Glas zaveznikov Leto II • St. 329 informacijski dneonik A. I. S. Cena 4 lire Med zasedanjem štirih mihujlovič obsojen m mirovno konferenco HA SMRT Z USTRELITVIJO Byrn.es o tržaški rešitvi Beograd, 15. julija General Draža Mihajlovič in vsi člani Nediče ve vlade so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo. Od ostalih obtožencev so bili nekateri obsojeni na smrt z ustrelitvijo, drugi pa na težke zaporne kazni. MIKOLAJCZYK ZAHTEVA RAZVELJAVLJENJE REFERENDUMA Lohdon, 15. Julija Kot poroča «BBC», je predsed ntfc poljske kmetske stranke Miko-lajczgk izjavil dopisnikom agencije «Associated Press*, da njegova stranka zahteva, naj proglase referendum za neveljaven in neučinkovit. Pojasnil je, da so se pri volitvah, in sicer tudi pri • Itetju glasov primerile goljufije in nevednosti. Mikolajczgk, ki zavzema tudi mesto podpredsednika, je izjavil da so edinice tajne policije Številnim poljskim kmetov v bližini sovjetske meje preprečile glasovanje in da so skrinjice odprli pred določenim časom. O prihodnjih splo-tnih volitvah je izjavil, da je prebivalstvo izrazilo, da se bo vzdrlalo glasovanja, če kandidati ne bodo svobodni v pogledu shodov in če Jih ne bodo varovali pred teror iz-rnonu ITALIJANSKA VLADA Rim, 15. Julija Včeraj opoldne Je začasnemu predsedniku italijanske republike prisegla nova vlada, ki jo je sestavil dosedanji ministrski predsednik De Gasperi. Nova vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik, notranji in začasni zunanji mini-J «ter ter minister za italijansko j Afriko Alcide De Gasperi (de-j inokrlstjan), mln'ster brez listnice 1‘ietro Nennl (socialist), minister brez Ustnice tiino Mac-relli (republikanec); pravosodni minister Fausto Gubo (komunist), finance Mauro Scoccimar-r'> (komunist), zaklad Epicarmo G or bi no (neodvisen), vojni Ci-priano Facchinetti (republikanec), mornarica Giuseppe Ml-cheli (demokrist.), trgovinska mornarica Salvatore Aldfcio (dmkr.), letalstvo Mario Cingo-Inni (dmkr.), prosveta Guido Gonella (dmkr.), javna dela Giuseppe Romi ta (soc.), transport Giacomo Ferrari (kom.), Poljedelstvo Antonio Segnl Ldmkr.), poSta in telekomuni-“nCje Mario Scelba (dmkr.), mdustrija in trgovina Rudolfo Morandi (soc.),, delo Lodovico d’Aragona (soc.), povojna polnoč Emilio Screni (kom.) in *Hnanja trgovina Pietro Cam-Dilli (dmkr.). Za tr* vojačke ministre so zaprosili v skladu z določili premirja za odobritev zavezniške komisije. Na položaju zunanjega ministra bo De Gašper'ja po sklenitvi mirovne pogodbe nasledil socia-l'st Nenni. Danes se bo sestala italijanska ustavodajna skupščina. ZATIRANJE VOHUNSTVA Bern, 15. julija Neko poročilo vrhovnega poveljnika švicarske vojske generala Gul-»ona odkriva, da so med vojno ju-stllicirall 19 vohunov, ki so bili vsi v službi Nemčije. Drugih 33 vohunov so obsodili na dosmrtno Ječo, °stalih 203 pa na razne zaporne kazni. Vprašanje zaščite manjšin PARIZ, 15. julija Zunanji ministri so zapustili Pariz. Prvi je v soboto odpotoval britanski zunanji minister Bevln, v teku dneva pa sta odpotovala tudi sovjetski zunanji minister Molotov in nekaj kesneje Byrnes. Velik del uradničtva britanskega, ameriškega in sovjetskega odposlanstva je ostal v Parizu, da pripravi listine za mirovno konferenco. Britanski zunanji minister Bevin je tik pred odhodom iz Pariza poslal brzojavko shodu rudarjev v Northhumbcrlandu. V njem je omenil, da je zadnji mesec zastavil ves napor za zagotovitev resničnega in trajnega miru, da pa se je ta naloga izkazala za zelo 1 težavno. Ameriški zunanji minister I»yrnes je pred odhodom iz Pariza na tiskovni konferenci štirih zunanjih ministrov izjavil, da je pariška konferenca v splošnem uspela in da so najboljši izgledi za sklenitev mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. Byr-nes bo danes zvečer po radiu govoril ameriškemu narodu. V naslednjem prinašamo le ne- katere podrobnoatl petkovega zaključnega zasedanja štirih zunanjih ministrov. Britanski zunanji minister Bevin Je na zasedanju izjavil, da še vedno ni rešeno vprašanje svobodne plovbe po Donavi ter osem drugih manjših gospodarskih določb petih načrtov za mirovne pogodbe z bivšimi sovražnimi državami; po njegovem mnenju bodo zdaj o njih razpravljali na mirovni konferenci 21 držav. Pojasnil Je, da Je dobil od vlade navodila, da Velika ferltanfla ne bo sodelovala pri podpisu mirovnih pogodb, dokler teh vprašanj ne bodo rešili. Zunanji ministri so sp sporazumeli, da bodo teh devet važnih vprašanj, ki Jih je omenirBevin, vključili v načrte, ki jih bodo poslali 21 državam. Čeprav so sklenili, da morajo načrte mirovnih pogodb petimi bivšimi satelitskimi državami predložiti mirovni konferenci, so v petek sklenili, naj namestniki zunanjih ministrov najkesneje do srede nadaljujejo z izdelovanjem omenjenih načrtov. Namestniki so se v soboto že sestali. Njihova posvetovanja se bodo nadaljevala. še nekaj dni, da bodo lahko predložili popolne načrte. Ameriški zunanji minister Byrnes je na petkovem zasedanju predložil, naj bi se na osnovi pogodbe z Italijo Jugoslavija obvezala, da bo dovolila Italijanom, ki bodo ostali na italijanskem ozemlju, ki bo pripadlo Jugoslaviji enake pravice, C, VlZ ob priliki e. ob!,!*' ' 1 ’’ sasedbe v Egiptu. We*ni Aretirali okoli »to oseb ul sumijo revolucijskih podvigov, p«. Hoija je preiskala »00 poslopij v Kairu, Aleksandriji, Fort Baidu (M drugih krajih. Sidki paSa Je izjavil, da je v državi znatna komunistična dilav-"ost s pomočjo propdgai "v‘ičnlh Publikacij*^marksističnih združen/ in razširjanja letakov komunistične doktrine. Ta delavnost presega vse meje dovoljeno propagande. Vlada je sklenila takojSen razpust 11 komunističnih organizacij. Vladi so predložili dokaze o tujem vplivu tn denarju, ki so ga dobile egiptske komunistične organizacije, katerih namen je socialna revolucija. Aretirali so tri grlke odvetnike v Aleksandriji. TERORIZEM V EGIPTU Aleksandrija, 15. julija v no81 na soboto je' ■ bilo v Aleksandriji po odmetu treh ročnih bomb pred neko policijsko postajo ranjenih pet britanskih vojanov. voljiv način razpravljali o njegovem predlogu za takojšnjo evakuacijo 400.000 četnikov ln‘ drugih oseb, ki jih je označil kot fašiste in nevarne. Bevin In Bymes sta priznala nujnost vprašanja, vztrajala sta pa pri tem, da to vpraša-nje nima ničesar skupnega s še važnejšim'vprašanjem izdelave mi rovne pogodbe z Avstrijo. Ceste v Trst Nekaj zanimivih izjav je dal ameriški zunanji minister Byr-nes tudi na že zgoraj omenjeni tiskovni konferenci. V pogledu Trsta je pojasnil koristi, ki izhajajo iz internacionalizacije. Dejal je, da bodo prebivalstvu internacionaliziranega področja Združeni narodi zajamčili samovlado ter svobodo glasovanja. »Notranja varnost področja — je dejal — bo tako pod zaščito vseh narodov sveta. Poleg toga bo pomenila dosežena rešitev za Italijane tega področja gospodarske koristi, v kolikor nadzoruje vse ceste, ki vodijo v Trst Jugoslavija, in bi utegnile biti blokirane, če bi Trst dali Dalji*. Vendar je Byrnes priznal, da bi Združene države Trst rajši prepustile Italiji, dodal pa je, da je bilo treba pristati na