€07. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 1. septembra 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
DAN“ izha|a vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljklh pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 80"—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.
i::	Telefon	številka 118.
fc• *'7 '&
*sam
:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravništvo:	:»
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Netrankirana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po* m pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :u
Telefon številka 118.
n:
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke
„DA N
u
K 1-50 K 1*20.
K 6-— K 170
velja v Ljubljani na dom dostavljeni
Vse	leto	.	K	18-—	Četrt leta . K 4-60
Pol	leta	.	K	9-—	En mesec
V upravništvu prejeman na mesec
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse	leto	.	K	20-—	Četrt leta
Pol	leta	.	K	!0*—	En mcsec
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira In vsakemu, kdor Je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Pot v bodočnost.
»In tako je naš narod polagoma izkrvavel, iz ponosnega in mogočnega naroda je postal majhen narod-su-ženj.«	(Nekje.)
Nas Slovence, najmanjše pleme velikega jugosloyanskega naroda, je udarila usoda z mnogimi nesrečami, široke so bile enkrat meje naše domovine, pred nami sta enkrat trepetala Langobard in Bavarec. To je bilo enkrat, davno! Danes še imamo žalostne spomenike na to nekdanjo velikost. Na Gosposvetskem polju počivajo naši vojvodi, jam na Koroškem in na Gornjem Štajerskem se šopiri naduti Šyab, ob Blatnem jezeru gospodarijo nič manj naduti Madžari. Potisnili so nas v ozke meje sedanje naše domovine in nas še vedno stiskajo, preko Drave in Mure so že prišli v osrčje naše zemlje.
Mi pa smo ponižni in krotki, brez pomislekov redimo gada na svojih prsih. Postalo nam je to popolnoma razumljivo in vsakdanje, če bi se kdo drznil oglasiti ter vzbuditi zaspano kri, bi dobil gotovo z loparjem po glavi. Saj moramo veljati za lojalen in ponižen narod, da se kje ne zamerimo, da ne bo še potem hujšega pritiska. Takole nekako uče voditelji slovenski narod, a ne mislijo, na dobro naroda, ampak na križce, ki bi jih ne dobili, če bi naše ljudstvo vsaj enkrat pokazalo rogove. .
Tako je sedaj, a bilo je že tudi prej. Le malo pravih rodoljubov smo imeli, rodoljubov namreč, ki se nisfl tresli za svoje službe in za zaslužene križce. Lahko bi jih prešteli na prstih ene roke, druge bi že več ne bilo treba.
Da, ni bilo pri njih tiste velike ljubezni do naroda, do vsega, kar je slovenskega! Njih delo ni imelo prave podlage, zato ni bilo uspelo, zato smo nazadovali, postali smo narod-suženj. Gotovo bo kdo rekel, da je zopet pohujšanje v deželi slovenski, ker si nekdo upa kaj takega napi-sati o naših preminulih in še živili rodoljubih, ali gospoda, resnica je, ki pa seveda bode v oči.
Zelo mnogo }e vzrokov našega nazadovanja, enega sem že navedel, da vsaj malo razburim zaspane in zadovoljne, drugi še pridejo na vrsto. To samo za predgovor in razburjenje. Da pa ne bo kdo rekel, da premlevam že znane stare stvari, da sem morda celo pesimist in izdajica slovenskega naroda, pokličem pozneje pot v lepšo bodočnost, prej je treba videti napake narodnega dela pri Slovencih, poznati je treba razvoj zgodovine našega naroda, tisto sistematično propadanje in nazadovanje, zatiranje od strani vlade ki od raznih nam sovražnih faktorjev, da tem lažje spoznamo, katera pot pelje v lepšo bodočnost slovenskega naroda.
Mislim, da mi bo vsak priznal, da smo zelo veliko izgubili, da le pozabljena slava lisših pradedov, da edaj nekako životarimo, četudi ^ramo kar tri politične stranke, zraven teh pa še več struj nezadovoljnih. Imamo lepo literaturo — leposlovno, znanstvena se hoče razviti, a se ne more. tudi slovenska umetnost hoče navzgor, pa tudi ne more. Še celo po arhivih nekateri brskajo in hočejo ustvariti neka! velikega, a kljub vsemu temu nazadujemo. Kje vraga tiči vzrok vsemu temu? Potrpite!
Nekdaj smo krvaveli v boju s Švabi in drugimi narodi, ki so hodili preko naše zemlie, pozneje se je zgodilo, da smo prišli pod zelo neprijetno okrilje mačehino, ki nas je tako lepo razdelila k posameznim pokrajinam im nas dala pod varstvo svojih pravih sinov, da pijejo našo kri. Nekdaj smo žrtvovali svojo kri, sedaj jo žrtvujemo, torej moramo padati. Kaj ne, tako malo nas je. pa še. to je previdna mačeha razdelila, da ji pastorki ne postanejo nevarni! Nekaj nas je na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, seveda največ na Kranjskem pa še tu nismo sami, imamo pazljive varuhe in skrbne voditelje v slovenskih klerikalcih.
Koliko naših ljudi ima tujina? Saj veste, da je težko živeti pastorku pri mačehi!
Dolg je bil proces, potom katerega smo postali narod - suženj. Tisočletja so za nami, tisočletja so nas zatirali, napajali nas z duhom ponižnosti in hlapčevstva, z duhom tujega naroda, da nas popolnoma uničijo. A niso nas še popolnoma uničili. Dosegli pa so mnogo, — napravili so nas za narod - suženj! To Je pečat, ki ga nosimo na sebi, toda navajeni smo ga take, da ga ne čutimo. Ako se
tega zavemo, bo to prvi korak v boljšo bodočnost.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Ljubite jo... zaradi mene...«
Ob teh poslednjih besedah, ki Jih Je komaj še slišal, se je stresla kakor plamenček svetilke, ki plane še enkrat kvišku, preden ugasne.
In ... na pol dvignjena ... z gorečnostjo poslednje prošnje je dehni-la:
»Moja Orlberta... Je vaša vaša ...«
Zgrudila se Je nazaj.
Zazdelo se je, kakor da je vrtinec dima zatemnil njene oči, razširjene še vedno v pogledu na tajinstveno prikazen...
Usta so se bila odprla.
Izdehnila so rahel, dolg vzdlihljej, podoben vzdihljeju. ki ga povzroči čudno blagopočutje ...
Nato oa se je je spustil na to mučeniško posteljo molk turobne nepremičnosti.
Florestan je vzkliknil v silni bolesti:
»Marta!... Marta!...«
Toda ona se ni genila .. Bila je rešena vsega trpljenja ... vse bede... vseh bolečin ...
Florestan je padel na kolena, klečal še dolgo in plakal tiho sam s
seboj; ko pa je vstal, je zamrmral g potrtim glasom, kakor da ga pokojnica še sliši:
»Marta... Držati hočem, kar sem obljubil... Otrok bo moj otrok. Gilberta ne izve ničesar, kar si ti hotela, da ji bodi zamolčano In nekega dne. ako bo njen stari oče takrat še na tem svetu. Ji povem, kam mu more ti podelit... 'Kdo ve?... malce tolažbe, malce radosti... Marta počivaj v miru.«
S svečano resnobo, ki je postajala v tej revni sobici, jedva razsvetljeni po njiju ubogi svetilki, skoraj tajinstvena in skrivnostna, je napravil hčeri svojega srca, ubogi Marti LeinetrovL mrtvaško toaleto.
Zatisnil >i je oči,, ki so bile iz-plakale poslednjo solzo, prijel jo za koščene ročice, bele kakor vosek mašnih sveč, ter jih sklenil ter vteknil vanje blagoslovljeno vejico, katero je bila Martina pobožnost izpustila nekega dne za okvir ogledala, krase-čega Florestanov kamin.
Nato je pritisnil Florestan na že oledenelo pokojničino čelo plakaje svoj zadnji očetovski poljub — svoj prvi poljub starega ljubimca.
Dolg. dolg poljub je pritisnil tudi na lice male Oilberte, ki je spala še vedno svoje nedolžno otroško spanje. Nato je sedel na pokojničino zno-žje in počakal zore.
Kako žalostne so bile drugi dan pogrebne priprave, ki so mu vzele ves njegov čas in ga dramile bal po
svoji mučnosti iz mrtvila, ki se je pogrezal vanj!...
Moral Je iti seveda tudi k »Sto norostim«, povedat Burginjonu:
»Izgubil sem svojo ličer im jutri jo pokopljem... Oprostite me!«
Tod!a Burginjon je vzklliknil, oborožen z dvajsetletnim nezaupanjem:
»Vaša hči je umrla... Hčer ste imeli? ... Tristo hudičev, če me hočete potegniti za nos!«
»Oh, gospod ravnatelj!...« je zamrmral žalostno stari režiser in ga pogledal z očmi, polnimi solz. tako da je povzel Burginjon -mahoma ves ganjen:
»Ne, ne, oprostite mi, Florestan. Nikoli mi niste bili povedali... le vzemite si časa, kolikor ga potrebujete ... Kazimir vas bo nadomeščal.«
In gledal je za njini, kako je odhajal s skrivljenim hrbtom in skleca-vajočimi nogami — gledal in se ču-diil nad tem, da Je imel Florestan hčer. za katero ni vedela ves čas živa duša pri »Sto norostih«.
