prirodo in p^tzno prisluškujejo neskončnemu bitju njenega srca. Take opazovalce najdemo zlasti tudi med trrnkarji in lovci. Toda to niso navsdni rekorderji in tudi ne prijatelji mastnih zaonjih pogonov, marveč ljudje, ki jih žene v prirodo srce. Vsakemu tnakarju je znano, da ribe dobro prijemajo kadar se prične vreme slabšati, posebno, če prične kraljevati jug. Na vodi ae pojavijo pomlatfi m poleti roji mušic in ribe so bolj lačne. Da so ribe vprav takrat bolj točne, kaJkor če vleče Potrebna je ustanovitev mojstrske šole Daruje Ua&e -peKlo- aKti. Zdd ce mi, da korakam po široki cesti, vodeči v neskončnost, na kateri nas čas peha nevzdržno naprej, brezobzirno tfeije in dalje. In na tem pohodu smo se danes ustavili, hoteč se ozreti nazaj, y leta, Id so bila tudi nam pomlad. In dozdeva se mi. da raste ob tej neskončni cesti košato stoletno drevo, katerega vrhovi se kopljejo v prečudovito lepih jesenskih barvah, kakor da bi se hoteli naužiti še enkrat vse krasote prirode, se nasrkati pred večnim zatonom še enkrat božajoeih sončnih žarkov Stojim naslonjen na to drevo, se oziram v dobo pred 35 leti, ko srno hodili z Vami kot učenci po Ljubljanskem polju, kjer se je takrat pasla živina in nad katerim brne zdaj zračni stroji. Takrat ste nam razlagali: To je vzhod, tam je zapad, tam so Kamniške planine, hrib na desni je Golovec. Tudi tedaj je bila jesen, tudi tedaj so se golovški gaji prelivali v mehkih jesenskih barvah. Seveda smo te barve gledali takrat drugače, kakor jih gledamo danes. In gorski vrhovi nam so bili takrat neznansko oddaljeni, medtem ko danes hitimo nanje skoro sleherno nedeljo in iščemo v njih objemu mir in — samega sebe. Menim, da so v življenju vsakega človeka momenti, ki se mu vtisnejo v dušo ne-izbrisljivo in na katere se z neko otožno-stjo spominjamo. Z otožnostjo mogoče zato, ker si zaman želim nazaj časov, ko bi zopet hodil učenec z učiteljem v jesensko prirodo. Pa ste nam takrat razlagali pojem stavka: Potrpljenje prebije železne duri. Da, potrpljenje! Usoda nam je naložila zvrhano kupico dolžnosti potrpljenja': In ker smo s tem potrpljenjem korakali po poti življenja, smo danes Vaši učenci tu, v katerih lahko gledate dozorelo seme, ki ste ga sejali. Mislim, da Vam dozoreli sad Vašega truda in požrtvovalnosti, s katero ste se pred 35 leti posvetili vzgoji gluhoneme mladine, dela čast. Dasi je položeno seme dozorevalo preko treh desetletij in se šele zdaj pokazujejo v jasnih obrisih uspehi Vašega vzgojnega delovanja. upam. da morete gledati nazaj s tihim veseljem in zavestjo: Vaše delo je služilo vzgoji ljudi, ki so postali z Vašo pomočjo enakovredni člani človeške družbe, brez Vaše pomoči h kulturnemu dvigu pa bi ostala bitja druge vrste, na katera bi gledalo ositalo človeštvo s pomilovanjem ali celo s prezirom. Da, biti 35 let v službi vzgoje gluhonemih, to mi zdaj razumemo, je delo, ki ae ne da nikakor ocenita. Vztrajati 35 let v najtesnejših ekonomskih razmerah aa teo» službenem mestu, to je mogoče samo z Za našo žensko mladino prihajajo vedno težji časi. ženska mladina študira dandanes mnogo več kakor svoj čas in zato letno raste število brezposelnih študi-ramih deiklet. Zadnji čas se opaža vedno •večje udejstvovajnje deklet v praktičnih poklicih., na kar se je še pred nedavnim časom v takozvanih boljših krogih gledalo zelo skeptično. Sila pa odstrani marsikateri pornisletk in danes imamo vedno več ženskih ateljejev, v katerih se trudijo uradniške hčere. Stične pojave opažamo tudi po drugih državah, zlasti v severnih, kjer se izobražena dekleta vedno bolj udejstvujejo v obrtnih strokah kakor v modnih salonih pri modistinjah in raznih drugih umetnih obrtih. Poleg državnih šol imajo n. pr. tudi razna društva, ali celo osebe svoje zasebne šole, kjer nudijo dovolj prilik za študij narodnih — umetnih obrtov. Dalje obstojajo mojstrske šole, namenjene pred vsem absolventkam ženskih strokovnih šol, ki najdejo zelo težko zajposlitve pri obrtnicah. Iste pojave opažamo tudi pri nas, ko ne najdejo absolventke ženskih obrtnih šol pri mojstericah primerne zaposlitve in si tako pridobe enoletno prakso, po kateri jim je omogočeno polaganje mojstrskega izpita. Izredno neugodno pomladansko in poletno vreme se je nadaljevalo v prvih jesenskih dnevih. V prav takrat, ko je pa napočil važen čas za naše krilatce, se je vreme toliko vravnovesilo, da se naši drobni prijatelji zopet enkrat ugodno selijo. Letošnjo selitev lastovk smo komaj opazili. Nekaj let smo gledali, kako so se zbirale drobne ptičice. kako so posedale vse košmrljene, in čakale, kdaj nastopi primeren čas za odhod. Prehitel jih je sneg, v dolinah je ležala megla, po gorah pa so viseli debeli sivi oblaki. Mnogo lastovk je poginilo od mraza in lakote, kajti mraz je bil uničil tudi mušice, njihovo hrano. V mnogih primerih je pomagal pri selitvi celo človek z letalom. Leios pa je bilo vse drugače. Niti zbiranja nismo mnogo opazili. Po malem šmarnu so še par dni letale po naših vasicah. Čeprav proti koncu septembra ni bilo mraza, so lastovke izginile. Prve dni oktobra so se bile pojavile na Gorenjskem velike jate divjih golobov. Nemirno so letali iz gozdov na polje in zo- Zato je tudi pri nas nujna potreba, da se pristopi čimpieje k ustanovitvi mojstrske šole za absolventke obrtnih šol, da začno potem izvrševati obrt, za katerega so starši žrtvovali mnogo denarja, dekleta pa mnogo truda in časa. Pri praktičnih poklicih je namreč praksa vse in če se absolventki obrtne šole ne nudi prilika pr;lktičnega ud ejsb vovamja tn to takoj po dovršitvi šole, nastane nevarnost, da absolventka mar? kaj pozabi, kar ji je v škodo za bodoči poklic. Ce že posnemamo razne druge zadeve po Inozemstvu, glejmo pred vsem tudi na to, da se potem mojstrske šole omogoči še našim hčeram priti čimpreje do koščka Skromnega,, a poštenega kruha, da ne bode naša mladina, ki je polna idealov razočarana in izkoriščana od svoje okolice ubrala stranpoti ki ne bodo v korst niti staršem, niti drž1-vi. Zato je prav toplo pozdraviti započeto akcijo, ki je izšla lz kroga staršev in storiti vse, da se pride čimprej do cilja. Potem ne bo toliko pritožb proti šušmarstvu in tudi država bo prišla do svojih daivkov. Kdor pa zavira in ovira ustanovitev prepotrebne mojstrske šole, dela škodo našemu obrtništvu in državni blagajni. pet nazaj. Kazalo je, kakor da se urijo za dolgo, naporno pot. Pa tudi ti so izginili. Ko so si med hudimi nalivi prve dni oktobra nadeli gorenjski vršaci bele kučme, so že A zore priletele prve jate raznih drobnih klatežev Prileteli so čižki, liščki in celo nekaj planinskih ščinkovcev je prišlo pogledat, kako je po dolinah. Tako smo vprav sedaj sredi velikega jesenskega preseljevanja, ko na sto tisoče ptic preleti naše kraje V ugodnem preseljevanju, kakor letos, sploh skoraj ne opazimo malih, drobnih popotnikov naj\>ečje-ga, najdaljšega popotovanja na svetu. Tako selitev najlažje opazimo v planinah kjer ptice nizko lete včasi pa celo počivajo. Prejšnjo nedeljo je videl tako selitev lovec in velik prijatelj prirode, ko je lovil gamse na Dobrči. Okoli 11. dopoldne je zaslišal nad Lešansko planino silen vrišč kakor da bi se bližal vihar. Dobro minuto na to je že vršelo nad glavo. Komaj 80 m nad n jim je letela s silno brzino (ocenil jo je bil z več kakor 100 km na uro) Velike jate ptic so letele na jug Zanimiva opazovanja gorenjskih lovcev Prizori z odkritja spomenika Viteškemu kralju Uedinitetju na Rakeku Ot> lepi udeležb! občinstva so v nedeljo popoldne odkrili na Rakeku spomenik Viteškemu kralju. Spomenik, delo kiparja prof. Ivana Sajovica je odličen v zasnovi kakor v izdelavi. Mogočna kraljeva postava v nadnaravni velikosti stoji vzravnana, s pogledom proti meji ln rokama oprtima na sablo. Kralj je upodobljen v vojaškem plašču, v svojem najljubšem odeta. Trg pred kolodvorom so tudi primerno uredili, in naša obmejna postojanka ima sedaj prostor, kjer se bodo odslej vršile vse velike narodne manifestacije. Sokoli ln druge nacionalne organizacije se bodo v velikem številu spomladi poklonili pred spomenikom. SHke nam kažejo: Spomenik po odkritja; predsednik odbora m postavitev spomenika g. Fran Tavčar na govorniškem odru za časa slovesnosti in pogled na trg pred kolodvorom med odkritjem velikanska, več tisoč rjavih, kakor golob je velikih ptic broječa jata. Priletela je v smeri s sosednjega Ljubelja in se spustila po pobočju Dobrče, v smeri proti Bohinju. Lovec sodi, da se jate, sploh ni ustavila v Jugoslaviji, marveč je kar gladko preletela Julijske Alpe ali Jelovico in tako dospela v Italijo. O selitvi čez Julijske Alpe in sicer čez Črno prst, mi je pravil pred par leti, vprav v tem letnem času drug lovski prijatelj. Kakšne vrste ptice so to bile, žal ni bilo mogoče ugotoviti. Opazovalec, ki zelo ljubi lov na kljunače, se boji, da niso bili to njegovi jesenski prijatelji in da so letos prav tako kakor lani prešli preko naših poljan in dobrav. Ali kakor se da sklepati iz načina selitve, je njegov strah bržčas neopravičen. Dvomljivo je da bi se kljunači selili v tako velikem številu in tudi brzina in dolžina poleta nista v skladu s poletom kljunačev. Ni izključeno, da so bile ptice le v taki izredni svetlobi, da so se sivi. divji golobi videli rjavi. Toda ta pojav je na vsak način izredno zanimiv in poučen. Videlo se je, v kakšnih ogromnih jatah se vrši selitev m s kako bizino. Najzanimivejša pa je pot, ki so jo ubrale selivke. Izbrale so si najnižjo točko, gorsko sedlo v Karavankah. nato kratko črto do Julijskih Alp in od tam, brez vsakih višjih zaprek, proti juga. To je očitno ena izmed najvažnejših zračnih cest krilatcev čez naše kraje. — s. Izredni pojavi letošnjega leta Marsikatera stara izkušnja je postavljena na glavo burja aH sever, je znamo, toda jzakjarj« je težko odgovoriti. Tudi zaikaj Je taikratveč mušic nad vodo, kakor v drugem vremenskem razpoloženju, je težko pojasniti. Kaj pa pozimi, ko ni mušic, pa se vendar v jugu ribe kažejo, dočim so pri burji skrite? Ali tudi to pravilo ne drži vedno. Vprov v letošnjem deževnem letu trnkarji niso posebno zadovoljni s pomladnim in poletnim plenom. V čisto deževnih dnevih, ko sta gonila oblake jug in zapad ribe v ribnikih niso hotele jesti. še zanimivejša so bala opazovanja lovcev, posebno tistih, ki divjad vaibijo, ko je uspeh odvisen od razpoloženja divje dL To je gotovo najzanimivejši način lovljenja! Srnjak prihaja na klic, ker išče sa-mico, ki jo lovec oponaša. Toda zakaj ae srnjaki nefcatsre dneve med prskom, med oploditvijo sin, dobro odziva.30 vabljivim lovčevim klicem, drugič pa se sploh ne brigajo za najbolj hrepeneče glasorve goljufivih ljubic? Veliko se je že pisalo o klicanju naših, gozdnih kokošk, gozdnih jerebov. Zakaj prihajajo sploh na klic, zakaj včasi bojeviti, drugič pa kakor mirni prijatelji? Posebno pozornost tem vprašanjem je posvetil Celjan Valentinitsch ,ki je zaslovel med vsema evropskimi lovci s svojo knjigo »Das Haselhuhn« (Gozdni jereb). Mož je lovil gozdne jerebe ln zapisavaJ svoja opazovanja. Dopisoval je z lovci is vseh delov Evrope, posebno s prirodo-slovci. Nabral je ogromno gradivo in ga predelal temeljito. Veliko sklepanj je povzdignil v teorije, ki so jih jerebstrji smatrali aa svoj lovski evangelij. Dogodilo se je kakšno leto, da je šlo vse lepo po Va-lentiničevih teorijah. Jerebi so prihajali po letnem in dnevnem času, kakor je bil napisal stairi profesor. Toda letos se je vse spremenilo. Jerebi so se odzivali in prihajali prav dotaro v avgustu. Ko je pa prišel gftavni mesce jteirebarjev, otožni september, rrisi spravil nobenega jereba k sebi. Peli ao že, priti pa niso hoteli, čeprav VateEBtlnAtsch pravi, da jerebi naj-rajše prihajajo kvaterni teden, sredi septembra, ko se nazdele gnezda. Ali se letos niso gnezda delila, ah kako je s to za-devščano? Ugibamo in ugibamo, dokler živimo, piiu uda pa hodi svoja modra pota. Frwv&x, da je Jerefo, kakor sploh ptice, čmeren, če vleče jUg ali zapad. živahen Je pri burji in severu. V preteklem se.p-territarn ao pihaii razni vetrovi ,toda jerebi ao molčali, o čndnem južnem vremenu pa bi fetrtro karj povedali največji prijatelji juga, čroožOlti močeradi. Vse poletje so biB skriti, čeprav je po večini gonil obtoke jug. Dne 5. in 6. oktobra pa se jih je pokazalo toliko, kakor jih menda ni bilo že leta in leta. Kakor so prišli, so tudi izginili. Tudi gobe 21 <*« 8 rtt ift 485/^6 * Polovična voznina v Beograd in v Skoplje. Ker je proslava osvoboditve Južne Srbije v Skoplju oJgodena na 31. oktober, je prometni minister izpremenil časovno veljavo polovične voznine udeležencev te proslave. Polovična voznina velja za odhod od 26. do 30. oktobra in za vrnitev od 31. oktobra do 6. novembra. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah obiskovalcem splošne državne razstave za kigiensko-kmetijsko delo od 18. do 24. t. m. v Beogradu. Popust velja do 2(3. oktobra. * Velika proslava 40-letnice umetniškega delovanja Dobrice Milutinoviča. 