kompromis, da bi tako dosegli sporazum o sklenitvi mirovne pogodbe. Byrnes je nato govoril tudi o doseženih uspehih v pogledu izdelave pogodb z bivšimi satelitskimi državami Nemčije. Pojasnil je, da bi lahko prišlo do zelo kočljivega položaja, če v tem pogledu ne bi mogli doseči sporazuma, namreč, da bi prišlo do podpisa dveh ali več različnih pogodb za nakatčre ali pa za vsako izmed teh satelitskih držav. Byrnes je nato komentiral razpravljanje o nemškem vprašanju Izjavil je, da je bila. medsebojna podrobna obrazložitev stališč vendarle koristna, čeprav so morali z Iskrenim obžalovanjem spoznati, da ni bilo mogoče doseči sporazuma. Čeprav xv avstrijskem vprašanju ni prišlo do nikakega konkretnega rezultata, štiri velesile ne smejo odstopiti od svojega namena, kajti «miru ni mogoče ustvariti ‘z za mahom čarobne palice*; naravno je, da ima vsaka država svoje stališče. Byrnes je nato dejal, da aprila ni upal, da bi zunanji ministri lahko dosegli sporazumi o tako velikem številu vprašanj, ki se tičejo pogodb z bivšimi satelitskimi državami. Kar je storjeno, predstavlja odlično prerokovanje za naknadni sporazum o »še vedno spornih vpra. šanjlh. Bymes je nato pojasnil a-meriški predlog za gospodarsko e-noto ameriškega zasedbenega področja v Nemčiji z enim ali več drugimi področji. Pojasnil je, da Združene države ob predložitivi predloga niso Imele drugih namenov; že Jutri bi bile pripravljene skleniti zadevni sporazum, s Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo ali Francijo. «Bevinova načelna odobritev a-meriškega predloga — je dejal Byr-nes — Je vzpodbujajoča ln obeta, da bo o vprašanju naknadno še govora*. Bymes se je dotaknil nato tudi vprašanja italijanskih kolonij. Do dokončne ureditve bodo pod nadzorstvom Združenih narodov. Odmevi pariških sklepov v kn> gih Združenih narodov so različni. Splošno so optimistični; ne sicer zaradi stvarne vrednosti sprejetih sklepov — o katerih sicer precej razpravljajo — marveč zaradi načela Internacionalizacije spornih ozemelj pod varstvom Združenih narodov. Za ureditev tržaškega ozemlja ne morejo neposredno uporabiti nobenega člena listine Združenih narodov. Zaradi tega bo potreba ustvariti novo sekcijo s podrobno določenimi pooblastili, ki bo osnovana na členu 29, ki pravi: »Varnostni svet lahko osnuje tiste pomožne organe, ki jih ima za pojasnitev svojih nalog za potrebne*. Menijo, da bo glavni tajnik 14. julij 1789 Včeraj dopoldne je bila v navzočnosti začasnega predsednika francoske republike Bidaulta na trgu Bastille v Parizu tradicionalna vojaika parada o proslavo 14. julija. Trg je bil ves v zastavah in poln ljudi. Bidault, ki so ga obkroiali načelniki vojske in mornarice, je pregledal čete. Na proslavi so sodelovale tudi motorizirane in oklepne edinice, ki so se med vojno bojevale pod poveljstvom generala De Gaulla. Med njimi Je bil tud oddelek 1. francoske oklepne divizije generala Leclerca, ki je leta 1944 prvi vkorakal v Pariz. Predsednik Truman je poslal predsedniku in narodu Francije k obletnici zavzema Bastille poslanico, v kateri pravi: s.Francoski narod po letu 1939 danes prvič slavi dan Bastille. sPred dvemi leti smo se na francoskih tleh s hrabrtmi bojevniki vojaki Ln civilisti ramo ob rami bojevali proti Nemcem. Pred enim letom, ko se je vojna na Daljnem Vzhodu pribltlevala zmagovitemu koncu, se je Francija obnavljala; znova je sprejela v Okrilje tiste hrabre sinove, ki so se vrnili iz zloglasnih ječ in taborišč v Nemčiji. sKljub izgubam in razdejanju, ki ga je če drugič v 25 doživela na svojih tleh, ostaja Franclja pr e ds t rala svobodnih drlav sveta; danes proglala ista načela svobode in pravic za posameznika, v imenu katerih je njen narod govoril pred 157 leti. sNa ta dan — slotesni dan, ko je bila za ceno trpljenja in Irtev njenega hrabrega ljudttva ustanovljena velika fran-, coska republika — sem srečen, da lahko naslovim na vas, gospod predsednik, v imenu Združenih držav Amerike svoje najboljše čestitke in bratske pozdrave». •>. Državni praznik 14. julija so proslavile francoske čete tudi v Berlinu. Med mimohodom je na Stebru zmage plapolala trobojnica. sredi julija vrnil iz Evrope v New York, v poročilu, ki ga pripravlja o rezultatih, ki so jih doslej dosegli Združeni narodi In o predlogih sprememb In izboljšanj (poročilo mora biti gotovo do 20. julija) posebno predložil -ustanovitev posebnega pooblaščenega organa za nadzorstvo in varstvo nad tistimi svobodnimi ozemlji — kot je Trst — ki bodo prišla pod varstvo Združenih narodov. Čeprav večina odposlancev 51 narodov nekako meni, da so pariške odločitve precej daleč od predstav tistega miru in pravičnosti, o kateri so toliko govorili med voj. no, vendar omenjajo, da »ni tako slabo*, v kolikor je zaradi njih prišlo do sporazuma med štirimi velesilami, do katerega sicer ne bi prišli. O pariški konferenci precej piše tudi angleško časopisje. V glavnem izraža zadovoljstvo nad uspehi, ki so jih dosegli- štirje zunanji ministri. O nemškem vprašanju pravi «News Chronicle*, da bi to vpra- šanje zahtevalo posebno konferen. co. «Yorkshlre Post* presoja pariško konferenco s širših vidikov. Poudarja koristnost sporazuma med štirimi velesilami. »Sporazum o Trstu —■ pravi list — ne bi mogli nikoli doseči, če bi vprašanje dali v svobodno presojo 21 velikim ln malim državam*. V sofljo se je vrnil' predsednik Sobranja Vasll Kolarov, ki se je v Parizu sestal s štirimi zunanjimi ministri. Izrazil je upanje v takojšnjo obnovitev rednih diplomatskih odnošajev z Veliko Britanijo ln Združenimi državami. Poročajo, da po kanadsko odposlanstvo na mirovni konferenci vodil ministrski predsednik Macken-zie King, nizozemsko pa novi zunanji minister baron Van Boert-zelaor. > Winston Churchill v Metzu «******3m „Bodimo dobri Evropejci" PARIZ, 15. julija — Winston Churchill je prispel včeraj dopoldne z letalom v Metz, kjer se je udelež‘1 proslave obletnice zavzetja Bastille. Govoril je na banketu, ki ga je priredilo županstvo. Izjavil je: »Prišel sem, da bi vam po temnih in strašnih urah, ki smo jih prestal1, prinesel vzpodbudne besede. Štirideset let sem hodil ob strani Francije in tudi zdaj hodim z njo v njenih trenotnih stiskah*. Churchill je bil deležen tako to. Mk. n ' - VELIKI WINSTON sNlkakih medsebojnih očitkov* POSOJILO FRANCIJI Waahlngton, 15. julija Ravnatelj «Export - Import Bank* Združnih držav Wliliam M. Martin in opolnomočeni m'-nister ter odpravnik poslov francoskega veleposlaništva v Wa-shingtonu sta v soboto podpisala pogodbo, na podlagi katere bodo Združene države Franciji dovolile 650 milijonov dolarjev posojUa. * plega sprejema, da je poteklo ved minut, preden je lahko zacef govoriti. Med drugim je izjavil: »Francija danes ne stoji samo pred vprašanjem obnovitve lastne veličine, marveč mora začeti obnovo Evrope. «V viharnih daslh dveh rodov eta naši drla vi korakal; in se bojevali ramo ob rami. No , ločimo se nikdar. »Nikoli ne smemo pozabiti, da sta dala za zavezniško stvar življenje dva milijona Francozov. Britanski Imperij je prispeval z enim milijonom, ki pa j« porazdeljen na večje število prebivalcev. »V