Šele zvečer Je povedal dolgi Kazimir svojim tovarišem vso aventu-ro očeta Florestama.
Po prvotnem začudenju se jfth je polastilo sočutje.
Naposled najdeš med ljudmi te baže pogostoma res več solidarnosti neno v družbah s strožjo moralo.
Ljubili so starega dobričino, čigar smešnosti niso bile nikdar priskutne in ki napram drugim ni kazal niti zavisti, niti zlobnosti
Slovenska zemlja.
SLIKE IZ CIRKN1CE.
Nabira P. T. v ilustracijo naših razmer.
Poleg različnih ptičic, ki žive pri nas, sta zlasti zanimivi dve. Zadnjič sta šli ti dve dvonogi ptici-šnopsari-ci v Wimd'ischevo gostilno in zahtevali »ta gajstnega«. Gospodinja jima je ugodila in nato odšla iz sobe. Oni dve ga hitro posrkata in si — nali-Jeta drugega. Tako parkrat celo žepe sta si napolnili s frakelini — polnimi seveda. Pri tem poslu pa ju je zasačila gospa krčmarica in —
Od vseh zastav na cesarjevo ga je pihnila najbolj ona na sodišču! Križan Buh! Kakor da je prirajžala tam doli z bojnih poljan na jugu, tako se je držala. Prava slika in fotografija Berchtoldove politične polomije! Polomija na Dunaju, polomija pri nas v Cerknici!
*
Te dni imamo vojake v Cerknici. Pod večer igra godba pred Strgul-čevo gostilno. To je nekaj za naše Micke, hej! Postopim doli med gručo poslušalcev. Mihel od 27. ščiplje rejeno pestunjo za okroglo nadlaket. »Mizka«, bis du a fesches Kind!« — Mizka: »Niks verstehen!« — »Mizka ti si lep punc!« »Šmnt!« »Ti, Mizka, imela rada mene. zauber soidat!« — »Pejt se larbat!« — »Mizka. enga kušnu!« — »Prismuknjenec!« — Pa
Preden Je prišel drugo jutro siromašni voz po pokojnico v hišo žalosti, so se začeli zbirati v ulici Kll-njankurt venci.., venci... skoraj me broj vencev ... prinašali so jih možje in ženske iz preziranega umetnir škega sveta — ki sq hoteli izkazati hčeri enega izmed svojcev poslednjo čast.
Florestan, ki je vodil mrtvaški izprevod, je slišal z bridkostjo in žalostjo. kako je govorilo ljudstvo na poti skozi revne mestne oddelke:
»Viš, viš ... ta odhaja vsa v cvetju.«
Nato se je vrnil domov, kjer ga je čakala stara Roza, ki le bila ostala doma, da čuva Gilberto.
»Ah, revišče ubogo!« Je zaihtel in prijel otroka v naročje.
In ko ga je mala pozdravila z običajno besedo: »Papa!«, je zamrmral :
»Da, ljubček moj... tvoj papa zdaj in na večne čase... saj smo t* pokopali zlato mamilco.. .*
XIX.
čez leta In leta...
Minilo je dvanajst let.
Kdo misli zdaj še na oblego ... na strahote komune... kdo misli še na vse to v tem Parizu, ki se blesti razkošneje in ponosneje nego kdaj!
Na Strasburškem bulvarju vladia vsak večer burna veselost in dirjndaj — kakor pred vojno.
Koncertišče pri »Sto norostih« stoji še vedno. Sveti se bolj nego
kdaj. lišpa se z električnimi žarnicami, nadomeščajočimi nekdanje plino-' ve svetilke, in z ogromnimi transparenti. na katerih se riše ponosno im* tačasne »zvezde«...
Burginjon je navzoč povsod .. kakor nekdaj... in vedno nezadovoljen; in kakor nekdaj, opravlja režijo še vedno vrli oče Florestan. Njegovi lasje so še vedno plavi, dasi redkejši... nasvedrani so skrbno, kakor nekdanje dni. Njegov obriti obraz se guba ob sencih vse vidneje in vidneje, toda drži se dobro, kakor nekdaj, ohranil Je svoje lepe modre otroške oči... in na njegovem obrazu 6Haš celo nekakšno zadovoljstvo ... skoraj bi rekel, ponos, ki se včasih ni izražal tako jasno.
To ne pomeni, da bi bil oborožil svoje srce proti silnim udarcem bolj nego prejšnje čase.
Kadar ga prekine sredi njegove pisarije Burginjonov glas:
»Florestan!... Florestan! Kje je vendar že spet ta živina!«
— takrat plane kvišku in oblije ga isti mrzli znoj, kakor že od pam-tiveka.
»Evo me, gospod ravnatelj...
evo me!...«
In kadar ga vidi Burginjon prihajati vsega zariplega, tresočega se od razburjenja, ga nahruli:
»Eh. vi prismojenec! Človek bi rekel bogme, da vas kliče krvnik ... Vi fgrate klicanje na smrt obsojenih že ves čas, kar ste pri meni!...«
(Dalje.)
Ka je le tako lepo pogledala, da s& nii je kar milo storilo. — Kako se le slika končala, kdo ve povedati?
(Zbirka sa nadaljuj«,)
Štajersko.
fr****?##
Dnevni pregled.
Obupen klic Iz Dravsfo doline.
Marenberg, 27. avg, Pogosto mora človek slišati očitanje, češ, da v Ma-renbergu ničesar ne storimo za pro-bujo našega ljudstva. Gospodom, ki hočejo naš narod rešiti z modrimi pogovori pri kupici nujnega vitica, zapišem sledeče vrstice kot memo-ranum, Prvi pogoj, ako hočemo uspešno delovati za ljudstvo, Je ta. da mu preskrbimo ljudske šole; kajti narodno delovati med ljudstvom, ki nima lastnih šol, se pravi prazno slamo mlatiti. Tega pa v Marenbergu pogrešamo. Tukaj je petrazrednica s paralelko, vsega skupaj 400 učencev: dve tretjini jih doma slovenski govorj, v šoli pa je učnii jezik izključno nemški. Ako srečaš učenca, te pozdravi: »Gelobt sei Jesus Kristus! ali »Griiss Gottl«, če ga pa kaj nemški vprašaš, ti ne zna niti ust odpreti. Otroci rastejo večinoma kakor pravi neotesanci. Ako se zgodi kaka nerednost, je vsega kriv učitelj, oziroma katehet. Kaj pomaga, ako zna otrok iz kakega predmeta dobro odgovarjati, recimo, da zna katekizem kakor klopotec, ali kakor tisti molitveni stroji tam v Indiji; iz tega pa še ne sledi, da bo dotičnik pozneje dober kristjan. To Je k večjemu za kako parado. Pravi vzgojitelj bo pred vsem gledal na to, da se predmet otroku prikupi tako, da vpliva ne samo na bisfcrenje duha, ampak tudi blažilno na njegovo srce. Tega pa nemška šola slovenskemu otroku ne more nuditi. Apeliram na naša narodnoobrambna društva brez razlike strank! Ogromno denarja razmečete po Kranjskem in Štajerskem, kjer nd krvave potrebe, a za nas pa, ki smo V resnici obmejni Slovenci, nimate niti vinarja. Nemški moloh nam požre cele trume otrok. Ali je morda slovenski otrok iz Dravske doline manij vreden, kakor kje drugod? Da bi imeli mi tukaj vsaj en razred zasebne šole! Bil bi itak že prvo leto prenapolnjen. Pisec teh vrstic se je sam že prepričal, kako hvaležni so kmetje na sosednji Muti. da imajo dvorazredno šolo Ciril - Metodove družbe* ki šteje letos ISO otrok. Ali ne bi bilo mogoče kaj takega tudi v Marenbergu. Potreba je večja, kakor na Muti. Otrok v Dravski dolini je že sam na sebi pomilovanja vreden, ali naj ga prepustimo njegovi usodi? žalostna nam majka! To sem hote' napisati slovenski inteligenci obeh strank v prevdarek. Merodajni faktorji. vzdramite se!
Maribor. (Za trobojnico.) Kot smo že zadnjič poročali, ste bili na »Nardonem domu« dne 23. avgusta razobešeni dve trobojnici, ki jih je pa odstranil znani dr. Schiniedererjev ferman o »vseslovanskih« barvah in znakih. Ker se zadnja »Straža« smatra poklicanim, dati »juristom« okrog »Nar. doma« nasvet, da imajo lepo priliko, ta ferman zvrniti, ji povemo, tla se bo to po možnosti storilo tudi brez njenega pisarjenja. Pričakujemo pa. da se bodo tudi klerikalci zavedali svojih narodnih dolžnosti v tem oziru. Naukov, kakšne da so te. jim danes ne bomo dajali. Dotaknili pa se Jih bomo. kakor hitro bi bila v to dana prilika . . .