40-let-nica oderskega dela največjega srbskega igralca Dobrice Milutinoviča se je spremenilo v prisrčno praznovanje, kakršnega doslej še ni beležila naša kulturna zgodovina pri nobenem mojstru drame v Jugoslaviji. Skoro že teden dni so listi prinašali članke in anekdote o slavnem in priljubljenem igralcu. V soboto dopoldne je bila predigra proslave v foajeju beograjskega narodnega gledališča kjer je prvak drame sprejemal neštete čestitke in poklone svojih tovarišev in častilcev. Zvečer je bila v razprodanem gledališču svečana predstava »Beneškega trgovca«, kjer je slavljenec Dobrica briljiral v svoji najljubši vlogi Žida Shyloka. Pred pričetkom predstave je prišel na oder v spremstvu ge. Taborske in žanke Stokičeve. Aplavz je trajal več minut. Upravnik dr. Vo;'inovič je izročil si avl j en cu red Sv. Save UL stopnje, nato pa se je zvrstila vrsta govornikov. Slav-ljencu je beograjska sekcija gledaliških igralcev izročila prstan Dobrice Milutinoviča, ki bo poslej prehajal na najodličnej-šega beograjskega igralca. Po predstavi, ki je krasno uspela, je bil banket v Zanat-skem domu, kjer je med drugimi govoril tudi Hristo Car kov, režiser sofijskega narodnega gledališča. * Prvi načelnik zdravstva bivše kraljevine Srbije .je umrl. V nedeljo so v Beogradu pokopali dr. Pavla Popoviča, ki je bil po rodu iz Velikega Bečkereka, a je kot mlad zdravnik davno pred vojno šel v Srbijo in se uveljavil kot šef očesne klinike v Beogradu, kot dvorni zdravnik in naposled kot načelnik zdravstva. Sodeloval je v zadnjih vojnah kot rezervni polkovnik. živel je skromno in je tiho odšel v večnost, kakor marsikateri zaslužni veteran predvojne Srbije. * Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja. izdelanih iz MEZ prediva za ročna dela v Ptuju, Društveni dom. Odprto od torka 19. oktobra do vključno petka 22. oktobra 1937. * Novi grobovi. V Idrijski ulici 22 v Ljubljani je umrla v visoki starosti 82 let gospa Ana Steska, vdova po všjem davčnem inšpektorju, mata učiteljice gospe Ane Steske in sodnika upravnega sodišča v p. g. dr. Henrika Steske. Ugledno pokojnico bodo danes ob pol 15. spremili k večnemu počitku. — Na Poljanski cesti 60 v Ljubljani je umrl g. Josip Frank, sodni podu-radnik v pokoju. Pokopali ga bodo jutri popoldne v Štepanji vasi, — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel * Ža razbremenitev naših železničarjev. Centralni upravi UJNŽB v Beogradu je poslal ljubljanski oblastni odbor UJNŽB naslednjo spomenico: Izšel je »Godišnjak« jugoslovenskih državnih železnic za leto 1937. Po tem je stanje celokupnega osebja s 1. marcem 1937 pri naših železnicah 79.828 uslužbencev. Leta 1935. je znašalo število 71.200 uslužbencev. Torej je število uslužbenstva v 2 letih naraslo za 8.628 ljudi, vendar v Sloveniji samo za 1.67%, namreč za 157. Mnogokrat se je že dokazalo, kako preobremenjeni so železničarji v ljubljanski oblasti in kako visoko aktivno doprinašajo denarna sredstva železnici za pasivne druge oblasti. Pri tem moramo opozoriti centralno upravo na visoko starost, zelo močno obremenitev in obrabljenost železniških prog v ljubljanski oblasti. Potrebno je, da se to skrajno neugodno stanje v ljubljanski železniški oblasti odpravi. Prosimo centralno upravo, da o tem razmišlja in zastavi svoj vpliv na odločujočih mestih centralne uprave naših železnic v cilju, da se izdatno razbremeni osebje v ljubljanski direkciji s tem, da se število uslužbencev v tej oblasti izdatno poveča v smislu našega referata od 12. septembra 1936, ki smo ga izdelali pod naslovom: »Težave železničarjev v oblastni direkciji Ljubljana«. * Opozorilo trgovskim krogom in ostali javnosti. Med nepoučenimi krožijo netočne vesti o višini povišanja plač državnim uslužbencem, ki stopi v veljavo dne 1. novembra. Oblastni odbor Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev daje po tej poti v vednost in blagohotno upoštevanje ugotovitev, da znaša ta povišek pri največjem številu državnega uslužbenstva od 50 do 150 din mesečno in le redki uslužbenci (s številno družino) dobe do 200 din mesečnega poviška. * V počastitev spomina pokojnega dvornega svetnika Andraža Jegliča je darovala družina Pertotova 100 din (sto) za Bran-i-bor. Spomnite se narodnoobrambnega društva Bran-i-bor ob vsaki priliki, ker ono skrbi za brate v tujini! * Predavanje o Masaryku v Črnomlju. Sokolsko društvo Črnomelj priredi jutri, v sredo 20. t. m. ob 20. uri v svojem domu predavanje >Masaryk« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Fran Bradač ml. * SO-letnica treznostnega pokreta v Srbiji je bila v nedeljo proslavljena v veliki dvorani Delavske zbornice v Beogradu. Navzoča je bila največ mladina. Govorilo je mnogo govornikov in sprejeta je bila resolucija glede nadaljnjega dela za pobijanje alkoholizma. * Absolvent p*-ava je nmrl pod dolgem stradanja. V Dubrovniku je hotel diplomirani pravnik Gjuro Stepovič-Dabrovič preizkusiti, kako dolgo lahko mlad mož izdrži brez pitja in hrane. Star je bil 34 let. Polnih 20 dni je vzdržal brez vsega in je bil že tako izčrpan, da se ni več vzdržal na nogah. Po 20 dneh je 6pet začel s čajem in razredčenim mlekom, toda oslabljeni organizem niti tega ni mogel več prenesti. V nedeljo zjutraj je. nekaj ur po popitem čaju. podlegel. * Brošnra >V boju »,a naso severno meje« je bila razroslana številnim prijateljem in znancem. Priložena je bila položnica e prošnjo za nakazilo bore 11 din za kritje stroškov. Ker so mnogi nakazilo prezrli, jih avtor naproša, da blagovolijo neznatni znesek čimprej nakazati. * Tvrdka Oroslav Dolenec, Ljubljana. Wolfova ulica 10.. je pripravila za praznik Vseh svetnikov prvovrstne nagrobne sveče v izbranih barvah in oblikah. * Matere in očetje! Pri vzgoji in negi vaših otrok vam bo najboljši svetovalec mesečnik »Roditeljski list». Celoletna naročnina je 24 din. Naročite ga pri Pedagoški centrali v Maribor«. Eno srce — ena RADENSKA. Iz Ljubljane u— Francoski rezervni oficirji posctijo Jugoslavijo. V petek 22. t. m. prispe ob 10 98 na železniško postajo Bohinjska Bistrica skupina nad 120 francoskih rezervnih oficirjev, kjer jih bo pozdravila delegacija rezervnih oficirjev iz Ljubljane in Beograda Sprejema se bo udeležila tudi častna vojaška četa. Po prvem pozdravu na jugoslovenskih tleh se odpeljejo gostje do postaje Bled-iezero. kjer izstopijo ob 11. uri in poj deio peš do jezera ter v lepem vremenu s čolni do Park-hotela, kjer bodo kosili, lo obedu si ogledajo zanimivosti Bleda in uprava Park-hotela priredi ob tej priliki domafo zabavo s petjem in godbo. Vsi sodelujoči bodo v narodni gorenjski noši. Ob 13.30 se odpeljejo z avtobusi do postaje Lesce—Bled odkoder se odpeljejo ob 14.16 in prispejo na glavni kolodvor v Liubljano ob lo.38, kjer bo oficijelen sprejem. Na kolodvoru bo vojaška četa z godbo. zastopniki vojaških in civilnih oblasti rez. oficirji in ostalo občinstvo. S kolodvora odidejo francoski rezervni oficirji vsi v uniformi v povorki z vojaško godbo pred spomenik kralja Petra I. in ilirski spomenik, kjer polože vence. Po'em si bodo ogledali zanimivosti mesta in ob 18.30 bodo imeli v enem izmed ljubljanskih ho'elov večerjo. Iz Ljubljane se odpeljejo ob 20. uri. Pozivamo vse rezervne oficirje ter ostalo občinstvo v Bohinjski Bistrici. Bledu in Ljubljani, da se udeleže sprejema naših ljubih gostov. Francoski rezervni ofioi.rji, med njimi večina solunci ki so <»e borili ramo ob rami z našo hrabro vojsko na solunskem bojišču in ki potujejo na svečanosti v Skoplje, zaslužijo čim veličastnejši sprejem. Odbor. ______ Dr. ŠAVNIK NE ORDINIRA od 20. X. — 3. XI. u— Spet mezdni spor v Strojnih tovarnah in livarnah. Delavci Strojnih tovarn m livarn na Tyrševi cesti, ki jih je trenutno zaposlenih okrog 300, so včeraj dopoldne v znak protesta, da jim podjetje redno ne izplačuje mezd. ustavili delo. V Strojnih tovarnah je petek plačilni dan, a zadnji p>tek ao delavci ostali brez izplačila, le uradniki so dobili akontacije na račun septembrske plače. Zastopnik podjetja — ravnatelj je že Samoprodaja: za Ljubljano: FRANC GOLOB, za Maribor: PINTER in LENARD. nekaj dni odsoten iz Ljubljane — je takrat delavcem izjavil, da bodo mezde prejeli naslednji dan, a ker tudi v soboto niso dobili denarja, so včeraj ob običajni uri prišli na d'-lo, a se dela niso lotili. Izjavili so, da cetanejo v tovarni, dokler ne prejmejo mezd. Na intervencijo Delavske zbornice se je za zadevo pozanimalo mestno poglavarstvo kot prva iot-tanca, ki ji pritiče posredovanje v podobnih sporih. Danes dopoldne se bodo na magistratu zbrali zastopniki podjetja in delavstva, a če ne pride do povoljne rešitve, bo jutri veliko delavsko zborovanje, na katerem bodo sklenjeni nadaljnji ukrepi. ilMlilllilililllllllllH Jesenski čas je najbolj primeren, da si napolnite album s fotografijami, ki ste jih napravili v poletnih mesecih. Iz mnogih Vaših negativov bi se dale napraviti lepe povečave, ki bi krasile zbirko fotografij iz Vašega življenja. Ako želite res dovršene povečave za kompletiranje albuma, Vam bo po znatno znižanih cenah izdelal vse povečave Foto Tourist — Loj-ze Šmuc, Ljubl jana. Aleksandrova cesta št 8 Iz Maribora a— Gledališke noviee. V soboto Je premiera »Sodnika Zalamejskega« v Zupančičevem prevodu in v Kovičevi režiji. Glavno vlogo igrajo Kovič Pavle, Košuta in Grom, nastopi pa skoro ves dramski ansambl in velika štatisterija. Gledališka delavnica izdeluje povsem novo inscenacijo. a— Mariborska davčna uprava razglaša: Razpored pridobnine davka na poslovni promet in davka na luksuz za leto 1937 je v smislu ČL 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tuk. davčni upravi (soba 5) v času od 18. oktobra do vštetega 23. oktobra 1937. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posete obveščeni z plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. a— V evetn mladosti je po dolgi in mučni bolezni umrla 22 letna uradnica špedicije Balkan Slavica Verdnikova. Hudo prizadeti družini naše toplo sočutje! a— Mariborski reševalci so prepeljali v splošno bo'nišnico 24-letnega posestnika Karla Hariha od Sv. Križa pri Kungoti, ki ga je nekdo z nožem sunil v hrbet in ga hudo ranil. oran CM D9 Iz Celja Vv' i »A-s-1 tfJBaiV^^iS-ViiV u— Liebertovo predavanje »Vzgoja na razpotju« (»Die Erzieliung am Scheidevve-ge«), ki ga priredi »Pedagoško društvo v ; Ljubljani« bo jutri, v sredo, 20. t. m., ob 18. v mineraloški predavalnici univerze. Iskreno vabljeni! POKROVITELJ DIV. GEN. G. L. TONIC IN KOMITE JUBILEJNI V SOBOTO 23* X. OB 20. URI KAZINA — JAZZ — BUFFET PREREDE SKAVTI u— Kovčeg ji je odnesel. V nedeljo popoldne je neka šivilja iz ljubljanske okolice sporočila službujočemu stražniku na peronu glavnega kolodvora, da ji je malo poprej iz Kajfeževega bifeja na Masarykovi cesti neznan tat odnesel rjav kovčeg, v katerem je imela za okrog 1000 din obleke in 200 din. Na kolodvorski stražnici so upravičeno zasumili, da bo skušal tat odpraviti svoj plen na vlak, pa so posvelili malo več pozornosti gibanju v avli in na peronu. Pozno e— Mestni svet celjski in sporazum. V zadnjem času sklepajo razni mestni sveti resolucije in proteste proti sporazumu, sklenjenemu med združeno opozicijo in dr. Mačkom, ter se izjavljajo za državno in narodno edinstvo. Tudi celjski mestna svet, ki ga je imenovala sedanja vlada, bi bil moral na svoji seji pretekli petek sprejeti tako resolucijo. Proti pričakovanju pa je to izostalo. Ne vemo, ali so vodilni člani mestnega sveta na to pozabili — ali pa 6e še niso mogli tako hitro vživeti v nove razmere in nove smernice . .. e— Kienzlovo opero >Evan?eljnik« to vprizorila ljubljanska opera v Četrtek 21. t. m. ob 20. v celjskem gledališču kot prvo predstavo v novi sezoni. Sodelujejo m. dr. ge. Ribičeva in Golobova ter gg. Gostič, Be-tetto in Janko. Dirigiral bo kapelnik g. Štri-tof. Predstava je za abonma. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge, kjer se tudi sprejemajo prijave al>onentov. MED. UNIV. dr. FRANC BREZNIK se je preselil iz G. RADGONE v CELJE, ter je o t v o r i 1 ZOROZDRAVNIšKO IN SPLOŠNO ZDRAVNIŠKO PRAKSO na KRALJA PETRA CESTI štev. 29 (zraven Ljudske posojilnice). e— Emigrantski idejni tečaj v Celju. Društva »Soča« ter »Orjem« v Laškem in Trbovljah bodo priredila v nedeljo 24. t. m. ob Ljubka ln duhovita filmska drama • ljubezni RAZCVELI CVET Danielle Darrieux ramiFra Vesela glasbena komedija MALI POMORŠČAK 8 priljubljeno malo Shirley Tempi« ■IM...... Veličasten film visoke pesmi prave ljubezni z Magdo Sehneider ln Svetislav Petrovičem NJENA LJUBEZEN — NJENA BOL (Frauenliebe — Frauenleid) V filmu sodeluje dunajska Filharmonija. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju idejni tečaj. Gosp. Pahor iz Trbovelj bo predaval o razmerju emigrantov in emigrantskih organizacij do domačinov, g. dr. Dekleva iz Ljubljane pa o emigraciji in njenem stališču do notranjepolitičnega položaja Za članstvo navedenih društev je udeležba obvezna. Prijatelji emigracije so vljudno vabljeni. Vstop je prost. e— Ureditev Oblakove ulice. Mestna občina je letos uredila in odprla Oblakovo ulico. Zaradi spora z lastnikom neke vile nekako sredi ulice pa ulice pred to vilo nišo uredili, zaradi česar je nastala tam velika, nenasuta jama, ki ovira promet in povzroča pritožbe stanovalcev v tej ulici. Kakor smo izvedeli, je bil med občino in lastnikom omenjene vile že pred nekaj tedni dosežen sporazum, zadeva pa do danes še ni urejena. Prizadeti prebivalrsi prosiio mestno glavarstvo, da bi Oblakovo ulico čimprej oo-končno uredilo in jo v celoti usposobilo za javni promet. e— Umrla je v nedeljo v Gosposki ulici 9 v starosti 66 let vdova po mizarskem mojstru ga. Marija Pel kova. e— Poročilo o samomoru preužitkarja Vinka Goloba, ki smo ga objavili v pone-deljski izdaji, je tiskarski škrat zmaličil. Pravilno bi se moralo glasiti, da se je tragični dogodek odigral na Cesti na Dobrovo v Celju in da so Golobovo truplo prepeljali na bolniško pokopališče v Celju. Tiskarski škrat pa je prenesel pozorišče iz Co-lja v ljubljansko okolico. e— Samo še danes do 1?. imate čas, da si nabavite srečke za novo kolo drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. Prosvetno delo trboveljskega Sokola tiiiniitiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiutiiiiniiiniHiiii iiiiiMititimiMmttifi DAMSKE PLAŠČE ZA JESEN IN ZDIO nudi v veliki izbiri od din 240.