drugi svetovni vojni so me pokllcar, da izpeljem določeno na. logo. Nikoli nisem trpel najmanjšega očitka med Veliko Britanijo ln Francijo; tudi vi ne smete dovoliti najmanjšega oč tka med Francijo In Veliko Britanijo. »Zgodovina je na neločljiv način povezala usodi naših narodov. Bodočnost morejo voditi možje, k' Novi romunski votivni zakon Protest opozicije BUKAREŠTA, 15. julija — Kralj Mihael je v soboto zvečer podpisal novi romunski volivnj zakon, ki pa so ga znatno spremenili, ker sta predstavnika opozicije v vladi v znak protesta proti zakonskemu osnutku zapustila vladno sejo. Zakon, ki ga je vlada odobrila v četrtek zvečer, je predvideval, da bodo vollvne skrinjice lahko namestili v tovarnah, javnih zgradbah ln vojašnicah. Opozicija je opomnila, da je to' ukrep za Izvajanje pritiska na volivce. Poleg tega bi volivne imenike izpopolnili v kiat-kem roku dveh mesecev; morebitne pritožbe bi morali predložiti v štetih dneh po objavi Imenikov. Po ninenju opozicije ta rok ni dopuščal učinkovitega nadzorstva. Narodna liberalna ln narodna kmetska stranka stš podali Izjavo, da Ima ravnanje vlade jasen namen potvoriti narodovo voljo, kar je v j nasprotju z obvezami ^tjjkcvske- ga sporazuma. Na glavne ugovore proti zakonu je odgovoril pravosodni minister, ki je zakon sestavil. Balkanski poročevalec »BBC* poroča, da novi zakon prvič dovoljuje vollvno pravico tudi ženam. Voli vno pravico bo imelo 6 do 7 milijonov ljudi. Pred sestankom z ministrskim predsednikom dr. Grozo ln pravosodnim ministrom Patrsscanom tsr pred podpisom votivnega zakona ja kralj Mihael v soboto zvečer ločeno sprejel predsednika narodne kmetske stranke Mantuja ter predsednika narodne liberalne stranke Eratianiija, ki sta najvidnejša voditelja opozicije. Imajo čut za zgodovino In veličino. Ne moremo sl dovoliti nlkakih velikih napak; nismo dovolj bogati*. Churchill je nato pojasnil razloge obiska v Metzu. Dejal je, da sta se v prvem delu Izkrcanja v Severni Afriki tu sestala on in general Giraud. »Ko mi je novembra ’44 general De Gaulle — nepremagljivi fran-cosk) duh — priredil v Parizu sijajen sprejem, sem mu omenil ta sestanek. Dejal je, da se mora uresničiti. Nočem trditi, da nikoli ni prišlo do nesoglasja z generalom De Gaullom, toda v tem pogledu »va se popolnoma strinjala. General De Gaulle in jaz nisva nikoli zgubila upanja v veličino Francije; enako tudi ne prepričanja, du bomo ob koncu vojne zmagali» Ob zaključku Je Churchill izjavil, da se želi dotakniti dveh praktičnih vprašanj. »Prvo je Evropa. Po dveh poizkusih, da bi preprečili nadvlado Nemčije, moramo tokrat napisati besedo — konec, Brez pomoči združene Evrope bi rova velika svetovna organizacija, ki ji načeljujejo Združene držav?, lahko razpadla ter se izgubila v malenkostih. Zaradi eksplozije, ki bi se pripetila v Evropi, bi človeštvo lahko ponovno pahnili v boj ln siromaštvo. Biti moramo dobri Evropejci. V naših mislih mora biti Evropa na prvem mestu. »Drugo vprašanje je Francija. Evropa se brez močne Francije ne more preroditi. Francoska mladina mora uspevati ln ne sme kloniti. Na našem otoku z meglo ln teža. vami.smo danes en sam narod. Mnogo »mo se naučili od Francozov. Morda bi se tudi Francozi lahko marsikaj naučili od nas. »Kot vaš stari in zvesti prijatelj pozivam vso Francoze, naj se zdru. šijo za nalogo, da pripeljejo Evropo do miru in svobode ter do boljših dni ln do večje blaginje. S tem, da rešite sami sebe, boste rešili Evropo; če rešite Evropo, boste rešili sami sebe*. Churchill je nato odpotoval v Luksemburg. Meščani francoskega obmejnega mesta Thlonville so grozili, da se bodo vrgli pod avto, če se ne bo ustavil in govoril z njimi. Vzdolž poti so razporedili važne odlomke iz njegovih vojnih govorov zlil, da se bodo crgli pod avto, če geall. . .* . TRST, ponedeljek 15. julija 1946 UREDNIŠTVO i Via A Pellloo U Telefon it 93354 tn 94443 UGLASI: Cena za milimeter vlaloe (širina en« kolon«)i trgovski U 27. mrtvaški L. 6« (otmrtnlce L 100), »objav« U 20, finančni ln pravni oglasi L. «5. V vsebini list« (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet Plačljivo v napi e j- Oglase sprejema Izključno: S.P.I., Socleta per la Pubbllcltš la ltalla, Trst, ut BUvlo PeUlco št 4. Ut 94044. Cena posamezne številke I* 4 (»ostale U 8). Rokopisov ne vračamo. Amerika odobrila posojilo Veliki Britaniji Napeto glasovanje WASHINGTON, 15. julija — Ameriška poslanska zbornica je v soboto zvečer z 219 proti 155 glasovom odobrila podelitev posojila v znesku 937,600.000 šterlingov Veliki Britaniji. Razprava v zbornici je bila precej napeta. Senat je zakonski osnutek odobril že pred tem. Zdaj ga bodo predložili v podpis predsedniku Trumanu. Njegov podpis pa je zagotovljen že od vsega početka, ker se je močno zavzel za podelitev omenjenega posojila. Opozicija v poslanski zbornici je posojilu zelo nasprotovala. Ko se je zbornica v soboto sestala, je najprej odbila predlog židovskega new. yorškega poslanca demokrata Cel-lerja, ki je predlagal, da bi lz zakonskega načrta izbrisali tako Imenovano »operativno* klavzulo. Za njegov predlog pa je glasovalo le 19 poslancev. Ob obrazložitvi predloga je Celler ostro napadel britansko politiko v Palestini. Nato je o posojilu govoril poslanec Woloott lz Michigana, ki je dejal, da bo s svojim stališčem zbornica za bodoča leta odločila, ali bo prišlo do koalicije med Veliko Britanijo ln Ameriko, ali pa med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Vlada Je v zadnjem trenotku naročila poročevalcu Samu Reybur-nu, naj pojasni prednosti sporazuma in opozori na opasnost vsakega dodatka aU spreminjevalnega predloga. Dodatki bi pomenili dolge mesece zavlačevanja, preden bi prišlo do novega sporazuma. Poročevalec Reyburn je v svojem govoru omenil: »Ce ne bomo zavezniki velikobritanske demokracije, se bojim, da bi utegnil biti kdo drugi; tedaj pa naj nam Bog prizanese, ko bomo brez zaveznikov. »Te besede je zbornica sprejela z viharnim odobravanjem. Reybum je zaključil: »Predlagam vam, da z večino glasujete v korist zakonske, ga načrta, Danes nam je ponujeno vodstvo sveta. Ljubim Ameriko toda ne sovražim nobene druge države*. Najbolj nevarni dodatek je nato predložil poslaneo Dirksen iz Illinoisa. Predložil je, da ne bi sprejeli nobene obveznosti in Izdali pikake menice, dokler zakladni minister ne bi poročal predsedniku, da so prejeli primemo jamstvo za kritje glavnega zneska te obveznosti ali menice. Kot jamstvo je Dirksen predložil petrolej s Srednjega Vzhoda, volno Iz imperija, britanske delnice zlatih rudnikov v Južni Afriki ter imovlno britanskih zava. rovalnih družb. Demokratski poslanec Robertson je obsodil gornji popravek, ker »zahteva jamstva, ki jih Združeno kraljestvo nima*. Govorili so še nekateri drugi govorniki. Opozicija je na vsak način hotela onenTogočiti posojilo. Med drugim je republikanec Ben. der lz Ohia skušal posojilo omejiti. Vsekakor pa so bili vsi dodatki, ki jih je bilo še več, odbiti. Zbornica je nato glasovala ln posojilo odobrila. V zvezi z odobritvijo bo ameriški zakladni minister John Snyder danes poslal brtanskemu veleposlaniku