Iz Celia prinaša »Straža« sledečo notico: Razburjeni so tukajšnji liberalni krogi, ker hočejo izdajati mariborski liberalci »Podavske Novice«. Ko je zaspala »Sloga«, so se vrgli z vso silo na maloštevilne njene naročnike in so upali priti na ta način svojim »Narodnim Listom« na zeleno vejico. Komai so se pa odkrižali enega konkurenta, že jim vstane drugi, ki jim obeta biti še nevarnejši. Če so potem dr. Kukovec et consor-tes razburjeni. Je umevno, kaj jih ie stal in jih še vedno stane »Nar. List« težke tisočake. Pri tisočakih pa neha tudi liberalna dobrovolinost. Zadnja vročina ie klerikalcem očividno zmešala docela možgane, če ne bi sigurno kaj tacega pisarili. Danes ve vsak otrok, da Je napredek političnih strank odvisen od številnosti njih časopisja. Čim močnejše ie to. tem sigurnejši je razvoj strank. Na Dunaju so klerikalci — nemški — bili na svoje vodstvo hudi najbolj zato. ker se je premalo pečalo z mislijo strankinega časopisja. Pomanjkanju tega. se je pripisovalo poraz pri zad njih državnozborskih volitvah. Isto ie pri nas. Vsak si ne more držati političen dnevnik. En sam tednik pa ne zadošča, zlasti za energično in uspešno politično delo ne. V ostalem pa bo cilj slejkoprej isti: priboriti na-predfii ideji zopet moč. ki ji gre. Za tak razsežen teren pa neobhodno treba še en list. Sicer treba še čakati. Ša »P. N.« sploh dobimo. Oporekati njih ustanovitvi javno ali pa na *ihem pa bi se reklo: upirati s« lastnim strankarskim načelom.
Pred Prešernom. V gručah in po-
edini so stali stari in mladi, ženske in moški, pred bronom, ki predstavlja njegovo podobo in muzo. ki drži venec slave nad njegovo glavo. Spoštljivo so zrle njih oči na obličje pesnika Iz Vrbe; čutili so njegov duh, ker to Je bil isti duh. kakršen je pokopan v njih dušah in sin je bil iste krvi. ki se steka po njih žilah. Čitali ali vsaj slišali so njegove besede in njih uho se ie marsikdaj radovalo v vžitku pesem, ki so vrele iz globočine njegovega srca. Iti ena in ista vez jih je združevala — duša naroda. Oko teh skromnih občudovalcev našega največjega pesnika ni (ritikovalo morebitne hibe in napake spomenika, kajti napake so lastne v večji ali manjši meri vsakemu delu. ci ga Je človeška roka naredila. Mar im je bilo le to. kar so slišali o pesniku in negovili delih ali pa kar so sami iz knjig o njemu čitali — duh njegov se le polastil njih duš. Prišla je ta tisočerna množica vklanjat se 3ogu in svetnikom njegovim — ker naročeno jim je bilo tako od »gospodov«. Z zlatom okinčani prelatje in škofje so darovali Najvišjemu ob gromu topov, v šumu godb in v senci bajonetov in pušk — narod je padal na obličje, srce njegovo ie trepetalo v strahu pred svojim Stvarnikom, kateremu se mogočna gospoda vkla-nja tako globoko — da da ljudstvu zgled v pokorščini in slepi odvisnosti in ga pridobi zase. In ko je minulo to. so se podale gruče in poedinci pred spomenik našega največjega pesnika Prešerna, in iz njih duš je kipelo ono blaženo čustvo, katero je nekdaj vrelo iz njegove duše svojemu narodu — nad oblakom pa se je Oče vesoljnega sveta veselil in je rekel »Dal sem jim Prešerna, ta narod ne bo propadel, ako bo spoznal svojega naj^ečjega svetnika!«
Koncert »Zaveze avstr, jugosl učiteljskih društev«, ki ga priredi učiteljstvo. zastopano v tei zavezi v proslavo srebrnega jubileja v soboto dne 6. septembra v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani, obeta po svojem programu, ki ga priobčimo v prihodnjih dneh. izreden užitek. Sodelovali bodo poleg ad hoc sestavljenega učiteljskega zbora nekdanja tovarišica ga. Costaperaria-Devova, Ljubljančanom dobroznana izborna koncertna pevka, ki bo izvajala šest prelepili sopranskih samospevov. koncertni pianist in glasbeni učiteli g. Anton Trost ter njegov brat gojenec c. kr. akademije za glasbo in uprizarjajočo umetnost, g. Ivan Trost, ki sta po svojih briljantnih nastopili slav. občinstvu znana tako doma kakor že drugod. — Napredno občinstvo opozarjamo na ta koncert že sedaj ter mu priporočamo ga v obilnem številu obiskati, da tako izkažemo svoje simpatije do naprednega učiteljstva.	—t.
Sokolski zlet na Vrhniki priredi ob priliki, ko razvije vrhniški Sokol svoj prapor, to je v nedeljo, dne . septembra t. 1.. Ljubljanska sokolska župa s sodelovanjem bližnjih sokolskih žup. — L. 1909. so priredila društva bodoče »Ljubljanske sokolske župe«. ki se je ravno ustanavljala. sokolski zlet na Vrhniki. Sodelovala so tudi nekatera bližnja sokolska društva. Vrhniški Sokol, ki je bil takrat star šele dobro leto. ie pokazal na tem zletu izredno življen-sko silo: Prispeval je k javni telovadbi z lepim številom sokolskega naraščaja in z dobro vrsto bratov telovadcev. Pokazal ie pa tudi. da se takih težkih priprav, ki so zvezane z zletom, ne boji. Preskrbel je prav primerno telovadišče, kar je za sokolski zlet najvažnejše. Ljudska veselica je nudila mnogo lepe zabave. V paviljonih so stregle vrle vrhniške gospe in gospodične s prav dobrimi jedili in s pristno kapljico vina in z dobrim pivom. Pri javni telovadbi kakor na ljudski veselici ie bila udeležba iz vseh slojev in posebno kmečkega občinstva iz Vrhnike in okolice ie bilo mnogo. Iz Ljubljane le vozil poseben vlak. ki je bil natlačeno poln in naraščaj se je vozil na vozeh z zastavicami okrašenih. Lepo je uspel takrat sokolski dan na Vrh-nii in še lepše bo uspel v nedeljo, dne 7. septembra 1.1.. ko razvije Vrhniški Sokol svoi prapor. Udeležba obeta biti veliko večja, zakaj obširen spored javne telovadbe, razvitje prapora in čimdalje večje simpatije, ki Jih upravičeno pridobiva naše vrlo Sokolstvo v vseh slojih slovenskega naroda, so nam poroštvo, da bo udeležba iz vrst kmečkega in drugega občinstva z Vrhnike in iz njene okolice velika ter da bo posebni vlak. ki bo vozil k Ljubljane, nepregledno dolg in natlačeno poln! Podrobnosti bomo poročali pravčasno.
Telovadno društvo »Sokol« v Stepanja vas vabi vse člane v kroju in prijatelje Sokolstva, da se polnoštevilno udeleže v nedeljo dne 7. septembra pešizleta skozi Stepanjo vas, Hrušico. Dobrunw>. Janče v Litijo.
Odhod točno ob 6. uri zjutraj iiz telovadnice od brata Jos. Anžiča. Ker Je spodnji okraj Ljubljane še jako temen. je potrebno, da se veliko članov udeleži in posveti svetlobi. Nazdar!
Cvetie v leseni. Prijatelj lista nam ie poslal iz Litije lep jabolkov cvet. Kljub temu. da so zdaj jabolka že zrela, se je pojavilo poleg njih toliko cvetov, da je cela jablana v cvetju. Jablana Je pri Pleskovičevem mlinu pri Litiji.
Roparski napad. Ko je šla pred kratkim I91etna Ivana Kumerca iz Godoviča proti črnemu vrhu, jo je na poti v gozdu nenadoma napadel neznan človek, ki je skočil iz grmovja. Potepuh je energično zahteval od nje denar. Ko se je lopov prepričal. da nima deklica niti denarja, niti kake druge vrednostne stvari, ji je iztrgal iz rok zveženj. v katerem ie bilo okrog dveh kilogramov kruha. Strgal ji ie raz glavo tudi robec, na kar je izginil v gozdu. Čez obraz je imel zavezan robec, tako da razbojnika ni bilo mogoče spoznati.
Tatovi v cerkvi. V župni cerkvi v Zgornjem Logatcu so vlomili pred kratkim neznani tatovi v tabernakelj. iz katerega so odnesli 16 hostij in korporale. Tatvino je izvršil najbrže neki gluhonem in slaboumen človek, ki je malo prei po vasi prosjačil in katerega so ljudje videli malo časa pred izvršeno tatvino stati pred cerkvijo. Mož je okrog 4u iet star in ima pri sebi neko pisanje, s katerega je razvidno, da ie pri neki nesreči zgubil govorico in sluh.
Tatinski najemnik. Samski rudar Franc Kolar 'z Idrije je bil v zadnjem času na hrani in stanovanju pri nekem posestniku v Zagorju. Dne 22. t. m. ie ukradel svojemu gospodarju’ iz zaprte omare za obleko 70 kron. Ko ga je orožništvo aretiralo. ie tat svoje dejanje priznal. Pri njem so našli še 65 K. Kolarja je orožništvo izročilo sodišču.