— naprej, otroške plašče v vseh velikostih od din 125 naprej F. I. GORIČAR — Ljubljana SV. PETRA CESTA 29. Na zalogi najnovejši blagovi za plašče in kostume, ter se izdeluje tudi po naročilu! Lastna šivalnica za izdelavo konfekcije! ...............................................MlirollliiHMiiiiiiMHiiiMli.....n.imumi.iiituiih mini liuujimniiiii ponoči je stražnik v resnici naletel na sumljivega moža, ki je bil namenjen na polnočni štajerski vlak, pa je na čuden način skrival svoj kovčeg. Ko so ga povprašali, kako in kaj, je brez oklevanja priznal, da je kovčeg iz Kajfeževega bifeja. V njem je bila še vsa obleka, gotovine pa je mož že polovico zapil. ___ Mariborske Wogererfeve hrenovke dnevno sveže dobite v delikatesi J A N C — Židovska. u— Slušatelji abiturientskega tečaja opozarjajo na otvoritveno plesno vajo, ki bo v četrtek 21. t. m. v Trgovskem domu ob pol 21. n— Za Vse svete v Gorico in v Trst. Prijave v vseh biljetamieah *Putnika« in v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 2645. Vhod iz Prešernove ulice. Danes zvečer ob 20. redna plesna vaja J.N.A.D. JADRANA v Kazini u— Drevi otvoritev nadaljevalnega plesnega tečaja Jenkove šole v Kazini z revijo letošnje novosti »Svving-step«. Vabljeni vsi bivši člani in novi interesenti. u— No* na Gospodov dan. V nedeljo so morali na kirurškem oddelku spet nuditi zavetja vrsti ranjencev, ki so postali žrlve nedeljske prešernosti po krčmah. Iz Most je mora! v bolnišnico 29-letn.i delavec Edvard Ložar. ki so ga neznani prijatelji pobili s koli, iz Rožne doline ključavničarski pomočnik Ludvik Prevc, ki so ga neznanci poškodovali po glavi in životu, iz Laz pri Logatcu pa so pripeliali Ferdinardn Pevska, ki mu je nekdo z nožem razrezal desnico. u— Obleke tn »dobuUe kemično čisti bar-ya, plislra ln lika tovarna Jos. Relch, 2 Trbovlje, 16. oktobra. Trbovcl:ski Sokol, tukajšnje najstarejše in najpreizkušenejše nacionalno društvo, je bil tudi letos z vsemi svo-limi kulturno prosvetnimi in telovadnimi prireditvami žarišče narodnega udej-stvovanja trboveljske javnosti. V " '. \ . __________velja dvojna pozoinost vsemu, kar nas krepi in druži v kolu jugoslovenskega Sokola. Zato ne bo odveč, če javno podčrtamo delovanje trboveljskega Sokola in njegove velike zasluge za splošno nacionalno stvar. Peščici zavednih narodnjakov, ki so orali trdo predvojno ledino, se je od leta do leta pridružilo iz vseh slojev vedno večje število članov. Vrste društvenih pripadnikov pa so se v zadnjih letih prečistile in današnji Sokoli so kleni in neomahljivi bo-ritelji za Tvrševo idejo in nositelji vseh številnih društvenih kultumo-vzgojnih manifestacij. Ce pregledamo delovanje vseh odsekov Sokola Trbovlje v zadnjem letu, moramo priznati, da sta telesna vzgoja in prosvetno delo društva v polnem razmahu. O tem nam priča letošnji spored prosvetnega odseka. ki je preskrbel več javnih predavanj kulturno poučne vsebine, med n;imi (Rasta Pleskovič: Sarajevo in bosanske planine, Marjar.ovič: Masaryk, Vojnovič: Zena in sokolstvo) dve predavanji za naraščaj. V septembru je bila zaključena pripravljalna šola za nove člane s štirimi predavanji: Sokolska misel, organizacija Sokolstva, zgodovina Sokolstva, Sokolstvo in delavstvo. Agilnemu in neumornemu prosvetarju br. Pahorju gre zasluga za vse večji napredek prosvetnega dela med članstvom, in^njego-vega koristnega vpliva na čim širši krog prebivalstva. Za bodočo zimsko sezono se nam obetajo zanimiva predavanja o splošnem svetovnem položa.lu. o odnosu Sokolstva do modernih svetovnih struj. ski-optiona predavanja o Cehoslovaski v zvezi z izletom trb. Sokola na vsesokolski zlet v Prago. Kot novost se bodo letos uvedli debatni večeri za člane, pri katerih se bo razpravljalo o vsakdanjih perečih vprašanjih v obliki debate, ki bo olane izvežbala v hitrem in logičnem oblikovanju misli. Sokolska godba bo priredila svoj običajni zimski koncert. Poglavje za sebe bi seveda veljalo napisati o drami trboveljskega Sokola, ki je v teku zadnjih let izoblikovala dramsko umetnost do dovršenosti poklicnih igralcev. Talijin hram je po svojem izbranem slovanskem programu, prvovrstni režiji in odlični moderni inscenaciji osvojil prvo mesto med slovenskimi podeželskimi odri in s svojimi igrami navdušil celo razvajeno mestno občinstvo. Dramat-ski odsek je v letošnji sezoni odigral 3 krat z velikim uspehom »Brate sw. Bernarda«. igrokaz Antona Ohorna, ki je po svoji aktualni vsebini in mojstrski igri žel obče odobravanje. Nič manj uspešna ni bila »Kariera kanclista VVinziga« r eno^ reprizo in gostovanjem v Laškem. Za idnčo sezono nam drama pripravlja prav bogat gledališki program. Prvo uprizorijo 23. in 24. t. m. Rosegger—Hamikovo veseloigro »Vesela bož a pot« v skrbni režiji br. R. Plav-šaka. verno sliko soodnje štajerskih va-ščansikih razmei in ozkosične vernosti. Sledila bo »Obljubljena dežela« izpod oeresa dramaturga sarajevskega narodnega gledališča g. B. Jeftiča. močno nacionalno delo, ki sega v dneve seraievsktca atentata in obravnava borbo jugos>!ovensko orientirane omladine proti avstrijski okupacijski oblasti. Tretja je na sporedu znana ^Nuši-čeva komedija »Dr.«, sledila bo »Konjeniška patrola*, če^ka legionarska drama Frante Langcrja in »Kulturna prireditev v Črni mlaki« Pavla Golje. Sokolska dramska družina z rutiniranimi igralci, režiser- ji Paternostom, R. Plavšakom, Odlaskom in Rakom na čelu, nam jamči, da bo njena igra tudi v idoči sezoni pripravila lepe gledališke večere in privabila številno občinstvo. Tudi letos bo šu dalje izhajala gledališka brošura, ki bo ljubitelje igrafeke umetnosti seznanjala z zanimivimi podatki o smernicah sokolske drame. Telovadni odsek pod vodstvom br. Rup-nika je bil istotako neumorno na delu. Letni telovadni nastop 20. junija je s svojimi lepimi uspehi pokazal izredno zanimanje članov za' telovadbo. Ve-čcrna telovadna akademija, ki je bila v septembru s sode-lovan:em olimpijske vrste, je bila izreden sokolski dogodek, ki je privabil rekordno število gledalcev. Letošnji poletni izlet sokolske dece in naraščaja k Sv. Katarini, •se je spremenil v mogočen sprevod, je zvabil s seboj nad 400 sokolskih pripadnikov. Izlet je pokazal velik razmah trb. Sokola v zadnjem lotu. Jezdni odsek je imel svoj običajni turnir s sodelovanjem Ljubljansike- ga Sokola. , Nič manj se ni delovalo za sokoisko vzgojo mladine. V skladu z načelom »mladini prost razmah« se je lansko leto ustanovil mladinski odbor, sestavljen iz nara-ščainikov, ki so samostojno priredili uspelo telovadno akademijo, materinski dan ini čajanke. Trb. sokolsko okrožje je za mladino uvedlo sokolsko gozdno šolo, ki je od 1. do 14. avgusta taborila r.a prostem v Rimskih Toplicah. Poleg obveznih prosilav državnih in nacionalnih praznikov sta bila prirejena Jugoslovenski-bolgarski večer in Masarykova komemoracija. Tudi trb. Sokol je sklenil Izvesti na dostojen način Petrovo petletko, ki bo po dosedanjih načrtih viden izraz trboveljskega patriotizma in povezanosti do našega jugoslovenskega kraljevega doma. _ _ Vrensensfca poročila Dozdevno vreme v oktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut- T. 19. Peter Al. Ščip ob 22.47 S. 20. Felicijan C. 21. Uršula P. 22. Vera Kordula S. 23. Klotilda N. 24. Rafael Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 17. oktobra Ljubljana 7. 776.5. 40, 95, O, megla, dež, 0.2; Maribor 7. 774.3. 6.0, 05, O. 10, —, —; Zaereb 7. 775.6. 8.0, 90. SSEl, 7, —, —; Beograd 7. 775.2. 4.0. 90. O, 5, —, —; Sarajevo 7. 776.5. 1.0. 90. 0, 8, —, —; Skoplje 7. 773.0. 30. SO, 0. 0 -. Temperature: Ljubljana 13.0. 3.8; Maribor 16.0, 4.0: Zagreb 14.0. 7.0; Beograd 13.0. 30; Sarajevo 11.0, 1.0; Skoplje 12.0, 1.0: Split 17.0, —. 18. oktobra Ljubljana 7. 775.0. 5.0. 77. Wl. megla, —, —; Maribor 7. 773.9. 8.0. 90. O, 10, —, —; Zagreb 7. 774.5. 10 0. 90. NE2. 10. dež, 0.4; Beograd 7 775.0, 4.0. 95. ESEl. 3, —, —; Sirajf-vo 7 7760. 3.0. 95. O. 8, —, —; ^koplje 7. 772.9. 2.0. 90. O. 0. —, —; Kumbor 7. 765.7. 150. 95. NNE5, 3, —, —; Split 7. 768.8. 13.0. 40. NE6. 6. -. Temperature: Ljubljana 13.1. 4.7. Maribor 18.0, 7.0: Zagreb 15.0. 9.0: Beograd 14.0, 2.0; Sarajevo 13.0, 1.0; Skoplje 14,Q. —1.0; Kumbor 18.0, 12.0; Split 1S.0, 1L*> večinoma oblačno, brez slane * JUTRO« S!. 244 5 Torefc 10. X. 1937. sem/ Gospodarstvo Slovenija najbolje plačuje kmečke dolgove Privilegirana agrarna banka je pravkar •objavila podatke o plačevanju prve anuitete v času od 28. septembra, ko je bil sestavljen zadnji izkaz, do 14. oktobra. Prejšnji izkaz za čas od 18. do 28. septembra, je pokazal, da je razmeroma največja vsota plačal v tem razdobju odpadla na področje ljubljanske podružnice. Tudi novi izkaz za čas od 28. septembra do 14. oktobra nam nudi podot^no 6liko. V tem času je bilo plačanih 5.38 milijona Din, na cen?ralo_ v Beogradu l.(-6 milijona Din, na poiružnico v Zagrebu 1.29 milijona Din in na podružnico v Sarajevu 0.15 milijona Din. Vrhu tega je Privilegirana agrarna b:\nka prejela še okrog 5 milijonov Din plačil, ki še niso vknjižena po podružnicah. Skupaj je doslej vplačanih 88.2 milijona Din, to je okrog 40% izračunane anuitete. Kako nipjednje vplačilo prve anuitete, nam nazorno kfiže naslednja primerjava celotne vsote vplačil na dan 18. septembra in na dan 14. oktobra v milijonih Din; (v oklepajih odstotki celotne izračunane amiitete): 18. sept. 14. okt. razlika Beograd 40.0 (35*/o) 42.5 (38°/o) 2.5 Ljubljana 15.8 (35%) 20.1 (45%) 4.3 Zasrreb 15.2 (34%) 17,1 (39%) 1.9 Sarajevo 3.2 (11%) 3.5 (14%) 0.3 Skoro polovica vseh vplačil v času od 18. septembra do 14 oktobra je odpadla na ljubljansko podružnico, čeprav znaši anuiteta, ki odpade na to podružnico, le 21% celotne anuitete. Zaradi teca je celotni odstotek plačil na .področju ljubljanske podružnice že mnogo večji nego na ostalih področjih in je dosegel že 45%. medtem ko »naša v zagrebški podružnici 89%. v beo- grajski oentrali 38%, v sarajevski podružnici pa komaj 14%. Po številu dolžnikov, ki so vplačali anuiteto, pa je stanje naslednji:: Na področju ljubljanske podružnice je plačalo anuiteto že 88.5% vseh dolžnikov, na področju zagrebške podružnice na področju beograjske centrale 42.5%. napodročju sarajevske podružnice pa le 22 5%. V Sloveniji je torej le še U K % kmečkih dolžnikov, ki še niso plačali anuitete. So pa to po večini največji dolžniki, na katere odpade preko polovice celotne dolžne anuitete. Znova se torej potrjuje, kar smo ugotovili že pred dobrim mesecem, da za: ostajajo e plačilom pred vsem oni kmečki dolžniki, ki imajo večje dolgove in so prosili za znižanje dolga, pa njih prošnje sodišča še niso rešila. Na področju cs'ahh podružnic so merodajni seveda še drugi momenti. Za plačilno moralo slovenskega kmeta je gornji razmeroma visoki odstotek plačila v primeri z ostalimi področji tem bolj značilen, ker je zna-no, da živi slovenski kmet še vedno v težavnih razmerah, medtem ko se je stanje kmetijstva zlasti v Vojvodini in na Hrvatskem spričo ugodnega rz voza žita. svinj in živine v mnogo večji meri z boljšalo. V naši državi smo imeli lani izredno obilno pšenico in koruzno letino in tudi letošnja letina .je prav povoljna. Vse to pa ne velja za Slovenijo, ki je glede žita pasivna in ga mora seda) po višjih cenah kupovati. Posebno pozornost zaslužijo izredno nizke ostotne številke, ki jih izkazuje sarajevska podružnica. Te š'evil-ke nam kažejo posledice propagande za popolno črtanje kmečkih dolgov, ki se š ri zlasti v Bosni in Hercegovini. I se trgovali ipo 8.75, angtofld ftmtl pa po | 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.74, v angleških funtih po 238, v grških bonih po 30 in v klirinških nakaznicah na lire po 180. medtem ko so se španske pezcte nudile po 2.80. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 13.90. za konec novembra pa v Zairre'u 13.7750. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda najprej trgovala po 412.50, pozneje pa ik> 414 in 415 (v Beogradu je bil promet po 415.50). Do zaključkov je prišlo še v 7% Blairovem p^ojilu po 84.75. devize Ljubljana Amsterdam 2394.91 — 2-109.51, Berlin 1739.23 — 1753.11. Bruselj 729.70 — 734.76, Curih 996.45 — 1003.52. London 214.38 _ 216.44. Newvork 4297.25 — 4303.57. Pariz 145.47 - 146 91 Praga 151.43 — 152 54. Trst 227 25 - 230.33. Curih. Beograd 10. Pariz 14.65. London 21.5425. Newvork 434.45, Bniselj 73.21, Milan 22.88, Amsterdam 240.20. Berlin 174 62, Dunaj 80.20. Stockholm 111.05. Oslo 108.25, Kob;nhavn 96.15. Praga 15.20. Varšava 82.15, Budimpešta 86.25. Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote; Vojna Škoda 415 _ 416. 4% atrrarne 53.50 den.. 4% severne agrarne 53 den- 6n/n beglu ke 77 den.. 6% dalm. agrarne 75.50 den.. 7% invest. 94 den.. 7% Blair 85.25 — 85.50. 8°'» Blair 94 _ delnice: Narodna banka 7400 den., PAB 200 den.. Trboveljska 220 — 235. Sečerana Veliki Bfčkerek 650 den., Sečerana Osijek l"-0 — 180. (Viječka lje%-aonica 200 bi., Ts:s 15 den., Dubmvnčka 420 _ 440, Oceania 275 den.. Ja danska 420 — 440. Beograd. Vojna škoda 414 — 415.50 (415.50). za dec. — (415). 4% agrarne 53.50 den., 4% severne agrarne 53.50 — 54.50. Vprašanje podaljšala zaščite za denarne zavede Po uredbi o zaščiti denarnih zavodov, kakor tudi po uredbi o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez, smejo denarni zavodi in kreditne zadruge vlagati prošnje za odlog plačil ali za sanacijo le do 23. novembra t. 1. Poročali smo že, da na me-rodajnih mestih nimajo namere, ponovno podaljšati rok za zaščito Kakor pa se zdi, bodo morali ta rok vendar še podaljšati. Glavna zadružna zveza je na svoji zadnji seji ugotovila, da zadruge še niso končno obračunale s Privilegirano agrarno banko in v sedanjem trenutku še ne morejo vedeti. ali so aktivne ali pasivne. Zato naj bi se rok za vlaganje prošenj za zaščito ponovno podaljšal za eno leto. S podobno zahtevo se je oglasilo tudi TJdruženje bank v Novem Sadu, ki svojo zahtevo utemeljuje na sličen način. Udru-ženje v Novem Sadu celo zahteva, da se rok podaljša najmanj za dve leti Obenem opozarja, da poznajo v Sviei in na Češkoslovaškem odlog plačil kot redno pravno institucijo. Mnenje, da možnost odlaganja plačil povzroča nezaupanje vlagateljev, je pogrešno. kar nam dokazujejo izkušnje v Švici in Češkoslovaški. Posebno pa opozarja novosadsko udruženje, da je treba počakati na rezultate anuitetske službe Privilegirane agrarne banke, ki se prične januarja 1938. Od prve anuitete so doslej kmetje plačali komaj dobro tretjino, 1. novembra pa zapade že nova anuiteta v višini 230 milijonov Din Pri tej situaciji nastaja resno vprašanje, iz kakšnih sredstev bo Privilegirana agrarna banka zasi-gurala denarnim zavodom in kreditnim zadrugam izplačilo dospevajoče anuitete Ce se rok ne bo podaljšal, bodo denarni zavodi izgubili možnost zaščite preden se ta važna vprašanja ne rešijo in lahko prideio v mučno situacijo Številni denarni zavodi, zlasti oni. ki so prizadeti zaradi kmečkih dolgov, bodo torej primorani, če se rok me podaljša, zaprositi v zadnjem trenutku za zaščito, čeprav bi dc končne rešitve %-prašanja sanacije denarnih zavodov iahko ostali brez zaščite. Gospodarske vesti = Borba zaradi veleblagovnic. Beograjske »Trgovačke novine« eo objavil? v zadnji številki popravek urednika Narodnega blagostanja dr. Vellmirja Bajlkiča, ki zanika, da bi on pisal v »Vremenu« Članke v obr-mbo veleblagovnic in »Ta-Te«, nadalje da ni v svojem listu branil veleblagovnic po naroČilu, da nosa odgovornost za te članke le kot urednik in ne kot pisec, da ni predstavnik tujega kapitala in da podatki o gibanju trgovn-skih obratov v Beogradu niso f-isiflcira- i ni, temveč da so uradni podatki beograj- j ske trgovinske zbornice, ki j h je izpisala uradnica te zbornice. V odgovoru na ta popravek, ki cbsega poldrugo stran, pozivajo »Trgovačke novine« ponovno dr. Bajkiča, naj pojasni, kako ie mogoče, da je 25. septembra izšel v »Narodnem blagostanju« isti članek v obramDo veleblagovnic, in kakor ga je isti dan objavilo »Vreme« kot uredniški člane«. — Neoeij-sko »Vreme« ie objavilo na čelu gospodarske rubrike na 4 kolonaii nov členek o veleblagovnicah, ki pa se na zanaj razlikuje od prejšnjih člankov v toliko, da ni iz uredništva, temveč ima na koncu namesto podpisa ali šifre številko 26.400, kEir označuje, da je to plačan članek odnosno inserat, kar pa nepoučen čitatelj prav lahko prezre. Po svoji vsebini ima ta plačani članek očitno namen, sedati razdor v vrstah trgovcev. Pisec tega členka namreč zatrjuje, da s>tatoo širjenje trgovin po vaseh bolj ograža mestno gospodarstvo, kakor veleblagovnice, da g:e borba velikih trgovcev v mestih predvsem proti vaškim trgovcem, da vocli borbo proti »Ta-Ti« le srednji trgovski s t n. in končno -da »Ta-Ta« r.e ograža malega kapitalista (vaškega trgovca) temveč njegove velekapitalistične kolege, ki imajo glavno besedo v trgovskih organizacijah. V tem smislu ima članek tudi glavni naslov, ki se glasi: »Borba v jugoslov nski trgovini med velilkami in malimi kapitalisti. — Veliki trgovci želijo propast malih mestnih in vaških trgovcev.