v Washingtonu lordu Inve. chapelu uradno pismo, s katerim bo obvestil Veliko Britanijo, da ji je pri zakladu Združenih držav na razpolago posojilo v znesku 3.500,000,000 dolarjev. Inverchapel pa bo obvestil 8nyderja, da j« britanska vlada pooblastila načelnik^ brtanskega finančnega odposlanstva v Washingtonu Georga Mun-ro, da bo črpal posojilo, kot bodo narekovale potrebe. Britanski predstavniki ▼ Wa-shingtonu so izjavili, da so že pripravljeni načrti za takojšnje iz-rahljanje posojila. Britanski finančni minister Hugh Dalton je Izjavil, da ameri- ško posojilo ne pomeni, da bo Velika Britanija lahko popustila v naporih za večji razmah mednarodnega trgovinskega sistema. Dejal je, da tolmači odobritev posojila kot znak, da želijo ameriški prijatelji sodelovati z Britanci kot žele oni sodelovati z njimi. Ameriško posojilo bo treba vrniti v petih letnih obrokih od lete 1951 dalje. Obresti so dvaodstotne; prvih pet let ne bodo tekle. Predsednik Truman bo posojilo verjetno podpisal danes. V bližnjih dneh bo v britanske .n parlamente debata o ameriškem posojilu. Opozicija bo napadla določbe posojila. PENGO IZ PROMETA Budimpešta, 15. julija Madžarski peng6, ki se je v zamenjalnem tečaju dvignil do astronomske višine tako, da »o morali dati za en anglečki funt več milijard pengtfv, je kot denarna vrednota prenehal obstajati. Madžarski finančn' minister je izdal ukaz, da ga vzame-je iz denarnega obtoka. V nadomestilo so Izdali začasno tako imenovani novi pengo, za katerega mislijo, da bo do prvega avgusta, ko bodo izdal' novo valuto - florint, ostal relativno stabilen. Budimpečtanski župan je poslal zavezniškim državam prošnjo, naj gospodarsko pomagajo madžarskemu narodu. PREDVOLIVNI UKREPI V SOVJETSKEM DEL« NEMČIJE Berlin. 15 julija Stranka socialistične enotnosti je včeraj — Sest tednov pred občinskimi volitvami »• sovjetskem, poročju Nemčije — objavila, da to sovjetske oblasti pritrdilno odgovorile na poziv stranke po zvišanju živilskih obrokov'. Novico je na neki konferenci nemikih ženskih, organizacij sporočil eden izmed voditeljev stranke, Otto Groteivohl. Ta povečanja bi. če bi Jih uresničili, lahko tvorila važno pomoč za zmago pri volitvah. V teku omenjene konference je Groteivohl nadalje sporjcil, da so se Sovjetk odločili, da pošljejo domov 120 tisoč nemikih vojnih ujetnikov. LA GDARDIA V EVROPO Washnigton, 15. julija »Ravnatelj ustanove UNRRA La Guardia bo danes odpotoval v Evropo, da se udeleži petega zasedanja sveta ustanove UNRRA. k! so ga za 5. avgust sklicail v Ženevi. Po končanem zasednju v Ženevi bo La Guardia pregledni delovanje ustanove UNRRA v Italiji, ‘»rčiji, Jugoslaviji ter v taboriščih *a begunce v Nemčiji. V krogih osrednjega sedeža ustanove UNRRA govorijo o možnost!, da bo La Guardia nato obiska! tudi ostale države. EKSPLOZIJA V ATENAH Atene, 15. julija V delavskem predmestju v Atenah sta eksplodirali dve ročni bom-1 bi, ki sta povzročil smrt enega dečka ter ranili 13 oseb. Proti praiici l/ela v komisiji za atomsko silo Memorandum Združenih držav NEW YORK, 15. julija. — V memorandumu, ki ga je pripravil in predložil komisiji za atomsko silo ameriški predstavnik Bernard Baruch, vlada Združenih držav ostro kritizira zahtevo pravice veta s strani Sovjetske zveze v bodoči ustanovi za nadzorstvo nad atomskosilo. Baruch Izjavlja, da po pogodbi predvideno nadzorstvo ne bi bilo učinkovito, ako bi veto ene države — podpisnice pogodbe — lahko preprečil uveljavljenje varnostnih ukrepov. Kakršno koli drugo tolmačenje bi osmešilo celotno načelo veta, Veto so tolmačili kot ukrep za zaščito narodov, ne pa kot ščit, za katerim bi se brez kazni lahko dogajala varanja m%ločlnaka delovanja. ' Izjava Združenih držav se bori za idejo ustanovitve posebne ustanove Združenih narodov za nadzorstvo nad atomsko silo' ter hoče naložiti odgovornost Varnostnemu svetu. Priporoča, naj M odločitve te ustanove vprašanjih, ki ne predstavljajo grožnje »a mir, preučeval poaebnl svet, o sklepih katerega naj bi Varnostni svet odločal brez možnosti vet«. Memorandum podčrtava, da *o oboroženi napadi trcnotno povsem različni od napadov, do katerih je prihajalo pred. uporabo atomskih orožij in da bi bilo važno, d& pogodba opredeli oboroženi napad ter upošteva atomsko oroij«, da »e ne bi definicija omejila Batno na dejanski odmet atomskih bomb, ampak tudi na nekatere ukrepe, ki *o sami po »ebi priprava za slično akcijo. SOCIALNA POLITIKA 0 DELOVNIH POSREDOVALNICAH V VELIKI BRITANIJI Uspeh, s katerim demobilizirajo britanske oborožene sile ter preureditev Industrije za naloge, ki jih zahteva povojna doba, se je pokazal v tem, da je znašalo število zaposlenih oseb v industriji koncem marca tega leta samo 4 in pol odstotkov manj ko^ pred vojno. V teh mesecih bo doseženo število, ki ga zahtevajo nove prilike; ob koncu tega leta, ko bo izvedena demobilizacija in preureditev industrije, bo število zaposlenih delavcev za 800.000 večje od predvojnega. To bodo dosegli ne glede na dejstvo, da bo med letom zapustilo svoja mesta približno 1 trilijon oseb, predvsem starejših in žena, ki so delale za časa vojne. Glede velike potrebe ureditve britanske izvozne trgovine, Je zanimivo, da Je bilo meseca marca zaposlenih pri izdeftvl blaga za izvoz več oseb kot pa do polovice leta 1939. Velik uspeh, ki se je pokazal pri preureditvi industrije, Je pripisati izvrstni organizaciji vladnih posredovalnic za delo. Prvo posredovalnico za delo, ki Je posredovala vse vrste zaposlitev, so ustanovili leta 1909. Te posredovalnice eo se s časom razvijale, nastop nove svetovne vojne pa je zahteval še posebno nadzorstvo nad njihovim poslovanjem. Za osebe s tehničnim in znanstvenim znanjem. so ustanovni leta 1938 poseben urad »Central Register*. Ta urad Je omogočil nastavitev sposobnih oseb v vojni industriji. Poleg tega urada pa je bil ustanovljen' še drugi. Ta je posredoval nastavitev oseb, ki jih niso mogli opredeliti v nobeno izmed kategorij »Central Registra*. Velikega pomena je ta urad danes, ko se tisoči in tisoči mladih mož vračajo v zasebno življenje. Ustanova ima 13 krajevnih uradov, katerim dostavljajo vsak dan seznam prostih mest, katerih ne more zasesti nobena oseba tistega kraja. Zaradi te povezanosti je omogočeno delodajalcem, da imajo pregled vseh prostih delovnih sil, česar pri delovanju zasebnih posredovalnic ne bi imeli. Po drugi strani pa omogoča ta urad delojemalcarn najti pravo zaposlitev z upoštevanjem njihovih sposobnosti. Vsako osebo, ki išče delo, povabijo na razgovor, da ugotovijo njene zmožnosti. Ce je -po- ZANIMI VOSTI V Londonu bodo ta teden proslave tristoletnice Neuitonovega rojstva; proslave bi morale biti že leta 1942, pa so jih zaradi vojne prelohiU. Ustanova *Royal Society» je ta to priliko povabila v London odlične znanstvenike skoraj z vsega sveta. Med njimi bodo sovjetski profesorji Vinogradov, Variov in Handemard, danski fizik za a-tomsko silo Niels, ameriški znanstveniki Tunbvll, Adams, Hunsaker in drugi. • • • »Star* and Strlpess poroča, da so bile pred kratkim v Tokiu prve demonstracije, ki se jih je udele-illo okoli 300 