Tatvina. Davčnemu upravitelju Josipu Ahlinu iz Kranja je neznan tat pred kratkim ukradel iz nezaklenjene sobe usnjato denarnico z 232 kronami. Za tatom manjka vsaka sled.
Aretacija potepuha. Predvčerajšnjem je aretiralo orožništvo v Šent Vidu zaradi vlačugama nekega moža. ki se ni mogel izkazati, kdo da ie in ki je pravil, da se imenuje Etori Macheri. da je 22 let star. da je samski delavec, doma iz Vicco Moscano iz Italije in da je svoje dokumente izgubil tla vandranju. Aretiranec govori samo italijansko.
— Zopet soglasno je bil po poročilu »Slovenca« imenovan sodrški Bartol za dež. kmet. nadzornika. Bartol ie postal naenkrat strokovnjak v stroki, ki je zaradi nje prišel v konkurz. Bartol nima te vrste šol.
In vendar je bil imenovan — soglasno?	.	.
— »Slovenec« se v soboto jezi, da ie bila na neki hiši papeževa
zastava. Tako mu ni nikakor ustreženo: če ni bilo zastav, se jezi, če so bile — pa tudi. »Slovencu je res
težko ustreči.	,	,
— Čuki so vse vojaške slaumi-
ce, na katerih so ležali za časa katoliškega shoda, tako ponesnazili, da morajo vse dobro oprati m aesimii-cirati, predno jih bodo nl°£'' z°pe! porabljati. Vojaški krogi v Ljubljani so radi tega zelo indign'ram’ čuki pa menda čisto nič, ker so samo pokazali svojo pravo naturo. »Slovenec« bo. seveda še naprej povzdigoval svoje nočne ptiče v deveta nebesa kot vzorfante, cvet slovenske mladine id. se imajo res s čim ponašati
klerikalci!	. .	.
— Dve tatici sta 9e skrivali med
marinaricami, ki so pr|§|e na Kat°h-ški shod. kajti v neki h'si v Irnovem je izginilo nekaj kron in par a™-gih svari z dvema udeleženkama, lot
sta bili tam nastanjeni. .
— Deželni uradnik	V	?"
ritar. To fante vam je bodilo v 8iaz-redno šolo na Grabnu m p°}exJdii|h obiskovalo Mahrovo. P° teh.„st1
ie bil sprejet k banki »Slav:11	,
seveda kot mlad fant. brez,	.
nadaljne prakse ni mogel lineti taKoj v začetku tako velike P*a.ce: KaKor kak izkušen uradnik. Ah kaka mogočnost in noblesa; je že takrat obdajala tega človeka, to si ne moicte misliti. Hodil ie v fraku, glace rokavice na rokah m z visokim cilindrom na glavi. Pozdravil m niti še bolj starih in izkušenih gospodov, ker je mislil, da morajo om pozdraviti njegovo visokost. T akrat S,1 fante nabavilo tudi sokolski kroj in je hodil v »Sokola«. Bil Je torej navidezno naprednjak. Hudomusneži so se večkrat iz njega norčevali s tem, da so govorili, da so ga morali nesti, na prvi vojaški nabor v nahrbtnem košu, da se ni zgubil med drugimi fanti. Pri banki »SlaviJi« Je dobil še potem tisto izobrazbo, katero Ima sedai 'm takoj so mu začela dišati
korita (kakor osfi med.) Prelevil se Je iz navideznega naprednjaka v klerikalca In to samo radi korita, ako bi mu kje boljše kabalo. Takoj je zopet barvo izpremeniil. Klerikalcem bi pa svetovali, da ga takoj pridelijo k čukom, kjer drugje ga najbrž ne morejo porabiti. Kjer pa ta pikolo - možic ne zna marširati, naj se ga pri-deli h čukarski kavaleriji. Kroj ima že sam, na čepico kozji rep. v roke brezovo metlijo. To bode potem ponos vseh čukov, katerega se lahko po potrebi v ajdo postavi. Kaj ne da je to prav koritar? (Sliši sc, da ima Paulin še vedno spravljen sokolski kroj, za slučaj, da se časi izpremene.)
— V zadevi g. Jeana Schreya, pekarskega mojstra v Ljubljani popraviti nam je našo včerajšnjo notico radi volitve provizoričnega predsednika trgovske in obrtne zbornice v toliko, da so Schreva volili tudi klerikalni člani te zbornice. Dočim so klerikalci oddali pri volitvi predsednika Kneza prazne listke in so volili mesto za podpredsednika določenega Pammerja svojega pristaša Kregarja, katerega naprednjaki niso mogli več voliti — radi njegovih volilnih manipulacij, je bil edini Schrey soglasno, torej tudi s klerikalnimi glasovi izvoljen, čutil se je vsled tega klerikalnega zaupanja toliko počaščenega, da se je šel s žarečim obrazom na demonstrativen način zahvaljevat monštrancarju Kregarju in mu roki stiskal, dočim je smatral volil-ce iz napredne večine, da so le svojo prokleto dolžnost storili. Mi, ki smo to iz galerije opazavali, zdela se nam je ta enoglasna volitev in stiskanje rok poštenjaku Kregarju dokaj čudna in sumljiva. Sedaj razumevamo. Klerikalci poznajo že svoje tiče. Oj blagoslovljena papeška zastava, ti si nam odprla oči. — Mož ima menda tudi strašne bolečine po križu. Pri tem tudi dobro računa. Klerikalna vlada — sedaj manjka le še priporočila klerikalnih mogotcev in odliko vanje ne more izostati. 2e pred par leti se je v neki kavarni izrazil, da če kdo iz zbornice zasluži on odlikovanje. ker je nadomestoval toliko časa v preiskavi nahajajočega se Kregarja in moral dan za dnevom (bivši predsednik Lenarčič stanova! je na Vrhniki) akte podpisovat. Kaj ne za res grozno mučno delo — in vredno odlikovanja!
— K notici: kričeč slučaj iz razmer v ljubljanskih policijskih prostorih. smo prejeli: Zapori pri c. kr. policijskih stražnicah so res bolj kletem podobne, kakor pa da se porabljajo za zapore. Da se taki slučaji ne
bi več dogajali, bi bilo bolj pametno, da se državna policija obrne do mestne občine, glede njenih zaporov. Kaj se rabijo sedaj mestni zapori? Stoji vse prazno. Ti so narejeni kakor velevajo predpisi, in ne kakor Jih rabi državna policija. Na mestnem trgu bi se nujno rabila ena stražnica, in ako bi bila ta tam. lahko bi se tudi peljalo vse aretirance tja. Seveda, da na takem odgovornem mestu, bi moral biti sposoben človek, da se ne bi takšni slučaji dogajali. Kdo je kriv smrti obešenca? se vsaki povprašuje. Na ysaki stražnici Je en »inšpektor« in bi lahko se naredila odredba varnosti, da bi en mož včasih šel pogledat, kaj delajo ti ljudje notri im tako bi se vsak samomor v jetnišnioi preprečil. Seveda bolj pazili pa so na stražnike. Ako nima ro-kovic na roki, je po njem. Ako so nastavili kontrolor - inšpektorje čez stražnike, naj še nastavi državna policija enega čez vse aretirance. Državna policija ima avtomobile itd. Toplikar se bavi z dresiranjem psa. in eden drugi tudi. Trnu pa ta pes noče tako ubogati kakor Toplikar jev in včasih cvili po stopnicah, do 4. nadstropja, da stranke kar ušesa maše. Sprejeli so tudi na policiji iz Dunaja celo enega konja als »Reit-pferd genannt.« Zdaj drugega ne manjka kakor odgon^i voz. ker konj menda ne bo v zabavo enim. ampak bo tildi prevažal aretirance skraja v kraj.
— 151etnic». Abiturijentinje in abiturijenti ljubljanskega učiteljišča iz leta 1898. obhajajo letos svojo 151etnico dne 4. septembra na Bledu. Ob 9.42. uri zjutraj se snidejo na Dobravi in gredo peš skozi Vintgar na Bled. Tu je ob 1. uri popoldne v hotelu »Triglav« skupni obed. Po obe du je skupni izlet na blejski grad. potem vožnja po jezeru itd. Ob neugodnem vremenu izostane izlet na Vintgar; udeleženci se peljejo naravnost na Bled. Nadejajoč se, da se udeleže sestanka vsi tovariši in tovarišice, kličejo na veselo snidenje sklicatelji.
— Ilirija II. Kranj = 0:2. Včeraj Je nastopilo drugo moštvo Ilirije proti kombiniranemu gorenjskemu moštvu. Naše drugo moštvo^ je ope-tovano pokazalo svoje zmožnosti m tudli včeraj se je videlo, da se zna v odločilnih trenotkih krepko držati. Zato je doseglo uspeh. Kranjsko mo-štyo Je imelo vse splošne hibe vsa-kega kombiniranega moštva namreč bilo Je brez kombinacije. Zato ni moglo doseči zmage. V prvi polovica
se Je kazal boj piecef enak na obeli straneh — na obeli straneh so se delale iste napake. Polovica je bila 2:2. Po premoru so imeli Kranjčani najboljšo voljo pridobiti zmago za se. Toda kmalu se je pokazalo, da so vse nade zaman. V 18. minutah so padli štirje goli. To gostom ni bilo posebno po volji. Zaradi četrtega gola je nastal spor — vsled česar je sodnik dr. Berce pred koncem igro zaključil. Nadaljna igra bi najbrže itak ne bila nudila niič zanimivega. Veselilo nas je, da smo videli na igrišču zopet dvoje domačih moštev. Pričakujemo novih domačih tekem.
— Zemljevid slovenskega ozemlja In slovensko dijaštvo. Sredi septembra bo končano korekturno delo na zemljevidu slovenskega ozemlja, ki ga izda »Matica Slovenska«. Dijaki, ki bivajo zdaj na počitnicah, bi mogli pregledati izdelek, vsak za svoj domači okraj. Tisti gospodje, ki' bi hoteli prevzeti kako revizijo, naj se blagovolijo prijaviti >;Matici Slovenski« v Ljubljani.
— Selo pri Ljubljani. Nevaren Oražmov konkurent se je pojavil v osebi Alojzija Kranjca, ključavničarskega pomočnika v Ljubljani. Ob času katoliškega shoda je hotel tudi on prodajati rimske odpustke in kazati papeža. Spravil se je za vojašnico 27. pešpolka in poskusil je podjetni mož svoj manever. Nasproti mu prideta dve delavki iz Kolinske tovarne in pri teh je hotel poskusiti svojo srečo. Ko sta ga deklici videli sta se odstranile in naznanile celo stvar policiji, ki si ga je zapisala v črne bukve. Nekoč je v Mostah na sredi ceste poskusil izvrševati ta posel, ker so pa le ljudje nad njim kričali je skril papeža za nekim drevesom in tam zaključil svoj intermezo. Marijine device v Mostah naj bodo vesele, kadar bo ta družba dosti številna. bodo postavili dom, kjer bodo imeli samo izvoljeni vstop. Ob času prihodnjega katoliškega shoda bo tam lahko vihrala papeževa zastava.
— Kegljanje na dobitke pevskega društva »Slavec« se prične pri »Novem svetu« (Marije Terezije cesta) v soboto dne 30. avgusta in traja do 8. ozir. 14. septembra. Kegljalo se bode vsako soboto od 8. do 12. ure zvečer in vsako nedeljo in praznik od 9. do 12. ure dopldne in od 2. ure popoldne do 9. zvečer. Dobitki so: I. dobitek 40 K* II. dobitek 20 K, III. dobitek 10 K, IV. dobitek 5 K. V. dobitek 5 K (za največ kegljev), VI. dobitek šaljiv (za največkrat vseh devet). Serija 3 lučajev velja 20 vin. Kegljanje se zaključi dne S. septembra ( v slučaju slabega vremena pa 14. septembra (z vrtno pevsko veselico s prosto vstopnino, katere začetek je ob 4. popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Na ruiav žebelj je stopil Franc Brgant iz Gline. Noga mu je začela tako sumljivo otekati, da so ga morali dati v bolnico. .
— Z glavo v kup črepinj. Dve leti stara Rahne Francka je stikovala ob ljubljaničini strugi. Medtem je pa padla z glavo na kup steklovine in se po glavi obrezala.
V soboto, dne 6., 7., 8. in 9. t. m. se bode predvajal v Kino - *Id^alu“ film
»Zaročenca*
po slovitem literarnem romanu Aleksandra Manzzoni. Predstave ob 3., 5., 7, in 9., v nedeljo ob pol 11. dopoldne.
Trst.
Politično društvo »Edinost« sklicuje za danes, to je za pondeljek prvega septembra, veliki shod v veliki dvorani »Narodnega doma«. Gre se zaradi namestništvene odredbe, da se odpustijo vsi regnikoli iz magi^-stratne službe. Delavci! Ta shod ie za vas velikega pomena; udeležite se ga v velikem številu. Začetek shoda ob 8. zvečer.
Vagabund je hotel postati. Karl Virawsky. delavec iz Libokovica v GaJioiji. je čital rad knjige. Med drugimi je čital tudi Maksima Gorkega. Nu. njegove sugestivne slike vagabundskega življenja, so tako uplivale na Virawskega. da je mislil, prava sreča jen samo v takšnem življenju. Zato je odšel po svetu . . . S trdo skorjo kruha se Je moral zadovoljiti po cele dneve. Začetkoma pač m občutil tiste lepote, ki Jo opisuje Gorki v svojih spisih. Bil je lačen in truden, a čital ie dalje knjige in počasi se je privadil vagabundskemu življenju. Tudi njegovo srce se je jelo širiti. Poln občutkov je vsrkaval vase vso opojnost — užival je. ko Je spal tam zunaj na prostem, daleč proč od zakajenih mest. daleč proč od ljudi. Skratka, vzljubil je tako življenje, čutil se je močnega — mogočnega. Začel Je tudi pisati verze; med prvimi Je napisal tudi pesem: »Kralj vagabundov«. V tej pesmi in tudi v drugih novelah opisuje svoje vagabundsko življenje. — V zadnjem času je Je prišel Virawski na otok Korfu. I u
IC žive! dalje svoie vagabundsko življenje.-Oblasti ni bilo prav in so Ra aretirali. Mladenič je proti temu protestiral. »Nobenega nisem ubil. ne okradel, nobenemu nisem storil nič žalega, torej pustite me tudi vi pri miru; pustite me. naj živim svobodno kakor živijo ptičice tam zunaj v naravi; nikomur ne priželim nič žalega!« Oblastnija se ni zmenila za njegove lepe besede, temveč izročila ga je avstrijskemu konzulatu. Mladenič ima 22 let. pa ni še šel k naboru. Konzulat ga ie dal prepeljati na Uoydovem parniku »Praga« v naše mesto. Moral bo iti k vojakom. Ali. kakšen kontrast — disciplina pri voiakjh in njegovo prosto življenje!
V zaporu ie Pila strup. Nedavno le bila aretirana neka služkinja Ivanka A. Stanovala ie v Skednju. — Snoči ob 7. uri je telefoniral paznik v zaporu a zdravniško postajo po zdravnika. Ivanka A. se ie bila namreč zastrupila. Izpila je precejšnjo mero fenikaltie kisline. Zdravnik ji je izpral takoj želodec ter jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Mladenka je precej slaba, ali vendarle je upati, dao stane pri življenju. — Čudno le pri tem to. kako le dobila nesrečnica v ječi strup. S seboj ga ni mogla nesti, ko so jo vendarle pregledali. O tem se bo še razpravljajo.
Oh belem dnevu ukradli trgovino, Tatvina seje izvršila v ulici Donato Bramante št. 2. Gospodar trgovine prašičjega mesa. gospod Jakob Bighi stanuje v isti hiši, kjer ima tudi trgovino. Bilo je nekaj čez poldne. Go--spodar ie zaprl prodajalno s ključem ter odšel kosit. Kmalu na to. ob 2. ur 30 minut, ie šla sedemletna deklica na ulico in je ugledala vrata njihove prodajalne odprta. Takoj ie šla pokli cat starše. Ti so takoj spoznali, da so trgovino obiskali tatovi. Odprli so tudi blagajno, iz katere so ukradli okolo 60 kron. Če bi odprli še drugi predalček. 51 dobili v njem ogromno svoto približno 1500 kron. — V prodajalno so udrli tatovi z vitrihi. — Čudno pa je. da tatov niso opazil policaji. Teh ie na tei ulici navadno dosti; ali ie že tako. da kadar se lih potrebuje, jih ni.
K popravku g. Jaikliča pojasnjujemo sledeče; Zadnjič nam je poslal g. Jaklič nekak članek, ki pa ga nismo priobčili, ker se nam ni zdelo po trebno zaradi osebnosti motiti delo organizacije. Par dni pozneje je prišel k nam g. Jaklič in je po svoji maniri zahteval, da stvar priobčimo. Ker mu nismo mogli ugoditi, je rekeJL rda pojde k »Slovencu«, v čemur mu nismo ugovarjali. Opozorili pa smo ga, da ima prosto pot po § 19. G. Jak lič pa je rekel, da na § 19. nič ne da — kljub temu se j« g. Jaklič poslužil § 19. (poslal je ta popravek in iz njega lahko vs?ik vidi. kakšno ceno ima,
V Obrambo. V današnjem popravku po § 19. tisk. zak. se govori o protinaroduem delu g. Mraka in sicer v dobi. ko je g. Mrak bil voditelj in organizator srednješolske narodno-radikalne mladine. G. Mrak se seveda ne bo zagovarjal proti tem očitkom, zato naj mi dovoli, da napišem par besed v njegovo obrambo, jaz, kii sem takrat z njim vred delal in organiziral narodno radikalno srednješolsko mladino. Že dejstvo samo, da Je g. Mrak delal v smislu narodtio-radiikalnega programa izključuje in
H°ibiižKT vse °®ke 0 protinaroduem delu. Narodno - radikalne organizacije so bile torišče vseh onih mladih požrtvovalnih fantov, ki so bili pro-žeti od narodnega čuta in ki so si bili pripravljeni za svoje narodno - radikalno prepričanje kaj žrtvovati. In te žrtve relativno niso bile majhne in posledice čuti marsikateri; tudi g.
ic vsled svojega narodmo-ra kalnega prepričanja in dela mo-ral zapusiti beljaško nemško gimna-zijo, kjer mu je bil obstoj ravno vsled narodnostnega prepričanja one mogočen. Prišedši v Ljubljano, je živel v veliki bedi in mu vsled tega in pa vsled preintenzivnega dela v narodno - radikalnih organizacijah, ni bilo. mogoče svojih srednješolskih studii redno nadaljevati. Njegov idealizem, njegovo narodno delo ga je oviralo, m narodno delovanje na Ko-loškem mu je takorekoč zaprlo pot v njegovo rojstno vas in rojstno hišo da se izogne Nemcem in nemškutarjem. — Vse te žrtve je g. Mrak doprinesel, in posledice čuti še sedaj im pravzaprav: šele sedaj. Koliko je v očigled teh dejstev vedno očitanje, da je delal protinarodno; to bralcu ne bo težko presoditi. — Ti, Vekoslave. mi pa oprosti, da sem zares govoril te besede v Tvojo obrambo in ii zbudil bridke spomine. Nisem mo-teh očitkov, ko te po-^ •-unLTiZ°,rneKa de,avca v narod-
no - radikalmh organizacijah od vseh. Mihovih začetkov, ki segajo tja v leto 1906._________________ Dr.	Krivic.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
S
Nebeško pismo.
Spoštovanim odkriteljem mojega spomenika.
V nebesih 29. avgusta 1. 1913.
Cenjeni gospod urednik! Ni bila dosedaj navada, da se oglasi pri odkritju spomenika tudi tisti, kateremu se spomenik postavi. Pa ker sem se že za časa svojega življenja in še najbolj sedaj po odkritju mojega spomenika prepričal, da bi bilo dobro, da se s to staro tradicijo enkrat neha, in da pride tudi tisti do besede, ki je pravzaprav glavna oseba in najbolj prizadet, zato Vas prosim, blagovolite javnosti priobčiti to moje pismo.
Nisem mogel zasledovati vseh priprav zadnjega tedna, ker smo morali imeti na višji ukaz vsa okna, ki kažejo proti naši ljubi slovenski domovini ta teden gosto zastrta. Stopil sem v četrtek zjutraj na Zale, kraj mojega zakritega spomenika in čakal. Zlato solnce se je upiralo v skalnate grebene planin in vsa ravan se je topila v svežem jutranjem zdu-hu. Ljubi Kamnik je bil ves v zastavah. tokrat izjemoma samo slovenskih. Postajalo mi je nekako človeško toplo in zasanjal sem se v to divno lepo pokrajinsko sliko. Nakrat me vzdrami množica, ki se je zbrala pred menoj in neki gospod se je pripravljal, da govori. Iskrena hvala mu; povedal je nekaj odstavkov iz mojega življenja in me orisal nekako tako. kakor se Spominjam, da so nam v nižji gimnaziji za mojih časov orisali kakega slovenskega pesnika. Gcspoda, vsi ki ste ine poznali, veste. da nisem bil častilakomen človek, ampak da sem bil človek, ki je iskal resnico. A žal, ni je bilo slišati iz ust govornikov; skrbno so se je izogibali, ker bi poslala obtožiteljica one družbe, katere člani in zastopniki so se zbrali najbliže mojemu grobu. Ne polje več topla človeška kri po meni in tam, kjer sem jaz, ni več človečkih slabosti, ni strank in ne strankarskih strasti, le večna resnica vlada nad nami. Ona je edina nit. ki veže nas z zemljani. In menda zato sem jo pogrešal tem bolj.
Ne zadostuje, če govornik suho pribije, da je Medved trpel duševne bol in da je bil duševno razdvojen, kar se zrcali v njegovih pesmih. Moj Bog, jaz vendar nisem prišel s duševno boljo že na svet in moja otroška duša še mi bila razdvojena, ko me je mati položila v zibel. Ne zadostuje, če se pribije, da je Medved občutil hud udarec, ker mu ni »bilo dano« študije nadaljevati. Zakaj ne poveste, da je bil katoliški škof tisti, ki mi je to zabraniJ in s kakimi besedami me ie odpravil. Zakaj ne poveste resnice, kaj je bilo vzrok tistemu »romanju« po slovenskih farah, zakaj ne poveste, kaj je bil vzrok »da sem dušo iskal«.
Ali se nasilstvo, laž, hudobija, svetohlinstvo ugonobi s tem, da se jih zamolči?
In drugi govornik naglasa mojo vero. Gospoda, res, bil sem veren, zelo varen; nisem pa imel one suhe in sterilne vere. ki se oprijemlje dogmatičnih stavkov in misli, da je s tem zadostila sebi. Nosil sem v sebi živo, oživljajočo vero, ono vero, ki mi je bila tolažnica in vodnica, vero človekoljubja in bratoljubja, vero v svojega neskončno dobrotljivega Boga, ki odpušča vse človešike slabosti, če ima človek le resno voljo in stremljenje po resnici, pravici in bratoljubju. Iskal sem te čednosti, našel sem jih redkokedaj, najmanj pa tam, kjer jo imajo zmiraj na ustah — in duhovniška obleka mi je postajala težka. Nadeli ste slavnosti popolnoma strankarsko lice, akoravno je bilo to mogoče proti želji in proti irrtenciji odbora. Gospoda, jaz nisem bil straiikar in najmanj klerikalec. Zakaj izkoriščate moje ime v strankarske namene? — Postalo je nekako hladno okoli mene. Ali ni toplega človeškega srca tu? O pač, zagledal sem drage znane obraze svojcev in prijateljev in še ob strani stoječih častilcev. ki jih je gnalo srce, da so prišli k meni. In to mrzloto je občutil menda moj dragi prijatelj Finžgar in s par toplimi srčnimi besedami rešil situacijo. Odšel sem. V nebesih mi pride nasproti smehljaje Gregorčič, kateremu sem se potožil — smehljal se je in rekel »Medved, naj ti bo vedro lice meni se je ravno tako godilo« m Aškerc, kije pristopil s Trubarjem, je z lahkim nasmehom dejal proti njemu »Vidiš, midva sva se lih otresla že na zemlji, imava pa zato sedaj mir.«
Gospod urednik! Pisal sem vam to. ne samo, da razjasnim javnosti odkritje mojega spomenika, da pripomorem resnici, hčerki božji, do veljave, ampak tudi, da mogoče obvar-jem kakega bodočega Človeka trpina m slovenskega pesnika ob odkritju njegovega spomenika neprijetnih trenutkov. Z odličnim spoštovanjem \nfron Medved, bivši človek in duhovnik, sedaj slovenski pesnik
Umor avstrijskega Konzularnega tajnika.
V Briskovškem jezeru pri Fran-kobrodu ob Meni najdeno truplo avstrijskega konzularnega tajnika Gron Wa'dmayerja je strašno razmesarjeno. Na desnem senci je rana od re-volverskega strela, ki ima vzbuditi domnevanje o samomoru. Desna stran brk je čisto izruvana. Zepi so napolnjeni s kamenjem in z železnimi kosci. Gran-Wadmayer le bil pri konzulatu v Novem Jorku.
Umor — akt maščevanja.
Gran-Wadmayer je bil preje uslužben pri generalnem konzulatu v Varšavi. Tam je pa denunciral — ka^ kor se pripoveduje — poljske patriote. ki so bili na podlagi denunci-jaciie utaknjeni v zapor. Vsled tega so ga začeli zasledovati poljski revo-lucijonarci. katerim se je hotel ogniti s tem. da se je dal prestaviti v Ameriko.
Kie se je Izvršil umor?
Sodi se, da se je umor izvršil na progi med Frankobrodom in Finken-herdom v brzovlaku. od koder so morilci vrgli truplo s prtljago vred ven ob progo. Nato so izstopili na prihodnji štaciji in se odpeljali nazaj, poiskali truplo, ga oropali in vrgli v jezero.
Na sledu.
Okolnost. da so bili žepi napolnjeni z železnimi kosci, daje slutiti, da so umor izvršili trije možje, ki so bili pred desetimi dnevi opaženi, ko so. nesli zelo težak kovčeg. Nekateri tudi trdijo, da se je umor izvršil v neki ožini pri jezeru, kjer so bili najdeni sumljivi predmeti.
Umor je na vsak način zelo ta1-linstven.
Čuden
roman.
Dama s črnim pajčolanom.
Zadnje mesece je budila v Budimpešti veliko pozornost dama. ki se je pojavila na ulicah vedno zavita v črn pajčolan, tako da ji ni bilo mogoče videti obraza. Bila je krasne, viitke postave in je s svojim pokritim obrazom tembolj budila radovednost.
Mladeniči in kavalir]!
so jo zasledovali na vseh njenih potih in se ji bližali, toda ona se ni spuščala v pogovor kljub temu, da je včasih pozno zvečer ostala zunaj na ulici. Njenega obraza ni nihče videl, le njene žareče oči so sijale skozi kopreno.
Zagonetna ženska je mladino vedno bolj vabila za seboj. Po mestu so krožile o nji razne skrivnostne govorice. Nastali so celi romani, ki so se sukali okoli njenega črnega pajčolana.
Prvi zmagovalec.
Nekega večera je nagovoril neznano damo prostovoljec Walch. Mladenič se ie tako zaljubil v to žensko, da je pozabil na vse! In res; on je bil prvi, s katerim se je spustila v pogovor. Drugi dan sta se sestala.
Ljubezen in denar.
Za sestanek je rabil prostovoljec denarja — in ker ga ni imel, ga je Yzel v vojnem uradu. Popoludne se je sešel z damo, ki mu je doyoljla, da bosta govorila v temni sobi im da bo ona imela cel čas prikrit obraz.
Tako sta se prostovoljec in zagonetna tujka večkrat sestala — in vojak - prostovoljec je jemal denar v uradu. Svota je narastla že na 180 K,
Smrt lz ljubezni.
V uradu so prišli temu na sled in so zahtevali, da prostovoljec denar povrne. On pa ni imel denarja — in je zvečer vse zaupal svoji oboževani neznanki. Ona pa ga je pregovorila, da naj skupaj umrjeta. Kupila sta kloroforma, odšla sta v hotel — in ker ni bil kloroform dovolj, sta si prerezala žile. Zjutraj ju je sobarica našla v krvi.
Razkrita skrivnost.
Mrtva dama je imela še vedno s črno kopreno zakrit obraz. Ko so ji obraz razkrili — so videli, da je brez nosa. Bil je strašen pogled. S tem je bil roman končan.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila,
DEMENTI.
Belgrad. 31. avgusta. Srbski tiskovni urad: Vse vesti o konferenci Pašiča z Berchtoldom ne odgovarjajo resnici. Napačne so tudi vesti o posetu kralja Petra na Dunaju.
Belgrad. 31. avgusta. Srbski tiskovni urad: Vesti o odstopu ministrskega predsednika Pašiča niso resnične. Pašlč natopi dvamesečni dopust, ki ga prebije v Marijanskih toplicah In še kje drugod.
Belgrad. 31. avgusta. Kralj Peter In prestolonaslednik Aleksander se podasto jutri v Rlbarsko banjo. Prestolonaslednik se čez nekaj časa poda v francosko riviero.
BOLGARIJA ŠE VEDNO UPA NA — ZAPLETL.IA.IE.
Sofija; 31. avgusta. V bolgarskih političnih krogih še vedno upajo, da pride do revizije bukareškega miru in da se revizija izvrši na široki podlagi.
DRINOPOLJSKO VPRAŠANJE.
Dunaj. 31. av.tiista. (Kakor &n4no, ie ministrski In kronski svet v Sofiji sklenil, pričeti z direktnimi pogajanji s Porto.) Direktna pogajanja začenja s Turčijo Bolgarlia na resen nasvet Rusije.
S FINANČNIM BOJKOTOM NI NIČ.
London. 31. avgusta. Reuter poroča: Vesti, da bi bile vse velesile v principu pristale na finančni bojkot Turčije, da jo prisilijo k odstopu Drinopolja, so brez vsake podlage. Res je predlagala Rusija finančni bojkot. toda ni se še nič odločilnega sklenilo. Poudarjati je pa. da Anglija ne bo pri tem sodelovala.
BOJI MED TURKI IN BOLGARI.
Carigrad. 31. avgusta. V okolici Kirdžali so se vršili boji med Turki in Bolgari. Bolgari so imeli 160 mrtvih in mnogo ranjenih. Turki seveda le enega mrtvega.
GRŠKO BRODOVJE SE POVEČA.
Atene. 31. avgusta. Grško bro-dovje, ki ima služiti trgovini, se pomnoži za deset novih velikih parnikov. ki so že v delu na Angleškem.
CARNEGIJEVA KOMISIJA.
Atene, 31. avgusta. Tudi atenska vlada je zahtevala, da se vpokliče mesto očitega bolgarofila Ml-Uukova v komisijo za preiskavo balkanskih grozovitosti kdo drugi. Ker so se člani komisije izrekli z Miljuko-vlm solidarni, je komisija postala brezuspešna.
SRBSKE ARMADE.
Belgrad/ 31. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Na novem srbskem ozemlju ie ustanovljeno — kakor ie bilo že poročano — pet novih divizij, in sicer: vardarska (Skoplje), kosovska (Priština), bre-galniška (Štip), bltoljska (Bitoli) in ibarska (Novi Pazar). Poveljniki so naslednji: vardarske divizije Damjan Popovič, kosovske Steva Milovanovič. bregalnlške Milovan Nedič, bl-toljske Voja Zivanovlč in ibarske Dragutln Milutinovič. Vsj tl poveljniki novih divizij so mlajši ljudje, nobeden še ni dosegel starosti 45 let. ali vsi so se odlikovali v vojni. Ker ima vsaka divizija po štiri pešpolke, pomeni, da se ustanovi na novem ozemlju 20 pešpolkov in temu številu odgovarjajoči artilierlisid in konjeniški polki ter tehnične in druge čete.
K«r se ustanovi tudi na starem ozemlju nekaj novih divizij (do sedaj jih ie bilo pet in ena konjeniška), bo imela Srbija v bodoče v mirnem času okolo 50. v vojnem času pa okolo 100 pešpolkov! Posebna pozornost se bo posvečala tudi v bodoče artl-ijeriji. ki se je v vojni s Turčijo in Bolgarsko tako sijajno obnesla in dobila svetovni sloves. V to svrho se kupi na Francoskem večje število novih topov, porabijo se pa tudi turški brzostrelni topovi, ki so jih Srbi dobili v vojni — okolo 300 — in ki po kvaliteti ne zaostajajo za srbskimi. Tako bo Srbija lahko v par letih postavila na bojno polje okolo pol milijona bojevnikov!
Belgrad. 31. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Ko so hotele srbske čete zapustiti bolgarsko mesto Belogradčik. so sami meščani prosili srbskega poveljnika, da pusti v mestu posadko, ki bi vzdrževala red, dokler ne pride bolgarsko uradništvo. Poveljnik tej prošnji ni mogel ugoditi, ker ie debil nalog, da se mora vrniti in je svetoval meščanom. naj sami sestavijo četo. ki bi vzdrževala red.
Srbske čete so odkorakale iz mesta zgodaj zjutrai in vse meščanstvo iih ie spremilo izven mesta. Meščani so se zahvaljevali poveljniku na lepem postopanju srbskega vojaštva s prebivalstvom in je metalo na odhajajoče srbske čete cvetje. V imenu meščanstva se je poveljniku Stankoviču zahvalil član bolgarskega sobranja, Člro Panov. ki ni mogel prehvaliti blagega postopanja srbskega vojaštva s prebivalstvom in se končno poljubil s poveljnikom srbskih čet.
Ta hvaležnost prebivalstva mesta Belogradčlka Je najboljl dementi
vseh onih laži. ki so se razširjale 11 Sofije, češ. da so srbske čete grdo ravnale z bolgarskim prebivalstvom.
UPRAVA NOVIH SRBSKIH KRAJEV.
Belgrad. 31. avgusta. (Izvirne brzojavno poročilo »Dnevu«.) Takoj ko izide kraljev ukaz n aneksiji novih krajev (to se zgodi v najkrajšem času. ko bodo definitivno določene meje), izide tudi kraljev ukaz, s katerim se potrdijo vse odredbe, ki jih je dosedaj izdalo vrhovno poveljstvo, obenem bo pa tudi Imenovana nova uprava, ki l»o po dosedanjem načinu »i','-rv!7;yfe< c novimi kraji. Pozneje, šele * jeseni, st'bo odločevalo o nov» tpravi zasedenih dežel.
Poslano.
Slavnemu uredništvu »Dneva« v Ljubljani.
Sklicujoč se na § 19. zakona i dne 17. decembra 1862 leta, zahtevam. da priobčite v prvii izidoči ali naslednji drugi list sledeči popravek v št. 599. »Dneva« z dne 24. t. m., priobčenega spisa pod zaglavjem »Poslano«. — »V obrambo«, na istem' mestu ter z istimi črkami in sicer brezplačno. Ni res, da ni g. Mrak razen parkratnih slučajnih pogovorov nikdar osebno občeval z menoj, še manj pa mi kedaj dal povoda, da! bi s sovraštvom nastopal proti njemu res pa je, da je g. Mrak kol svoje-časni socialno demokratični agitator s svojim hujskanjem proti tedaj se ravno ustanavljajoči Narodni delavski organizaciji meni kot soustanav-ljalcu te organizacije dal mnogokrat povoda, da bi nastopal sovražno proti njemu kot sovražnik slovenskega narodnega delavstva in njegove organizacije dal mnogokrat povoda, da bi nastopal sovražno proti njemu kot sovražniku slovenskega narodnega delavstva in njegove organizacije. Ni res, da sem pred kakimi petimi leti na prav prostaški in zavraten način brahijalmo napadel g. Mraka in £em se imel takrat zahvaliti samo sreči da sem ušel roki pravice; res pa je, da me je tedaj g Mrak ovadil sodišču, češ, da sem ga napadel in telesno poškodoval, a sem bil oproščen pq sodnikovi razsodbi, ne pa po sreči.
Ni res. da se je ta stvar pozabila, res, pa je. da se nahaja v sodnih aktih in aktih mojega tedanjega zastopnika ter dobrem spominu vseh onih, ki sq bili navzoči pri onem nastopu gosp. Mraka v Rojanu. Ni res, da sem mu letos, ko je prišel g. Mrak v Trst in prevzel tajništvo NDO. in ZJŽ. začel ponovno kazati mojo »naklonjenost«. Ni res, da sem ga brez najmanjšega povoda, ko se je g. Mraik mirno pogovarjal s svojimi prijatelji, v gostilni NDO. pobalinsko napadel ni ga obkladal s prav duhtečimi cvetkami svoje fantazije in mu poleg' tega grozil s ponovnim brahialniin napadom. Nasprotno je resnica, da ob prihodu g. Mraka v Trst nisem začel kazati njemu »naklonjenosti* temveč sem kot tedanji podpredsednik Z JZ. odločno nasprotoval sprejetju g. Mr^ka za tajnika ZJŽ. zaradi njegovih prejšnjih profcinarodnih hujskanj. Nadalje je res, da sem jaz mirno govoril s svojim prijateljem v gostilni NDO. in se je g. Mrak nepoklican začel vmešavati v najiin pogovor, nakar ga nisem napadel, še manj pa pobalinsko napadel, temveč ga le odločno zavrnil.
Ni res, da je g. Mrak proti meni vložil tožbo, da me pouči, da tudi meni ni vse dovoljeno; res pa je, da jo je vložil zato, kakor se je ponovno izrazil, da bi me uničil.
Ni res, da sem začel zasledovati g. Mraka po shodih, da sem prišel na protestni shod v Gorici samo z namenom, da bi tamkaj g. Mraku kot glavnemu govorniku napravil škandal, res pa je, da zahajam na shode, ker imam za to pravico kot svoboden avstrijski državljan In sem se udeležil protestnega shoda v Gorici, ne da hi napravil g. Mraiku škandal, temveč ker sem kot slovenski železničar to smatral za svoijo dolžnost; zato tudi ni res, da bi me bili držali kaki zaupniki nazaj, da ne bi kompromitiral cele protestne akcije.
Ni res, da sem tudi prišel na slavnost v Ljubljano in tam začel med Mrakovim govorom hujskati ljudi ter g. Mraka žaliti, in ni res. da g. Mrak ni imel pred menoj miru; res pa je, da sem bil sploh proti vsem govorom, ker niso bili na sporedu, da nisem niti besedice govoril z g Mrakom-in sem ga popolnoma pusti v miru.
Ni res, da mi g. Mrak ni nikdar nič žalega storil; res pa je, da mi Jf storil dosti žalega, ko me je obdolžil pred 5 leti prestopka telesne poškodbe in me tiral pred sodišče in zahteval mojo obsodbo.
Ni res, da me je g. Mrak dal obsoditi; res pa je, da razsodba na njegovo tožbo vsled priziva ni pravo-močna. Ni res, da sem med obravnavo in po obravnavi ponovno žaMl
Spominjajte c,e dijaškega dt ušiva »Domovina* /
fUSss?
Zdravnik
za očesne* ušesne, išosne Ik vratne bolezni
Tržne cene v Ljubljani
Tedensko poročilo od 22. avg. do 29. avg.
Z. Mraka; res pa je, tla je sodnik sam ronstatiral, da moje besede niso bile žaljive. Ni res, da je g. Mrak liotel potrpeti in stavil le pogoj, naj ga jaz vendar enkrat pustim pri mirnr res na Je. da ni liotel sprejeti mojega pre-Klica pred sodiščem, temveč je stavil kot pogoj, da podam izjave v »Edinosti«, »Dnevu« in »Slov. Narodu«, po končani razpravi pa, da oni plačajo eventuelno mi prisojeno globo, če umaknem moji tožbi proti njemu in g. Ivanu Škerjancu.
Kouečno ni res, da se mi je dajalo zmerom preveč potuhe, res pa je da mi ni nihče dajal nikdar potuhe; res }e le, da se je po poštenih ljudeh upoštevalo moje dolgoletno delovanje na narodnem polju.
Trst, dne 29. avgusta 1913.
Janez Jaklič,
bivši podpredsednik ZJ2.
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvišitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
Cene v kronah
kg govej. mesa I. vrste
, telečjega mesa . .	.
, prašičj. mesa (sveež.)
(prek)
, koštrunovega mesa	.
. masla.....................
, masla surovega. .	.
, masti prašičje . .	.
, slanine Špeha (sveže)
, slanine prekajene .	.
, sala .....................
. čajnega masla . .	.
. margariskega masla	.
Mer mleka . . ! )	.
.	, posnetega	.
. suietane sladke .	.
kisle .	.
k<* medu....................
plsčancc....................
golob.......................
raca........................
gos.........................
puran.......................
)0 kg pšenične moke št. 0
vabi svoje članstvo na sestanek, ki bode v torek dne 2. septembra t. 1. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zlatorog". Razgovor o udeležbi odseka k zletu na Vrhniko bratske Ljubljanske sokolske župe.	Odbor.
Kavarna
odprta celo
Gostilna \
Florijanska ulica št. 6,
ne ordinira 14 dni
Kupujte „X>an*‘.
je edini slovenski >UclII	neodvisni politiški
dnevnik.
T\Qr|tt je najbolje informl-ran slov. dnevnik.
je edini slovenski )i/all	dnevnik, ki izhaja
tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši ne-odvisni jutranji list
—	je najcenejši napr.
^l/Cul	dnevnik; posamezni
izvodi po 6 vinarjev, 8 pošto mesečno le K 170,
je razširjen v naj-,1/(111	širših ljudskih slo-
jih, ker ga vsakdo .rad čita in je zato
Žako uspešno ogla-evanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite i}LrcUl	sodobne politiške
karikature.
je odločen zagovor-nik vseh zatiranih.
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Odgovorni urednik RadivoJ Korene, Last in tisk »Učiteljske tiskarne«,
Triašle Slovence
kdor kupi pri meni blaga v vrednosti čez K 40*—. Imam priznano ogromno zalogo kostumov, paletojev, kril in b!uz za dame in deklice, oblek, površnikov in klobukov za gospode in dečke, kakor tudi dežnih plaščev in pelerin
po izvanredno nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg št. 5.
opozarjamo, da se prodala v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnali:
Železnik, sv. iva».
TROGAR, ulica Glulla. \ BONORA. ulica Stadion.
TREVISAN, ulica Fontana.
STANIČ, ulica Mollnplcolo. ^ . SEKOVAR, ulica Kasermd.
BAJC, ulica Gepa.
LAVRENČIČ, trg Kaserma.
MOŽE, ulica Miramar.
HREŠČAK, ulica Belvedere.
ARTOS, ulica Belvedere.
KICHEL, Rojan.	J
GERŽINA, Rojan.
,VlVODA. Rojan.
BENIISI, Greta.
HRAST, ulica Poste.
B1LLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzlo., (RAUTINGER, ulica RIva Grumula!. IPIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK, trg Goldoni.
SCHERMIN, ulica Bariera. PEL1SAN, ulica Bariera.
BEDENJ, ulica Madonlna.
BELLO, ulica V. Bernlnl. GRAMAT1COPULO, trg Bariera. PAPlC, ulica Sete Fontane. MliRARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rlvo.
RONČELJ, ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria.
ZIDAR, Rocol.
SCHIMPF. državni kolodvor. SCHMELZER, juž. kolodvor. KAVČIČ, Sv. Križ pri Trstu.
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda.
30 , koruzne moke .
30 . ajd. moke 1. vrste
00 . .	• , H- .
00 . ržene moke . .
1 fižola..................
„	graha	....
„ leče ...................
kaše..................
„	ričeta	....
00 kg pšenice . . .
00 „ rži....................
00 „ ječmena. . . 00	„ ovsa	....
00	„ ajde	... .
00 „	» navadnega .
00 „ koruze .... 00	„	krompirja	.	.	.
00	„	činkvantina	.	.	.
00 „ sena ..................
00 „ slame..................
00 „ stelje.................
00	„	detelje .	.	.	.
Cena trdemu lesu ra m3 . Cena mehkemu lesu za m8 Prašiči	na klavnici	.	.	.
Največja slovenska hranilnica!
v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3
je imela koncem leta 1912 denarnega prometa 660 miljonov kron, 42 miljonov kron vlog in 1 miljon 330 tisoč kron rezervnega zaklada.
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Vložen denar obrestuje po
PloSče preje K 4-—, >1/ sedaj samo KI'95. >V) Velikanska zaloga O gramofonov I
■TT Zahtevajte cenike.
brez odbitka. — Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. — Hranilnica je pupilarno vama. — V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar. — Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. — Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5’/♦% obrestim in najmanj 3/*% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane Učne
d o m ačo l^rjazcLllzcLilis: e.
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov-
g— 25 cm velike, dvo- H ^ C stranske, priznano L f-j fS najboljših znamk *■
J* prodajam radi velike \zaloge pod last. ceno ^
Popravila se izvršujejo točno in solidno.