« = Znižanje cene špiritu za meš nje z bencinom. Glede na sklep kraljev6ke> vlade, da se čimbolj znižajo proiajne cene mešanice bencina s špiritom za pogon motorjev je finančni minister s svojim odlokom od 15. oktobra t. 1. zniža! počenši z 18. oktobrom t. 1. uradno prodajno ceno dehidriranega špirita, namenjenega za mešanje z bencinom in sicer od 6.50 na 6.25 Din za ks franko postaja tvornice špirita odnosno dehidracijska postaja. Zaradi tega znižanja ceno špiritu morajo prodajalci mešanice na ipodlagi odstavka 2., čl. 6 uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini od 6. oktobra t. 1. najpozneje 6. novembra t. 1. znižiti ceno mešanici bencina sorazmerno s tem znižanjem dehidriranega špirita, in sicer v primeri s ceno, ki je veljala 30 sept t. 1. že za 0.05 Din pri kg. Ker so prodajalci mešanice po odstavku 1., čl. 6. te uredbe zaradi znižanja državne banovinske in občinske (mestne) trošarine na mešanico dolžni najkasneje 6. novembra 1937. znižati prodajne cene mešani«] za pogon motorjev v primeri s ceno. ki je veljala 30 septembra t. 1.. za 1.75 Din pri kg. so prodajalci mešanice sedaj po znižanju cene špirita dolžni naji o/n-je 6. novembra t. 1. znižati prodajne cene mešanice s špiritom v celoti za 180 Din pri kg mešanice (AA). = Zmanjšanje salda naših klirinških terjatev v Italiji. Saldo naših terjatev v Italiji v novem kliringu je dosegel že znatno vsoto 25 milijonov lir, kar povzroča, c.a morajo sedaj naši izvozniki čakati preko mesec dni na vrstni red iziplačila. Trenotno se vršijo v Italiji pogajanja o tem, kako preprečiti nadaljnje naraščanje salda in zmanjšati obstoječi saldo, kajti po julijskem sporazumu sme saldo znašati največ 20 milijonov lir. Ta pogajanja vodi gen. ravnatelj Narodne banke dr. Protič. Najprej so proučili stanje in verjetno gibanje obojestranskih plačil v bližnji bodočnosti. Pri tem 60 ugotovili, da je pričakovati v kratkem času, da se ho saldo precej zmanjšal. Mi uvažamo vsako leto znatne količine ri-ža iz Italije. Kakor lani jc tudi letos Italija v tretjem četrtletju, to je o! 1. j J ja do 30. septembra, prepovedala izvoz riža. dokler ne ugotovi rezultatov nove letine. Pred dobrimi 14 dnevi je tudi letos ukinila prepoved izvoza in naši uvozniki so v teh 14 dneh nakupili v Italiji 1500 vagonov riža v vrednosti okrog 13 milijonov Din. Blago je že na ,;oti in bodo morali naši uvozniki v kratkem ta uvoženi riž tudi plačati, kar bo povzročilo precejšnje zmanjšanje sedanjega salda, morda celo na polovico. = Izkaz Poštne hranilnice za september v znaku obilja na denarnem trgu. Zc prej šnji mesec smo poročali o naglem naraščanju brezobrestnih čekovnih vlog pri IV-'ni hranilnici, ki kažejo izredno obilje n;:_ denarnem trgu. Tudi v septembrskem izkazu se čekovne vloge niso '/manjš le. temveč so se celo za malenkost povečala na 1725 milijonov Din, kar je za 592 mibjhnov več nego lani ob koncu septembra. Tuli hranilne vloge so se v teku meseca ponovno povečale za 13.5 milijona Din in so ob koncu meseca dosegle vsoto 1161 milijonov (lani ob koncu septembra 937 m.lijonov. predlanskim 824 milijonov). = Tvornica papirja Milana Vape bo postala zopet delniška družba. Tvornica papirja Milana Vape v Beogradu je bila od leta 1914. do leta 1931. delniška družba, potem pa je postala zopst običajna trgovska tvrdka z edinim lastnikom Milanom Vapo. Sedaj se ustanavlja zopet delniška družba »Tvornica papirja Milana Vape«, ki bo imela 35 milijonov Din glavnice in bo prevzela celotno podjetje. Dosedanji izključni lastnik Milan Vapa debi za svoj aport 3000 delnic po 10.C00 Din (skupaj delnic za nominalni znesek 30 milijonov Din), medtem ko bodo ostalih 5 milijonov Din vpisali drugi interesenti. Ustanovitelji nove družbe so Milan Vapa, Milorad Djor-djevič, minister v pok, dr. Ferdinand Gramberg, Vlada Ilič, beograjski župan Aleksander Božičkovič, ravnatelj Jugoslovenske udružene banke. Ljubornir Djuka-novič, trgovec, Zivorad Nešič, direktor pivovarne Vajfert, Aleksander Novakovič, član tvrdke »Papirus« in D, Brankovie, predsednik Združenja komisijor.arjev. = Dobave: Strojno » elenje direk":je drž. železnic v Ljubljani s [tre.'e m a do 20. ponudbe za dobavo 20 ton bukovega oglja, do 22. t. m. za dobavo kaučukastega materiala, do 25 t. m. za dobavo raznega stekla in do 26. t. m. za dobavo elektrocentvalc za pos'ajo Kotoriba. = Licitacije: Dne 20. t. m. bo pri okrožnem uradu ?a zavarovanje delavcev v Osijeku licitacija za oddajo keramičnih in pe-čarekih del za novo z«rradf o okrožnega urada v Osijeku. Dne 20. t. m. bo pri št^bu odreda št. 7 v Rovtah na,d Logatcem licitacija za dobavo živil za vojaške potrebe (fižol, riž. zdrob, ječmen, svinjska mast. olje in testenine). Dne 27. t. m. bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani za popravilo vojaškega objekta v Mariboru in 28. t. m. za popravilo dveh peči v fekami v Maribom. Dne 28. t. m. bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. žeW.n:c v Beogradu licitacija za dobavo grafitnih loncev. Borze 18. oktobra Na ljubljanski Iborzi so se avstrijski šilingi danes ponovno nekoliko okrepili in so 6% beghiSce 77.78 — T&35, 7% Invesi 93.50 den., 7% Drž. hip. banka 100.25 den„ 7% Blair 85.50 — 86, 8% Blair 94.75 — 95, Narodna banka 7450 — 7600, PAB 207 den. Blagovna tržišča ŽITO + Cicago, 18. oktobra. Začetni tačaji: pšenica: za dec. 98.25, za julij 91; koruia: za dec: 58.875, za maj 60, za julij 60.875. -i- Winnipeg, 18. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 122.875, za dec. 117.625, za maj 116.25. -f Novosadska blagovna borza (18. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/"9 kg): baška 177 - 179, banatska 172 — 181. haška ladja Tisa 182 - 184. ladja Begej 181 - 183; sremska 77/78 kg 176 _ 178; slavonska 77/78 kg 177 _ 179. Kcruza: baška in sremska 105—107; banatska 102—104. Oves: baški, sremski in slavonski 116 — 118. Rž: baška 165 — 167; Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 - 132.50. Moka: baška in sremska »0g« in »Ogg« 272.50 — 282.50: >2« 252.50 — 262.50: »B« 232.50 — 242.50: »6« 212.50 — 222 50; »7« 172.50 — 182.50. »8« 127.50 — 132.50 Otrobi, baški, 6remski in banatski v vrečah % — 100. Fižol: baški beli brez vreč 206 — 208. + Budimpeštanska terminska boria (18. t m.). Tendenca slata. Koruza; za maj 12.66 — 12.68. LOPOVI Mark Twain je užalil nekega, državnega uradnika. Zato so ga obsodili tn šel je sedet. »Kako je bilo?« ga je vprašal prijatelj, ko se je vrnil iz ječe. »Oh, razočaran sem,« mu je odgovoril Tvvain, »tudi tam innaijo lopove!« Jaz Vam varujem kožo.9 Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu! po nedolžnem v ječ! Pd clmovljem razpravi je bil Jakob Rozman oproščen vsake krivde in kazni Maribor, 18. oktobra. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne pričela razprava proti 40-letnemu posestniku Jakobu Rozmanu, ki je bil 19. oktobra 1932 obsojen zaradi umora preužitka-rice Ane Tomažičeve dne 27. aprila 1S32 na Pavlovskem vrhu na 15 let robije. Z Rozmanom vred je bil takrat obsojen tudi 48-letni posestnik Miha Ivanuša, Ln sicer na 20 let robije. Obtožena sta bila, da sta po z elem preudailau ter iz koristoljubja zadavila že priletno preužitkarico Ano Tconažičevo. Zgodovina tega zločina je naslednja: Ob vznožju Pavlovskega vrha stoji ob potoku srednje velika domačija. Tu sta skrbno gospodarila dolga leta posestnik Tomažič in njegova žena Ana. Ker ni bilo daleč naokrog nobenega mlina, je Tomažič, ki je bil zelo podjeten, postavil ob potoku mlin. Poleg mlina je zgradil majhno kočo, ki sta si jo oba Tomažičeva izgovorila za stara leta v svoj preužitek, ko sta predala posestvo svoji re;enki Ljudmili in njenemu možu Mihi Ivanuši. Stari Tomzžič Je kmalu nato umrl, ovdovela Ana pa ja preživljala zadnje dni življenja v majiini koči, kjer jo je naposled doletela žalostna usoda. Starka se z Iva-muševimi ni dobro razumela. Ker so jo zanemarjali. si je 1. 1932. ob Svečcici najela služkinjo Heleno P.uganjevo. Helena je bila p idna in poštena, toda skoraj gluha; zato ji je Ana že v aprilu 1 1932 odpovedala službo. Zadnje jutro je Helena rano vstala. Imela je že po vez: no culico in se je hotela posloviti od svoje gospodinje teir je stopila v njeno sobe., kjer pa se ji je nudil grozen prizor: okna so bila zastrta s krili Tomažičeve in v sobi Jte smrdelo po smodečih se cunjah. Gospodinja je ležala na trebuhu v posteSil, pokrita z odejo od vratu do koleni a pod njo je tlelo posteljno perilo. V kotu pri vratih je ležal enknjen pas, zvesti čuvar st.ire Ane. Dekla je vsa zgrožena hitela k sosedu in ga obvestila o žalostni smrti gospodinje. Sosed je pohitel k Sv. Miklavžu in prijavil dogodek domačemu župniku. Za strašno smrt je kmalu iavedela tudi Iva-nuševa žena Ljudmila, ki je bila vsa zbegana. Poiskala je meža in mu rekla, naj gre v Ormož in prijavi dogodek orožnikom. Orožniki so prišli in ugotovili dejanski stan: preužitkarica Ana je umrla naravne sr rt.i! Ko je o ožniška patrulja odšla, stalva-nuševa očistila sobo stare Ane in jo položila na mrtvaški oder. Ljudje 30 prišli ne-srfčnico kropit in molit, nihče ni ničesar zlega sumil ali slut:l. Le domači župnik je dvomil v naravno smrt Ane Tomažičeve, kajti dobro :e paznal razmere, v katerih je živela. Zaradi tega, je obvestil o njeni smrti okrajno sodišče v Ormožu ln sodna komisija j? na vel:ko presenečenje ugotovila, da je bila Tomažičeva zadavljena. Odrejena je biia obširna preiskava in prišlo je na dim, kar bi bila starka v nasprotnem primeru odnesla 0 seboj v grob. Zločina je bila osumljena najprej dekla Helena, a kmalu se je izkazalo, da je popolnoma nedolžna. Kdo je morilec? Na podlagi ljudske govorice so se nekega dne oglasili pri Ivamuševiih orožniki, aretirali oba zakonca ter posestnika Jakoba Rozmana, ki je bil osumljen, da je pomagal pri umoru, poleg tega pa še neko Alojzijo Spssičevo, o kateri piavijo, da je »coprnica« in je b:[je pri zločinu pomagala z nasveti. Vse štiri so prepeljali v raipore ormoškega okrožnega sodišča, kijer so se lahko med seboj dogovorili, kako se bodo zagovarjali pred sodiščem. Ker ja preiskava pokazala., da sta Spesičeva m Ivanuševa žena nedolžni, sta bili obe izpuščeni iz preiskovalnega zapora mariborskega okrožnega sodišča. Pri sodni obravnavi 19. oktobra 1. 1932 sta bik. Iva-nuša in Rozman obsojena v smislu obtožbe, in sicer, kakor omenjeno. Ivanuša na 20, Rozman pa na 15 let robije. Oba sta nastopila kazen v moški kaznilnici mariborskega sodišča. Rozman je že od vsega početka tajil in tudi danes še vedno taji vsako zvezo z zločinom. Oba obsojenca sta takoj po obsodbi vložila priziv na apel'."cijsko sodišče, ki je pa 14. decembra 1932 sodbo potrdilo. Rozman je tudi v letu 1933 napravil prošnjo za obnovitev procesa pri Stolu sedimorice, ki je pa prošnjo zavrnil. V tem času je Rozmanov zagovornik zbral razno gradivo in priče, na podlagi česar je letos spet vložil prošnjo za obnovitev procesa, kateri je sodišče ugod:lo, ker so bili podani bistveni novi momenti. Tako je prišla danes ta zadeva spet pred veliki kazenski senat okrožnega sodišča. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Tuir:ito, pri-sednlki so pa bili dr. Lfšnik. dr. Hočevar, Lečnik in dr. Habermut. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojnik, Rozmana pa je zagovarjal dr. šnuderl. Dopoldanska razprava je trajala od pol 9. do 12 ure in se je nadaljevala ob 13. Zaslišane so bile StevJne priče. Edina, ki sta Rozmana obremenjevala, sta bila zakonca Ivanuša, dočim so dirugi ugodno izpovedali zanj. Nekoliko obremenjevalno sta izpovedala tudi dva kaznenca, kii sta bila 2 prta skupaj z Rozmanom, in sta rekla, da sla slišala, kako je Roziman nekemu kaznancu, ki je zdaj že na svobodi, obljubil 4000 din, če pride iz kaznilnice. Ne&a druga priča je izpovedala, da Ro» man denarja, ne more plačati, naltar je Rozman rekel, da bo tožil državo za odškodnino 200.000 din, in da bo s tem denarjem plačal tudi priče. Oproščen Po plejdoajeju državnega tožilca dr. Hojnika in zagovoru dr. šnuderla se je sodni dvor umaknil k posvetovanju, ki je trajr-ilo 20 minut. Nato je predsednik dr. Tu.-ato ob splošni napetost: razglasil, da se Jakcb Rozman oprosti vsake krivde in kazni. Takoj po končani razpravi je bil Rorman izpuščen. Pred jetn^šniro ga je čakalo mnogo domačinov, ki so ga spremili domov. Saditi......in vendar imeti bleščeče bele zobe! Zoprna zobna prevlaka, k! nastane pri močnem kajenju, se da odstraniti zelo preprosto. Zjutraj kot prvo, očistite si temeljito svoje zobe s Chlorodontom. Chlorodont, ta prijetno osvežujoča zobna pasta, osnaži s svojo izredno čistil-nostjo celo orumenele zobe, da so bleščeče beli in odstrani zoprno in škodljivo zobno prevlako. Zvečer kot zadnje, očistite si brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo Chloro-dontovo ustno vodo v kozarec in že se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom. Nova nesreča na zloglasnem ovinku SI. Konjice, 18. oktobra- Nedavno smo poročali o nesreči velikega nem.&ega avtobusa na zloglasnem ovinku v Slovenskih Konjicah. To je bila v letošnjem 1-etu že tretja nesreča. Nedavno piej je namreč nci-i motor zadel v ograjo, potem je modern iov avto zaneslo v ograjo in ga precej poškodovalo. In že se je zgodila četrta nesreča. V nedeljo zjutraj se je pripeljal inž. Vladimir Šramel iz Ljubljane z avtom znamke »Hansa«. Namenjen je bil proti Mariboru. vozil je z notrnalno brzino. Na ovinku se mu je pripeljal s kolesom nasproti konjiški posestnik in zasebni uradnik Gregor Ocvirk. Avto je pritisnil kolo g. Ocvirka k ograji in ga zmečkal, avto pa je vrglo v nasprotno stran, v hišo g. Les-kovška. Seveda je tudi avto precej poškodovan. Spremljevalka inž. Sramla je do-biia poškodbe na obrazu, Gregor Ocvirk pa ie precej poškodovan na nogi. Cesta je biia tisti čas polna ljudi, ki so šli k maši. Da ni bila nesreča mnogo hujša, velja zahvala in priznanje inž. Šramlu, ker je rajši zavozil z avtom v hišo in žrtvoval vozilo, kakor da bi zavozil v ljudi pred seboj in morda še koga pokončal. Zandar-merijski narednik g. Živionak, je bil takoj na mestu. Ugotoviti je mogel samo, da inž. Sramla kakor tudi Gregorja Ocvirka ne zadene nobena krivda. Vsega je kriv usodni ovinek. Na žalost pa so vse dosedanje prošnje in prijave bile zaman. Skrajni čas je. da se ustreže Konjičanom, ki jim večne nesreče na tem ovinku res že gredo na živce. A D I O Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAS VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Torek, 19. oktobra. Ljubljana. 