iensk; zastopstvo teh je odšlo k japonskemu ministrskemu predsedniku in mu predložilo resolucijo, s katero zahtevajo pri-znajije istih pravic kot jih imajo molki in refitev resnega prehrambenega položaja v deželi. • • • Britanski znanstveniki preučujejo možnost uporabe radarskega a-parata, ki naj bi služil za vodstvo slepcem. Z deli so že precej napredovali, toda potrebnega bo le temeljitega Itudlja, preden bo a-parat tako izpopolnjen, da bo mogel služiti svojemu namenu. • • • Med neko akcijo, ki so jo izvedli oddelki britanske vojske in vo-jalke policije v taboriščih za begunce v Nemčiji, so aretirali 34 zdanih zločincev in priprli 76 sumljivih oseb. Poleg tega so zaplenili Itiri revolverje in znatno kolt-• fino naropanega blaga. trebno, jo opozorijo, naj bo* v zahtevah skromnejša ali Jo celo napotijo v navadne posredovalnice za dela Ur^dnUi, kateremu je pdverjena skrb za namestitev prosilca, poišče in obvesti tvrdko o razpoložljivi delovni moči. Tvrdka odgovori na poziv pritrdilno ali odklonilno. Kadar dobi prosilec službo, irora takoj obvestiti posredovalnico, obratno pa mora urad obdržati zvezo z osebo, ki je že zaposlena. Na ta način je posredovalnica v stalnem stiku z nameščenci in v primeru potrebe z ene ali druge Strani ni nepotrebnega iskanja. Ce oseba, za katero ere, ne more dobiti sebi odgovarjajoče zaposlitve, se urad zanima za druge možnosti. Kljub odlični organizaciji uradov pa ni mogoče popolnoma rešiti vprašanja zaposlitve demobiliziran-cev. Toda z upoštevanjem njihovih prošenj, jim je mogoče vsaj nakazati pot, ki jih pripelje do službe. Državnem uradu, ki Je obveščen o raznih prosilcih, je omogočeno takoj izpolniti prazna mesta. Zaradi tega poteka preureditev britanske vojne industrije v mirnodobsko tako uspesno. GOSPODARSTVO POMOČ UMIKE ITALIJI Meseca junija je prišlo v Italijo na račun ustanove UNRRA 322.763 tcu blaga ln sicer: 132 668 ton žita za kruh; 32.715 ton živeža; 128.835 ton premoga; 8.427 ton industrlj-(Klh surovin; 8.791 ton kož. blaga In oblačil; 8.644 ton poljedelskih proizvodov in 2.683 ton zdravil ter mila. Objavili so poročilo o uspehu prvega povojnega velesejma v Llpskem, ki ga je dal eestavltl glavni ravnatelj vojaške uprave na sovjetskem zasedbenem področju Nemčije. Poročilo pravi, da je na velesejmu razstavljalo 2.746 nem. ških podjetij, od tega 2.541 podjetij s sovjetskega področja in 205 z zahodnih področij Nemčije. Vrednost trgovskih kupčij, ki so Jih sklenili na velesejemu, znaša 100 milijonov mark. Največji pomen velesejma Je, da je pospešil razširitev trgovine med posameznimi področji. Sovjetska vlada je imenovala načelnika »talnega sovjetskega trgo. vinskega odposlanstva, ki je bilo že nekaj časa neuradno v Veliki Britan jl. Novi načelnik Klenstov bo v kratkem odpotoval v London, da obnovi pogajanja, ki so bila pre. kinjena pred desetimi meseci. Moskovska radijska postaja sporoča, da je Jugoslovanska vlada ustanovila pri notranjem ministrstvu komisijo za vojno odškodnino. IZ JUGOSLAVIJE Albanska poročevalska agencija poroča, da so v Tirani slovesno izroč li odlikovanja članom jugo-skovanske delegacije, ki Je bila na obisku v albanski prestolnici. V 1-menu predsedništva narodne skupščine »o odlikovali razne vojaške in cvilne osebnosti, med njimi predsednika ljudske skupščine dr. Ivana Ribarja, podpredsednika Mo-s’o Pijado, generala Kočo Popoviča, Danila Lekiča "in druge. Dopisnik Tanjuga poroča lz Beograda: »Ljudsko sodišče v Budimpešti je obsodilo na smrt devet fa-šstičnih zločincev, ki so v dneh Salaszyjevega terorja ubili znatno skupino Zidov, med njimi nekaj jugoslovansk h. Jugoslovanski m'nlster za delo je dal tisku poročilo o ukrepih, ki Jih je odobrila Jugoslovanska vlada na svojem zadnjem zasedanju in se nanašajo na letni plačani dopust za delavce in uslužbence in o dopustih ženam pred ln po porodu, V Vlrovltlcl so ustanovili društvo za kulturno sodelovanje med Hr-vatsko in Sovjetsko zvezo. Na občnem zboru Je bilo prisotn h preko 600 meščanov. Prisoten je bil tudi delegat iz Zagreba književnik Marijan Jurkovič, ki je govoril o od-nešajih med Hrvatsko in Sovjetsko zvezo. V odbor društva, ao Izbrali šest članov. V Beograd je prispela nizozemska trgovinska delegacija. Začeli ao takoj z zadevn mi razgovori. Te dni se je vrnila v Bijeljlno prva mladinska delovna brigada, ki Je uspešno dokončala delo na mladinski progi. Druga delovna brigada pa »e js vrnila v SlaVonskl Brod. Na prir&Htvi, ki je bila v čast udeležencem, Jh Je v Imenu mladinske narodne fronte pozdravil ravnatelj gimnazije v Slavonskem Brodu. Na prireditvi so bili prisotni tudi mladeniči češke delovne brigade, ki so bili navdušeno pozdravljeni. Tekstilna delavska zadruga v Galičniku »Meterakoob* je razširila svoje delovanje z osnovanjem novih oddelkov. Pred dvema mesecema Je zadruga a pomočjo narodne vlade Maksdonje preskrbela 11 statev za Izdelavo perzijskih pre-prog. Na vsaki statvi dela po 1 delavka. Za en kvadratni meter preproge porabijo 4 kg volne; preproge so široke po dva ln pol metra ter dolge po štiri ln pol metra. Zadruga Ima oddelek za tkanine, oddelek za 'zdelavo preprog, oddelek za šivanje In poljedelsko nabavljat ni oddelek. V načrtu imajo tudi ustanovitev oddelka za vezenje. IZ SLOVENIJE Dopisnik Ante Ceh je poslal »Ljudski pravici* dopis, v katerem med drugim pravi, da ljudje preveč godrnjajo in se preveč pritožujejo nad tekmovanjem ter nad prostovoljnim delom. Ulični zaupniki pri obveščanju prebivalcev o prostovoljnem delu Cesto nalete Y,a nerazumevanje ter na vse mogoče Izgovore. Dopisnik pripominja, da jc takšno ravnanje nepravilno, ker mora vsakdo po svojih močeh nekaj nuditi in prispevati tisti skupnosti, od katere hoče tudi nekaj Imeti. Nadalje apominja na tesno povezanost med delavcem, kmetom lir lntellgentom .v narodne, osvobodilnem boju ln pravi, da bi ista povezanost morala biti tudi danes, sicer ne na bojišču, ampak na poprišču dela in obnove. Pu-feeklo nedeljo so odigrali zadnje kolo tekem ža nogometno prvenstvo Slovenije, Nogometno društvo F. D. Lendava je postalo nogometni prvak Slovenije. V se naloge, ki so stale pred delovnim ljudstvom, so delavci ln kmetje najlažje in najuspešneje dovršili takrat, kadar so se jih lotili a čim tesneje povezanimi silami. Težke prilike in splošno pomanjkanje so narekovale ljudskim oblastem, da so uvedle dolžnostno oddajo vseh presežkov kmetskih pridelkov. Uredba Je dosegla pričakovane uspehe. V veliki meri je preprečila špekulacijo s žitom ter prispevala k pocenitvi kruha in hrane. Ker so letošnjo pomlad go. sejali in obdelali kar največ polja, obetajo dober žitni pridelek. Zaradi tega so izdali novo uredbo o oddaji žitaric, ki bo za kmete mnogo ugodnejša od lanske ter bo še bolj povezala delavce in kmete. Po novi uredbi bodo pustili kmetom poleg zadostne količine za prehrano družine in za eetev še 10 od 40 odstotkov pridelka belih žitaric in 20 do 50 odstotkov koruze za prosto prodajo. Odstotek žita, ki bo kmetom ostal za, prosto prodajo bodo določili po zmoglji. vosti njihovih gospodarstev. * Letošnja sadna let na obeta zelo dober pridelek. Zaradi tega ao že pričeli s pripravami za odkup sadja. Sadje bodo skušali uporabiti predvsem v svežem stanju. Kar največ ga bodo skušali tudi Izvoziti. Kolikor ga bo preostalo, ga bodo predelali v sadne šoke in mezgo. Velik del sadja pa bodo posušili v sadnih sušilnicah. Zgradili so že 28 sadni^ sušilnic, ki bodo lahko posušle na dan do 600 kg sadja. V Celju pa bodo zgradili največjo sušilnico v Sloveniji, ki bo v eni sezoni lahko pošušija do 450 vagonov sadja. Pri gradnji sušilnic se v glavnem drže Stojko-vlčevega načina. L JULIJSKA KRAJINA Incident v Vršnem Jugoslovanska patrulja prekoračila Morganovo črto Trst, 15. julija V soboto zvečer je 88. ameriška divizija Izdala naslednjo izjavo:' «Neka preilstraža vojske Združenih držav je 12. julija okoli 18. ure opazila v bližini Vršnega, jugovzhodno od Kobarida, neko jugoslovansko patruljo, ki je prekoračila Morganovo črto. Na nekem mestu, približno 750 metrov od Morganove črte na področju «A», so Jugoslovani streljali proti ameriški patrulji, ki jo je vodil neki častnik; patrulja je takoj odšla na kraj dogodka, da bi preiskala prekrš'tcv prestopa Morganove črte. «Ameriška patrulja, ki se je ravnala po navodilih: ne streljati — če ni napadena, je odgovorila na ogenj. Po kratkem puškarjenju, ki jc sledilo, so bašli mrtvega nekega jugoslovanskega vojaka. «Ameriška patrulja jc nadaljevala z napredovanjem, dokler ni naletela na neko drugo jugoslovansko patruljo, ki je nameravala, kot se je zdelo, pripraviti ameriški patrulji, hi je bila številčno manjša, zasedo. Sledilo je drugo kratko in živahno streljanje, po katerem so se Jugoslovani umaknili. Nato se je ameriška patrulja vrnila v Vrsno, kjer so ugotovili, da ni utrpela izgub. «Vsi dogodki so bili jasno na področju «A»; medtem ko nadaljujejo s preiskavo, so odredili za ameriške čete na področju Kobarida in Vršnega stanje pripravljenosti. aZadnjo vesti, ki jih je potrdil glavni stan 88. ameriške strelske divizije, javljajo, da jugoslovanski vojaki poročajo, da je bil v zadnjem obdobju akcije ubit še en jugoslovanski vojak*. JUGOSLOVANSKI NARODNI OBRAMBNI ZBOR O INCIDENTU Beograd, 15. julija Jugoslovanska poročevalna agencija »Tanjug* prinaša sledeče poročilo, ki ga je danes Izdalo poveljstvo narodnega obrambnega zbora Jugoslavije: »Okoli 20.15 ure 12. julija je blizu Jlfl Ktn, 8 km jiigozaho dno od Kobarida, oddelek čete ameriških vojakov, ki je korakala v smeri Vršna - Krn, prekoračil demarkacijsko črto. Na poziv «stoj», ki ga je zaklical naš obmejni oddelek, so ameriški vojaki odgovorili s streljanjem. Po streljanju, ki je trajalo približno 10 minut, so se ameriški vojaki umaknili proti zahodu demarkacijske črte pod zaščito strojnice, ki je nadaljevala s streljanjem Iz področja \rsna še pol ure. Pri tem sta bili ubiti dve naši obmejni straži. Ob 13. uri prihodnjega dne (13. julija), so enega izmed padlih, ki so ga prepeljali na področje A, izročili našim obmejnim stražam v Tolminu. «12. julija je Associated Press poročala o tem obmejnem dogodku in citirala uradno poročilo poveljstva 88. ameriško divizije, o čemer jc poročala tudi BBC in agencija »France Iresse*. To poročilo pravi, ia je jugoslovanska izvidnica prekoračila demarkacijsko črto ter prišla okrog 300 m na področje A in da je ona prva pričela Streljati; ameriška patrulja je potem ko je ubila enega ižmed jugoslovanskih vojakov, nadaljevala s prodiranjem in je srečala drugo jugoslovansko patruljo, ki je kot se je zdelo imela namen pripraviti zasedo amo-lišfei patrulji, ki sc je brez izgub vrrtila na izhodiščno točko. «Associated Press* dodala, da je po naknadni vesti, ki jo jc potrdilo poveljstvo 88. ameriške divizije, bil ubit še en jugoslovanski vojak. V poročilu poveljstva narodnega obrambnega zbora Jugoslavije od 14. julija, so ob pričetku poizvedovanj, čeprav so preložili vprašanje o namerah, dokler ne bo preiskava zaključena, ugotovili neizpodbitno sledeča dejstva; 1) da je ameriška izvidnica prekoračila demarkacijsko črto; 2) da jc bil spopad v bližini vasi Krna na področju B, 600 m od demarkacijske črte; 3) da jc ameriška izvidnica prva streljala; 4) da sta bili ubiti dve obmejni straži. Strelske vaje 88. divizije Gorica, 15. julija Pristojne oblasti sporočajo, da bodo danes med 10. in 14. uro in jutri od 8. do 15. ure strelske vaje na strelišču 88. divizije, ki leži južno od Sv. Mortlna na Krasu, vzhodno od Kedipulja in severno od Ronkov In Vermcljana. Tiskovna konferenca Gorica, 15. julija Goriški upravnik majer James E. Long bo imel Jutri v torek ob 14.30 uri redno tiskovno konferenco s krajevnimi novinarji. Seja pokrajinskega sveta V soboto popoldne je bila seja pokrajinskega sveta, na kateri so razpravljali predvsem b točkah upravnega značaja. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je inž. Gan-dusio sporočil, da se je ribarska zadruga v Gradežu cbrnila na pokrajinski svet s prošnjo, da bi posredoval pri pristojnih oblasteh in da bi te ukrenile potrebne mere za odstranitev min, ki še leže v vedah okoli Gradeia, ZVU Je sporočila, da bo napravila potrebne ukrepe. Nato je svet podal ugodno mnenje za ustanovitev novega službe-negti mesta pri uradu za javna dela; odobril je nove tarife davka na potrošnjo za občine Števec-lan, Sv. Kancijan, ob Soči, Milje • in Nabrežino. Zahtevo tržiške oočit-e o povečanju najemnine za števce je svet odobril z veljavnostjo od 1. julija 1940 dalje. Ob 17.15 se je javna eeja končala, nakar Je sledilo razpravljanje za zaprtimi vrati. Izplačevanje podpor brezposelnim pomorščakom Trst, 15. julija Luška kapitanija sporoča: 17. t. m. bodo začeli izplačevati podpore za prehrano, ki jih je dala na razpolago brezposelnim pomorščakom ZVU. Priza^tl bodo dobili obvestila na dom; točno ob določenih dnevih je treba dvigniti podporo pri Luški kapitaniji. Bombi na sedež policije V soboto ob 0.20 uri so vrgli na sedež policije v ulici Caprin dve bombi. Ena je eksplodirala v zraku in je pretrgala žice za luč, druga pa je eksplodirala v bližini vhoda. Nihče ni bil ranjen; škode ni bilo, lo. Oprostitev republikanca zaradi pomanjkanja dokazov V soboto dopoldne se je 'pred izrednim porotnim sediščem zaključila razprava proti pobeglemu republikanskemu vojaku Stelliju De Vecchlju, obtoženemu, da je ovadil v Tržiču Nempem gledalce, ki so žvižgali, ko sta prikazala na flilmskem platnu Duce in Fiihrer. Zaradi te prijave so odpeljali v Nemčijo 26 oseb. Razprava se Je začela 11. t. m. Po zaslišanju prič Je Javni tožilec predlagal sodišču, naj obsodi obtoženca na dve leti in šest mesecev zapora. Sodit”* je De Vecchia oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik sodišča Je bil Roatti, Javni tožilec Pincherle, ljudski sodniki: Guastalla, Zaccaria, Bratina! In Rugo. «Marina» na majici «P. R.» na prstanu Ob zori 13. t. m. so našli v bližini skladišča 61 v pristanišču d’Aosta moško truplo, ki je ži razpadalo. Truplo so prepeljali v mrtvaško kapelo v ulici Pieta. Nu majici, ki je nosil neznanec, j< jtUifzeno inf?.»Marina*. .»iOb Soči Jv čSifini Gradiške so našli truplo okoli 25 do 30 let starega moškega. Mrlič Je imel fla sebi hlačke