11.00: Šolska ura: Po slovenskem Kočevskem (g. Marjan Tratar). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: — Cas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert orkestra. — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Iz kitajske glasbe — govori in predvaja primere g. Srečko Koporc. — 18.40: Elektrifikacija dravske banovine v okviru javnih del (inž. R. Sever). — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Zgodovinski dvoboj Stross-majerja s Francem Jožefom I*, (dr. I. Ne-vestič). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Iz francoskih oper (izvaja Radio orkester. — 21.00: Regerjeva klavirska ura. Razlaga in izvaja na klavirju prof. M. Lipovšek. — 22.00: Cas, vreme, poročila. spored. — 22.15: Lahka godba Radio orkestra. Sreda, 20. oktobra Ljubljana 12: Odlomki zvočnih filmov (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15: Vojaške godl.e igrajo (plošči). — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Pred 400 leti v Carigrad (po potopisu gornjegrajskega rojaka Benedikta Kuripečiča). — 18.40: Davčno oprostitve in olajšave (dr. Vladimir Murko). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura: Vrhunec in padanje naše narodne poezije (dr. V. DvornikoviČ). — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: glasbeno predavanje (G. Vilko Ukmar) ter napoved časa, vreme, poročila, spored. Beograd 16.45: Orkestralna glasba in plo-šče. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Humor. — 21.30; Narodna glasba. — 22: Komorni koncert. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — Praga 19.30: Operni prenos iz Brna. — 21: Schu-bertove pesmi. — 21.30: Godalni kvartet — 22.35: Klavirske skladbe. — Varšava 19.20: Poljske pesmi. — 20: Plošče. — 21: Ohooinove klavirske skladbe. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 1fi.CS: Scbumannove ljubezenske pesmi. — 16.30: Plošče. — 17.25: Avstrijski skladatelji. — 19.35: Brahms: Nemški rekvi-iem. — 22.20: Plesna muzika in plošče. — Miinchen 19.10: Kmečke godbe in pevski zbori. — 20: Stare in nove koračnice. — 21: Pester glasbeni večer. — 22.20: Poskočne za ples. — Stuttgart 19.15: Plesna godba. pev«ki kvartet in solisti. — 20.20: Prenos iz Berlina. — 21.15; Jesenski motivi v glasbi. — 22 30: Ples. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.10: Ura nestre glasbe. — 20.10-Koncert velikeea ork^tra in mešanega zbo ra. — 21: Večne besede in melodije. -22 30: Ples. Maše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 19 oktobra: zaprto. Sreda, 20 oktobra: Julij Cezaf. Red Si da. Četrtek. 21. oktobra: Tarelkinova smrt. Red Četrtek. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 19 okiorra: Zaprto (generalka). Sreda, 20. oktobra: Llnda di Chamoumx. Eremiera, Premierski abonma- * JUTRO« M. 244 Japonska borba pred Sanghajem Japonski strelci se hočejo polastiti važne železniške poti in mostu v neposredni bližini ganghaja Rusko in japonsko oboroževanje Silne množice vojaštva in velike količine vojnega materiala — Jutrišnja nasprotnika sta že danes pripravljena na spopad mi prednostmi, vsaj v prvih časih morebitne vojne. Japonci eo si z zasedbo severnih kitajskih provinc in Notranje *ongolske ustvarili dobro oporišče za bodoče operacije. tako proti Zunanji Mongolski, kakor tudi v smeri proti Bajkalskemu jezeru. V Mandžuriji pa je pripravila velike zalogo za svojo vojsko in zgradila železniške proge, ki n.aj bi olajšale zveze e Korejo in j Japonskimi otoki. Brze priprave, ustanavljanje novih letališč in garnizij v zasedenih ozemljih, kakor tudi številni sipopadi ob mejah kažejo, da pričakuje Japonska morebitnega ruskega napada zlasti od Čite in iz višin Čingana. Prevoz velikih vojnih edinic rdeče armade iz evropske Rusije ali iz Sibirije v <3 i to bi se dal urediti dosti hitreje nego prevoz proti Haibarovsku ali Vladivostoku, kjer Ibi bilo treba prepotovati 2000 do 2500 km daljše proge. Japonci bodo v primeru spopada uporabili vso svojo silo bržkone za to, da bi zasedli Vladivostok, na ostalih frontah pa bodo vzdrževali samo manjše akcije za obrambo proti ruskim vojnim silam, ki bi se tam zbrale. Rdeča, armada, pa bo gledala na to, da ohrani Vladivostok, svoje ipoiožaje pri Harbinu in Blagoveščensku. v ostalem pa, da izvede glavno ofenzivo iz čite in Zunanje Mongolske. Cement namesto ur Drzna tatvina v Marseilleu Dva činitelja v londonskem odbora za nevmešavanje Torešc. 19. X. 1937. 2oltl imperializem se pottaSa Japonski vojaki na kitajskem aeropbnn, katerega so sestrelili japonski protiletalski oddelki Dan vojnega božanstva Kvanti in praznik 16. oktobra na Kitajskem Sovjetska vlada je zbrala v vsem of>mej-nem pasu svojih azijskih posesti, ki bi v primeru spopada z Japonsko prišel v poštev kot pohodno in vojno ozemlje silne množice čet-. V tem (pasu. ki se razteza oi Baj-kalskega jezera do Vladivostoka v daljavo 2500 km, je razločiti tri področja. Na prvem mestu je imenovati ozemlje Transbajkalije in Mongolske z mestoma Či-to in Ulan-Bajtorjem (Urgo). V tem glavnem mestu Zunanje Mongolske, ki jo navzlic formalni neodvisnosti obvladuje Moskva, so zbrani veliki oddelki, dalje kakšnih 400 vojnih letal, mnogo topništva in tankov. Drugo področje leži ob Amur.ju. Skupina, ki tam stoji, se naslanja na Blagoveščen&k in Habarovsk. Razpolaga s kakšnimi 200 letali. Njena naloga je ta, da bi amursko železniško progo branik pral japonskimi napadi. Tretja skupina straži obrdo pr Vladivostoku in razpolaga 5 kakšnimi 300 letali. Zadnje dejstvo povzroča, japonskim odločilnim krogom velike skrbi, ker sega učinkovito območje sovjetskega zračnega orožja do Tokija. Meri ruskimi letali je mnogo 4 do 5 motornih bombnikov, ki prenesejo do 5 ton razstreliva zelo daleč. Oboroženi so vsak baje z dvema lahkima topoma in dvanajstimi težkimi strojnicami. V celoti obsega sovjetska armada v teh krajih nič manj nego 300.000 mož. ki so kvalitativno in kvantitativno dobro opremljeni z modernimi tehničnimi vojnimi pripomočki. Istočasno so Rusi v zadnjih treh letih meje močno utrdili. Vzdolž še nedokončanega drugega tira amumke železnice je nastalo celo omrežje utrdb, ki današnjim zahtevam popolnoma-ustrezajo. Te utrdbe so dograjene v širino 6 km in po novejših poročilih opremljene s kazematami in zaklonišči zoper plinske napade. Vojaški tisk Sovjetske Rusije ta dela zelo hvali. Tudi za vojno s tanki ee Rusi dobro pripravljajo. Povsod urejajo pod miniran? pasove. tako v bližini Nikolska Usurijskerra, Vladivostoka in Blagoveščenska. Posebno dobro je utrjena okolica Vladivostoka. 01 kar je zasedla Mandžukuo, je Japonska zgradila skoraj 1600 km novih strategi čni h prog, nadaljnih 1000 km pa še gradi. Več nego polovica teh prog leži v smeri proti Vladivostoku. kar dovolj jasno dokazuje pomen te točke. Neki japonski list je Vladivoetok označil za pištolo, ki je naperjena v japonska prša- V resnem primeru bo Japonska obrnila svojo pozornost nedvomno najprvo na rusko primorje. Rdeča armada bo v Vzhodni Aziji težko mogla preiti v napad. Tatn se namreč ne more naslanjati na lastno industrijo in tudi ne na zadostno bazo, da bi mogla preživlja^ ti velike ruske edinice. Japonska razpolaga v tem pogledu ® vse- Neka žene veka tovarna ur je poslala v Buenos Aires preko Marseillea 6000 zapest-nih ur v vrednosti 92.000 švicarskih frankov. Te ure niso prišle dalje nego do Marseillea, kajti na tamkajšnji glavni postaji so jih ukradli. Tatovi so poznali _ zaboje, v kakršnih tovarna običajno razpošilja svoje ure, in so si izdelali podobne zaboje, nato so štiri prave zaboje, polne ur, nadomestili s podobnimi zaboji, ki so bili napolnjeni s cementom. Vedeli pa niso, da je tovarna tokrat od- V Rctterdamu se je izvršila, pned nekoliko dnevi poroka, ki ji reg nii manjkalo roimiHjntičnega ozadja. ženin je bil neki borani agenit po imenu Wilhelim van. Barclay. Ta se je bil pred nekim časom odločal, da odide na potova- ---=6 Buren doživlja) I poslanika Šebe Novi fleSkoelovaški poslanik na Kitajskem Jan Sefoa je prispel na svoje mesto 2 veliko zamudo. Vozil se je s parnikom »Coote Verde« in je maral v Hongkongu potovanje prekiniti, da počaka na razplet dogodkov na Kitajskem ter da se da cepiti pioti koleri. Potem je parnik zašel v 6ilen vihar, ki ga je zelo poškodoval in malo je mamjkailo, da ee ni potopil. Na kapitanovo povelje je bilo trefha za rešitev parnika vreči vse težke tovor© v morje, med drugim tudi vbo prtljago poslanika in njegove žene. Windsorski vojvoda odpotuje v Ameriko Kaikor poročajo fe NemiJje, odpotujeta vojvoda Windsorski in njegova soproga 6. novembra e parnikom »Bremen« v Zedinje-ne drfžave. Angleški listi pišejo k vestem, da namerava vojvoda preživeti ostanek svojega življenja v inostranstvu. dasi .bi ee pač zelo želel povratka v Anelijo. Za. takšen povratek pa je postavil dva poboja. Prvi bi bil ta. da bi se vojvod in ji Windsorski, njegovi ženi. priznal naslov kraljevega vi-sočanstva, drugi pa ta. da bi vojvod im jo oficielno sprejela kraljeva družina. Kakršen je danes položaj, pa ni pričakovati, da ! bi svetovalci kraljeve družine na ta dva pogoja pristali. Lev razmesaril dojenčka V pomiorjajnskem mestecu Wolgastusta ge igrala na vrtu neke restavracije levift in pes. Med igro Je levič prekucnil voziček z otrokom, ki ga je mati pustila brez nadzorstva na vrtu. Dojenček je padel iz vozička, levič je planil na otrolkia ter ga parkrat oplazil s šapo po obrazu s takšno močjo, da je dojenček kmalu nato izdihnil. Klobučki zmagujejo i letos v pariški jesenski modi premila šest zabojev z urami, ne štirih kakor običajno. Zato so napolnili s cementom samo štiri zajboje, dva prava zaboja pa 60 morali pustiti na miru. V teh zabojih je bilo 3000 zapestnih ur, ki so prispele pravilno v Argentino, kjer so carinske oblasti v svoje presenečenje ugotovile mal o vred no vsebino ostalih zabojev. Preiskava, ki so jo izvršili doslej v Ženevi in Marseilleu, ni pokazala nobenih sledov za tatovi. Ker so zločinci v Marseilleu dobro organizirani, je malo upanja, da bo policija kaj opravila. nje doživljat dogodivščine. MoZ izvira la zelo bogate dlružine ki je imel lepe dohodke, taiko da si je lahko privoščil takšno potovanje. Dal sti. je po lastnih načrtih zgraidiiti jahto, najel je potrebno osebje in potem je odpiui. Jahta je krtžarlla nekaj časa po Sredozemskem morju, dogodivščine pa ni hotelo biti od notoane strani in nazadnje se je Holandec obrnil proti Siciliji. Van Bare« lay si je hotel ogledati znamenitosti tega otoka. V bližini Palerma je zaslišal van Bar61ay v inemiotnem vremenu (klice nia pomoč. Po zvoku glasu bi bilo sklepati, da se neki človek nedaleč od jahte bori z valovi. Res je Holandec zagledal žensko, ki so jo valovi metali sem in tja. Skočil je brez pomisleka v morje in je spravil damo ne/ jahto. Ko si je malo opomogla, je zvedel iz njenih ust. da je mlada športnica, ki je svoje moči in pogum malo precenjevala in je splavala predaleč na odprto morje. Zaljubil se je vanjo na prvi pogled in tri dni pozneje jo je prosil za roko. Poročila staj se, kakor rečeno v Rotterdamu. ženin je časnikarjem izjavil, da je z uspehom svoje dogodivščine nad vse zadovoljen. Če se ne veš, zdaj izveš dia. se je moral ameiiškii šahovski mojster Fine, pni sekundant velemojstra Huweja na šahovski tekmi z Aljehinom, -odvreči operacija slepiča; da je sklenila japonska Narodna banka podpisati v celoti vojno posojilo, ki .73 je razpisala tokijska, vlada za rad: prot.;-kitajske vojne; da zahteva abesinski cesar v izgnanstvu izplačilo za svoj paket delnic afce.dn-ske železnice, čemur pa se oaločno upira rimska vlada« Dan 16. oktobra je vsa Kitajska na svečan način proslavila kot dan svojega vojnega boga Kuanitija, ki miu je posvečenih n atisoče svetišč v tej deželi. Največje in najvažnejše med temi svetišči je v Peipingu. Pred tem je doslej vsakega 16. oktobra defilirala vsa kitajska garni-zija. Letos je izšel proglas nankinške vlade, ki priporoča ljudem, naj bi velike vsote, ki so jih izdajali vsakega 16. oktobra za svečanosti, prištedili in jih dali rajši kitajski vojni upravi na razpolago. Kuanti, ki so ga pred 400 leti dvignili v vrste priznanih bogov, je nekoč res živel. Rodil se je L 162. po našem štetju in Okrog njegovega življenja ter dejanj se je stvoril cel venec legend in bajk, ki so jih združili v nekako kitajsko Hiado. Služil je dinastiji Han, ki je tedaj vladala državi sredine in je svojim gospodom pomagal braniti in osvajati velika ozemlja. Najznamenitejša so njegova dejanja v bitki proti »rumenim turbanom«, ki so vpadli iz Mongolske z armado 300.000 mož na Kitajsko in ki jih je Kuanti uničujoče porazil baje samo z vojsko 3000 mož. Na višku svoje slave se je krvno pobratil z dvema diruglma velikima kitajskima vojskovodjema tn junakoma Llupejem in čaojem, ki sta postala kakor on nesmrtna tn uživata še danes veliko čaščenje. V starosti je služil Kuanti slabotnemu, nestanovitnemu vladarju. Ta ga je dal končno ujeiti in usmrtiti. Kuanti je v svojih armadah pazil na železno disciplino tn je vsak prekrSek kaznoval fl težkimi kaznimi. Zanimivo je, da je posta! Mtaj&kl bog vojnih trum obenem tudi zaščitnik lepo- Težji nego petorčice 40-letna ga. Ella Stindgerjeva iz Filadel-fije je radija nenormalno velikega otroka. To je nje 14. otrok in je tehtal ob rojstvu 18 funtov, skoraj trikrat toliko, kolikor »naša normalna teža. Otrok pa je, če ne upoštev mo njegove velikosti, povsem normalen. Zdravniki so ugotovili, da se je rodil težji nego kanadske petorčice 6kupaj. Petorčice so ob rojstvu tehtale namreč vsaka komaj po 3 funte. riovja. Bajka pripoveduje, da je med svck Jtond vojnimi pohodi v vsaki prosti url prebiral Konfucija, ki ga je cenil nad Tudi drugače je moral biti zelo naklonjen lepemu slovstvu in to je nekaj, kar Kitajskem visoko oenijo. V boga so ga povišali ftele v SestMrj* stem stoletju pod mandžujSko dinastijo tf cesarskim dekretom. V nekem svetišču prt Peipingu stoiji njegov kip, poleg njega pa podoba njegovega konja, ki je mogel po bajki predirjiaiti 10.000 milj na dan. Tam je tudi Kuantijev meč, ki ga je mogel vihteti samo orjak. Razen tega ima Kita antijavo podobo vsako kitajsko mesto in celo vsaka vas. Kuanti ja častijo namred tudi kot prinašialca dežja in nanj se Obara« čajo, kadar vlada suša. Vsako krat, kadar je bdla Kitajska f vojni stiski, so se obračali nanj, da bi prinesel rešitev in zmago kitajskim za« stavaam. Se bolj kkor kdaj prej ga pozi« viai danes Kitajska, ki jo ograža v tehničnem pogledu pcekašajoča jo sovražna voj ska. Mesto beži pred strupenimi plini V neki kemični tovarni v bližini Rou-baisa so natovarjali klorov plin na železniški voz. Pri tem je mnogo plina ušlo. Ko 60 to zvedeli prebivalci mesteca Flere Breucqa, kjer kemična tovarna stoji, se jih je polastila panika in so pobegnili. Vseh 4.500 (prebivalcev se je vrnilo šele tedaj, ko se je plinska megla razblinila, Štiri ose. be so bile lažje poškodovane^ ANEKDOTA Ko Jte bil dr. Engliš prvič češkoslovaški finančni minister, se je vozil nekega dne s svojim pnijateiljem, dir. Sbramskym, iz Pnaige v Brno. v vlaku je Engliš prijatelju razkladal, katere nove davke si je izmislil za kritje primanjkljaja, nazadnje se je utrudil in dejal: »Sedaj bom malo spal, Vsaka ura spanja mi je drsgocena.« — »To je dobro,« je odvrnil Stransky, »kajti vsaka ura, ki prebdite, je ljudstvu draga. Vrenje med Arabci Vsak dan čitamo v listih nova poročila o uporniškem gibanju Arabcev v Palestini. Arabski živelj se postavlja po robu Židom in Angležem. Ta slika prikazuje javno zborovanje poglavarjev arabskih rodov Na kol se je nataknil V Miihldorfu pri Linou so te dni otroci spuščali v zrak papirnate zmaje. Med igro se je povzpel sedemletni učenec Witt-mann na leseno ograjo, da bi svojega zmaja z večjo sigurnostjo spustil v višave. Med plezarjm pa se je spodrsnil in padel tako nesrečno, da se mu je konec kola. zapičil v vrat. Mati je s cer takoj reSila nesrečnega sir.ka iz strašnega položaja in g^ je odpeljala k zdravniku. Toda bilo je prepozno Deček je izkrvavel kljub zdravniški pomoči, kajti kol mu je oresekal žilo na vrata. L5»dbsr«rlwvi poleti čez Alp s Letake Char'es Lindbergli namerava zvršiti z letališča Bvien.- p-skusnih poletov čez P b-e Namen tsh poletov go znanstvena opazovanja, o katerih noče dati Lindbergh nikomur nobenih pojasnil. VSAK DAN ENA m Vodja trgovske Šole. »In tukaj dobivajo strojepiske poduk, kako se je ubraniti vsiljivih zastopnikov.« feiHugaoriste) Romantike žejen pustolovec Holandec z jahto in športnica, ki je splavala predaleč na morje Na levi: francoski veleposlanik v Londonu, Corbinj na desni: lord Plvmoufh, predsednik londonskega odbora za nevmešavanje v Špansko državljansko vojno 9IAIJ OGLASI Službo dobi Bftsoc1« 1 Din. 1av*k » t»* %» totoo tli i»>»aj. IMI"» I OiA. Najmanj« U"«1 11 Dia. Damsko frizerko dobro, izurjeno cmduler Xo, veščo vodne ondula cije m manlkirauja — sprejmem za Maribor. — Ponudbe pod »Tuchtlg Maribor« na ogl. odd JUtra"_27090-1 Tri pletilje eprejnu? takoj Griina, Ljub-ljana. Cskmka * ^ Brivskega pomočnika dobrega, hitrega, potrebujem takoj. Doležal Bernard, St. Vid nad Ljubljano. 27575-1 Gospodinjo dekle, vdovo ali ločenko, Prodam tJ»»e.la i 1M. vet g L>Ui im Šifro aii -lajanje umI«« 5 OiA. Najmanjši u>»*«i 17 Din. Mehaniki pozor! Prodam miio, katera vsebuje smirkovo in (»eliirno ploš&o ter prevajalec za pojačanj« dmam za kolesa. Pogon enofazni motor 130 voh. Naslov v V6&b poslovalnicah Jutra. 27274-6 Otroški voziček globok, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27ti09-6 Pohištvo Beeetu 1 L»m ra«ei 9 U:i> (• šifro «13 lajanj« oa*l*v» 5 Din. Najmanjši tnaae* 17 Din. Spalnico rabljeno, kompletno, dobro hranjeno, takoj kupim. — Kos, Ljubljana, Poljanska »dravo, veTa in narodnost etra n ska stvar sprejme Pa vao Beck, občinski notar v Kotoribi, Medjimurje. 873804 Frizerko dobro ondulerko, ižčfm za takoj. Trtnik Miro. Ambro-iev trg 9, Ljubljana. 275914 Hišnika ki j« stalen namešSene« — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen prič-etek«. 27509-1 Trgovskega pomočnika dobro iivežbanega železničarja, išča večja trgovina na deželi. — Vsa oskrba v hiši. Stalna služba, plača po dogovoru. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zeleininar«. 27581-1 Trgovskega pomočnika pnMnega, poštenega dobrega prodajalca v špecerijski stroki, vojaščine prostega takoj sprejmem. Hrana ev. »'anovanje v hiši. Ponudbe na: Jos. Plavc, trgov. Celje 27607 -1 Modni atelje »Lini ja« Mani^n trg 3, sprejme pomočnice. 27605-1 VmLi t>ese4* 91 uu 9» vek 3 Dn, » itn tU 1* janjf aaaiov« 5 Din, aa) manii! tnewk 12 Din. Dobro izurjena frizerka — praktična tudi v moški »troki — išče nameščenje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >i[arljiva 22«. 27587-2 Gospodična gofctilničarske stroke, resna delavna, dobra kuharica. servirka, zmožna več jezikov in kavcije, — išče službe v bifeju, mlekarni ali sliično. Ponudbe na restavracijo lležek, Žirovnica. 27579-2 Absolventka Christof. zavoda g predizobrazbo, prosi na-me*fenja v pisarni, trafiki, slaščičarni aH kot blagaj-ničarka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna prodajalka. 27601-2 Brezplačno prakticiranje ielim. Mala «atura trgovski tečaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praksa«. 27586-2 cesta 20. 27810-12 Stare moške obleke čevlje, suknje, površnike kratke, penilo žimnioe, staro pohištvo kupujem. Pridem pogledat na dom. — — Pišite: Marija Andlovic, Gallusovo nabrežje 27. 27583-7 Staro juto kupujem. — Ivan Prešern. Kranj. 27562 7 lUfLL Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenat Cerne - juveiir Ljubljana, VVoltova ulica ». 12«- Izgubljeno Izgubila se je zapestna ura na Rakeku. — Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradii v ogl. odd. Jutra. 27592-28 Naslove tnalih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo enamke za 3 din. Beseda 1 Din ia»ek 3 Din ta šifro a!i lajanje aa*l«vs 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Lovska psica se je zgub:la v nedeljo 17. t. m .v smeri Homec - Ljubljana. Psica je resavka, sive barve z rujavimi lisami. — Sliši na ime »Sora«. Najditelj naj jo odda proti nagradi Dr. Rantu, Ljubljana, Nebotičnik. 27598-27 Beseda 1 Dtn davek 8 U'n &a šifro a^i l&janje aasiova 5 Din. Najmanjši sn?aek 17 Din. Motorno kolo kupim takoj 350—500. Plačam 4!)0 Din mesečno aH zamenjam za žagan les. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«. 27585-110 Bis-ca l Din davek 8 Din. U šifre al', lajanj« aa*»cva S Din. Nfmmjši tnesek 17 Din. Poštenega zastopnika za prodajo slanine, masti, moke, koruze, iščem proti proviziji. Po šestmesečnem delu dobi zastopnik fiksno plačo poleg provizije. Marcel Steiner. veletrgovec, fcombor (Lacka). 27381-5 tSescla i 01X1. lavei o ULn. ta šifro ali lajanje aaalova S Din. Najmanjši tne«e>k 17 Din. Stružni stroj trostranskl, 400 mm. rab ljen. v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroj«. 27294-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. Po nudbe pod značko »V brezhibni funkciji« na ogl. odd. Jutra. 27600-29 tti*w*i® 1 Oin ia»«i a Du> u Silro ali lajanje oaaiova 5 Din. Najmanjši sa«e«k 17 Dia. Rabljen generator 120 voltov, istosmernega toka, 100 KW kupim. Re-ilektira se na brezhibno ohranjen, popolnoma pogansko sposoben stroj ne zastarelega tipa, nadalje: lo-komobilo za kurjenje z drvim, s kondenzatorjem. — Prednost ima fabnikat VVolf - Lanz, efektivna sposobnost 1«0 HP. — v brezhibnem stanju, popolnoma sposobna za pogon. — Leto zgradbe je navesti. P »mene ponudbe ne Publicitas, Zagreb, Ilica 9 pod »47676«. 27563-7 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač Gospod Kozamurnik je vnovič zlezel na belca, ki je bil mirno obstal. Odjezdil je v neko lekarno in si nakupil veliko zalogo zdravil, med katerimi je bilo precej steklenic s kloroformom in drugih sredstev za omamljanje. Z vso to nevarno robo se je odpravil domov. Uoseda 1 Din, davek 8 Dtn ia šifro ali lajanje a»«i«v» 5 Din. Najmanjši inesei 17 Din. Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul. 14 Telefon 35 10. Izposluje vse bončne. kreditne posle, nakup in prodajo hranilnih knjižic najugodnejši prot takojšnjemu plačilu. 39 16 Posojila vsakovrstna proti zaznambi, vknjižbi, na vrednostne papirje ln hranilne knjižice Itd- preskrbim v najkrajšem času. To čno ln strogo solidno poslovanje. Vnovče vanje hranilnih knjižic proti takojšnji gotovini. Rudolf Zore LJUBLJANA, Gledališka ulica 12, tel 38—10. Priložite znamke din 3.—. 27473-16 Iščem posojilo 8.0(10 Din ze prevzem večje restavracije. — Eventuelna služba interesentov ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Restavra cija«. 27"91-16 Lokali* Beseda 1 Din. davek 8 DiJ. ta šifro ali lajanje nasiovs 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Obrtne prostore ob Tyrševi cesti vls-a-vls kavarne Majcen oddam. Naslov v 73eh po slovalnicah Jutra. 27497 19 iPajestl bene.la 1 Din. JaveJs 8 UUk ta šifro ali dajanje naslova 6 Dm, N»im/> uši 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih m sta no vanjskib hiš ten vtl ima naprodaj gradben, strokov a:, izobražn posredovalec KUNAVER LUDVIK, Oesta 29 oktobra 6. i«iefon 37 33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitalj za nasvete brezplačno na razpolago 0BWj Stanovanj? Beseda 1 Din. davek 8 Din u šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši in-sok 17 Din. Trisobno stanovanje v vili. v centru mesta — oddam 1» novembra. Vpra šati Knafljeva 13/11. 27154-21 Za 1. december oddam krasno stanovanje, v I. nadstropju, 8 kopalnico in vsemi pritiklinami ter z 2 balkonoma. Ogleda se od 9. naprej. Ljubljana. Stožice 17U, ob Tyrševi cesti, 5 minut od Stadiona. 27405-21 Enosob. stanovanje in nekaj zemljišča oddam v najem 1. novembra. Rožna dolina C. X, 28. 27577-211 Dvosob. stanovanje oddam 1. novembra. Ogled od 1.—3. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27596-21 3-sobno stanovanje lepo, parketirano, s kopal nioo, oddam na Cesti 20. oktobra (Rimski c.) št. 28. 27604-21 Stanovanja drseoa 1 Din lave* 8 Dla u šifro Ul dajanj« QMl«n 5 Din. Najmanjši snes«k 17 Din Dvosob. stanovanje lepo ,s kopalnico, iščem za t. december v ali blizu gre-lišča mesta. Ponudbe na ■gl odd Jutra z navedbo ene pod šifro »Stalna, mir stranl-i«. 27230-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom, išče mirna tričlanska družina za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Event. kopalnica c. 27503-21® 1-sobno stanovanje komfortno, v novi vili ali hiši, z etažno ali centralno kurjavo event. za 1. februar, iščem. Ponudbe pod »Sončno stanovanje na ogl. odd. Jutra. 27597 21* Dopisi Vsak« bes« da « i*n; davek « Dia. m te Janje naslova i Din; najmanj') taesak 8) Din. Mucika Prosim pridi k m«nd r M->D 4. w del jo ob uri. R. 27134-54 Razno Antikvariat »Umetnost« Ant. Demšar, novo otvorjen, Mestni trg 17. Prodaja in nakup anti- kvitet. 2758S-S7 'kupuje /Severa®! L Ljubljana] iposposv&tskac.5l Ob vsaki priliki — se spomnite da M .Jatrort* .M«ll ogtaai* * Sloveniji naj Dtpešnejša, najcenejša ta najhitrejša poaredo-vulnl oa sa službe vseh vrst, n prodaj« ta nakop rseb stvari. «a nepremifinln«, lokale, podjetja, kapital, to-filtre la sa «M lrs(o Vam nudi razvedrilo ves dan! Elegantna luksuzna kaseta Močan glas Točna reprodukcija RADIO r. z. o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 6« RADIOVAL, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 JOSIP WIPPLINGER, Maribor, Jurčičeva k tiesea* 1 Diu, daveH i Diu u šifro alt lajanje oaaiovs t Din. Najmanjši uteaek 17 Din. Mirno sobo strogo separirano, Izven mesta, Išče soliden akademik z vso oskrbo ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Študij« 27271-23a Boljši gospod išče opremljeno ali prazno sobo, strogo se|wrirano — vhod s stopnic. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Veliko odsoten«. 27590-23a Ena najstarejših in največjih tovarn šivalnih strojev želi stopiti v zvezo z resnimi tvrdka-mi, ki prodajajo Šivalne stroje. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Monopol«. VELIKA TRIKOTAŽA potrebuje za takoj energično m izurjeno strokovno moC, ki je zmožna samostojno nuditi kolekcijo triko-perila, bluz in kopalnih kostumov. — Reflektanti, ki morajo odlično poznati kroje (šnite) in tudi stroko, naj ponudbi prilože svoje dokumente o dosedanjem zaposlenju in navedo svoje pogoje. — Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28 pod »Egzistencija P-5079«. V hladnih dneh Vas kozarček BERMET-vina obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le Bermet B. Marinkova iz Sremskih Karlovcev, Fruška gora. Naročniki , Jutra1 so zavarovani za 10.000 Oin. f Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod FRANK JOSIP sodni poduradnik v pok. previden s tolažili sv. vere za umirajoče. Nepozabnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v sredo, dne 20. oktobra 1937 ob pol 3. uri pop. iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 60 na pokopališče v Stepanjo vas. Ljubljana, dne 18. oktobra 1937. Žalujoči ostali. CHAMPION s^? OJAČUJEJO MOČ VAŠEGA VOZA Glavno zastopstvo in skladišče Robert Weinberger Zagreb, Gundullčeva 16 mM m5Wm ijioRAtint mriMRiim! TiSOči Iti TISO Cl 5L n3E3 Lk HVALI 0 3E]OJO DO KAZU 3EJ0M0DGE ZAIIVALt;PAM riMt1E,M0RMK jakoj ttgm^u^^Abni ita^adai^V3* i""J 1I1K 3 rEi r,; posiuamo po pwitTiu,5UnLEnicJi teorasm nmm koimetika-split 8 br. 17274/37 llllllllllll!lllllll!!l!ll!ll!ll!IIIIi;i!ll!ll!!ll JnserSrafte v >{futrul!lllllllll!lllllll!llllinillli:ill Kupujte domače blago! Vsem, ki ste na&ega ljubljenega Jožeta Jereba kropili, mu darovali cvetje, mu zapeli v slovo in sočustvovali z nami, vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku: vsem iskrena hvala. ŽALUJOČI ZAHVALA Ob priliki prerane smrti mojega nepozabnega dragega soproga, gospoda FILIPA VODOPIVCA uradnika drž žel. v pok. in hišnega posestnika se najiskrenejše zahvaljujem preč. župniku v škocjanu pri Turjaku za poslovilne verske tolažilne besede umirajočemu, preč. duhovščini Sv. Petra za vodstvo pogTeba. Posebno zahvalo sem tudi dolžna izreči gospodu dr. Francu Lokarju za lep poslovilni govor na pokopališču, gosp. Cafutu in drugim gg. lovskim tovarišem, ki so rajnemu stali ob zadnji uri na strani, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem onim mnogoštevilnim, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti, posebno še članom lovskega društva. Ker mi ni mogoče pismeno se zahvaliti vsem, ki so mi pismeno ali ustmeno izrazili svoje sožalje, se tem potom najtopleje zahvaljujem. Maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, v petek 22. oktobra ob 7. uri zjutraj. V LJUBLJANI, 18. oktobra 1937. MIMI VODOPIVEC in ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki so spremili našega ljubljenega Andraža Jegliča do njegovega poslednjega doma, obsuli ga s prekrasnim cvetjem ter s toplimi besedami blažili našo srčno bol, izrekamo iskreno zahvajo. PODBREZJE, 18. oktobra 1937. Rodbina JEGLICEVIH f V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena, skrbna ln dobra mamica, sestra, tašča, stara mati in teta, gospa ANA STESKA roj. Sertič vdova po višjem davčnem inšpektorju po kratkem trpljenju v 82. letu starosti dne 17. oktobra 1937. previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. K večnemu počitku jo bomo spremili v torek, dne 19. oktobra t. 1. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Idrijski ulici št. 22, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 18. oktobra 1937. ANA STESKA, učiteljica v pok., hči; Dr. HENRIK STESKA, npravnl sodnik v pok., sin; EMA TERPOTITZ, vdova po rudniškem direktorja, pastorka; Msgr. VIKTOR STESKA, pastorek; PAVEL SERTIČ, pisarniški ravnatelj v pok., brat; ELZA STESKA roj. VEDERNJAK, sinaha; vsi vnuki ln vnukinje in ostalo sorodstvo. Rafael Sabatinlt 93 MORSKI KRAGULJ Gnsarski roman »Ta človek je trpeli,« je planilo iz in je, in niti njegov okrutni smeh je ni mogel oplašiti. »Bog edini ve, koliko je pretrpel z dtušo in telesom za grehe, ki jih ni nikoli storil. Oh, in koliko tega gorja sem mu jaz nakopala! Danes veim, da ni umoril Petra; vem, dia bi se mogel opravičiti in dokazati svojo nedolzmcist, če bi ne bilo moje nepremišljenosti in mojega malodušja. Odvlekli so ga, ugrabili; nič drugega mu ni ostalo, stiska ga je pripravila do tega, da je živel kot odpadnik Največja krivda je moja! Pomagajte mi, da jo popravim; meni na ljubo mu prizanesite! Ce me imate radi--« Toda sir John je m hotel poslušati; rdečica mu je pritiskala v rumeni obraz. »Niti besedice več!« je zapihal. »Pra vzato, ker te imam rad, iz srca rad, ki ker se mi smiliš, nočem ničesar več slišati. Ne onega zavrženca, ampak tebe same te moram obvarovati; ako bi ravnal drugače, bi kršil svojo dolžnost dio tebe, do tvojega rajnkega očeta in d'o tvojega usmcirjenega brata. Kmalu mi boš hvaležna, Rozamunda!« In spet je hotel odhiteti. »Hvaležna, vam?« je zalklicaila s presunljivim glasom. »Preklinjala vas bom! Vse žive dni vas» bom preklinjala in sovražila kot morilca! Bedak! Ali res še vedtno ne razumete? O, norec!« Zdrami se je; kar je živel, še ni pomnil podobnega. Rozamunda prav gotovo ni bila prva, ki ga je imela za bedaka in norca, enako gotovo je bila pa prva, ki mu je zabrusila to resnico v oči. In naj je to dejstvo še tako zgovorno dokazovalo popoln® jasnost njenega duha, njemu je bilo vendar razločno znamenje, da se ji meša. »Miruj, miruj,« jo je opomnil na pol z jezo ma pol s sočutjem; »zmešana si, dote, čisto sd zmešana. Tvoja pamet ni več v redu. Ta vtelešeni peklenšček je postal v tvojih očeh uboga žitev drugih ljudi, jaz pa morilec — morilec in norec? Tako mi živega Boga! A le počakaj, dete, miruj: ko se opamoreš, boš videla vse te reči spet v njihovi pravi podobi.« Ta čas, ko ji je nejevoljno obrnil hrbet, so se vrata odprla, in na pragu se je pokazal lord Hen-ry Goade, ves v črni obleki, z zlato uradno verižic ooikiog vratu. Njegova dostojanstvena poste-va se je rezko odražala od svetlobe, M je lila v kajuto. Lordov obraz, že po naravi dostojanstven, je izražaj dianes posebno resnobo, a se je hitro zjasnil ob pogledu na Ricizsimundo, ki je staila naslonjena na mizni rob. »Presrečen sem bili,« piše v svojem letopisu, »ko sem videl Roziaimundo tako pokrepčano in čilo in spet vso sebi podobno; seveda sem ji takoj izrekel svoje zadovoljstvo nad tem.« »Prav za prav spada v posteljp,« Je hlastnil sir John, ki sta mu na rumenih licih še vedmo ž: redi dve rdeči lisi. »V njeni glavi je Se vse nardbe.« »Sir John se moti, mylord,« je mirno za/trdčila Rozamunda; »prav nič mi ni.« »To me odkritosrčno veseli, predraga gospodična,« jerelkel njegovo lordstvo in vprašujoče pogledal viteza. Kaj se je bilo neki zgodilo, da je sira Johna tolikanj razburilo? Nato je slovesno dodal: »Mogoče je namreč, da vas bomo pri resni obravnavi, ki nas čaflca, potrebovali za pričo.« Obrnil se je k siru Johnu: »Pravkar sem ukazal, naj privedejo ujetnika semkaj, da izrečemo sodbo. Upam, da to za vas, Rozamunda, ne bo prevelika muka?« »Ne, mylori,« je ustrežljivo odgovorila. »Celo veselim se tega.« In vrgla je glavo nazaj, kakor da bi se opominjala, naj bo stanovitna. »Nikar je ne poslušaj, Henry!« se je srdito oglasil sir John. »Ona je--« »Glavna obtožba proti ujetniku je osnovana na njegovem ravnanju z menoj,« mu je Rozamunda segla v besedo. »Samoumevno je torej, da maram biti v tej stvari zaslišana.« »Seveda, seveda,« je prditrdil lord Henry. nekoliko vznemirjen, kakor sam priznava v svojih spominih, »a le s pogojem, da zaslišba ne bo premagala vaših moči. Drugače bi vas nemara vendar b.lhko odvezali pričevanja.« »V tem se motite, mylord; brez moje izpovecfbe ne gre.« Nu, torej v božjem imenu,« je zlovoljno zagodr- njaH sir John in sedlel na svoje mesto za mizo. Mežikajoče sinje oči lorda Hemryja »o še vedno nekam zvedavo opazovale Rozaimiundo. Zamišljeno se je Vlekefl. za kratko, pepelma/to brado. Naitoo je stopil k vratom in asfkilical: »Le noter, gospoda! M ukažite, naj privedejo ujetnika gor.« Po pailiubi so zahiteli koraki, in v kajuto so stopili trije izmed častnikov sira Johna, določeni za čCare sodišča, ki naj bi izreklo že naprej siklenjeno sodlbo o gusarju in odpadniku Oliverju Tressilianu. PETINDVAJSETO POGLAVJE Zagovornica Okrog dolge rjave hrastove mize so razpostavili stole, in častniki so sedlli nanje tako, da so imeli obraze proti odprtim vratom na kočno palubo, hrbte pa proti drugim vratom in proti linann, ki so gledale na zadnji hodnik. Sedež na sredi je bil pridržan lordu Henryju Goadu kot generalnemu guvernerju. Vzro-k, zakaj si je bil nadel uradno verižico, je bil vsakomur jasen. Lord Kenry je bil določen za predsednika pri tem naglem sodnem postopku. Na njegovi desnici je sedel John Killi-grew, zraven njega častnik z imenom Youldon; ostala dva častnika sta sedla na levo stran njegovega lordsbva; za Roeamiundo je bil pripravljen naslanjač ob spodnjem koncu mize, nekoliko oddaljen od sodniške klopi. Tam je sedela, s komolci oprtimi na zlikano ploščo, s podfaradkom naslonjenim na stisnjene roke, in njene oči so zaporedoma ogledovale petorico sodnikov. H4nlfnrni HeMenrekh, Književna Jezika v Jugoslaviji Društvo za slovansko jezikoslovje v Pragi je izdalo pri »Melantrichu« v redakciji prof. dr. Miioša VVemgarta zbornik »Slovanske spisovne jazyky v dobč pritonme«. Kot poseben odtis iz tega zborniKa je izšla 72 strani velike 8,J obsegajoča knjiga: »Julius Heidenreich, Spisovne jazyky v Ju-gosiavii. Prehled soudobeho vyvoje«. .Docent za srbskohrvatsko in slovensko književnost na Karlovi univerzi v Pragi dr. Juiius Heidenrich je temeljit in široko razgledan poznavalec našega kulturnega, posebej še slovstvenega življenja. Njegovo dosedanje največje delo je obsežni spis »Ruske zaklady srbskčho realismu«, ki ga je izdal Slovanski institut v Pragi 1. 1933. V njem obravnava srbsko romantiko, zlasti pa nove odnose do Rusije po 1. 1848. in podobno prikazuje srbske odmeve ruskih ideoloških borb med slavjanofili in zapadnjaki, razvoj in poraz slavjanofilskih vplivov, ki se jim je zoperstavilo gibanje »mlade Srbije«, žal da ni še izšel drugi del, v katerem namerava ta mladi, široko razgledani literarni raziskovalec prikazati odnose srbske omladine do ruskih zapad-njakov, začetke znanstvenega pozitivizma med Srbi in pojav realizma v srbski literaturi. Temeljito podprta študija dr. J. Hei-denreicha ne priča samo o piščevi znanstveni erudiciji, marveč tudi o bistrem pogledu in dobrem stilu estetsko tankočutnega raziskovalca, kar pa kažejo v še večji meri slovstvene kritike o naših in ruskih knjigah, ki jih objavlja doc. dr. Hei-denreich v »Lidovih Novinah« m drugod. V zbornik »Slovanske spisovne jazyky« je prispeval doc. dr. Heidenreich dve razpravi: »Slovenski književni jezik« ta »Srb-skohrvatski književni jezik«: obe sta ponatisnjeni v citirani brošuri. Razprava o slovenskem jeziku je razdeljena v šest poglavij (str. 3—23) in obravnava najprej položaj slovenskega jezika v »jugoslov. resničnosti«, nato prikazuje stabilizacijo književne norme, ustalitev pravopisa, pojave v novi leksikologiji, čiščenje književnega jezika in naposled njegovo ortofo-nično stanje, zlasti normalizacijo izgovorjave. Razpravo zaključuje bibliografija. Posebno zanimivo je stališče češkega znanstvenika glede individualnosti slovenskega jezika. Iz njegovih izvajanj v prvem poglavju posnemamo, da pozna do podrobnosti vse polemike, spore in načelne izjave, ki se tičejo problema »slovenščina ta srbohrvaščina« od ankete »Vede« 1.1912 do najnovejših spisov ta izjav. »Dr. Heidenreich poudarja, da je slovenski jezik dobil v novi državi nova znamenja svoje suverenosti in dosegel razmah, kakor ga ni imel nikdar prej. »Obstoj književne slovenščine je v Jugoslaviji zagotovljen ta bo trajal, dokler bo lastni književni jezik ostal Slovencem znak narodne samobitnosti. Nobeden razumen Srb ali Hrvat ne zahteva in ne more zahtevati, da bi Slovenci proti svoji volji, opustili svoj jezik, Otvoritvene predstave v mariborskem gledališču V Gogolj ev groteskni realizem, Schiller-jev klasicizem in Preradovičevo komedij-stvo so nas povedle tri zaporedne otvoritvene predstave nove sezone Narodnega gledališča v Mariboru. Pričeli smo z Gogoljevim »Revizorjem« in tako utrli pot novi sezoni z že par-sezonsko tradicijo, da otvarjamo sezone z ruskimi odrskimi biseri (Bratje Ka-ramazovi. Živi mrtvec, Revizor). Proslavitev lOOletnice Gogoljevega »Revizorja je potekla z uspelo uprizoritvijo te klasične mojstrovine svetovne dramske knji ževnosti in ruske dramske literature, ki je pustila tudi v naši jugoslovenski književnosti močno vidne sledove. Mariborska predstava Gogoljeve socialno satirične komedije je ohranila historično družbeno obeležje v tradicionalnem stilu zunanje efektnosti in ni segla na torišče posnemanja Mejerholdo-vih odrsko revolucionarnih in morebiti vabljivih eksperimentov. Joško Kovič je naslonil svojo uprizarjalno zamisel na kombinirane komponente realistično grotesknega in stiliziranega odrskega okvira ter je temeljne poteze svojega zasnutka mestoma precej domiselno izvedel. Vodilni trio (mestni poglavar Anton Antanovič, Hlestakov in Osip) je predstavljal čvrsto homogeno zgrajeno ogrodje predstave in je posamič ter v celoti trajno pritegoval pozornost občinstva, ki je z živim zanimanjem ter v intenzivnem kontaktu z odrom sledilo zapletku in raz-pletku tega neznansko humornega in gogo-ljevsko zabeljenega dogajanja. P. Kovičev mestni poglavar se je razgibal do rustikal-ne vulgarnosti in robustne brutalnosti. Za prikazovanje vseh nujnih fines pristne, ne-potvorjene hlestakovščine je Nakrst obilno nadarjen (duhaprisotnost, temperament, pre tehtana opreznost, prožna prilagodljivost, udarna fantastičnost). Drastično in plastično je razkazoval Gorinškov Osip svojo praktično pamet, usmerjeno predvsem k nepre- ki jim je bil opora in simbol narodne individualnosti v stoletnih bojih za ohranitev narodnega obstoja proti nemško-itali-janskemu pritisku. Po sodbi prof. Murka, nestorja slovenskih slavistov ta prepričanega Jugoslovana, ni slovenski jezikovni »separatizem« tako velika nesreča, kakor včasih kdo misli. Mnogo večja nesreča bi bila, če bi zmagala ilirska smer Stanka Vraza ta če bi Slovenci ne prinesli jugoslov. enoti takih kulturnih vreanot, kakor so Prešeren, Levstik, Jurčič, Stritar, Gregorčič, Kersnik, Tavčar, Aškerc, Zupančič, Ivan Cankar ta plejada mlajših pisateljev« (str. 6). Dr. Heidenrich končuje to poglavje svoje razprave s sklepom: »Kakor v češkoslovaški republiki, tako tudi v kraljevini Jugoslaviji ni dvojni književni jezik enega državnega naroda v škodo državnemu edinstvu. Suverena ljudska volja odloča sama o svojem jeziku. In ta je že odločila«. V nadaljnjih poglavjih prikazuje dr. Heidenreich slavističnemu svetu razvoj slovenskega književnega jezika od Levstika preko škrabca do Breznika, obravnava pravopisne spore ta boje, med njimi tudi že pojav in odmeve Breznik-Ramovševega »Slovenskega pravopisa«, navaja nove pojave v leksikologiji (tu je tiskarski škrat izpremenil avtorja francosko-slov. slovarja J. Pretnarja v J. Franca) in se podrobno zaustavlja pri delu ta polemikah slovenskih puristov. Pozornosti češkega avtorja ni ušlo nobeno količkaj pomembno delo, ki je bodisi idejno bodisi lingvistično strokovno v zvezi s problemi našega jezika. Tuj čitatelj bo dobil ne le jasno, marveč tudi že dovolj podrobno sliko o današnjem stanju slovenščine. Po istih načelih je sestavljena tudi druga razprava, ki obravnava še vedno nezaključene boje za književno edinstvo srbohrvat-skega jezika (latinica ali cirilica? vzhodno ali južno narečje?), označuje skrb za književni jezik v novi državi ta se izčrpno bavi s sodobno normo književnega jezika, s pravopisnimi ta purističnimi pojavi, z današnjimi nalogami književnega jezika, z njegovo ortofonijo i. dr. Tudi ta razprava je opremljena z bibliografijo. Priznati je treba, da nimamo še sami preglednega spisa, ki bi združil in prikazal toliko pojavov problemov slovenskega ta srbskohrvatskega jezika; v tem pogledu sta lahko obe razpravi dr. Heidenreicha tudi našemu, slavistično zainteresiranemu izobražencu dober informativni priročnik. Tam, kjer hoče globlje in širje, mu kaže pota skrbno sestavljena bibliografija. Ali bo dr. Heidenreich spisal Čehom že potrebni obširnejši pregled srbskohrvatske in slovenske literature? Njegova znanstvena vnema in topla ljubezen do vseh umetniških izrazov našega duha nam jamčita za to delo, ki bi utegnilo biti njegov chef-d'oeuvre. o—. kinjeni skrbi za izdatno tešenje želodčnih potreb. Ob teh treh najizrazitejših nosilcih gogoljevske komike, humorja in groteskne realnosti so se v mestoma pretiranem karikiranju, grotesknih utrinkih ali igračkastem ponašanju utrinjali tudi ostali številni liki, ki so dodobra zaposlili kompletni ansambl mariborske drame. Ženski svet v tem zboru razočaranih in potegnjenih so zastopale vsemu dostopna Ana Andrejevna M. Zakraj-škove, našopirjena Miarja Antonovna B. Ras bergerjeve, pičlo začrtana nadzornikova soproga E. Kraljeve, kliučavničarka D. Savi-nove, podčastnica E. Starčeve in S. Gorin-škove (uradnikova žena). V drugo-garniturni sedmorici srečamo Košutovega šilastega šol. nadzornika Hlopova, Rasbergerjevega Ljarpkina Tjapkina, Gromovega reprezentativnega oskrbnika dobrodelnih zavodov Zem ljanika, Harastovičevega poštarja špekina ter pajacasto zgovorna in iz gogoljevskega okvira polzeča graščaka M. Košiča (Dobčin-skij) in E. Verdonika (Bobčinskij). Tretjo epizodno garnituro pa so to pot sestavljali P. Malec (trgovec Abdulin), Štandeker (kot okrožni zdravnik), Crnobori (policijski nadzornik), F. Blaž (natakar), F. Dujec (poglavarjev sluga), D. Turk (trgovec), F. Blatnik in Horvat (stražnika). Četudi je bil »Revizor« že nekajkrat na repertoarnem sporedu Narodnega gledališča v Mariboru, je vendarle stvar tudi to pot vžgala. Druga letošnja premiera P. Preradovičeva trodejanska komedija »Najboljša ideja tete Olge«. Dobri dve uri sočnega razvedrila; dostojna in spodobna meščanska salonska komedija, domiselni prizori,, kleno potekajoči razgovori. Nič posebnega ali novega, nič aktualnega, pač pa premnogo onih potez, ki omogočajo najučinkovitejšo odrsko priredbo. Kakor povsod drugod — tudi na inozemskih odrih — tako ni mogla ta komedija tudi pri nas mimo sigurnega uspeha. Nenaturni, nekam poduhovlieni zakon etruskologa in mlade etruskologinje se po tetini čarobni palici in njenem receptu, ki krije v 6ebi čudežne podnete k ljubosumnosti, sprevrže končno po nepričakovanih ovin kih v resnični, pravi zakon. To prečiščenje se dopolni v življenjskem stiku čudovitega kvarteta, kjer si v znamenju najmožnejših kontrastov stojita nasproti zakonska dvojica, ki pripada znanosti, in dvojica, ki pripada svetu filmskega zanešenjaštva. Vmes se utrinjajo refleksi kakor mimogrede sproženih problemov od zapetega, suhoparnega učenjakarskega pametnjaštva in možganske nabreklosti do filmsko zvezdniške opojnosti in ženske emancipacije. Vsi ti problemi se le načenjajo, nikakor pa rešujejo. J. Kovič je izgradil to Preradovičevo tri-dejanko solidno ter v realistično komedijskem stilu. Teta Olga, to pristno utelešenje življenjske modrosti ter izkušnje, prožnosti in plemenite dobrotljivosti, je bila v podajanju E. Kraljeve resnična, živa teta Olga. Etruskološko učenjakarski in k pravemu zakonskemu življenju preokrenjeni duet (Robert—Meta) je imel v Nakrstn, ki se je v tem žanru uspešno uveljavil že ob Nušiče-vem »Dr« in sličnih podobah ter v E. Starčevi (v I. dejanju tovarišica, v II. žena, v III. življenjska družica) prepričevalna tolmača nagle metamorfoze, ki ju pahne s fantastičnih višav na tla gole realnosti. Vihravo zanešenjaška je bila Lya B. Rasbergerje-ve. Morebiti bi bilo možno iz te poskočne afekti rane filmske zvezdnice marsikaj prir čarati v stilu znanih filmskih zvezdnic. Crnobori je postavil na oder šarlatansko raz-mahnjenega režiserja Campolskega. Karikirano podčrtan in dostojanstveno eksotičen je bil D. Gorinškov dr. Koks, z nekaterimi dvomljivimi krepostmi se je lahko ponašal dobrodušni rodbinski prijatelj dvorni svetnik P. Kovica, kateri lik je avtor vključil v veseloigro iz tehnično odrskih razlogov, ker bi morala sicer teta Olga operirati s preveč ponavljajočimi se samogovori. V karikira-nein stilu je predstavljala S. Gorinškova filmsko debitantko. —ee. Zapiski PRVA JUGOSLOVENSKA ŠTEVILKA REŠKE REVIJE »TERMIN!* Na Reki izhajajoči kulturni mesečnik »Termini« (ravnatelj Giuseppe Gerini, glavni urednik Garibaldo Marussi) je izdal že napovedovano prvo italijansko-jugoslovensko številko. Dvojni zvezek za avgust in september je posvečen hrvatski literaturi, uredništvo pa napoveduje še posebna zvezka o srbski in slovenski literaturi in umetnosti. Tako prizadevanje po vzajemnem kulturnem spoznavanju in sodelovanja ni vredno samo pozornosti, marveč tudi priznanja. Veliki in zajetni zvezek je obilno ilustriran in prinaša besedilo o Italiji v hrvatskem jeziku, tekste o Jugoslaviji odnosno hrvatske pisatelje in pesnike pa v italijanskem prevodu. V uvodnem delu zvezka so objavljeni propagandni in idejni odlomki iz Mussolinijevih spisov, dalje odlomek iz študije G. Bottaia »Mussolinijev stil i problem veličine«, potem članek G. Gerinija »Kalija in Jugoslavija« slednji je posebno zanimiv, ker izraža mnenje italijanskega publicista z vročih obmejnih tal o političnem pomenu zbližanja obeh jadranskih držav. Nadaljnji članki seznanjajo med drugim s sedanjem stanjem figurativnih in plastičnih umetnosti v Italiji, z novo italijansko arhitekturo, posebuo pa je zanimiv Enriala de Michelisa »Uvod u savremenu talijansku književnost«, ker kaže, kako gledajo fašistični krogi na literaturo. Sledi vrsta proznih in liričnih prevodov iz sodobne italijanske literature (P-i-randello, A. Soffici, IL Saba, G. Papini, A. Panzini. Fr. Tozzi, C. Malaparte, L. Fiumi, A. Marcipati, E. Cecchn, R. Bacchelli, A. Pa-lazzeschi, G. Ungaretti, B. Cicognani, AL Puccini, G. Stupari.ch, i. t. d.), vmes so pa reprodukcije slik in kipov sodobnih italijanskih slikarjev in kiparjev. V meritorno ocenjevanje izbora in sestavkov se ne spu-ščano; beležimo 6amo informativno, da so tu zastopana vsa pomembnejša imena iz literature v fašistični eri. Hrvatski del zvezka, ki je — kakor omenjeno — preveden v italijanščino, ima na uvodnem mestu razpravo Ljubomira Mara-koviča »La letteratura croata coretempora-nea«, Ljubo Šafranek-Kavic piše o glasbi. Bruno Ner.i pa o hrv. likovni umetnosti. Izbor iz poezije in proze je obilen: zastopani so s pesmimi VI. Nazor, Gustav Krklec. Ni-kola Polic, Frano Alfirevič, Dobriša Cesaric, VI. Kovačič, Slavko Batušič, Gjuro Sudeta. Nikola Šop, Ivo Ar.drič. Ivo Lendič, A. B. Šimič, VI. Vlaisavljevič, A. Bonefačič, A. Cettineo, Dr. Tadijanovič, Tin Ujevič, s prozo pa A. G. Matož, M. Budak, VI. Nazor. Ali-ja Nametak, Stefa Jurkič. Iv. Brlič-Mažu-ranič, Luka Perkovid, Slavko Kolar. Ta de) revije je ilustriran s slikami raznih hrvatskih umetnikov. Kakor je videti na prvi pogled, so bili načelno izpuščeni pisatelji levičarske smeri (Krleža, Cesarec i. dr.), kar daje izboru enostranski značaj. Vzlic vse' enostranosti je pa ta zvezek dokaz prizna vanja, spoznavanja in iskanja našega kul turnega življenja. Inicijativa revije »Termi ni« je začetek, ki utegne biH velikega pomena. Z zanimanjem bomo pričakovali srbsko in zlasti še slovensko številko. Ga. V. Smerkolova prvič v vlogi »N"avi-hanke«. Nastop ge. Sinerkolove v glavni operetni vlogi je številno občinstvo pozdravilo z velikimi simpatijami. Debitantka je znana kot bivša članica ljubljanskega baleta, pa si je z veseljem do odrskega udej-stvovanja in s prirojeno ambicijo poglobila igralske sposobnosti ter okrepila glas. Dosegla je z vztrajnim šolanjem doma in drugod rezultate, katerih plod j? izdatno pokazala v hvaležni vlogi »Navihanke«. Glas ge. Smerkolove je izdaten in predvsem izenačen, kar kaže na pravilno šolanje. Le timbre tu in tam še ni v skladu z značajem vloge. Ker debitantka obvladuje tudi baletno umetnost, je bila njena kreacija tem bolj zanimiva. Gdč. Škeletova kot \Vebstrova žena ni mogla povsem nadoknadiiti ge. Nablo-cke, čeprav je pravilno pojmovala svojo vlo- S P Lahkoatletski miting Korotana ►Sedaj, ko gre lahkoatletska sezona že proti koncu, so ee nedeljo za nedeljo zvrstili še oni klubi, ki bi radi spravili pod streho vsaj dolžnostno prireditev »v 6voji reži ji«. Nedeljski Korotanov miting je bil v zadnjem trenutku premeščen na Primorje, pa je še bila udeležba kaj pičla. Prireditelj je prekosil svojega predhodnika Svobodo in postavil na igrišče vsega — tri atlete, delati so morali drugi. Nobene resno-ti ni več, vse gre kar mimogrede. Seveda ni moglo današnje tekmovanje zaradi vseh teh »činiteljerv« nikamor naprej in vse slične prireditve rešujejo pred blamažo vedno isti požrtvovalni, vsem znani redki posamezniki. Nekaj deset študentov je bila vsa današnja publika. Tekmovali pa 6o le Ljubljančani. Okrog pol 14. 6e je vendarle končalo in moramo biti pri vsem tem vendarle zadovoljni, da niso rezultati med podpovprečnimi. Uspehi pa so naslednji: Juniorji. — Tek 60 m (skup. A, do 14 let) 1. Bratož (Pl) 8.2, 2. Honzak (Ilir.) 8.2, 3. Šalehar II. (Pl) 8.4. — Tek 60 m (skup. B do 16 let) 1. Stanič (Ilir.) 8.3, 2. Bokal (Pl) 8.8. Tek 100 m (skup. C nad 16 let) 1. Šalehar I (Pl) 12.4, 2. Jurca (Pr) 12.4, 3. Vider (Pl) 12.6. Met diska (1.5 kg) skup. B: 1. Stanič (II.) 2967, 2. Bokal (Pl) 2159, Skup. C: 1. Stane (Pl) 3396, 2. Vider (Pl) 3282), 3. Merala (Pl) 3271. Met krogle skuP. A (4 kg) 1. Mavec (Pl) 988, 2. Honzak (Ilir.) 905. skup. B (4 kg) 1. Merala II (Pil 1416, 2. Stanič (Ilir.) 1077. 3. Marko (Pl) 1055. Skup. C (5 kg) 1. Vider (Pl) 1316. 2. Jurca (Pr) 1136, 3. Zupančič (Ilir.) 899. Seniorji. — Tek 100 m: 1. Pleteršek (Pr) 11.3, 2. Skušek (Pt) 11.3, 3. Slopšek (Pr) 12.2. 4. Safosnik (Ilir) 12.4. Tek 200 m zapreke: 1. Skušek (Pr) 27.0. 2. Pleteršek (Pr) 27.1, 3. Pribovšek (Ilir) 31.0. Skok t višino: 1. ing. Marek (Pr) 178, 2. Pleteršek (Pr) 155, Met krogle (7 kg) 1. Ing. Marek (Pr) 1181 2. ing. Stepišnik (Ilir) 1151, 3. Pribovšek (Ilir) 1095. Met kladiva: 1. ing. Stepišnik (Ilir) 4290. 2. Skaza (Pr) 29^2. 3. Banko (Ilir) 2740. Met diska: 1. ing. Stepišnik (Ilir) 3953, 2. Skaza (Pr) 3565. 3. Cernetič (Pl) 3283. Prva table-teniška tekma v sezoni Ljubljanski Hermes je v Zagrebu izgubil proti Makabiju V Zagrebu so preteklo nedeljo otvorili novo table-teniško sezono Proti domačemu Makabiju j® v prija4e'jski tekmi n s'o-pil državni prvak Herme6 iz Ljubljane v go. G. Frelih pa je (namesta g. Sancina) v vlogi Webstrovega tajnika imenitno jecljajoč zabaval občinstvo. Policijski inšpektor g. Daneša je bil kajpak obložen z novimi dovti-pi. Poslušalcem bi bilo ustreženo, če bi nekateri nastopajoči razločneje govorili in peli! P. S. Trgovsko-gospodarski leksikon, ki ga izdaja v 6voji zbirki Enciklopedija znanja Umetniška propaganda, je dosegel 38. zvezek in prinaša gesla od smreke do strojilni tanin. Med pomembnejšimi gesli navajamo: socialna politika, socialno zavarovanje, sodišča, spalni vozovi, spodbojnost pravnih dejanj, srebro, industrija stekla v Jugoslaviji, stenografija, storitev, stročnice, strojar-stvo. Ze to kaže, v koliki meri ustreza ta leksikon potrebam praktičnega življenja. u 1 postavi Marinko - Kosmina - Zornada in tesno izgubili s 4:5. Tehnični rezultati so bili naslednji: Zornada : Weiler 0:2, Marinko : Herškovič 2:1, Kosmina : Merlisamer 0:2, Marinko : Weiler 2:0, Kosmina : Herškovič 0:2. Zornada : Merhsamer 0:2. Kosmina : Weiler 2:0, Marinko : Merhsamer 2:0, Zornada : Herškovič 0:2. Kakor je razvvino iz številk, je v ljubljanskem moštvu zadovoljil samo Marinko, ki je gladko premagal vse naspiotmke razen Herškoviča, proti kateremu je^ izgubil set samo zaraii podcenjevanja. Kosmina in Zornada pa nista bila na posebnem višku. Glavni vzrok tega nepotrebnega poraza je nevigranost moštva, ki kljuib številnim prošnjam nikjer ne more dobiti primernega prostora za trening in je zato moralo iti v Zagreb popolnoma nepripravljeno. Ker Hx> že 14. novembra table-teniško državno prvenstvo, so primerni prostori za trening Hermesu še mnogo bolj_ potrebni kakor za sama prijateljska, srečanja. Ko bo prepozno, bodo pa spet leteli nanje očitki, da »Kranjci« pač niso za šport. Izredni občni zbor SK Slovana, Ljubljana — Moste. V petek 22. t. m. ob 19.30 bo v gostilni MENCINGER na šmartinski cesti izredni občni zbor kluba. V tej kratki objavi je mogoče več tragike kakor jo morda slutijo poznavalci nogometnih razmer v Ljubljani. Naš najstarejši klub v Ljubljani, ki sicer ne igra tako zelo vidne vloge, je zaradi finančnih neprilik tik pred razpustom. Namesto 25-Ietr.ega jubileja obstanka mu grozi razpust, in sicer zaradi malenkostnih vsot, ki jih sicer agilnl odbor ne more zbrati, ker .je klubovo področje premajhno. Piosimo vse zavedne športnike, prijatelje, podpornike, člane in »kibice« kluba, naj se udeleže tega izrednega občnega zbora in z nasveti, še bolje pa z dejanji pomagajo klubu v lepšo bodočnost. Odbor. SK Ilirija. Načelstvo: Redna seja na-sel-stva bo irevi ob 20.30 v kluhovem tajništvu. Odborniki vsi in točno! — Smiičars' a sekcija: Prvi letošnji sestanek smučarske sekcije bo v četrtek 21. t. m. oh 18. v kluhovem tajništvu $elenbur?ova ul. 7 II. nadstropje, desno. Sestanek je obvezen za we v Ljubljani bivajoče sekciiske člane, vabljeni pa so tudi novi interesenti. Zaradi pregleda opreme mora prinesti vsak č'an vso klul»ovo opremo s seboj. Na sestanek naj pridejo tudi vsi člani sekcijskega načelstva. V nedeljo 24. t. m. ob 19 ho v Ratečah v restavraciji Jalovec sestanek za gorenjske člane, ki mora,jo prinesti s seboj vso opremo zaradi pregleda. Zveza slovenskih tafckoatlet^kih klubov. Drevi oT> 20. seja k. o., oh 20 30 seji t. o., oh 21. seja u. o. v tajništvu, hotel Miklič, nova stavba IV. nadstropje, soba 424. Obvezno za vse gff. odbornike. SK Mars. Danes ob 16. strogo obvezen trening prve in juniorske skupine. O Teniški dvoboj Trst—Ljubljana Ljubljanska teniška reprezentanca je revanžno bitko v Trstu izgubila z enakim rezultatom (2:4) kakor prvo v Ljubljani V soboto in nedeljo so teniški igralci Ilirije vrnili nedavni obisk tržaških teniških igralcev v Ljubljani in v Trstu nastopili v revanžnem dvoboju. Reprezentanca Ljubljane je nastopila v postavi Sivic, Smerdu. Truden in Banko, Trst pa je postavil četverico: Sader, Cataneo, Contieri in Polacco. Ljubljančanom se je prvi dan precej poznala utrujenost zaradi vožnje, pa tuli mehko igrišče jim sprva ni bilo po godu. Oba dni je igre precej ovirala močna burja. V soboto popoldne sta igrala najprej Sivic ln Sadar 7:5 in 6:3. Šivie je od vseh igralcev igral najbolje, vendar 6e še ni pokazal v *oimi kak it v Ljubljani. V začetku se je še privajal na teren, nato pa je kmalu bil že v popolni premoči. V drugi igri je Tržačan Cataneo zmagal nad Smerdujem 6:3, 3:6, 6:3. Smerdu ni zadovoljil in se bo moral slej aH PTej odvaditi nepotrebnega razburjenja med igro. Prvi set j« po precejšnji borbi dobil Cataneo, ki je mnogo igral pri mreži. Smerdu pa ni dobro pasiral. V dnigem setu je bil Smerdu bolj ofenziven, v tretjem pa je zopet prešel v defenzivo in najbrže tudi zaradi tega izgubil. V prvem doublu Rta domačina Contieri -Ro&si premagala ljubljansko dvojico Truden - Banko s 7:9. 11:9. in 6:2. Gosta sta izgubila 6 precejšnjo smolo. Stanje po prvem dnevu je bilo ?:1 za Trst, V nedeljo sta igraia sinile Contieri in Truden, v katerem pa Ljubljančan ni mogel nuditi zadostnega odpora nasprotniku. Partija se je končala 6:2, fi:2. Zadnji douhle so igrali Banfield in Sader ter Šivic in Smerdu, med katerimi sta zmagala Tržačana s 7:5, 7:5. V obeh setih sta /bila Ljubljančana že v vodstvu, toda vselej jima je v odločilnem trenutku zmanjkalo moči, da bi končala uspešno. V splošnem je treba poudariti, da so Tr-žačani doma igrali še mnogo bolje kakor v Ljubljani. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.