kaki barve; na prstu je imel jeklen prstan z monogramom «P. R.». Požar Iz neznanega vzroka je pred nekaj dnevi v Koprivi v poslopju Ilarija Maurija v ulici Roma 28 izbruhnil požar. Dcmači in sosedje so požar takoj opazili in ga pravočasno pogasil, tako da nr povzročil večje škode. Uničil je le nekaj podov v vrednosti 30 tisoč lir. Kronika iz bolnišnice Pri padcu s kolesa je dobil 18 letni Aldo Facchinettl stanujoč v ulici XXX Oktobra, poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. » V soboto popoldne je proti 17. uri podrl neki avtomobil 50 letnega Giordana Pertota iz Rojana št. 3; dobil je različne rane po vsem telesu in so ga morali prepeljati V bolnišnico. Neznani motociklst je podrl ulici Serglo 4 letno Mario Dorisso-v«. Otrok je dobil rane na glavi in so ga prepeljali na kirurgični oddelek bolnišnice. Pred nekaj dnevi so tatovi vlomili v avtomobilsko garažo Alojzija Mavriča v Št. Lovrencu pri Neblem. Odnesli so šest gum za to-v orni avtomobil v vrednosti 100 tisoč lir. Delavcu Mariju Franku iz St; Lovrenca pri Moši je tat odnesel listnico z osebnimi dokumenti in 3000 lirami. PRAZNIK .MODRIH VRAGOV. V Četrta obletnica reorganizacije 88. ameriške strelske divizije Urad 88. divizije za odnošaje z javnostjo je naznanii, da bodo danes praznovali 4. obletnico preosnovanja divizije s svečanostjo, ki bo ena izmed največjih, kar jih je priredila 88. diyizija po prihodu v Italijo, pivizijo »Modrih vragov* so po sijajnih uspehih v prvi svetovni vojni razpustili, toda 15. julija leta 1942 so jo ponovno osnovali ter jo izurili na vojaških vežbališčih v Čamp Gruber (Oklahoma). Pripadniki 88. divizije so prišli Potrebe povojnega časa in veliko pomanjkanje stanovanjskih pro-' štorov zahtevajo hitro, praktično ln ceneno gradnjo hii. P Veliki Britaniji Izdelujejo v tovarnah posamezne dele za hiSe, ki jih nato na določenem prostoru sestavijo v najkrajšem času. Tudi notranjo opremo izdelujejo v najmodernejših oblikah v serijah. NaSa slika nam kaže moderno opremljeno dnevno sobo, ki jo uporabljajo lahko tudi za jedilnico, v hiSi «Wafes», eni izmed vrst sestavljivih hiS, ki jih zdaj izdelujejo v Angliji. so prvič na vojno področije v Casablanci. Pozneje Jih j« prevzela 5. armade v Italiji in »o se bojevali od Rima skozi vso Italijo; na Brennerju ,so zaključili svoj zmagoviti pohod. Nato je divizija «Mcdrih vragov* prišla na področje Julijske krajine, kjer Je kot zasedbena sila zamenjala 34. ameriško divizijo. Poveljnik divizije general Bryant E. Moore je odredil za ta praznik obšrne in bogate sporede, h katerim bo imelo pristop tudi civilno prebivalstvo, vendar bo večina sedežev namenjena vojakom. Svečanosti se bodo pričele ob 14. uri s tekmo v Base ballu med moštvoma 349, in 450. polka 88. divizije, ki bo na divizijskem športnem igrišču. Ob 18.55 bo na vojaškem tekmovališču velika vojaška revija, na kateri bo igrala godba škotske garde. Na koncu revije bodo Skoti obdani od stoterih četnih praporov odltrakali na sredo prostora, kjer se bodo razvrstili v velik polkrog ln zasadili svoje zastave. Temu bo sledila eksplozija dlnamitnega naboja, ki bo dala znak za predstavo. Istočasno se bo dvigal barvast dim. Spored bo obsegal naslednje točke: skupina Recon bo predvajala svoje vojaške sposobnosti; nastop godbe 350. polka in divizijske godbe; mimohod Škotov, ki se bo zaključil z dvema škotskima plesoma; vratolomne vaje letal znamke Mustang in Spitfire; športna tekmovanja; nastop motociklistov vojaške policije 88. divizije; predvajanje pešadijskih strokovnjakov, ki bodo z metalci A. 7- CRONIN 24. KALEJDOSKOP Seveda to , ni bilo slovo: samo počitnice, nepričakovane počitnice, to je res, toda potrebne. Ne, ne slovo... Žalosten poizkus, da reši zadnje ostanke vere v samega sebe. Ubogi očka Walter, Je žalostno pomislila F*ny, ubogi očka Wal-ter, kako trdno Je zvest svojemu ugledu! Ko Je spustila slušalko, js do starca zafutlla globoko usmiljenje. Morda i>° prišel dan, ki bo tudi zanjo pomenil konec — ko bo ravnateljica kakšnega inštituti, siva ln Izčrpana zaradi trde discipline in zaradi vsakdanjega dela; slovo bo stegnilo tudi njej svojo pošastno roko In ji bo odvzelo videz avtoritete, ki sl jo je tako težko priborila. Ni smela misliti na to. Potrta ae Je vrnila v svojo sobo. V glavf se ji je vrtelo, neprestano se Ji Je vrtelo. Vzdignila je roko in jo pritisnila v bok. Roka JI Je v utripala in Jo bolela pod obvezo; 1 toda v boku je čutila še močnejšo I bolečino, nemo, nerazumljivo bolečino. Ni ee bala za St. 13. Dru-gače bi jo seveda takšen dogodek prestrašil. Toda zdaj — oh, zelo J* bila vesela, da je št. 13 spregledala — zdaj se Je mučila sama. Ni bila sebična. Dolga leta je razdeljevala toplo in globoko simpatijo okoli sebe; ne zaradi svoje zunanje vljudnosti, temveč ker je tako čutila. Zdaj pa Je prosila, da ji življenje pokaže nekaj jasnejše, ga, kot je 'zarja požrtvovalnosti; nekaj manj mrzlega, kot Je čisla ia nedosežna nebeška lepota; nekaj kar naj bo njeno. Hotela Je sleči svojo belo strežniško untfor. mo, bežati pred onim sladkim duhom po etru, bežati daleč, doseči, ne da bi^e obotavljala, zadnji cilj svoje usode. Takšna je bila resnica; motrila jo je žalostna in sram jo je bilo. Vsaka žena čuti isto mučno željo, ki se rodi v skritih življenjskih virih? In prikrita, zatajena, zavržena želja dobi torej pri vsaki ženi isto obliko, tako da postane živa rana? Zdrznila se je in kot da bi se odrekla upu, Je spustila roko, ki JI Ja padla ob boku. Kratek trenotek: nato Je Fany s hitro kretnjo vzdignila roko na oči in s« približala k oknu. Zunaj Je megla že zakrivala hiše; okoli dvorišča so ae svetlikale stotine luči: bile ao podobne zvezdnatim kronam. Bila Je ena izmed tistih luči — Je pomislila Fany — ki je predstavljala Freddijevo okno. Kaj dela zdaj? Preden bo končal svojo službo, ali se bo vsaj za trenotek javil pri njej. Pred zrcalcm si Je Freddie zaskrbljen edino le zase vezal kravato, elegantno kravato, ki mu je tako dobro prlstojala; napolnil je cigaretnico in veselo zažvižgal. Vsega tega Fany ni mogla vi. deti. Svetloba jo je omamila; odstranila je svoje oči od svetlih oken ln usmerila pogled v temno senco mesta, ki se je skrivalo v ozadju. V senci Je videla svetilka-Joče se napise trgovin, električno reklamo, iz katere Je ltla svetloba kot reka po ulicah, zelene in rdeče signale, ki so se spreminjali kot živi, barvani madeži v temni noči. V navideznem miru so se spajali hrup, promet in svetloba; vse to je bilo, kot topej^dar utripajočemu življenju. Toda zanjo, ki je bila jetnica, kot straža na samotnem stolpu izključena iz sveta, ni bilo ničesar — ničesar, razen samote. Grenko tešnobo je začu. tila v svojem srcu; goreče čelo je pritisnila na hladno okensko steklo. Vzdihnila je ln se odmaknila od okna. Nenadoma se je zdrznila. Na dvorišču Je videla Freddlja, ki se je a svojim hitrim, elastičnem korakom podvizal proti veži. Njene Oči so mu sledile: nato se JI Je skoraj ustavilo srce. Pri veži, prav tam, kjer sta se tolikokrat srečaj, ga je čakala in se mu smehljala Doris Andross. Nasmehnila se mu je, spregovorila nekaj in ga zaupno prijela za roko. Za trenotek sta se njuni postavi po; kazali v svetlobi vežne luči [n se ^arisali v temnem ozadju noči; nato sta izginili. Eanyne očj so nepremično gledale v mrzlo temo. Kot da bi ae mrzla noč vsilila v njeno notranjost in jo popolnoma jUagrnlla, se je Fany stresla. Nekaj se je ločilo od nje. Torej je bilo res; njeni dvomi so dobili potrdilo; bojazen, ki Jo Je do tedaj prema- govala njena vera, je postala dejstvo, skrajno in nepreklicno dejstvo. Freddie jo je zapustil — in to po vsem tem, kar mu je darovala. Ni se mogla premakniti ln Je šepetala sama pri sebi: »Preveč je, preveč!* Pred njenimi očmi so, se blazno vrtele luči ln so se razbijale v iskre. Iz daljave Je slišala tihe zvoke neke godbe, ki st> jo spominjali na pozabljene melodije. »Kako neumna sem bita!* je zamrmrala Fany. »Kako neumna!* V oblaku tesnobe je zagledala — kot da bi bilo prvič — samo sebe. Kaj je pomenila njena strast, njena , nežnost, Freddijev Idealizem? Nič drugega, kot prijetno igro. Igral se je; a ona je preživela in pretrpela njegovo igro; ko se je utrudil in ni hotel igre nadaljevati, je bila tako slepa, da ni spregledala. Blede ustnice so ji odrevenele. Zakaj ni spregledala prej? Zakaj mu Je verjela? Vse je bilo tako ničevo. Ali ga je res ljubila, ali pa Je v njem ljubila samo ljubezen? Ni vedcfla. Vedela je edino, da je bila sama, da ga opravičuje la da prezira sama sebe. Za Freddijem ne bo več jokala; vendar pa jo b la raztogotena sama nad seboj, čutila Je grenek tako gnus. Zakaj, zakaj se vedla? ,Se vedno se Je čutila slabotno. Bil je dan neznosne napetosti, nato je prišla še tale onemoglost in tale popolna samota. Zastokala Je ln se oddaljila od okni*. Končno, kaj za to? Kaj ji mar, kako se bo naposled vse ure. dllo? Nadaljevala bo svojo službo, dan za dnevom, hladna, neplodo-vlta in natančna kot stroj. Spet- je mraz pretresel njeno telo. Premagana ni mogla niti jokati; vzdignila je roko in se ž njo udarila po prsih; uniforma je bila bela, naškrobljcna. Popolnoma Naškrobljena! Živo telo in polno življenja, zaprto v naškrobljenl uniformi. Zakaj so ji podarili te/o, če je že morala ostati vedno sama, tako neznosno sama? Nenadoma Jc začutila, kot da bi jo nekaj davilo v grlu. Zgrudila se Je na stol zraven mize, strgala je trde petlje, ki so ji vezale grlo in odvrgla čepico. 'V njeni 'duši je bil vihar, njene misli so bile'kot lističi, ki jih preganja veter. Zavedala se je, da Je bila blaznost, seveda, blaznost; Toda, kako naj jo prepreči? Dele, delo, delo. Ves dan. (Nadaljevanje prihodnjičl ognja napadali bunker; žensko lepotno tekmovanje v kopalnih oblekah; vojaški nastop pehote 349., 350., in 351. polka. Vsaka točka sporeda bo trajala po 15 minut. Tem točkam pa bo sledila polurna varietejska predstava, ki jo bodo predvajale članice ameriškega Rdečega križa. Praznovanje bo zaključila ;.lesna prireditev za ameriške vojake, ki bo trajala do polnoči in na kateri bodo zastonj razdeljevali pivo. PREHRANA Razdeljevanje tobaka. Danes se je začelo razdeljevanje tobaka za prvo polovico meseca julija. Potrošniki dobijo po 20 cigaret Popolari, 20 gt tobaka Dalmacija ali cigaret Mače' donia ali Nazlonali. Razen navedenih domačih cigaret dobijo tudi po 40 cigaret Fib, Captaln ali Capitol Brez nakaznic razdeljujejo tobak za njuhanje, papirčke ln stročnice. Razdeljevanje trdega sira. K prvotnemu sporočilu Seprala doda-: Jamo, da delijo sir delavcem na d ar datne nakaznice, in sicer na odrezek za testenine. Vzpostavitev železniške zveze Včeraj so ponovno vpeljali železniško zvezo z Ajdovščino. Vlaki vozijo z glavne postaje ob obi; čajnih urah. Najdba kolesa Na policijski postaji v ulici Mar zini 7, Imajo v hrambi moško kolo Kdor more dokazati, da je lastnik na®prlde ponj. PRVI DAN PO KONCU STAVKE 0 Z ukinitvijo stavke je Gorica v soboto zjutraj dobila spet Običajni videz in dan je potekel mirno. V tržaški predilnici je prišlo na delo 80 odstotkov delavcev, ostanek pa se ni odzval, ker še ni zvedel za prenehanje stavke. Približno isti odstotek delavcev je prišel na delo tudi v tovarno Safog. Avtobusne službe so začele v soboto spet redno obratovati. Edini incident se je primeril zjutraj od 3.30 url, ko je pri vhodu v mehanično delavnico za elektriko, vodovode ln plinske napeljave na korzu Roosevelt 41, eksplodiral dinamltnl naboj na vžigalno vrvico. Eksplozija Je uničila vhodna vrata ter povzročila precejšno škodo. Popokalo Je mnogo šip ne samo v delavnici, ampak tudi na bližnjih hišah. Lastnica Justina Prestento je utrpela okrog 60.000 lir Škode. Zaradi neredov v petek zvečer je policija aretirala naslednje osebe: Ermana Nanuta, Franca Tomažiča in Milana Marvina lz Standraža ter Damjana Brumata iz Ročinja. Vse aretirane osebe so imele pri sebi propagandne letake proti civilni policiji. dvoje presenečenj PRI TATVINAH Pred nekaj dnevi se je v shrambo kmeta Franca Ferrija v Njivah pri Kojkkem vtihotapil neki neznanec. Prsenenetll pa ga Je Ferrijev brat. Ker tat n; mogtl zbežati, je priznal, da je hotel odnesti nekaj stvari. Tatu so izročil pollclJ;i gre za 42 letnega Josipa Vrana. Albina Ballerintja iz Trsta, zaposlenega pri nekem ameriškem poveljstvu na Sv. Gabrijelu, je neki ameriški podčastnik ujel, ko Je v vojaškem šotoru iz neke vreče kradel cigarete Carnel. Ballerinija so prijeli ln predali pr stojnim sodnim oblastem. Ukinitev avtobusne proge Z današnjim dnem j® ukinjen krajevni avtobusni promet med Gorico in St. Petrom. Ukrep nim« nikake zveze s trenotnim položajen1 in Je nastal iz tehničnih razlogov. Avto v voz V voz branjevca Josipa Maurij« lz Medane, ki Je vozil s seboj S1 dve drugi osebi, se je v soboto pa' poldne v bliž ni Ločnika zaletel vu jaški avtomobil. Voz se je prevrn® z natovorjenim blagom ln osebari vred. Mauri je dobil več poškoč' in so ga prepeljali vgoriško bol nlšnico skupaj s P erino Miculi Bucinel iz Medane, ki je dobila nekaj lažjih ran. ŠPORT KRONIKA IZ BOLNIŠNICE Dežurni zdravnik v splošni bolnišnici Je nudil prvo pomoč Stefa-n ji Lak-Vodopivdevi iz Dornberga, ki se je pri poljskem delu urezala s srpom v levo roko. Zaradi ran po obrazu, ki jih je dobila ob priliki večernih neredov, ko ao jo neznanci obauli h kamenjem, so pripeljali v boln’šnlco tudi 17, letno Sonjo CukatOvo iz Goric«. JUGOSLAVIJA-*VEDSKA 3:° EVROPSKI FINALE ZA DAVISOV POKAL Stockholm, 16. julija V soboto sta bili prvi srečaff v evropskem finalu tenišk^ tekem . Davisov pokal Jugoslavijo in Švedsko. Palada je z lahkoto premaga Bergelina s 6:2, 6:8 in 6:1 Mitič pa je po težkem in dolge'* boju premagal Johansena s 'l/rf 1:6> 6:1, 6:2, 6:0. Danes bodo igrali v dvojicat RADIO TRST II 411 m - 731 ko Ponedeljek, 15. julija 17.30 glasba lz Miramara; predavanje; 18.15 radijska univ*!, za; 18.30 prester koncertni spor«' 19 BBC v slovenščini; 19.15 liretujj na uraijSt^re angleške pesmi; IM bosanske pesmi poje Kozem Ror ca; 20 napoved časa, slov. ve?*’ 20.15 ital. vesti; 20.30 glasbena r*' stava; 20.45 predavanje; 21 zaklr ček. Glavni urednik: PRIMOŽ B. B R D N I # Izdaja A. L S. im,-,-,: Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana