Glasilo Občine Ormož Leto V, številka 18, september 2012 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Stran 2: Nov avto za ormoške gasilce Stran 4: Odprtje namakalnega sistema MARTINOVANJE 2012 Stran 16: Martinovanje Ormoško poletje 2012 Laura Mohorko In je zopet za nami. Ne samo poletje in z njim topli poletni meseci, ampak tudi že tradicionalni festival Ormoško poletje. Festival, ki med čudovite grajske zidove privablja množice ljudi; tako otroke, družine, mlade, pa tiste v zrelih letih,... Skratka, vse tiste, ki si po vročem poletnem dnevu zaželijo sprostitve v čaru graj -skega ambienta. Tudi to leto je Ormoško poletje, ki je trajalo od 16. 6. pa vse do 11. 8, minilo v znamenju glasbenih ritmov, obilice humorja in iger za najmlajše. Pa si poskusimo malce (kronološko) osvežiti spomin .... * * * n ORMOŠKO POLF1TJE Prva prireditev v sklopu festivalnega programa se je odvijala, še preden se je začelo koledarsko poletje, in sicer 16. junija. Potekalo je tradicionalno tekmovanje godb za pokal Vinka Štrucla, glasbenika prleškega rodu. Tekmovanje je bilo izvedeno v organizaciji JSKD OI Ormož in Pihalnega orkestra Ormož. Dogajanje se je začelo že zjutraj s tradicionalnimi skupnimi koračnicami pred Grajsko pristavo. Ko pa je poletno sonce že močno ogrelo grajsko dvorišče, se je začelo tekmovanje. Skupno je nastopilo 9 godb. Zlato plaketo s pohvalo in pokal Vinka Štrucla za godbo z nad 40 člani si je priigrala KD Godba Zgornje Savinjske doline, odlično pa se je odrezal tudi Pihalni orkester Ormož, ki je prejel srebrno plaketo za godbo z nad 40 člani. Zlato plaketo s pohvalo in pokal Vinka Štrucla za godbo z do 40 članov pa je prejela Godba na pihala Prosvetnega društva Središče ob Dravi. Ob koncu tekmovanja in razglasitvi rezultatov pa je sledilo še skupno druženje pred ormoškim gradom. V torek, 19. junija, je v Grajski pristavi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož s simpozijem odprl razstavo z naslovom »Po poteh rokodelcev ormoškega območja«; njihovo znanje pa zagotovo želijo prenesti na mlajše rodove. 22. junija je sledilo uradno odprtje ormoškega poletja, ki je sovpadlo z osrednjo občinsko proslavo ob dnevu državnosti. Potekalaje na grajskem dvorišču. Slavnostni govornik je bil župan Občine Ormož g. Alojz Sok, proslavo pa sta povezovala igralca sicer domačina, Barbara Krajnc Avdič in Gregor Geč. Za glasbeno popestritev je poskrbela glasbena skupina Fake Orchestra. Po proslavi je sledil že 9. ormoški ulični tek po ulicah mesta Ormož. Pa smo potem rekli, tako, Festival Ormoško poletje je uradno odprt. Program se je že naslednji dan nadaljeval z mašo za domovino v cerkvici Sv. Janeza Krstnika na sosednjem Humu, ki se je končala s kulturnim programom in z nastopom ljudskih pevcev Zrelo klasje. Tiste tradicionalne končne prireditve - kresovanja - letos zaradi močnega vetra ni bilo. 27. 6. je grajsko dvorišče gostilo otroško predstavo z naslovom Pogumnega viteza je strah, v izvedbi pravljičarke iz Slovenskih Konjic. Predstava je bila (po pripovedovanjih) prava poslastica za otroke in je dosegla veliko število obiskovalcev (kar 152). Ob pogledu na otroke, ki so odhajali z dvorišča, je bilo moč opaziti tudi njihovo navdušenje ob dejstvu, da se v njihovem malem mestecu dogaja nekaj tako pomembnega, da se zbere veliko število majhnih prijateljčkov. Dva dni pozneje, 25. junija, ste pri Veliki Nedelji lahko prisluhnili tamburaškemu koncertu v izvedbi KD Simon Gregorčič ter gostov: Slavka Ivančiča in Klape Solina. Kljub temu, da je bilo treba zaradi dežja spremeniti kraj dogajanja, ki je bil prvotno mišljen na domačem grajskem dvorišču, je treba povedati, da so tamburice očitno odlično zazvenele tudi v športni dvorani OŠ Velika Nedelja, saj smo (glede na ostale prireditve) tukaj videli največ obiskovalcev, kar 349. V petek, 29. junija, se je z ormoškega grajskega dvorišča zopet razlegala glasba. Nastopila je na novo uveljavljena pevka Maja Pihler, ki jo bolj poznamo pod imenom Bilbi. Glasbeni večer je sledil tudi v nedeljo, 1. julija, ko je Grajska pristava priredila glasbeni večer domačih glasbenikov. Na izbranih glasbilih so nastopili: Ana Nuša Juričinec, Barbara Kovačič, Domen Obilčnik ter Lara Petek. 4. julija so na svoj račun zopet prišli otroci. Na grajskem dvorinčn se je odvijala še ena otroška predstava, z naslovom Rdeča kapica. Igralca KŠD Štumf sta otrokom predstavila moderno Rdečo kapico in jih zopet nasmejala. Na odrskih deskah grajskega dvorišča ste si 6. julija lahko v izvedbi SiTi Teatra ogledali komedijo z naslovom Moja dežela. Na odru so gledalce zabavali znani komiki: Jonas Žnidaršič, Jure Godler in Jože Robežnik, ki so na satiričen način predstavili našo deželo. V nedeljo, 8. julija, so se z grajskega dvorišča razlegale melodije prleškega kantavtorja Tadeja Vesenjaka, ki je poslušalcem predstavil svoje pesmi, tiste poznane, pa tudi tiste manj poznane. Tako je minila že več kot polovica prireditev v okviru festivala Ormoško poletje, ko nas je v prostorih kulturnega doma v Ormožu, 13. julija, zabavalo KUD Reporter Milan z veseloigro Si ali nisi. V ormoški »dvorani« nihče ni ostal ravnodušen, saj so se igralci dotaknili aktualnih tem in jih predstavili na hudomušen način. Naslednji dan, 14. julija, je v organizaciji GŠ Ormož, v Grajski pristavi, potekal glasbeni koncert Lisete da Silva in dr. Ricarda Barrosa. Koncert je bil izveden v okviru poletne šole za flavto in obiskovalci ste lahko uživali ob zvokih flavte in čembala. V nedeljo, 15.7., seje v kletnih prostorih gradu v Ormožu, natančneje v »Unter-hundu«, odvijal koncert Alenke Godec, z naslovom So najlepše pesmi že zapisane. Naslov se je lepo ujemal tudi z dejstvom, da je bil to zadnji koncert v okviru festivala v organizaciji Občine Ormož. V dveurnem koncertu je Godčeva občinstvu dodobra osvežila spomin na tiste že malce pozabljene zimzelene slovenske pesmi. Naj dodam še piko na iz festivala Ormoško poletje. Za to sta poskrbela Mladinski center Ormož in Klub ormoških študentov. Po nekajtedenskem zatišju seje v avgustu odvijal tradicionalni O.F.A.K. (ormoški festival aktivnih klubov), ki se je končal z nastopom glasbene skupine Connect. Grajsko dvorišče je tako spet zaživelo v glasbenih ritmih mladih in mladih po srcu, in tako so lahko tudi ti uživali v poletnem čaru grajskega ambienta. Vsega lepega je enkrat konec. To velja tudi za festival Ormoško poletje. Če govorimo s statističnimi podatki, je letošnji festival skupno obiskalo 1638 obiskovalcev. Nekatere prireditve so bile dobro obiskane, nekatere slabše. Včasih je slabemu obisku botrovalo slabo vreme, včasih (za koga) slab program, ki ni ustrezal individualnim željam posameznikov ali skupin. Kar pa je zagotovo bilo skupno vsem obiskovalcem, pa tudi (so)ustvarjalcem Ormoškega poletja v času festivala, je bil pogled na ulice ormoškega mestnega jedra, ki so ob poletnih večerih vsaj malo oživele. Ljudje so takrat »drli« proti gradu in vsakemu, ki jih je videl, je postalo prijetno. Celo tako prijetno, da so se vsaj za trenutek izgubile tiste stereotipne izjave prebivalcev našega mesteca v »kokošjem grlu«: »Nikdar se nič ne dogaja.« Toda tokrat se je! Za čudovitimi grajskimi zidovi, v prelepih poletnih večerih ... < Iz vsebine • 100 let PGD Vitan-Kog • Odprtje novega vrtca • V spomin Ivanu Likavcu in Nevenki Čurin • Srečanje veteranov GZ Ormož • Sprejem odličnjakov ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZGODILO SE JE Ormoški gasilci imajo nov gasilski avto Karolina Putarek Konec avgusta so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ormož pripravili slovesnost ob prevzemu novega gasilskega vozila GVC 24/50. Vozilo je sodobno opremljeno in ustreza najsodobnejšim standardom s področja zaščite pred požari in je namenjeno predvsem gašenju požarov na večjih objektih. Uporabljali pa ga bodo tudi za oskrbo z vodo. Vozilo pa ima tudi opremo za čiščenje cestišč in drugih podobnih površin ter za ukrepanje v primeru nesreč z nevarnimi snovmi. Vrednost vozila je trenutno 219.456, 47 EUR, ko bo dokončno opremljeno, pa bo vredno nekaj čez 250.000, 00 EUR. 80 odstotkov za novo vozilo je prispevala Občina Ormož, za 20 odstotkov vrednosti ter DDV pa je poskrbelo PGD Ormož. Pri zagotovitvi deleža jim je pomagalo Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in varovanje ter številni donatorji. O zgodovini Prostovoljnega društva Or- Minister za obrambo Aleš Hojs in poveljnik PGD Ormož Andrej Premužič mož je na slovesnosti, ki je potekala na dvorišču ormoškega gradu, spregovoril predsednik društva RAJKO KOSIČ: „Društvo je bilo ustanovljeno leta 1886 na pobudo civilne iniciative ob močni podpori takratnega župnika Ferdinanda Kade, ki je postal tudi prvi blagajnik društva. PGD Ormož je bilo skozi vso svojo zgodovino tesno povezano z mestom, saj med članstvom najdemo precej pomembnih meščanov vseh poklicev. Po koncu prve svetovne vojne je društvo dobilo novo vodstvo in tudi veliko novih članov, leta 1919 pa je prišlo popolnoma v slovenske roke. Prvi poveljnik je bil Janko Grivec, ravnatelj Okrajne posojilnice v Ormožu. Društvo je bilo v tistih časih tako priljubljeno, da so bili njegovi člani vsi meščani mesta Ormož in okolice," je med drugim povedal Rajko Kosič in dodal: „Gasilci so tako vse do danes opravljali svoje poslanstvo, skrbeli za opremo in svoj gasilski dom. Leta 1985 so prenovili gasilski dom, današnjo podobo pa je dobil leta 1994". Iz zgodovine, ki jo je predstavil predsednik, je pomembno tudi to, da je Društvo leta 1995 dobilo koncesijo za reševanje v nesrečah v cestnem prometu in da se društvo že več kot dve desetletji ukvarja tudi s servisiranjem gasilnih aparatov. Slavnosti govornik je bil minister za obrambo ALEŠ HOJS, ki je pohvalil delovanje prostovoljnih gasilskih društev po vsej Sloveniji, še posebej pa na vzhodu države, kjer je organiziranost gasilcev še bolj razvita. Med drugim je dejal tudi, da so gasilci nepogrešljivi pri zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja, in pohvalil lokalne skupnosti, ki se zavedajo pomena gasilstva in po svojih močeh pomagajo pri skrbi za njihovo zamakniti. Seveda pa se je župan gasilcem zahvalil za dosedanje delo in jih prosil, naj pomagajo še naprej. V kulturnem delu slovesnosti je nastopi- opremljenost. Po ministrovem mnenju pa so prav gasilci in njihove vsestranske dejavnosti skozi zgodovino pomenili steber slovenstva. Tudi župan Občine Ormož Alojz Sok je v svojem govoru pohvalil skrb gasilcev za negovanje medsebojnih odnosov v kraju, skrb za vzgojo pomladka in vključevanje žensk v gasilske vrste. Povedal je, da je stanje na področju gasilske organiziranosti, opremljenosti in pripravljenosti zelo dobro, da gasilci lepo skrbijo za svoje gasilske domove, ki so namenjeni tudi uporabi ostalim občanom. Občina je doslej po svojih močeh rada pomagala pri nabavah opreme, v prihodnje pa, glede na težave, s katerimi se soočamo v državi, to verjetno ne bo mogoče. Zato bo treba obstoječi načrt razvoja gasilstva verjetno potrebno la etnoskupina GUDALO, ki deluje na osnovni šoli Ormož pod vodstvom Metke Lešničar. Po uradnem delu na grajskem dvorišču je na parkirišču pred gradom potekala še simbolična predaja ključev, ki jih je poveljniku PGD Ormož ANDREJU PRE-MUŽIČU predal minister za obrambo ALEŠ HOJS, in po lepi gasilski navadi v prostorih gasilskega doma še pogostitev za vse udeležence slovesnosti. Kot je povedal predsednik PGD ORMOŽ RAJKO KOSIČ, imajo ormoški gasilci v kratkoročnem načrtu tudi nabavo opreme in usposabljanje za čiščenje vodnjakov, ki bo v teh sušnih časih še kako dobrodošla poteza. a Obnovitev kapele na Hajndlu Petra Magdič V soboto, 28.7. 2012, sta blagoslov kapele opravila velikonedeljska duhovnika v prisotnosti župana Alojza Soka in predsednika sveta KS Velika Nedelja Marjana Mušiča ter va-ščanov Hajndla in dela Velike Nedelje. V obnovo kapele je bilo vloženega največ prostovoljnega dela, delno pa so se sredstva zbrala tudi s prispevki vaščanov Hajndla in Velike Nedelje. Sredstva sta prispevala tudi Občina Ormož in križniški red. Seveda je svečanemu odprtju sledila tudi manjša pogostitev. a Obnovljen gasilsko-vaški dom Viktor Munda, predsednik PGD Bresnica Bresniški gasilci smo že nekaj časa vedeli, da bo treba dom naš prenoviti, zato smo v ta namen tudi varčevali. Zbiranju sredstev so se odzvali Občina Ormož, ki je prispevala 20.000 EUR, ter vaščani in gasilci. Vendar je bilo ob gradnji kar precej nepredvidenih stroškov in neljubih presenečenj. Vse se je začelo že pri gradbenem dovoljenju, saj je bil dom v preteklosti zagrajen na črno. Gasilci in vaščani smo veliko del opravili prostovoljno. Obnovo smo začeli vse od plošče, ostrešja, izolacije, pokrivanja, strelovoda in fasade dalje. Seveda bi radi v prihodnosti uredili še notranjost doma, nabavili ognje-varne obleke in dihalne aparate. Prostovoljno gasilsko društvo Bresnica je bilo ustanovljeno 1954 leta. Stavba gasilskega doma razpolaga z 273 m2 in ima 554 m2 dvorišča. Zraven tega imamo travnato igrišče v skupni izmeni 144 m2, ter travnik v velikosti 2453 m2. Leta 2005 smo zamenjali staro gasilsko vozilo TAM z novim vozilom Renault Master furgon in ga leta 2006 nadgradili v gasilsko intervencijsko vozilo GV1, z vso gasilsko opremo po tipizaciji. Društvo skrbi za požarno varnost na področju vasi Bresnica, Preclava, Str-janci in Ritmerk. Društvo šteje skupaj 144 članov in je registrirano v skladu z Zakonom o društvih na UE Ormož. a Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 IZ OBČINSKE UPRAVE Ormoške novice Odprtje novega vrtca v Ormožu N. G. Leta 2010 smo se vsi razveselili idejnega načrta in novice, da se bo v Ormožu res začel graditi nov vrtec. 2. julija 2010 smo položili temeljni kamen. 2. decembra 2011 pa smo se vselili v nove prostore. 1. 6. 2012 pa je bilo uradno odprtje vrtca. Vsa dela in selitev so spremljali in doživljali tudi otroci. V programu so se s posameznimi točkami predstavile vse skupine otrok Vrtca Ormož- od najmlajših do najstarejših. Popestrili smo ga z njihovimi domislicami in komentarji, ki nastajajo v vseh situacijah in nas vedno znova presenetijo s svojo iskrenostjo in duhovitostjo. Čestitke in pohvale so nam izrekli župan Občine Ormož gospod Alojz Sok, predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport gospod Boris Zupančič, predstavnica Zavoda za šolstvo, območne enote Maribor, gospa Leonida Novak in direktor podjetja POMGRAD, ki je vodilo izvajanje del, gospod Tadej Ružič. Za vse storjeno sta se vsem zaslužnim za izgradnjo novega vrtca (svetnikom občinskega sveta, županu, zaposlenim Občine Ormož, projektantom, izvajalcem del...) iskreno iz srca zahvalili ravnateljica VIZ Vrtca Ormož gospa Marjeta Me-ško in predstavnica staršev Vrtca Ormož, gospa Simona Kralj Novi vrtec je velika pridobitev za vse nas. Umeščen je v mestno obrobje, v Do-bravsko ulico, ki je bogata s športnimi, na drugi strani pa s travnatimi površinami. V vrtcu se vsi zelo dobro počutimo. Otroci bivajo v zelo ugodnih prostorskih razmerah, za kvalitetno izvedbo programa predšolske vzgoje pa skrbi strokovno podkovan, kompetenten, ustvarjalen in dinamičen kolektiv. Otroci so ob koncu prireditve vse prisotne povabili v svoj vrtec z naslednjo mislijo gospe Barbare Gregorič Gorenc: »V vrtcu je veliko vrat! In izza vseh se nekaj sliši: v vrtec hodim rada, rad! Zabavno je v naši hiši.« PRIDITE POGLEDAT! Sprejem odličnjakov v Ormožu Pet^^Magdič Zupan Alojz Sok je v petek, 16. 7. 2012, v dvorani ormoškega gradu sprejel odličnjake iz Osnovnih šol Ormož, Ivanjkovci, Miklavž pri Ormožu, Velika Nedelja in Gimnazije Ormož. Za odličnjake osnovnih šol v občini in za odlične v ormoški gimnaziji je župan pripravil poseben sprejem z bogatim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci iz OŠ Ivanjkovci. Na sprejemu je bilo 37 osnovnošolcev in dve gimnazijki. Katja Munda in Barbara Kirič sta dijakinji, ki sta bili odlični v vseh letnikih gimnazije. Na OŠ Ivanjkovci so bili odlični vseh devet let le trije učenci, na OŠ Miklavž pri Ormožu sedem učencev, na OŠ Ormož devet učencev in na OŠ Velika Nedelja osemnajst učencev. Seveda pa so za svoj trud dobili tudi nagrado od župana, knjigo in letno vstopnico za kopališče. a Sprejem odličnjakov v dvorani ormoškega gradu. Uvodnik Dragi bralci in bralke, poletje se poslavlja kot gospodar, ki je dobro opravil svoje delo. Bilo je lepo, dolgo in vroče. Žal pa je suša pustila velike posledice v naravi. Spet je tukaj jesen, s tem pa čas trgatve, pobiranja grozdja in nabiranja kostanjev. Pa poglejmo, kaj je novega v naši občini. Krajani Občine Ormož smo veseli še za eno dobro pridobitev, in sicer odprtje namakalnega sistema Ormož-Velika Nedelja in odprtje nekaterih novih cest. Kot vedno doslej so tudi tokrat bila naša društva aktivna. Obiskali ste lahko številne prireditve, največ se jih je odvijalo na Ormoškem poletju. Prebrali boste lahko tudi o srebrni maši na Svetinjah in zlati v Podgorcih, o odprtju novega gasilskega doma na Bresnici, odprtju vrtca, obletnici GD Vitan-Kog, prevzemu novega gasilskega vozila v Ormožu. Posloviti pa smo se morali od najstarejšega občana Občine Ormož gospoda Ivana Likavca in ormoške novinarke Nevenke Čurin. Človek je vsakodnevno izpostavljen okolici, drugim ljudem, s katerimi stopa v interakcije. Te so lahko prijetne, lahkotne, smešne, neformalne, stresne, naporne ali težke. Želim vam, da bi bilo slednjih čim manj. Pa prijetno branje, Petra Magdič, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma decembra 2012. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: petra.magdic@ ormoz.si lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 00. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 23.11.2012. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Petra Magdič Uredniški odbor: Petra Magdič, Majda Vogrinec, Tina Kelc, Mirko Novak, dr. Simon Kolmanič, Željka Nardin Milovanovic Lektoriranje: Nadica Granduč, Naklada: 4250 izvodov Tisk: Grafis, d.o.o., Puhova 18, Maribor, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. Sola se je začela Karolina Putarek V šolskem letu 2012/2013 v Občini Ormož obiskuje šolo 1027 otrok. Od teh je 122 prvošolcev, 4 otroci pa so letos prvič prestopili prag OŠ Stanka Vraza Ormož. Gimnazijo Ormož letošnje šolsko leto obiskuje 116 dijakov. 29 jih imajo v prvem letniku, na zrelostni izpit pa se bo letos pripravljalo 41 dijakov. Med novostmi, ki jih je novo šolsko leto prineslo v naši občini, pa je priključitev vrtcev v Ivanjkovcih in v Miklavžu pri Ormožu tamkajšnjima osnovnima šolama. Tako imajo na OŠ Ivanjkovci zraven šolarjev še 53 otrok v vrtcu. Na OŠ Miklavžu pri Ormožu pa šestdeset tistih, ki bodo v sklopu šole deležni tudi predšolske vzgoje. a Torta ob združitvi vrtca in OŠ Ivanjkovci Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 Mail L«K1 Ill'l'ilHtJ IZ OBČINSKE UPRAVE V vročem poletju smo dočakali odprtje namakalnega sistema Ormož-Velika Nedelja Miran Klinc V spreminjajočih se klimatskih spremembah je namakanje v kmetijstvu v pridelavi zelenjave, poljščin in trajnih nasadov nujen ukrep. Hrana Predsednik namakalne skupnosti Željko Krabonja uradno vključil sistem v obratovanje in zdrava pitna voda sta strateški dobrini vsake države. V Sloveniji pada obseg kmetijskih zemljišč na prebivalca, pada samopreskrba s hrano, v EU smo med najslabšimi državami po deležu zgrajenih namakalnih sistemov v kmetijstvu (cca 7500 ha velikih namakalnih sistemov, zgrajenih v RS od cca 190.000 ha obdelovalnih zemljišč). Po zadnjih podatkih MKO smo v letu 2011 v pridelavi zelenjave padli na 33 % samopreskrbo. Osnovno izhodišče RS za skupno kmetijsko politiko po letu 2013 je zagotavljanje prehranske varnosti, povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva, trajnostna raba proizvodnih potencialov, zagotavljanje razvoja podeželja. Namakanje v kmetijstvu je najvišja oblika intenzivne pridelave hrane, zagotavlja stabilno, kvalitetno pridelavo hrane. Namakanje deje osnovo za program prestrukturiranja kmetijstva, poleg drugih dejavnikov - znanje, investicije v dodano vrednost v kmetijstvu, povezovanje in skupen nastop na trgu, pravično plačilo, dobri poslovni odnosi med proizvodnjo in trgovino. Drava za namakanje zagotavlja 12 m3 vode/s, kar pomeni, da bi v porečju reke Drave lahko namakali 30.000 ha kmetijskih zemljišč. Namakalni sistem Ormož - Velika Nedelja (2 .faza) je zgrajen na 449 ha njivskih površin, je nadgradnje namakalnega sistema Ormož - Osluševci(1. faza), ki smo ga zgradili v letu 2004. Danes namakalni sistem Ormož kot celota pokriva kmetijska zemljišča v skupnem obsegu 720 ha . Dolgoročni cilj Občine Ormož je zgraditi namakalni sistem na preostalih kmetijskih zemljiščih v zaokroženo celoto cca 1000 ha. Za izgradnjo namakalnega sistema Or-mož-Velika Nedelja smo od želje do izvedbe potrebovali 5 let: • 2007 kmetje podpisali notarsko overjene izjave o uvedbi namakanja, • 2008 MKGP izda Uredbo o uvedbi namakanja • 2009 pridobivanje dovoljenj (okoljevar-stveno soglasje, vodno dovoljenje,..), • 8.7. 2010 izdano gradbeno dovoljenje • Oktober 2011-prijava na razpis 125 B / podukrep št. 2, izgradnja velikih namakalnih sistemov, • april 2011 izdana odločba o pravici do sredstev, • julij 2011 uvedba v gradnjo, 31.5. 2012 tehnični pregled. Skupna vrednost investicije je znašala 1.634.960 EUR. V ta namen je bilo zgrajeno 17.466 m cevovodov, 133 podzemnih hi-drantnih priključkov , 5 visokotlačnih črpalk s pretokom 480 litrov /s, kar zagotavlja možnost delovanja 70 bobenskih na-makalnikov naenkrat, dodatna trafopostaja, oprema za reguliranje in krmiljenje strojne opreme. Proizvodni cilj po izgradnji namakalnega sistema je v kolobar vključiti 20 % zelenjave, letno pridelati in prodati cca 4500 ton zelenjave ter tako s pomočjo kmetij -ske zadruge in slovenskih kupcev postati pomemben partner pri lokalni samooskrbi s hrano. Odprtja se je udeležila tudi generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo dr. Martina Bavec iz ministrstva za kmetij -stvo, ki je ob odprtju zagotovila, da bo izgradnja velikih namakalnih sistemov v Sloveniji ena od prioritet za financiranje projektov razvoja podeželja do leta 2020. Ob odprtju je v imenu kmetov-uporabni-kov izrazil zadovoljstvo predsednik namakalne skupnosti Željko Krabonja, ki je namakalni sistem uradno vključil v obratovanje. < V Občini Ormož tudi v kriznih časih veliko investiramo v cestno infrastrukturo Občinska uprava Številni krajani se bodo tudi letos, tako kot prejšnja leta, razveselili novih cest. Tako nam je uspelo zaključiti gradnjo ceste Podgorci - Strjanci -Podgorci in modernizirati številne cestne odseke. Predvsem se bodo novih asfaltnih cest razveselili v Vičancih, Podgorcih, na Humu, v Žerovincih, Stanovnu, Cerovcu, Strezetini, na Lešnici,v Pušencih, Herman-cih in na Krčevini. Uspeli smo preplastiti tudi dober kilometer LC Središče - Vitan - Vuzmetinci in dokončali smo pločnik v Loperšicah. Nov pločnik pa povezuje tudi Veliko Nedeljo in Podgorce, a žal dela še niso končana. Tako nam je kljub težkim Foto: Marjan Stanovno Godeninci-preplastitev časom uspelo modernizirati okrog 9 km cest. Ponekod so nekaj dodali tudi krajani. Predvsem so se z lastno udeležbo izkazali krajani iz vasi Stanovno. Žal je potreb na cestni infrastrukturi še vedno več, kot je možnosti, glede na težko finančno situacijo, tako na rani države kot tudi v občinah. Objavljamo nekaj fotografij novih cestnih odsekov. ^ Podgorci Hum Strjanci-Podgorci, oporni zid in preplastitev Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 V SPOMIN 5 -- V spomin Nevenki Čurin Karolina Putarek Nevenka Čurin je bila rojena 11. 5. 1962 na Ptuju. Po horoskopu je bila »bikica.« Kdor se vsaj malo spozna na ta znamenja, si lahko predstavlja njene osnovne značajske lastnosti. Prav zato je najbrž imela toliko različnih imen: Nevenka, Nevenka, Nena, Neva, Nenica, Nenačka... Svojo mladost je s staršema, mamo Marijo, očetom Ivanom in sestro Alenko, preživela v Vodrancih. Prve tri razrede osnovne šole je obiskovala na Kogu, kjer sta poseben odnos vzpostavili s tovarišico (z učiteljico) Anico Pevec. Takrat je bila njuna skupna točka petje in recitiranje, v letih pozneje pa politika. V četrtem razredu sta jo starša prepisala v OŠ Ormož, ker sta jo tako v šolo vozila hkrati s sestro Alenko, ki je takrat že hodila v službo v Kmetijski kombinat Jeruzalem Ormož. Nevenka se je med novimi sošolci v osnovni šoli Ormož hitro znašla. To je potrdil tudi eden od njenih sošolcev, in sicer Danilo Zidarič, ki je izjavil: »Kot sošolko sem jo imel rad, pa ne zato, ker mi je napisala tu pa tam kakšen spis, ampak zaradi njenega toplega karakterja. Ure slovenščine je večkrat popestrila s svojimi glasbenimi in literarnimi nastopi, v katere je vključevala celoten razred. Prvi takšni nastopi so bili mogoče za nas »mala muka«, kasneje pa smo na njih komaj čakali.« Sprejeli so jo tudi učitelji. Zelo dobro se je razumela z učiteljem Milivojem Ze-mljičem, ki je bil med drugimi tudi njen razrednik. Milivoj Zemljič je zapisal: »Še posebej sva se našla v ljubezni do materinega jezika - naše ljube slovenščine.« Omogočal ji je, da je izkazovala svoja močna področja v tej smeri. Svetoval ji je, da naj nadaljuje šolanje v gimnaziji, pa ga, žal, ni poslušala. Učiteljica Vida Rajh je v zapisu, ki jih je od znancev in prijateljev, z namenom, da zapise podari Nevenki za petdeseti rojstni dan, zbirala Nevenkina sestra Alenka; zapisala. »Poseben vtis je name naredila njena prisrčna zvedavost in njene modre oči, ki so kar »poskakovale« po ostalih sošolcih.« Tudi Darinka Rakuša je bila njena učiteljica in razredničarka. Prvo srečanje z Nevenko in njeno mamo je bilo šele na predmetni stopnji. (Ta je bila v današnji občinski zgradbi na Ptujski cesti.) Darinka Rakuša se spominja, da je na šolskem dvorišču nekega dne zagledala parkiran neznan avto. Iz njega je izstopila ženska, ki je v naročje vzela drobno deklico, ter jo nesla v šolsko poslopje. »Pozneje sem redno videvala enega od Nevenkinih staršev«, pravi učiteljica Darinka, »kako jo je kateri od njiju prinesel v učilnico in jo posedel na njen stol in po koncu pouka prišel ponjo.« Nevenka takrat namreč ni mogla več hoditi. V istem letu jo je čakala operacija obeh kolkov. Starši so se bali, kako bo nadomestila šolsko znanje, če ne bo prisotna pri pouku. »Razložila sem jim«, je obujala spomine učiteljica Darinka, »da je Nevenka brih-tna, delovna in sposobna učenka in da bo ob samostojnem delu in pomoči učiteljev zmogla uspešno zaključiti razred. Tudi takrat smo učitelji znali poskrbeti za učence s posebnimi potrebami, le toliko birokracije ni bilo treba kot danes. Takrat smo se pač odločali in delovali po »zdravi kmečki pameti«. Nevenki sem šla matematiko razlagat kar na dom. Na izpite pa so jo starši pripeljali v šolo. In je šlo!« Še bolj kot šolskega upeha pa smo bili vsi veseli, da je operacija uspela in da je Nevenka začela hoditi. Najprej res s pomočjo bergel, vendar je to bil za nas vse, še posebej pa zanjo in njene domače, zelo vesel dogodek.« V osnovnošolskih klopeh je doživela marsikaj lepega, znala pa jo je tudi zagosti, tako sošolcem kot učiteljem. Kajti od malega je znala sukati jezik in pero. Včasih sta oba znala biti zelo »pikra«. Šolanje je nadaljevala na Sanitarno-me-dicinsko-laborantski šoli v Zagrebu in se vpisala na študij novinarstva v Ljubljani. Njena prva zaposlitev je bila v laboratoriju Zdravstvenega doma Ormož, kjer je delala osem let. Ampak Nevenko so zanimale mnoge stvari. Ko ji je bilo nekega dela dovolj, ko v njem ni več uživala ali našla zadovoljstva in novih izzivov, se je podala na nova pota. Tako se je preizkusila tudi v poslovnem svetu in v različnih študijih. Našla pa se je v novinarstvu. In to ji je zlezlo pod kožo. To je bilo zanjo tisto ta pravo in to jo je, na žalost, tudi prezgodaj posrkalo vase, izželo in jo pustilo z mnogo nedokončanimi projekti. V ljudeh - poslušalcih in gledalcih Radia Maribor in RTV-centra Maribor ter RTV Slovenija (pa seveda še mnogih drugih lokalnih radijskih postajah) pa bo za njo zavedno ostala sled, če ne v drugem, pa vsaj v oddajah »Tednik«, kjer je marsikomu pomagala do hitrejše razjasnitve problema, pa tudi po dokumentarno-igranem filmu »Čarna reka«, v katerem je združila mnogo svojih talentov. Ob slovesu je generalni direktor RTV Slovenija mag. Marko Filli zapisal: »S svojim delom v Regionalnem RTV-cen-tru Maribor je Nevenka poslušalcem in gledalcem prenašala zgodbe iz Prlekije, soustvarjala radijski in televizijski svet in kot dolgoletna sodelavka doprinesla k razvoju javnega zavoda RTV Slovenija.« S sedanjim odgovornim urednikom Radia Maribor Stanetom Kocutarjem sta se vzajemno spoštovala. Stal ji je ob strani tudi ob najtežjih trenutkih njenega življenja, tako kot sodelavca Igor Drakulič, ki jo je v bolnišnici tudi večkrat obiskal, in Igor Jurančič. Nevenka je v novinarskem delu tako uživala, da si je s svojimi prijatelji, tremi »NNN«, omislila še spletno stran - »Nezaželjeno«. (Zopet je prestopila breg družbeno sprejemljivega in ime spletne strani zapisala napak! Stran je bila dobro obiskana, čeprav velikokrat ni vedela, kako ravnati s komentarji. Velikokrat so res bili neokusni in osebno žaljivi, vendar je nekako vedno končala z mislijo, da spletna stran brez komentarjev ni živa! In prav je imela. Takšna je pač bila! Nikomur ni prizanašala, še najmanj pa sebi! Mnogi je niso marali. Nekateri so se je celo bali! (Saj veste, strup je v malih stekleničkah!) Mnogi so pritrjevali njenim razmišljanjem. Mnogi pa so uživali v političnih razpravah z njo! Kakor koli se je kdo odločil, zanjo ni bilo pomembno. Vedno in povsod je želela le resnico in pravico. Bila je večna optimistka, ki pa je znala dogodke in ljudi zelo dobro oceniti in predvideti možne posledice zase in za druge. Njen dolgoletni novinarski kolega Jože Rakuša je o njej zapisal: »Vedno sem te občudoval, kako suvereno, brez predsodkov si opravljala novinarsko delo. Bila si ena še vedno redkih izpraševalk, ki vztrajajo pri odgovoru na zastavljeno vprašanje, pa če se sogovornik še tako izmika. Tudi sam sem bil enkrat tvoja »žrtev« v zvezi z mojim ljubiteljskim vinogradništvom in vinarstvom, pa zato vem, kaj govorim.« Nekaj podobnega je izjavil tudi kolega , novinar Niko Šoštarič: »Najin prvi konkretnejši stik je bil januarja leta 1996. Ona kot moderatorka na Radiu Maxi, jaz začetnik v pripravi športnih oddaj. Ob ponedeljkih je bila ona kot voditeljica, jaz kot njen gost, oddaja pa je seveda tekla o športnih dogodkih minulega vikenda. Zanimivo je bilo predvsem to, da sem ob poročanju s športnih igrišč odgovarjal tudi na njena vprašanja, resda povezana s športom, toda večkrat zelo provokativ-na. Nekajkrat sem dobil občutek, da se v šport bolje razume kot jaz, s stažem športnega novinarja - dopisnika od leta 1969. Tu in tam sva se oba znašla v neugodnem položaju - oddaje so bile seveda v živo -toda elegantno sva se izvlekla, predvsem zaradi njenega profesionalnega odnosa do radia in poslušalcev. Sicer pa mi je njena prisotnost veliko pomagala v nadaljevanju vodenja športnih oddaj, ki sem jih po nekaj mesecih skupnega dela z Nevenko prevzel samostojno. » Neka nevidna vez jo je vlekla med nekdanje jugoslovanske narode. Kamor koli je prišla, v Beograd, Sarajevo, Bihac, na morje, povsod je bila dobrodošla in povsod se je z domačini neverjetno hitro spoprijateljila. Kar nekaj let zapored je obiskovala novinarski seminar v Sarajevu, kjer je spoznala veliko novih prijateljev. Pa še vsaj dva velika izziva, ki sta ji dvigala moralo, je imela v načrtu: Obiskovanje govornih vaj pri priznani radijski in nekoč tudi televizijski napovedovalki Nataši Dolenc (datum sta imeli že dogovorjen) in obiskovanje šole petja. Ja, najbrž se le še redki spomnijo, da je imela izjemen glas in da je zelo, zelo rada prepevala pesmi Olivere Katarine. Noben »gostilniški« pevski nastop ni minil, da ne bi zapela njene znane pesmi »Plovi lada Dunavom«. Njena sestra Alenka pravi, da sta imeli, ko so ji na Dermatološki kliniki v Ljubljani dovolili, da lahko noč in dan ostane ob njej, veliko časa za obujanje spominov. Prav takrat sta se dogovorili, da bosta šolo petja obiskovali skupaj. Le tega nista vedeli, kako se bosta glasovno uskladili, saj sta že obe peli »bas«, kot se je Nevenka rada pošalila. Kdor koli je poznal Neven-ko Čurin, ni mogel verjeti, da je v borbi s smrtjo izgubila. Tako je bila vest o njeni smrti še toliko bolj pretresljiva. Še v najtežjih dneh je poklicala in veselo vprašala: „Kaj je novega?" Daleč, daleč od misli, da bi morda lahko že prišlo tisto jutro, ko se izgubimo v večnosti ... < V spomin Ivanu Likavcu Anton Žumbar Ivan Likavec se je rodil 7. julija leta 1906 v Zg. Kungoti pri Mariboru. Oče je bil trgovec in gostilničar. Ko je bil star 15 let, se je preselil v Ormož, saj je prišel k svojemu stricu v uk v Trgovino Kuharič. Nekaj časa je imel tudi svojo trgovino. V Ormožu je tako ostal dobrih 90 let. Ivan je preživel obe svetovni vojni. Dogodkov v zvezi z njima se je živo spominjal vse do zadnjega. Med drugo vojno je bil aktivist OF, zato so ga leta 1942 Nemci zaprli. Najprej je bil zaprt na Ptuju, nato v Mariboru, od koder so ga transportirali v Nemčijo v koncentracijsko taborišče Dachau. Kljub hudim preizkušnjam je dočakal konec vojne in se zdrav in živ vrnil v Ormož. Po vojni so Kuharičevo trgovino nacinalizirali, zato se je zaposlil v državni službi. Bil je eden od ustanoviteljev ormoške Zadruge, kjer je vse do upokojitve, leta 1966, delal kot komercialist. Družinsko življenje je pletel z ženo Miro, s katero svojih otrok nista imela. Pomagal pa je vzgajati tri otroke iz njenega prejšnjega zakona. Vsi trije, Božo, Olga in Ludvik, so bili z njim tesno povezani vse svoje življenje. Žena Mira in njen sin Ludvik sta se že poslovila od tega življenja, Božo in Olga pa sta vse do zadnjega lepo skrbela za očima in mu pomagala premagovati težave starosti. Dvakrat na teden sta prihajala iz več deset kilometrov oddaljenih domov, kjer živita, da sta poskrbela za najnujnejše. Vsem pa je vsak dan prišla pomagat ena od treh pridnih deklet iz Doma starejših občanov v Ormožu, ki so imele nalogo, da mu nosijo hrano in poskrbijo za osnovno zdravstveno nego. Tu pa so bile še dobre sosede, ki so prihajale večkrat na dan in mu nudile toplo besedo in nesebično pomoč. Kljub visoki starosti je bil še vedno aktiven in gibljiv. Rad je posedel na vrtu in opazoval vrtnice, ki sta jih vzgojila še z ženo Miro, ki je pred tremi leti odšla. S 106 leti je bil trenutno najstarejši moški državljan Republike Slovenije in kot tak zanimiv tudi za sedmo silo. Ko so ga novinarji Štajerskega tednika ob 102. rojstnem dnevu povprašali o receptu za dolgo življenje, je na prvo mesto postavil zmernost pri vseh stvareh, na drugo pa razumevanje v družini in sposobnost, da se izogibaš stresu in razburjenju za malenkosti in po nepotrebnem. »Uživajte vsako minuto svojega življenja«, je takrat dejal, »in se ne obremenjujte niti s preteklostjo, še manj s prihodnostjo. Optimistično glejte na svet,« je še dodal, »in se ukvarjaj samo s tistim trenutkom, ki ga živite.« Ivan je bil široko razgledan in predvsem aktiven na mnogih področjih. Že v mladosti se je rad ukvarjal s športom in bil član športnega društva Sokol. Kar lepih 50 let pa je bil tudi lovec in zaščitnik živali. Bil pa je tudi član Zveze borcev. Ivan bi praznoval svoj 106. rojstni dan. Vse je že bilo pripravljeno za skromno slavje. Olga je bila pri njem, Božo je nameraval kmalu priti. Vendar je Ivan v noči iz 5. na 6. julij v svoji postelji mirno zaspal. Končal je tako, kot je živel - mirno, tiho in dostojanstveno. < Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 ï_Ormoške novice ZGODILO SE JE — 100 let PGD Vitan - Kog in 41. dan gasilcev GZ ORMOŽ Karolina Putarek Gasilci PGD Vitan - Kog so konec julija praznovali 100-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili kar tri praznovanja, saj sta v šotoru na Vitanu bila tudi 4. srečanje gasilcev operativcev GZ Ormož in 41. dan gasilcev GZ Ormož. Na svečani seji in odprtju gasilskega doma so se zbrali številni gasilci in gostje od vsepovsod. Ob tej priložnost so predstavili Zbornik, ki predstavlja stoletno zgodovino društva in zaslužnim gasilcem podelili različna priznanja. PGD Vitan je bilo ustanovljeno leta 1912 kot šesto gasilsko društvo na Ormoškem. V tem času j e bilo v okolici veliko požarov. med drugi tudi pri Lucijevih v Vodrancih, ko sta zgorela gospodar in njegov sin. Ta dogodek je domačina Franca Zabavnika tako pretresel, da je takratnemu vitanske-mu županu Ivanu Tomažiču predlagal, da ustanovijo požarno brambo. Župan je odpotoval v Gradec in nabavil ročno brizgal-no, z zbranimi prostovoljnimi prispevki pa so do leta 1918 na zemljišču, ki ga je podaril Franc Šoštarič, zgradili gasilski dom. O delovanja društva v tistem času je sicer malo pisnih virov, saj so bili v II. svetovni vojni uničeni mnogi dokumenti, oprema in tudi gasilski dom. Tako je bilo po vojni delovanje društva zelo oteženo, saj so gasilci imeli malo opreme. Poleg svoje osnovne 19X1 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VITAN KOG 10« \U Gasilci PGD Vitan-Kog Predsednik obiskal gasilski muzej v Miklavžu pri Ormožu Mirko Fekonja V nedeljo, 15.7.2012, je gasilski muzej v Miklavžu pri Ormožu obiskal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo TÜRK. Gasilski muzej, ki deluje od leta 2009 in je edini te vrste na našem območju, je do sedaj obiskalo veliko obiskovalcev od bli- zu in daleč. Muzej hrani edinstvene zbirke in zelo redke eksponate. Tako nazorno priča o delovanju gasilcev in ohranja bogato kulturno dediščino . Predsednika smo miklavževski gasilci z ešalonom pričakali pred gasilskim domom. Raport je predsedniku predal poveljnik Mirko Fekonja ter ga popeljal do drugih visokih gostov, ki so bili prisotni ob tem dogodku. To so bili župan Občine Ormož Alojz Sok, generalmajor v pokoju Ladislav Lipič in predsednik GZ Ormož Jože Šterman. Predsednik dr. Danilo Turk si je z zanimanjem ogledal gasilski muzej. Posebej se je ustavil pri originalni gasilski uniformi iz leta 1921 ter si ogledal oznake in čine iz tistega časa, ko je nastajala Kraljevina Jugoslavija. Zato smo mu v nadaljevanju zelo pozorno prikazali čine, oznake ter medalje, ki so jih uporabljali in dobivali gasilci od časov Avstro-Ogrske pa do danes. Z velikim začudenjem je ugotovil, da tako obsežne in urejene zbirke motornih brizgalk še ni videl. Ob vitrini, v kateri v muzeju predstavljamo svoje krajevne veljake, pa smo na posebej vidno mesto položili najstarejšo knjigo v našem muzeju, staro 250 let, in gradivo, v katerem je predstavljen lavantin-ski škof dr. Ivan Jožef Tomažič, čigar zgodovino je predsednik zelo dobro poznal. Bili smo kar presenečeni nad njegovim poznavanjem našega rojaka. Po ogledu celotnega muzeja je sledil še vpis v knjigo vtisov, v katerem je predsednik zelo pohvalil lepo urejeno in dobro ohranjeno gradivo društva in drugih razstavljenih eksponatov. Posebej nas je opozoril, da moramo še naprej hraniti slovensko kulturno dediščino in jo varovati pred propadom. V sejni sobi je predsednik društva Boštjan Kosajnč izročili visokemu gostu naš gasilski zbornik ter priložnostno darilo. Gasilke so vse prisotne, seveda tudi predsednika, pogostile z prleškimi krapci. Ob odhodu se je visoki gost še slikal z gasilci in rokoval z vsemi prisotnimi. a dejavnosti pa je bilo takrat društvo zelo aktivno na področju družabnega življenja, saj so pripravljali gledališke igre, zabave in različna tekmovanja. Gasilsko društvo Kog pa je bilo ustanovljeno leta 1934 in skoraj tri desetletja ni imelo svojih prostorov, zato so imeli svojo opremo shranjeno v Pojovi zgradbi na Kogu. Leta 1962 so zgradili prizidek k obstoječi stanovanjski zgradbi v Jastrebcih ter tako dobili večji prostor za shranjevanje orodja in sestanke. Prostor je postal center društvenega in družabnega življenja. In leta 1970 so društvi, kljub precejšnjemu negodovanju, združili v enotno društvo Vitan - Kog. S skupnimi močmi so potem leta 1984 zgradili nov gasilski dom na Vitanu. Velika preizkušnja PGD Vitan - Kog je bila osamosvojitvena vojna, saj je JLA na poti skozi kogovsko območje povzročila veliko požarov, ki jih je gasilo 54 operativcev. Gasilcem PGD Vitan - Kog so se pridružili tudi gasilci PGD Miklavž pri Ormožu, Hermanci, Ormož, Hardek in DVD Robadje s sosednje Hrvaške. Gasilci PGD Vitan - Kog so ostali v težkem položaju, saj so ostali brez svoje opreme, vhod v gasilski dom so namreč blokirala oklepna vozila. Danes PGD Vitan - Kog sodi v II. kategorijo gasilskih društev. Njihov požarni rajon pa zajema šest vasi KS Kog: Vitan, Vodranci, Lačaves, Kog, Gomila in Jastrebci. Društvo šteje 110 članov, od teh je 23 operativnih članov. Med njimi je tudi 20 pionirjev in 5 mladincev. Društvu predseduje Mitja Mlinarič, dolžnosti poveljnika pa opravlja Andrej Šterman. Ob 100-letnici so obnovili gasilski dom. Dela so začeli leta 2008, ko so zamenjali vhodna vrata in okna, kasneje garažna vrata, leta 2010 pa zamenjali kritino in žlebove, lani pa uredili še fasado. Letos so uredili notranjost doma, zamenjali keramiko in oplesk. Obnova doma je stala 12.000,00 EUR. Večino del so opravili prostovoljno, material pa kupili s prispevki, ki so jih krajani dajali za koledarje. S sredstvi so pomagali tudi donatorji, krajevna skupnost in občina. Zaenkrat jim še služi vozilo GVC 16/24, staro 40 let, gasilci pa seveda razmišljajo o novem vozilu, ki bo prišlo na vrsto enkrat v prihodnosti. Drugi dan praznovanja je na Vitanu potekalo 4. srečanje gasilcev operativcev GZ Ormož. Udeleženci so se pomerili v gasilskih igrah. Med sedmimi ekipami so prehodni pokal osvojili domačini, ki so bili najbolj spretni pri hoji na lesenih smučeh, v skakanju v jumbo vreči, sestavljanju cevi, v spravljanju teniške žogice čez B cev in polnjenju vodnih balonov z gasilsko vedrovko. Tretji dan praznovanja ( v nedeljo ) pa je bil namenjen 41. dnevu gasilcev GZ Ormož, ko so se na Vitanu znova zbrali gasilci vseh petnajstih gasilskih društev v občini. a Srečanje veteranov Gasilske zveze Ormož Natalija Fajfar Komisija za delo z veterani pri Gasilski zvezi Ormož si je tudi v tem letu zadala cilj, pripraviti srečanje veteranov. Tako so v nedeljo, 29.7.2012, uresničili ta svoj cilj, in kar 70 veteranov se je zbralo v Ključarovcih pri Ormožu. V takšnih srečanj. Tudi predstavnik Krajevne skupnosti Ormož Ivo Brumen jih je nagovoril in jim zaželel več takšnih srečanj še v naslednjih letih. Sledil je kratek kulturni program, ki so ga pripravili mladi iz Ključarovcev. Po pogostitvi pa je prisotne že čakal turistični vlakec, ki je z veliko Srečanje veteranov GZ Ormož. čudovitem nedeljskem popoldnevu jih je najprej pozdravil domači predsednik Gasilskega društva Ključarovci pri Ormožu Franc Štuhec, nato pa še predsednik komisije za delo z veterani pri GZ Ormož in domači vodja veteranov Franc Škorjanec. Prisoten je bil tudi predsednik Gasilske zveze Ormož Jožef Šterman, ki je v svojem nagovoru omenil njihovo pomembno delo v preteklosti ter prapor, ki so si ga veterani pred kratkim pridobili. S svojo prisotnostjo jih je počastil predsednik Podravske regije ter podpredsednik GZS Janez Merc, ki je poudaril pomembnost napora popeljal vse po okoliškem kraju, prav do Žvaba, kjer so si pri Škorjanče-vih lahko ogledali jelene ter divje svinje. Po ogledu in okrepčilu jih je vlak odpeljal nazaj do prireditvenega prostora, kjer je zabava trajala še dolgo v noč. V imenu Gasilske zveze Ormož se zahvaljujem organizatorju, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ključarovci pri Ormožu, za čudovito pripravljeno srečanje ter predsedniku komisije za delo z veterani pri GZ Ormož Francu Škorjancu za vse opravljeno delo. a Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 ZGODILO SE JE 18 Ormoške novice_7 Tradicionalno srečanje obmejnih lovskih družin Anton Kace Lovska družina Velika Nedelja je spet organizirala tradicionalno srečanje obmejnih lovskih družin in policistov na slovenski in hrvaški strani. Gostje so bili člani Lovskega društva Sveti Hubert - Cestica s Hrvaške. Dolgoletno sodelovanje poteka na vseh področjih: na športnem, zabavnem in delovnem, na skupnih lovih in pri skrbi za divjad na obeh straneh reke Drave. Tudi letos je srečanje potekalo na Otoku, v lovski koči ob kanalu reke Drave in neposredno ob državni meji. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Policijske postaje Ormož, in sicer komandir Edvard Cvetko, predsednik OZUL Ptujsko- Ormoškega LUO Andrej Vaupotič ter predsednik LZS mag. Srečko F. Krope. Predsednik LZS je na predlog LD Velika Nedelja sosednji lovski družini izročil priložnostno darilo oziroma zahvalo za dolgoletno sodelovanje na področju lovstva in varstva narave. Srečanja se je udeležil tudi domači župnik, prior Janko Štampar, ki je poskrbel, da je vse potekalo v božjem imenu in ob njegovem blagoslovu. Ob dobrih željah smo se po prijetnem razpoloženju razšli šele pozno v noč. m Srečanje obmejnih lovskih družin. Ormoški gimnazijci uspešni na maturi Renata Bezjak, učiteljica nemščine in sociologije, Gimnazija Ormož Na Gimnaziji Ormož je bilo ob razglasitvi rezultatov mature tudi letos veselo. Maturantje Gimnazije Ormož, ki so v tem šolskem letu opravljali splošno maturo, so dokazali, da lanski uspeh ni bil naključje. Ponovno so dosegli rezultat, ki je nad slovenskim povprečjem. Letos je bil sicer v 4. letniku samo 1 oddelek, vendar to ne zmanjšuje niti dela niti uspeha. Dijaki in njihovi profesorji so se trudili in borili, zato so danes toliko bolj ponosni na uspeh. Od 19 maturantov jih je bilo uspešnih 18, kar pomeni 94,73 %; slovensko povprečje je 93,05 %. Dijakinja, ki mature ni uspela opraviti, bo jeseni opravljala samo en predmet, sicer je pri ostalih predmetih dosegla zavidljiv rezultat. Ocene pri posameznih predmetih so primerljive s slovenskim povprečjem, ponekod tudi višje. Navzgor izstopajo zlasti ocene pri zgodovini, slovenščini in nemščini, kjer je tudi vseh 5 dijakov, ki so maturo opravljali na višjem nivoju, le-to pisalo tako dobro, da so vsi dobili oceno odlično. Povprečna ocena, ki so jo dijaki dosegli pri maturi, je 3,49. Ravnateljica Gimnazije Ormož gospa mag. Blanka Erhartič je izrekla čestitke ob uspehu in povedala, da je izjemno ponosna na dijake in učiteljski zbor. Pozabila ni niti na starše in lokalno skupnost, ki se jim je zahvalila za dobro sodelovanje in podporo. Dijakom, prihodnjih študentom, je zaželela srečo pri študiju - in v življenju nasploh. Ponoven uspeh na maturi je zagotovilo, da dijaki in učitelji na Gimnaziji Ormož delajo odlično. Po štirih letih intenzivnega dela, številnih individualnih obravnavah in mnogih lepih skupnih trenutkih se pred dijaki odpirajo nove poti. Dosežen uspeh na maturi jim omogoča, da sledijo svojim sanjam in nadaljujejo študij na izbrani fakulteti. m V ponedeljkovih popoldanskih urah so maturante, njihove starše in učiteljski zbor Gimnazije Ormož v prostorih ormoškega gradu sprejeli župan Občine Ormož gospod Alojz Sok, oba podžupana in večina članov občinskega sveta. Poletne Kolpingove delavnice za otroke Matjaž Kosi Pri Veliki Nedelji so se letos prvič odvijale v sklopu Kolpingove družine župnije Velika Nedelja delavnice za otroke. Potekale so štiri dni, od 20. do 23. avgusta v prostorih Elizabetine hiše. Delavnice so vo- delavnic, od ustvarjalnih delavnic pa do športnih iger. Otroci in organizatorji so bili z delavnicami več kot zadovoljni in zato se že skupaj veselijo naslednjega leta, ko se spet srečajo. Pri izvedbi le-teh so pomagali farna župnika in donatorji. m dili animator-ji, vsak dan pa se jih je udeležilo okrog 15 otrok. Glavna tema je bilo prijateljstvo, ki ga je treba negovati tako do bližnjih kot tudi do Jezusa. Program je bil zanimiv in raznolik, vse od pohoda, do pevskih EB À M): rV 1 kl Foto: Matjaž Kosi Tekmovanje v visečem kegljanju - MZDU ORMOŽ Mirko Novak, predsednik MZDU V Medobčinski zvezi društev upokojencev Ormož je najbolj razširjena športno - rekreativna dejavnost viseče kegljanje. Veliko upokojencev po društvih tekmuje tudi v balinanju , pikadu in ribarjenju. Vendar je viseče kegljanje po številu sodelujočih daleč pred drugimi športi. Zato Medobčinska zveza DU Ormož vsako leto organizira veliko tekem v visečem kegljanju. Tradicionalne lige se že več let udeležuje več kot petindvajset ekip ( ženskih in moških ). Ekipam iz vseh naših osmih DU, ki so vključena v MZDU Ormož , se vedno pridružijo tudi tekmovalci iz sosednje občine Gorišnica. V LIGI - 2012 je tako tekmovalo 25 ekip. Izvedenih je bilo 9 tekmovanj in na vsakem je tekmovalo tudi 125 tekmovalcev. Izredno veliko aktivnosti, odrekanj in prostega časa je potrebno za izvedbo LIGA tekmovanja, pa tudi lastnih finančnih sredstev, saj si prevoze in malice plačajo tekmovalci sami. Tekmovanja v LIGI so namreč organizirana po vseh DU vključenih v MZDU Ormož in še v Gorišnici. Po zaključeni LIGI pa MZDU Ormož organizira še zaključno tekmovanje za prehodne pokale MZDU. Tako tekmovanje je bilo 6. septembra na kegljišču DU Ormož pri ribniku. Tekmovanja so se udeležili vsi tekmovalci iz LIGE. Po » hudem boju » je med ženskami zmagala ekipa DU Gorišnica, med moškimi pa ekipa DU Središče ob Dravi. Prehodni so pokal osvojili že tretjič zapored in tako v trajno last. Na tej zaključni tekmi smo podelili tudi pokale najuspešnejšim med posamezniki in ekipami v LIGI - 2012. V LIGI sta med posamezniki zmagala Alenka Horvat iz DU Središče ob Dravi in Stanko Pignar iz DU Podgorci. Med ekipami pa so prvo mesto dosegle tekmovalke iz DU Podgor- Udeleženci tekmovanja v visečem kegljanju ci in tekmovalci iz DU Središče ob Dravi. Vsi zmagovalci, enako pa tudi drugo in tretje uvrščeni, so prejeli pokale, ki jih je zagotovila MZDU Ormož. Prisotni po so ob tem iskreno čestitali tudi ženski ekipi DU Ormož, ki je na državnem tekmovanju v visečem kegljanju osvojila tretje mesto. Vsa tekmovanja potekajo v prijetnem, veselem vzdušju ob prisotnem tekmovalnem duhu. Tekmovanje v Ormožu so popestrili tekmovalci iz DU Podgorci ter Velike Nedelje , ki so se pripeljali s turističnim vlakom ter tekmovalci DU Miklavž na lični traktorski prikolici. Po končani tekmi so se udeleženci še dolgo zadržali. Mnogi so se zavrteli ob glasbi tria DU Ormož. Logistično podporo tekmovanja pa so v zadovoljstvo vseh zagotovili člani DU Ormož. Ob koncu so si tekmovalci zaželeli , da se v letu 2013 ponovno srečajo , da se število tekmovalcev še poveča. m Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 Î_Ormoške novice ZGODILO SE JE Mednarodno srečanje na Norveškem Boštjan Najžar Med Občinama Ormož in Kvinn-herad je leta 2011 stekel projekt v sklopu partnerstva Comenius regio, ki ga financira Evropska unija in je naslovljen Medgeneracijsko sodelovanje v želji za zmanjšanje funkcionalne nepismenosti. V projektu sodelujeta norveška Občina Kvinnherad in Občina Ormož s partnerji. Namen projekta je raziskati kulturno dediščino obeh držav, preveriti, kakšna je bralna pismenost, in vzpodbuditi podjetništvo med mladimi ter povezati tri generacije, starejše, odrasle in otroke. Občina Kvinnherad ali Kvinnherad kom- majhni so vrtci. V projektu sodeluje tudi Malmanger skule, ki jo obiskujejo učenci od prvega do šestega razreda; pravi ravnateljica omenjene šole Ingvill Saeberg: »Malmanger skule je osnova šola, kjer so učenci stari od 6 do 13 let. Letos je na naši šoli 145 učencev. Ta šola je prva stopnja izobraževanja na Norveškem. Od tod gredo učenci na Ungdomsskule, to je šola od osmega do desetega razreda, stari pa so 14 do 15 let. Nato gredo na gimnazijo, ki traja tri leta. Če želijo, lahko nadaljujejo šolanje na univerzi«. Šolska sistema med državama sta si precej podobna, pravi ko-ordinatorka projekta na Osnovni šoli Or- mune leži jugovzhodno od mesta Bergen in je dobrih 8-krat večja kot Občina Ormož. Po številu prebivalcev sta si občini podobni, saj imata okrog 13000 prebivalcev. V Turistično-informacijskem centru Rosendal je mogoče dobiti veliko informacij o kulturnih in naravnih znamenitostih, med katerimi je najjužnejši norveški ledenik Folgefonn, ki je od leta 2005 del nacionalnega parka. Ledenik obsega 214 km2, najvišja točka je 1660 metrov, njegova površina pa se spreminja, odvisno od temperatur in količine snega. Led je debel približno 1080 metrov, pod njim pa so znanstveniki odkrili velika jezera. Upravno središče občine je Rosendal, majhno mesto ob Hadangerfjordu, z nekaj več kot 1000 prebivalci. Število se bistveno poveča poleti, saj je Rosendal izhodišče za pohode v gore, ribarjenje v fjordih ali za ogled kulturnih znamenitosti. Znamenitost, ki jo obišče na tisoče ljudi je dvorec Baroniet Rosendal iz leta 1665, s čudovitim parkom in vrtom, ter služi turizmu in kulturi. Življenje ljudi v Kvinnheradu je povezano z morjem in ladjedelništvom, ki ima dolgo tradicijo. Že od časa Vikingov gradijo čolne in ladje različnih vrst za lastno uporabo ali prodajo. Zgodovino ladjedelništva v Rosendalu prikazuje muzej, ki je odprl vrata leta 1991. Del projekta so srečanja. Tretje je bilo konec maja v norveškem mestu Rosendal, ki se ga je udeležilo tudi 10 ormoških predstavnikov. Skrb za starejše, branje, dediščina in šolstvo so stvari, na katere se osredotoča projekt. Na Norveškem že stoletja veliko sredstev dajejo v izobraževanje. V Kvinnheradu imajo 18 vrtcev in 18 šol, raztepenih po celotni občini. Najmanjša izmed šol ima 6, največja pa preko 300 učencev. Enako mož Nataša Kolar. »Zelo se zgledujemo po skandinavskem šolskem sistemu, razlika pa je v tem, da je v skandinavskem sistemu dosti manj administracije kot v slovenskem. Tam se poudarja odgovornost učencev in staršev. Mi prednjačimo pri uporabi računalnikov in interaktivnih tabel. Videli smo, kako je, če sta v razredu dva učitelja v več razredih, kako se veliko lažje dela diferenciacija v manjših skupinah, kako lahko drugače organiziramo pouk, ne le na papirju, ampak tako, da se res izvaja pouk v naravi. Na razredni stopnji ne piše, da mora biti za aktivnosti na prostem lepo vreme, sonce in vedno toplo. Otroci so zunaj v hladnem, tudi če malo piha veter, se nič ne zgodi, v Sloveniji pa se v trenutku ustrašimo, kaj bodo rekli starši, kaj bo to in kaj bo ono. Tukaj smo spoznali te razlike, in da je pri nas treba poudarjati na odgovornost z manj papirologije«. Drugi instituciji, ki sodelujeta, sta knjižnici. Delovanje knjižnic na Norveškem ureja zakon o javnih knjižnicah, ki določa, da je vse brezplačno. Ne plačuje se članarina ali druge storitve. Poleg rednega dela pripravljajo veliko drugih prireditev, razlaga Trude Hege Bergesen: »V knjižnici organiziramo gledališke predstave, razstave in poleti poletno branje za otroke. Prebrati je bilo treba najmanj pet knjig in na pripravljene obrazce napisati kratko vsebino prebranega dela tako, da smo vedeli, ali so knjigo prebrali. Preberejo lahko katero koli knjigo, tudi strip«. Začeli so tudi projekt, v katerem sodelujejo moški v uniformah, ki prihajajo brat otrokom. Največji projekt, ki ga izvajajo je gradnja šolskega kulturnega centra. Ob vsem tem z branjem počastijo 31. marec, mednarodni dan poezije, ko otroci in odrasli prebirajo poezijo. Tako je prišlo do mešanja in povezovanja generacij. Ta dan počastijo tudi v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož, je povedala direktorica knjižnice Milica Ša-vora, ki ugotavlja med knjižnicama veliko podobnosti: »Število prebivalstva, ki ga pokrivamo pri nas je nekoliko večje. Zanimivo je, da sem na knjižnih policah opazila malo strokovne literature, imajo pretežno leposlovje. Dobro založen je mladinski oddelek. Knjižnica je zelo prostorna, ni naložena s knjigami, je pregledno urejena, nikjer ni nobenih številk, in verjamem, da se uporabnik med našimi policami kar težko znajde. Na Norveškem posvečajo veliko pozornosti mladinski literaturi, v ospredje pa postavljajo fantazijske zgodbe. Mi nekako naše mlade bralce od njih odvračamo, ker jih stroka ne ocenjuje kot tisto najbolj kvalitetno branje. Vendar mislim, da bi se bilo kar dobro zgledovati po Norvežanih, otroci naj berejo tisto, kar imajo radi«. Veliko prireditev, ki jih pripravljajo v ormoški knjižnici, je podobnih, kakšno stvar bi bilo mogoče tudi prenesti. Del projekta je tudi skrb za starejše občane. V občini Kvinnhe-rad imajo 5 centrov za starejše občane. Kot pravi koordinator projekta na norveški strani Leif Kognestol, je tisti v Rosendalu bistveno manjši od ormoškega: »V našem centru je za nego na voljo 24 postelj, 8 postelj pa imamo za rehabilitacijo. Glede na situacijo, smo porabili preveč denarja, zato smo morali lani zmanjšati število postelj s 40 na 32. Večina jih je namenjena za dolgoročno oskrbo, ostale pa za krajšo nego in rehabilitacijo«. Za starejše v občini skrbi okrog 334 zaposlenih za polni delovni čas, v Rosendalu okrog 90. Dovolj zgovorna je primerjava med ustanovami. V Ormožu je približno 1,5 zaposlenega na posteljo, v Rosendalu 1 zaposleni na posteljo. Da je norveški sistem skrbi za starejše nekaj korakov pred nami, pravi koordinatorka projekta v Centru starejših občanov Ormož Mihaela Voršič: »Prva velika razlika, ki smo jo ugotovili, so naši kadrovski normativi. Razvitost pomoči na domu kot oblike pomoči starejšim tu zaseda glavnino, pri nas pa ta je praktično še v povojih. Bivanjski standard v domu v Rosedalu je težko primerljiv z nami. Pohvaliti moram našo opremo, nekatere stvari so pri nas dosti bolj razvite. Ko gledaš druge sisteme, ti odprejo oči, in vidiš, da delamo dobro. Ponosni smo lahko na to, preko mednarodnih izmenjav pa najdemo nove ideje in vedno nas nekaj sili naprej, da se še trudimo in da želimo doseči še kaj več«. Na Norveškem ne poznajo socialnega varstva kot ločenega sektorja od zdravstvenega sistema. Sociala in zdravstvo sta zajeta pod zdravstveni sistem in oskrbovalka na domu je sočasno tudi patronažna sestra. Skrb za starostnike je zagotovljena 24 ur, vse dni v tednu. Ponujajo takšno oskrbo, da starostnik ostane doma dalj časa. Veliko pozornosti namenjajo rehabilitaciji, ko stanovalci v domovih ostanejo od nekaj tednov do nekaj mesecev, po fizioterapiji in negi pa se vrnejo v domače okolje. Tam jih prevzame oskrbovalka, ki jim nudi vse potrebno, od razvoza kosil, nege, dajanja zdravil in vsega ostalega, kar potrebuje starostnik. V dom za starejše občane imajo povezan SOS-klicni center, kjer delavci ob svojem delu sprejemajo klice, in potem pokličejo najbližjo oskrbovalko, ki poskrbi za starostnika. 3. mednarodno srečanje je v vseh pogledih uspelo, saj je obema stranema veliko prineslo, pravi koordinator na norveški stani Leif Kognestol. »Sem zadovoljen in mislim, da skupini rasteta skupaj. Eden od ciljev projekta je sodelovanje, povezovanje in integriranje generacij. Mislim in čutim, da Slovenci in Norvežani iz Ormoža in Rosendala razmišljajo enako in da gremo po isti poti. Lahko tudi menjujemo programe in se veliko naučimo drug od drugega. Zelo sem navdušen nad tem kar delate pri vas v vseh teh skupinah in kar ste naredili v Ormožu pri prostovoljnem delu«. V sklopu projekta in 3. mednarodnega srečanja so bile izvedene številne aktivnosti, črto pod dogajanjem je potegnila koordi-natorka iz Občine Ormož Mojca Zorčič: »Vse projektne aktivnosti so bile izvedene, spoznavali smo njihov sitem delovanja šolstva, knjižnic in skrbi za starejše kot tudi delovanje lokalnih skupnosti. Hkrati smo predstavljali naš sistem delovanja enakih institucij in promovirali Ormož in Slovenijo. Upam, da bomo v prihodnosti poglobili sodelovanje še na drugih področjih in s tem vzpodbudili zanimanje za obisk Ormoža in obratno«. Projekt poteka bolje od pričakovanega, porajajo se vedno nove in nove ideje. Programe je med partnerji težko prenašati, mogoče pa je prenašati ideje. Temu pritrjuje koordi-natorka projekta na Osnovni šoli Ormož Nataša Kolar in dodaja, da so po pregledu prijavnice naredili veliko več od sprva načrtovanega. »To je razveseljivo, pomembno je, da smo dosegli oziroma vzpostavili sodelovanje v obeh lokalnih skupnostih med vsemi organizacijami, da smo vzpostavili sodelovanje šol na mednarodni ravni in dosegli cilje ter izvedli aktivnosti, ki smo si jih zamislili na začetku. Pri tem bomo vztrajali še v naslednjem letu, kar smo se dogovorili tudi s partnerji«. Projekt je prinesel veliko medgeneracijskega sodelovanja in sodelovanja med različnimi institucijami, dodaja Mihaela Voršič. »Naučili smo jih veliko, tudi mi imamo veliko znanj in veliko dobre prakse, ki jih včasih sami pri sebi premalo cenimo. Naučili smo jih, kako lahko ustanove v lokalni skupnosti sodelujejo, in prav to znanje, čisto po teh stopnjah, smo jim predali. Na tem srečanju je bilo lepo videti, kaj vse so s takim sodelovanjem zmogli narediti. Ko smo načrtovali sam projekt, predstavniki vseh ustanov, ki si delijo skoraj isto dvorišče, niso znali sodelovati, danes pa njihovo sodelovanje poteka tako, da se vsak teden dogaja vsaj ena skupna dejavnost med šolami, centrom za starejše občane in centrom za prostovoljce ali knjižnico. To je tisto, kar smo jim dali in česar smo jih naučili«. Projekt se bo končal junija 2013, do takrat pa je treba speljati še veliko aktivnosti. Naslednje, 4. srečanje, bo jeseni 2012 v Ormožu, peto pomladi 2013 na Norveškem, velik zaključek pa junija 2013 v Sloveniji. Več o projektu lahko preberete na spletni strani https://sites.google.com/ site/regioilliteracy/, ki je del projekta. a Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 ZDRAVJE Ormoške novice 9 Obiskali so nas zdravniki klovni- rdeči noski Mateja Sok, delovna terapevtka,CSO Ormož V ponedeljek, 21. maja, so naše stanovalce na povabilo naše direktorice obiskali klovni zdravniki-rdeči noski. Obiskali so skoraj vse stanovalce, razen tistih, ki si obiska niso želeli. Nekatere v manjših skupinicah, druge individualno v njihovih sobah, nekatere so nagovorili kar sproti na hodniku. Istočasno sta stanovalce obiskala dva para klovnov (torej štirje klovni zdravniki), vsak par na svojem oddelku. Bilo je posebno doživetje. Ne morem prešteti, koliko nasmeškov na obrazih sem tisti dan zasledila, koliko ljudi je po dolgem času ponovno izreklo kakšno besedo, zapelo vrstico kakšne poznane pesmi, pokazalo zadovoljen izraz na obrazu. Klovni zdravniki so ob stiku s stanovalcem točno vedeli, kaj bo posameznemu stanovalcu koristilo. Bodisi zaigrana predstava, zapeta pesem, igranje orglic, šala ali pa je bil to le rdeč nosek iz mehke pene, ki so ga dali stanovalcem na nos. In verjemite mi, da se je ob pogledu v ogledalo njihov obraz olepšal z velikim nasmeškom vse tja do ušes. Tudi marsikatera solza se je prikradla na oči, od sreče, veselja, ganjenosti, zadovoljstva. Tudi meni so klovni polepšali dan in še marsikomu od zaposlenih, ko so tudi nam nadeli rdeče noske in nas nasmejali. Bila je zelo posebna in prijetna izkušnja. Iskreno smo hvaležni klovnom zdravnikom za vsak sončni žarek, ki so ga tisti deževni dan prinesli v naš dom in naša srca. Zdaj imamo prav vsi rdeče noske, tiste iz pene, in ko bomo žalostni ali slabe volje, si jih nadenimo in se poglejmo v ogledalo. To bo gotovo razlog, da se tisti trenutek nasmehnemo. Veselimo se ponovnega snidenja s klovni zdravniki - rdečimi noski! < Mali športniki Jožica Hebar in Petra Siviloti Obogatitvena dejavnost Mali športniki je namenjena otrokom, starim 5 - 6 let, ki radi telovadijo, tekmujejo, imajo radi gibalne igre, poligone, igre z žogo, s kolebnicami, hoduljami, z obroči, blazinami, s fitnes napravami. Dejavnost je potekala enkrat tedensko. Pozimi smo se igrali v telovadnici, v toplejšem času pa v parku in na stadionu. Spoznali smo atletske discipline: tek na 50 m, štafetni tek 4x25 m, met žogice, skok v daljino. Udeležilo smo se OTROŠKE OLIMPIADE VRTCEV IZ VARAŽDINA, dne 18.5.2012, kjer smo dosegli zelo lepe športne rezultate: 1. MESTO - ŠTAFETA DEČKI 3. MESTO - ŠTAFETA DEKLICE 1. MESTO - MET ŽOGICE DEČKI 3. MESTO - SKOK V DALJINO DEČKI 3. MESTO - TEK DEČKI NA 50 M Prav tako smo se udeležili MEDOBČINSKEGA IN MEDDRŽAVNEGA KROSA NA PTUJU, kjer je sodelovalo 11 vrtcev in preko 128 otrok. Vsi smo si za dober tek prislužili medalje. Obogatitvena dejavnost nam služi za sprostitev in uživanje v gibanju, kar je otrokom zelo všeč. ^ Predstavitev vrtca na olimpiadi v Varaždinu Demenca danes in jutri Karolina Putarek S predavanja MOJCE MURŠEC, dr.med., spec.psih. Med aktivnostmi Združenja za pomoč pri demenci SPOMINČICA Ormož je bilo tudi strokovno srečanje „Demenca danes in jutri". Predavanja so se udeležili številni strokovni delavci, svojci bolnih, in zainteresirana javnost. Predavala pa je MOJCA MURŠEC, dr.med., specialistka psihiatrije, ki je med drugim povedala, da je diagnostika alzheimerjeve bolezni vedno boljša, da bolezen hitreje odkrivajo, a še vedno prepočasi. Številke so namreč alarmantne. V Sloveniji je čez 30.000 bolnikov s to boleznijo, zdravi pa se jih le okoli 15 odstotkov. Predavateljica je povedala, da možnosti zdravljenja obstajajo, zato je treba čim prej poiskati pomoč. Zdravila sicer bolezni ne pozdravijo, jo pa zavrejo. Dodala je, da se alzheimerjeva bolezen lahko pojavi v kateri koli starostni dobi, vendar pa je pri starejših veliko pogostejša kot pri mlajših ljudeh. Pri 65 letih zboli približno 2 odstotka prebivalcev, pri 80 letih pa 30 odstotkov. Simptomi so različni, Mojca Muršec, dr.med., specpsih., predavateljica; Mitja Milkovič, mag. farm., strokovni delavec NOVARTISA in Majda Keček, predsednica društva SPOMINČICA Ormož saj na bolezen vplivata tudi osebnost in doživljanje bolnika. Prvi znak je pozabljivost, sledi upad kognitivnih sposobnosti in abstraktnega mišljenja. Ko se bolniki tega zavejo, postanejo tesnobni, depresivni. Vedno težje opravljajo funkcije, ki so jih nedavno opravljali z lahkoto. Pojavi se lahko tudi moteča psihiatrična simptomatika, bolniki so prepričani, da jim nekdo odnaša, krade ali skriva stvari, nemalokrat pa imajo tudi privide in prisluhe, postanejo prestrašeni in begavi. Pogosto so tudi nemirni in imajo težave s spanjem. Ko se bolezen stopnjuje, postanejo povsem odvisni od pomoči drugih, so neje-šči, imajo težave z odvajanjem, pešajo. Bolezen traja od 2 do 15 let, pri mlajših poteka intenzivneje in hitreje, vedno pa se konča s popolno odvisnostjo od drugih. Psihiatrinja Mojca Muršec je v nadaljevanju povedala, da rizični dejavniki še niso povsem znani, pomembno vlogo pa ima starost. K izbruhu bolezni prispevajo tudi socialno-ekonomske razvade, kako ljudje živijo in kako se prehranjujejo. Ženske obolevajo bolj kot moški, bolezen pa lahko izbruhne tudi skupaj s kakšno drugo boleznijo. V zadnjem času se govori tudi o genetski pogojenosti, znani so rizični in determinirajoči geni, ki določajo bolezen. Dejavniki, ki pripeljejo do možganske bolezni, da se možgani počasi krčijo in postanejo nefunkcionalni, so številni, je še povedala predavateljica in posvarila, da pa pozabljivosti ne gre kar takoj enačiti s starostjo, treba je biti le pozornejši. Da ne zbolimo oziroma da bolezen lahko za nekaj časa morda odložimo, lahko veliko naredimo sami. Pomembnejši so življenj -ska aktivnost, prehrana z veliko zelenjave, višji odmerki vitamina B in po nekaterih podatkih tudi vitamina D. Predvsem pa je pomembna fizična aktivnost, ki bolezen lahko zamakne za nekaj let, je še dodala predavateljica. Predsednica društva SPOMINČICA Ormož je MAJDA KEČEK, ki je povedala, da je bilo društvo ustanovljeno decembra leta 2009. Zanimanje za delovanje društva, predvsem pa za vsebine, ki jih društvo ponuja, se je od ustanovitve zelo povečalo. Število starostnikov je namreč v okolju zelo narastlo. S starostjo pa narašča tudi število duševnih motenj, zato je pričakovati, da jih bo še več. Kečkova je v nadaljevanju povedala, da je demenca bolezen, s katero se srečujejo tako v zdravstvu kot sociali, v Centru starejših občanov, v Psihiatrični bolnišnici Ormož, veliko takšnih bolnikov pa je tudi v domačem okolju. Tako je problem demence širši, nanj pa je treba opozarjati, ozaveščati in izobraževati svojce ter javnost. Demenca oziroma alzheimerje-va bolezen namreč ne spreminja le bolnika, pač pa tudi ožje in širše okolje. Demenca ima veliko obrazov in simptomov, ki vplivajo na življenje bolnika in njegove družbe. Zato je treba svojca naučiti, kako naj ravna z bolnikom v posameznih stadijih bolezni, je še povedala predsednica društva SPOMINČICA Majda Keček in dodala, da ima demenca v našem okolju še vedno negativen prizvok, kar še bolj obremenjuje bolnika in njegove svojce. < Občina Ormož, sonce Prlekije Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZGODILO SE JE Srebrna maša na Svetinjah Tanja Vaupotič Svetinjski župnik Jožef Rajnar je v nedeljo, 1. julija, ob 25-letnici duhovniške službe obhajal srebrno mašo. Gospod Rajnar opravlja dušnopastirsko službo na Svetinjah od 1. avgusta lanskega leta. Rojen je leta 1961 v Murski Soboti. Krstil ga je škof dr. Jožef Smej, ki je bil takrat v Bakovcih kaplan. Zakrament Župnik, Jožef Rajnar sv. birme mu je podelil škof dr. Vekoslav Grmič. V diakona ga je prav tako posvetil škof Smej, in sicer v Beltincih leta 1986. V duhovnika ga je leta 1987 v Mariboru posvetil škof dr. Franc Kramberger. Novo mašo je pel 5. julija 1987 v rojstni župniji Bakovci. Kaplansko službo je opravljal v Šentjurju pri Celju, v Lendavi in pri Sv. Marku niže Ptuja. Nato je bil 18 let župnik pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah, dve leti pa je soupravljal še župnijo Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Bil pa je tudi prodekan dekanije Lenart. Pri sveti maši je jubilant pridigal sam, ker je njegov novo mašni pridigar Friderik Gumilar, župnik iz Pečarovec, že umrl. V nagovoru je poskušal povzeti izrečene besede novomašnega pridigarja, ki so se v 25 letih službovanja v veliki meri tudi uresničile. Iz pridige smo lahko razumeli, da je hvaležen za dar duhovniškega poklica, ki so ga izmolili mnogi v njegovi rojstni župniji. Slovesen pridih so srebrni maši dodali člani Ljudske godbe Ivanjkovci, slovesnost pa je z ubranim petjem obogatil cerkveni pevski zbor. Ob koncu maše so se župniku zahvalili župljani Svetinj in Sv. Andraža. Pri slovesnosti so bili tudi župljani Sv. Bolfenka v Slovenskih goricah. Slovesne maše se je udeležil tudi župan Občine Ormož Alojz Sok, ki se je po končani slovesnosti zadržal v krajšem pogovoru s prisotnimi. < Zlata maša pri Sv. Lenartu v Podgorcih Klara Megla V nedeljo, 8. julija 2012, smo v župniji Sv. Lenart - Podgorci praznovali jubilej zlate maše, ki jo je daroval naš župnik Jože Šipoš. Mašni obred je potekal pri cerkvi na lepo okrašenem in pripravljenem prostoru. S svojo prisotnostjo so zlatomašnika počastili škof dr. Jožef Smej, ki je bil pridigar, domačin Dr. Jožef Smej in doc. dr. Avguštin Lah počastila zlatomašnika docent dr. Avguštin Lah ter zlatomašni-kovi sorodniki. Svečanosti se je udeležil župan Občine Ormož g. Alojz Sok, ki je g. župniku čestital ob jubileju in mu izročil darilo ter povedal, da je bil nekoč njegov veroučenec. G. župniku je čestital tudi predsednik Krajevne skupnosti Podgorci Martin Kukovec. Farani so jubilantu prinesli zlat plašč, mu ob jubileju čestitali ter mu zaželeli, kakor je poudaril tudi g. škof, še veliko jubilejev. Zahvalili so se mu za 40-letno prisotnost in delo v župniji ter za njegovo vnemo pri spodbujanju vernikov za živo Cerkev. Bogoslužje je polepšal s petjem podgorski cerkveni pevski zbor, zapele pa so tudi mlade pevke pod vodstvom Andrejke Dovečar. G. Jože pa se je zahvalil Bogu za dar mašništva, za zdravje, da more služiti vernemu ljudstvu. Slavje je potekalo ob čudovito lepem vremenu in ob brezhibni organizaciji Vlada Mara s pomočjo članov ŽPS. Zelo pa so se izkazala vsa društva v KS Podgorci, posebej mladi, ki so sodelovali pri ma-šnem slavju in na koncu maše v nekaj minutah postregli vse prisotne . Tako je župnija Sv. Lenarta - Podgorci oz. krajevna skupnost ponovno dokazala, da še vedno znamo stopiti skupaj in postoriti, kar je treba. Vsi, ki smo se slavja udeležili, smo v svoja srca zapečatili čudovit spomin na ta do-godek.Veseli smo, da imamo v svoji sredi duhovnika, ki je večen optimist in nikoli ne obupa nad nami, ki je kljub svojim letom še vedno mladosten in obvlada svoje delo. Spoštovanemu župniku g. Jožetu Ši-pošu želimo veliko zdravja, da bi mogel svoje poslanstvo med nami izpolnjevati še dolga leta. •* Družba P&F Jeruzalem Ormož zvesta ormoškim rokometašem Karolina Putarek Torek, 7. avgusta 2012, je bil za Rokometni klub ORMOŽ velik dan, kajti družba P&F Jeruzalem Ormož je tudi v novi sezoni (četrtič zapovrstjo) pripravljena odpreti svoj mošnjiček in finančno podpreti ormoški rokomet, ki ima v Ormožu sicer že več kot petdesetletno tradicijo, že deseto leto pa so uspešni v prvi slovenski rokometni ligi in se kar trikrat lahko pohvalijo s tretjim mestom v državi. Kot je povedal Martin Hebar, ki Rokometnemu klubu Ormož predseduje že sedem let, le s finančno podporo družbe P&F Jeruzalem Ormož ormoški rokomet živi in se lahko postavlja ob bok najbolj -ših rokometašev v Sloveniji. Pogodbo o sponzorstvu za novo sezono, vredno 80.000,00 evrov, sta v prisotnosti glavnega delničarja družbe P & F VLADIMIRJA PUKLAVCA svečano podpisala direktor družbe MITJA HER-GA in predsednik Rokometnega kluba Ormož MARTIN HE-BAR, kar pomeni, da bo klub preskrbljen vsaj še za eno leto. Razen članske ekipe deluje v klubu še devet ekip: minirokometaši, ki v RK ORMOŽ predstavljajo najbolj množično prisotnost in so razpršeni po Osnovnih šolah Ormož, Podgorci, Ivanjkovci, Središče ob Dravi in Miklavž pri Ormožu. Potem še ekipi mlajših dečkov A in B ter starejših dečkov A in B. Po nekaj letih premora pa bo v novi sezoni v Rokometnem klubu Ormož začela delovati tudi ekipa mladincev, ki bodo začeli igrati v drugi slovenski mladinski ligi. Prizadevali si bodo kmalu uvrstiti v prvo ligo. Gre za letnike 1997 in še kakšno leto starejše, ki bodo zagotovo kot „enkrat del članske ekipe" svetla prihodnost ormoškega rokometa. < Martin Hebar, predsednik RK Ormož, Vladimir Puklavec, glavni delničar družbe P&F in Mitja Herga, direktor družbe P&F Jeruzalem Ormož in Ljutomer Pojemo in plešemo v vrtcu Ormož Davorina Vajd, vzgojiteljica V vrtcu že nekaj let potekajo v okviru obogatitvenih dejavnosti GLASBENE URICE. Otroci, vključeni v to obogatitveno dejavnost, se seznanjajo z glasbo preko različnih sredstev in didaktičnih iger. Ob tem spoznavajo različne zvrsti glasbe, vključujejo se v različne glasbeno-didaktične igre ter spoznavajo različne glasbene pripomočke, na katere ustvarjajo in ob lastni spremljavi spremljajo svoje glasbeno izražanje. Sodelujejo tudi na različnih prireditvah v kraju in zunaj njega. Tako vsako leto sodelujejo na Območni reviji otroških pevskih zborov v Ormožu in na reviji CICIBAN POJE IN PLEŠE v Mariboru. V letošnjem letu smo v mesecu juniju sodelovali na reviji CICIBAN POJE in PLEŠE v Mariboru, prireditve so se odvijale v SNG Maribor. Na tej reviji je sodeloval otroški pevski zbor » MURENČKI« Vrtca Velika Nedelja, otroški pevski zbor » KAPLJICE« Vrtca Ormož ter plesna skupina vrtca Ormož. Maribor je letos predstavnik Evropske prestolnice kulture, zato smo pri izvajanju treh pesmi, ki jih mora pripraviti vsak pevski zbor, eno od teh izvedli v tujem jeziku. Vrtec Velika Nedelja se je predstavil s pesmijo v angleščini: THE WHELS ON THE BUS, pevski zbor Vrt- ca Ormož s pesmico v hrvaškem jeziku KLAVIR in plesna skupina Vrtca Ormož s plesom s Slovaške TANCUJ. Otroci so se tako predstavili širšemu občinstvu, saj je ta revija organizirana preko skupnosti mariborskih vrtcev in je bila posneta in predvajana na RTV Slovenija. a Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 ZGODILO SE JE I OBVEŠČAMO •J ■ I IL«K1 A Sončne elektrarne -energija prihodnosti Sandra Majcen Sončne elektrarne so v zadnjih letih tudi v Sloveniji pritegnile veliko pozornosti, saj niso samo varna in donosna naložba, temveč tudi investicija v zeleno, obnovljivo energijo. Nesmiselno si je zatiskati oči, da se podnebne spremembe (še) ne dogajajo. Znanstveniki in javnost so se začeli zavedati, da se nam brezglavo uporabljanja energije in onesna- površino. Najpogostejša je postavitev elektrarne na strehi hiše, kmetijskega ali poslovnega objekta. Strešna površina je v idealnem primeru obrnjena na južno stran, vendar lahko z ustrezno opremo tudi na manj primernih legah dosegamo zelo dobre rezultate pri proizvodnji električne energije. Pri ravnih strehah lega ni pomembna, saj idealno postavitev in naklon foto napetostnih modulov dosežemo z ustrezno pod konstrukcijo. Vrsta kritine ne predstavlja težave, saj za vsako vrsto kritine obstaja način pritrditve modulov. Cvetko-Trgovišče ževanje okolja maščujeta. Zato si moramo skupaj prizadevati za skrb okolja - prav vsak od nas lahko prispeva svoj del - narava nam bo hvaležna! DONOSNOST NALOŽBE V SONČNO ELEKTRARNO Naravovarstveniki se vse bolj potegujejo za to, da bi čim več energije pridobivali iz obnovljivih virov. K temu, da so sončne elektrarne postale eden najbolj razširjenih načinov pridobivanja zelene energije, so pripomogle tudi subvencionirane odkupne cene. Republika Slovenija spodbuja investicije z zagotovljenimi odkupnimi cenami, ki nespremenjene veljajo za obdobje 15 let. Spodbudno je tudi, da so cene opreme elektrarne v zadnjih letih strmo padale. Investicija v sončno elektrarno se nam tako lahko povrne že v 6 letih. S tem so postale tovrstne naložbe, ki jih odlikujejo enostavnost in nizki stroški vzdrževanja, še dostopnejša in bolj zaželene. Višina zagotovljenih odkupnih cen velja Majcen za obdobje 15 let in je odvisna od tipa ter velikosti sončne elektrarne. Po preteku tega obdobja pa bo lahko investitor proizvedeno električno energijo prodajal po tržni ceni. Pravilno postavljena sončna elektrarna mu bo tako zagotavljala stabilen mesečni donos več desetletij, saj je njena življenjska doba več kot 30 let. KDO LAHKO POSTANE LASTNIK SONČNE ELEKTRARNE? Lastnik sončne elektrarne lahko postane vsak, ki ima v lasti (ali v najemu) primerno GAŠENJE POŽARA Navedbe, ki v zadnjem času v medijih dvigujejo veliko prahu, da požarov na objektih s sončnimi elektrarnami ni mogoče pogasiti, so nepravilne. Sončne elektrarne se lahko gasijo. Gasilska zveza Slovenije je na podlagi intervencijskih navodil nemške gasilske zveze (DFB) pripravila priporočila za gasilce. Priporočila jasno določajo, kako je treba ravnati v primeru požara na objektu, ki je opremljen s sončno elektrarno. S 1. januarjem 2012 se je začel uporabljati tudi spremenjeni Pravilnik o požarnem redu, ki določa, da je treba požarni načrt izdelati za vse objekte, ki so opremljeni s sončno elektrarno, povezano na javno električno omrežje. Požarni načrt mora biti izobešen na vidnem mestu, z njim pa mora biti seznanjena tudi območna gasilska enota. POSTAVITEV SONČNE ELEKTRARNE Postopek postavitve sončne elektrarne na ključ je za investitorja dokaj preprost in enostaven, saj v tem primeru skrb za pripravo dokumentacije, pridobivanje dovoljenj in soglasij prevzame strokovno usposobljen izvajalec. Kljub temu pa vsi postopki pridobitve ustrezne dokumentacije trajajo 2 do 3 mesece. Tako sta meseca september in oktober še pravšnji čas za vse tiste, ki vas zanima postavitev sončne elektrarne (ali oddaja strešne površine v najem) v letošnjem letu. S tem boste izkoristili višje zagotovljene odkupne cene električne energije (za vse elektrarne, ki bodo zgrajene po 31.12.2012 bo namreč veljala nižja odkupna cena). SONČNE ELEKTRARNE V TRGOVIŠČU Veseli nas, da se pomena zelene energije in donosnosti naložbe zaveda tudi vse več prebivalcev Občine Ormož. V zadnjem letu so bile samo v Trgovišču zgrajene 3 sončne elektrarne na kmetijah. Mitja Bru-men, direktor podjetja OVEON, d.o.o., ki je postavilo vse tri omenjene elektrarne, je povedal: »Sončne elektrarne v Trgovišču, s skupno močjo 150 kWp, bodo okolju prihranile za približno 120 ton izpustov ogljikovega dioksida letno. Na letni ravni bodo skupaj proizvedle dobrih 165 MWh čiste električne energije, kar zadostuje za oskrbo 45 povprečnih gospodinjstev.« < Sportno-gibalna prireditev na Kogu M arija Fištravec Strnad Ze tretje leto zapored smo tri manjše enote vrtcev Miklavž, Ivanjkovci in Kog pod kratico MIK izvedle skrbno načrtovano športno prireditev za otroke ter njihove starše. Ob koncu šolskega leta smo se vsi udeleženci navedenih vrtcev tokrat zbrali v petek 08. junija 2012, ob 15.30 uri na Kogu in po FIT metodologiji izvedli različne gibalne aktivnosti. Pred začetkom prireditve smo otroke povabili k izbiri barvnega traku iz blaga za lažje formiranje iger s starši. Iz sedmih skupin vrtcev so se otroci skupaj z vzgojiteljicami organizirano najprej predstavili s skupno koreografijo » Pesem sreče«, nato izvajali komplekse gimnastičnih vaj z različnimi rekviziti ter nadaljevali aktivnosti s štafe-tnimi igrami v sodelovanju staršev prisotnih otrok. Med samo prireditvijo so plesni nastop izvedle tudi deklice iz OŠ Kog. Izbrali smo šest različnih iger z raznimi pripomočki, ob katerih so otroci ne glede na starost neizmerno uživali, saj so jim v tekmovanju pomagali starši. Po dogovorjenem času so se skupine v vsebini menjale tako, da so otroci skupaj s starši izvedli vse izbrane igre. Za zaključek prireditve smo se umirili v »vremenski masaži«, ki jo je vodila FIT koordinatorka. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno za druženje v gibalnih aktivnostih s ciljem krepimo zdravje, zato bomo naslednje leto spet razmišljali o to vrstni prireditvi v Miklavžu pri Ormožu. -* Nataliji Skrinjar drugo mesto za radijsko reportažo Karolina Putarek Z radijsko reportažo Znoj Prleške-ga vinogradnika je Natalija Škri-njar prepričala strogo strokovno komisijo RTV TREND v Bački Topoli (Vojvodina). Natalija Škrinjar, moderatorka in novinarka ormoškega Radia Prlek, je s svojim 15 - minutnim prispevkom z naslovom Znoj Prleškega vinogradnika v rangu radijskih reportaž osvojila drugo mesto oziroma srebrno medalijo na III. festivalu avtorskega filma zemalja pudunavskog regiona, ki poteka v Srbiji. Festival v okviru projekta Lepota različitosti organizira ena vodilnih srbskih zasebnih RTV-hiš TREND v Bački Topoli (Vojvodina). Škrinjarova je bila s svojim prispevkom med 179 nominiranci za najboljše radijske ali televizijske reportaže; osvojeno drugo mesto pa ji je velika vzpodbuda za delo naprej. V reportaži predstavi delo in prizadevanja prleškega vinogradnika vse od prvega reza vinske trte zgodaj spomladi do končnega produkta, ko se za vinogradnika pravi boj šele začne, kam pridelek prodati. Navedeno je podkrepila s številnimi izjavami strokovnjakov, vinogradnikov, kot tistih, ki se znojijo pri delu v vinogradu. Podelitev priznanj je sicer v Bački Topoli velik dogodek, kjer se zberejo številni novinarji, radijski in televizijski delavci iz vseh bivših jugoslovanskih republik, pa tudi od drugod. Organizatorji festivala gostom omogočijo tridnevno brezplačno bivanje v Bački Topoli, jim razkažejo svoje znamenitosti in jih po svoji znani srbski navadi odlično pogostijo. Med nominiranci sta bila tudi znani ptujski televizijec Tinček Ivanuša, ki je za svojo televizijsko reportažo z naslovom Po stopinjah poguma prejel posebno pohvalo, in Boštjan Najžar z Radia Prlek, ki je pripravil reportažo o moderni umetnosti z naslovom IN/EX HOLE. < Natalija Skrinjar dobitnica srebrne medalje Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 Ormoško novice V BRANJE / OBVEŠČAMO Predstavitev prvega literarnega zbornika ustvarjalnih dijakov Gimnazije Ormož Aleksandra Štih, prof. V četrtek, 21. 6. 2012, se je začela v Domu kulture Ormož ob 19. uri odvijati prireditev gimnazijcev, ki so predstavili prvi izdani literarni zbornik Gimnazije Ormož z naslovom Obrazi mladosti. Na prireditvi sta se prav tako predstavila s svojim koncertom pevski zbor in orkester Gimnazije Ormož, ki sta osvežila vroč poletni dan tudi z vihravimi in mladostnimi glasbenimi točkami. Mentorici zbornika profesorici Blanka Erhartič in Aleksandra Štih sta literarni zbornik Obrazi mladosti medgeneracijsko povezali (2005-2012), saj sta združili literarne stvaritve bivših in sedanjih dijakov Gimnazije Ormož. Fotografije dijakinje Jane Ploh, ki smo jih izbrali pod mentorstvom profesorice Renate Pučko, dodajajo zborniku tudi širšo umetniško vrednost. Na odru smo videli v obliki projekcij izseke iz zbornika. Prireditev je bila izvedena skozi osem obrazov literarnih besedil, ki so bile povezane in spremljane z glasbenim programom. Posamezni obraz v zborniku namreč predstavlja posamezni avtor, ki je svoje stvaritve povezal v cikel pod enotnim naslovom. Tako se je predstavilo osem avtorjev z naslovljenimi cikli - I. obraz -Leja Rajh: Slovo v ljubezni, II. obraz - Sara Munda: Človek z velikim srcem, III. obraz - Kaja Rukav: Kdaj?, IV. obraz - Katarina Maj-dič: Harmonija čustev, V obraz - Tadeja Jurinec: Literarne drobtinice, VI. obraz -Valentina Pšak: Beseda, VII. obraz - Božo Lalic: Ko bi vedel ..., VIII. Obraz: Denis Žuran, Rad bi. Ozmec, Anja Lukman, Nuša Rajh, Damijana Muršič, Adrijana Krajnc, Adriana Kocjan, Katja Špiclin Kodelič, Lea Rajh, Nastja Prapotnik in Ana Pintarič. Bend Gimnazije Ormož je bil v naslednji sestavi: Petra Vernik (bobni), Urška Kuharič (klaviature), Maša Munda (kitara), Nastja Prapotnik (kitara), Nuša Rajh (vokal), Anja Bogdan (vokal) in Renato Sever (vokal). Uvodne besede mentoric v zborniku pravijo: »Ideja za izdajo literarnega zbornika, v katerem bi se z izbranimi stvaritvami @í¿¡ i 7 i 4 f M i t » Foto: Aleksandra Štih Predstavitev literarnega zbornika dijakov Gimnazije Ormož Povezovalca prireditve sta bila bivša dijaka Gimnazije Ormož Jasmina Dovnik in Simon Zore. Literarna besedila so interpretirali nekateri bivši dijaki Gimnazije Ormož, in sicer Violeta Vidovic, Tamara Lubec, Lea Majcen, Žaklina Vidovic, Nina Kralj in Andrej Munda. Vse to so dijaki, ki so v gimnazijskih časih veliko nastopali na prireditvah ter sodelovali v literarno-recitatorski interesni dejavnosti. Znova so bili del Gimnazije Ormož, kar bodo tudi za vedno ostali, saj so s pripravljenostjo, da nastopijo na prireditvi, dokazali, da so se z njo na neki način za zmeraj povezali. Pevski zbor in orkester Gimnazije Ormož sta nastopila pod vodstvom mentorice Darje Žganec Horvat. Zbor so sestavljale dijakinje Katja Kokot, Vanja Rajh, Kaja Jurinec, Anja Bogdan, Kaja Lašič, Polona Kociper, Špela Pleh, Katja Feguš, Mojca predstavili ustvarjalni dijaki Gimnazije Ormož, je vzniknila že pred leti. Mnoge literarne stvaritve so bile na javnih prireditvah gimnazije že predstavljene. Idejo o zborniku smo ohranjali, jo nadgradili in knjiga, ki je pred vami, je skupek mladostnih obrazov, ki so vsak zase posebni in zrejo v nas z odraščajočimi očmi, neposredno, odkrito in pričakujoč, da so njihove poti, po katerih jih vodijo čustva, misli in izkustva, prave, uresničljive, prehodne. Vsak s svojim izrazom poskuša v večnost ujeti trenutke mladosti, ker se vsi skupaj zavedajo, da le s pisanjem, z besedo in izpovedjo lahko ujamejo utrinke svoje srednješolske dobe in odraščanja. Zglede iščejo pri Prešernovi »temni zarji« in v tradicionalni poetiki, še bolj pa razvijajo nove oblike in načine pisanja, vse do hip hop sloga. Soavtorica zbornika Sara Munda je ob izdaji knjige zapisala: »Občutek, ko lahko prebereš svoje pesmi v tiskani obliki, je nekaj posebnega. Deliš svoje prve »avto-grame« kot veliki pisatelji, ki so tvoji vzorniki. Občutek, ko lahko knjigo vzameš s police in jo položiš nazaj, z zavedanjem, da si ljudem podal delček svojega razmišljanja, svojega veselja. Veš, da se ti sanje uresničujejo in da si zmožen uresničiti vse cilje. Pogled na knjigo ti daje moč, radost in nove ideje. Zagotovo želim še več takih občutkov, kajti nepopisanih strani je še na tisoče in tisoče. Zbornik si bo v prihodnje mogoče izposoditi tudi v knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož, ki ji je Gimnazija Ormož podarila nekaj izvodov, zato vabljeni k branju razmišljanj domačih mladih avtorjev, saj je njihova misel tudi del našega življenja in priložnost kliče, da jih pobliže spoznamo.^ Izvajanje izobraževalnih programov V IZOBRAŽEVALNEM LETU 2011/2012 • V programu ELEKTROTEHNIK PTI so se izobraževali štirje udeleženci in vsi uspešno končali poklicno maturo. • V program GASTRONOMSKI TEHNIK PTI sta bila vključena 2 udeleženca in 1 je uspešno zaključil izobraževanje. • V program EKONOMSKI TEHNIK (PTI + PT) je bilo vključenih 26 udeležencev, 16 udeležencev je uspešno opravilo poklicno maturo. • V programu TRGOVEC za poklic PRODAJALEC je pridobivalo nova znanja 12 udeležencev, od teh jih je 5 z zaključnim izpitom zaključilo navedeni program. • V GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE SPI (kuhar, natakar) je bilo vključenih 5 udeležencev, 4 so končali zaključni izpit. • V programu RAČUNALNIKAR SPI se je izobraževal 1 udeleženec. • Tečaj za VOZNIKA VILIČARJA je v treh skupinah opravilo 33 udeležencev. • V MULTIMEDIJSKO PODPRTO UČENJE NEMŠČINE je bilo vključenih 9 starejših odraslih. • V MULTIMEDIJSKO PODPRTO UČENJE ANGLEŠČINE - v štirih skupinah je bilo vključenih 46 starejših odraslih, od tega je bilo delo skupine izvedeno pri Svetem Tomažu, kjer je bilo vključenih 13 udeležencev. • Program SLOVENŠČINA ZA TUJCE / MNZ/ je uspešno končalo 62 udeležencev, ki so bili razporejeni v 4 skupine. Programi DVIG RAVNI PISMENOSTI: • v program RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE je bilo v treh skupinah vključenih 36, končalo pa 35 udeležencev; • program RAČUNALNIŠKO IN DIGITALNO OPISMENJEVANJE: v dveh skupinah si je nova znanja pridobilo 24 udeležencev; • program MOST DO IZOBRAZBE je uspešno končalo v dveh skupinah 18 udeležencev; • program BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ je obiskovalo v dveh skupinah 13 odraslih in 13 otrok. Program ene skupine je bil izveden v Središču ob Dravi; • BRANJE ZA ZNANJE ZA ZABAVO je obiskovalo 7 staršev ali starih staršev in 8 otrok; • program RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE Z UČENJEM je bil izveden pri Svetem Tomažu, nova znanja je pridobilo 8 udeležencev; • program KNJIGE SO ZAME je končalo 11 udeležencev, izvajal se je v Knjižnici Franca Ksaverja Meška Ormož. Programi SPLOŠNEGA NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH: • v programu PODJETNIŠTVO, IZZIV NAŠEGA ČASA je nova znanja pridobilo 12 udeležencev; • program ANGLEŠČINA V IKT OKOLJU je končalo 14 udeležencev; * program NEMŠČINA V VSAKDANU je končalo 14 udeležencev. * V štirih ŠTUDIJSKIH KROŽKIH je nova znanja pridobivalo 39 udeležencev. * Aktivnosti v Tednu vseživljenjskega učenja se je udeležilo 152 udeležencev. Izvedenih je bilo 10 aktivnosti. * V Središču za samostojno učenje se je učilo 25 oseb 3434 ur na način in v času, ki jim je najbolj ustrezal. DRUGE AKTIVNOSTI: * Projekt PIJEMO ISTO VODO, ki je bil prijavljen v okviru 1. Javnega razpisa Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007 - 2013. Naše projektne aktivnosti so ovrednotene v znesku 4.437,85 EUR. Projekt se je končal 31. 3. 2012. * V letu 2011 smo s ponudbo na Javno naročilo za izvajanje programa SLOVENSKEGA JEZIKA ZA TUJCE bili izbrani za izvajanje v Mariboru, na Ptuju in v Slovenski Bistrici. Od začetka septembra do konca novembra 2011 smo izvedli 729 izobraževalnih ur za 4 skupine udeležencev. Projekt je bil financiran iz sredstev Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in državnega proračuna. * Na javnem razpisu za sofinanciranje izobraževalnih programov za DVIG RAVNI PISMENOSTI IN PROJEKTNO UČENJE ZA MLAJŠE ODRASLE OD 2010 DO 2013 smo bili izbrani za izvajanje: računalniške pismenosti za odrasle - RPO; računalniško in digitalno opismenjevanje - RDO; UŽU - Most do izobrazbe - UŽU MI; UŽU -Beremo in pišemo skupaj - UŽU BIPS; Branje za znanje, za zabavo; UŽU -Knjige so zame; UŽU - Razgibajmo življenje z učenjem. Izvedli smo 767 izobraževalnih ur za 12 skupin udeležencev. Projekt je bil sofinanciran iz sredstev Evropskega socialnega sklada (ESS) in Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ). * Decembra 2011 se je končal projekt UVAJANJE SVETOVALCEV ZA KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH, ki sta ga po javnem razpisu financirala ESS in MŠŠ. Rezultat projekta: - ustanovitev 5-članske komisije za kakovost; - usposobitev svetovalca za kakovost v izobraževanju odraslih; - nastanek listine o kakovosti. Cilj projekta: višja raven kakovosti ponudbe izobraževalnih storitev, izpeljave izobraževalnega procesa in sodelovanja med vsemi subjekti, ki so vpeti v izobraževalni proces. * Na javnem razpisu decembra 2011 smo bili izbrani za izvajanje PROGRAMOV SPLOŠNEGA NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH OD 2012 DO 2014: Angleščina v IKT okolju; Nemščina v vsakdanu; Učenje kot temelj za premagovanje ovir v življenju; Spoznajmo naše kraje - turizem in traj-nostni razvoj; Podjetništvo, izziv našega časa; Računovodske kompetence za začetnike. Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 KOLEDAR PRIREDITEV Koledar prireditev v Ormožu in okolici SEPTEMBER_ 1.- 2. 9. 2012 ob 3.00, izpred gradu v Ormožu Planina Pecol: Montaž (2753m) - Viš (2666m) - Z Julijske Alpe (zelo zahtevno) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 8. 9. 2012 ob 9.00, Oljarna Središče PRAZNIK BUČ - dan odprtih vrat Oljarne Središče ob Dravi • ogled proizvodnje olja • predstavitev društev in starih obrti • razstava buč in kulinarična razstava • pester kulturni program • pokušina raznovrstnih jedi iz buč, bučnic in bučnega olja • tekmovanje v kuhanju bučnega golaža • tekmovanje v igrah na temo »buče« INFO: TD Središče ob Dravi, 051 316 323, 02 713 48 51 8. 9. 2012 ob 9.30, parkirni prostor sadjar stva na Libanji Odprte kleti Pavlovski Vrh - Libanja INFO: TD Pavlovski Vrh - Libanja, Anton Štrman - 041 837 665 8. 9. 2012, Oljarna Središče Prikaz uporabe buč, kot izvrstnega vira naravne kozmetike - podjetje Parfummele d.o.o. INFO: TD Središče ob Dravi, 051 316 323, 02 713 48 51 13. 9. 2012 ob 9.30, domske gorice Trgatev INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 14. - 16. 9. 2012 ob 5.00, izpred gradu v Ormožu Ženske po vrhovih: Jezersko - Stol INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 956 240, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 15. 9. 2012 ob 3.00, izpred gradu v Ormožu Bavški Gamsovec (2392m) (zelo zahtevna označena pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 22. 9. 2012, Svetinje Praznik trgatve INFO: Turistično-kulturno društvo Ivanjkovci, Samo Simonič - 031 391 221 25. 9. 2012 ob 9.30, Mestna graba v Ormožu Športni dan INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 27. 9. 2012 ob 9.30, domska jedilnica Praznovanje rojstnih dni INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 28. - 30. 9. 2012 ob 3.00, izpred gradu v Ormožu Izlet na Jadran: Južni Velebit/Biokovo (skupaj z PD Varaždin) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si vsak petek v septembru 2012 ob 20.00 Center Holermuos - velika plesna dvorana Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si, 5ra.zumba@ gmail.com september 2012 Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 september 2012 predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor d.o.o. vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 OKTOBER_ 5. 10. 2012, Center starejših občanov Ormož Ob mednarodnem dnevu starejših - Dan odprtih vrat CSO Ormož INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 6. 10. 2012 ob 7.00, izpred gradu v Ormožu Izlet: Po Stoperški planinski poti INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 6. 10. 2012 ob 5.00, izpred gradu v Ormožu Vršič - Slemenova špica - Mojstrana (izlet za osnovno šolo in srednješolce) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 12. 10. 2012 ob 13.00, domsko dvorišče Tradicionalna prireditev: Pozdrav jeseni INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 13. 10. 2012 ob 19.00, kulturni dom Podgorci Folklorna prireditev: Podgorci pojejo in plešejo »Pod brajdami« INFO: KD Podgorci, 041 985 958, majcen.matejka@gmail.com 25. 10. 2012 ob 9.30, domska jedilnica Praznovanje rojstnih dni INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 25. 10. 2012 ob 18.00, Dom kulture Ormož Glasbeno literarni večer - Obrazi mladosti INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47, gimnazija.ormoz@guest.arnes.si, http://www.gimnazija-ormoz.si 27. 10. 2012 ob 4.00, izpred gradu v Ormožu Izlet na Martuljške gore (zelo zahtevna označena pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 768 625, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 30. 10. - 3.11. 2012 ob 3.00, izpred gradu v Ormožu Mladinski tabor: Paklenica - plezalni vikend INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 984 422, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si Vsak petek v oktobru 2012 ob 20.00 Center Holermuos - velika plesna dvorana Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si, 5ra.zumba@ gmail.com Oktober 2012 Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 Oktober 2012 Predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Do 20. 10. 2012 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v ORMOŠKIH NOVICAH, v koledarju prireditev in objavi na spletnih portalih, podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v novembru in decembru 2012 ter januarju 2013, po elektronski pošti tic.ormoz.grad@siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. NOVEMBER_ 1.11. 2012 ob 16.00, domska jedilnica Sv. maša posvečena spominu na pokojne INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www. cso-ormoz.si 3. 11. 2012 ob 5.00, izpred gradu v Ormožu Izlet na Dolenjsko (Dolenjsko gričevje) (lahka označena pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 9. 11. 2012 ob 9.30, domska avla Martinovanje v CSO Ormož INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www. cso-ormoz.si 9. 11. 2012, Avtocenter Ormož in Grad Ormož 20. MARTINOVANJE V ORMOŽU • vodeni brezplačni ogledi gradu in grajske pristave • brezplačni vodeni ogledi po mestu Ormož • ogledi kleti P&F Jeruzalem Ormož in degustacije vin • festival vina in kulinarike - razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot in vina • rokodelska tržnica • kulturni program v Martinovem prireditvenem šotoru • krst mošta • ustvarjalne delavnice za otroke • slavnostna razglasitev zmagovalca Turnirja mladih vin in turnirja Naj špricar • zabava za vse mlade in mlade po srcu s skupino D'KWASCHEN RETASHY (pred in po skupine) v prireditvenem šotoru INFO: TIC Ormož, 02 741 53 56, tic.ormoz.grad@siol.net, www.martinova-nje.si 10. 11. 2012 ob 9.00, izpred INFO stojnice pred gradom Ormož 9. Martinov pohod med Ormoškimi goricami 2012 INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 10. 11. 2012, Avtocenter Ormož in Grad Ormož 20. MARTINOVANJE V ORMOŽU • muzejski vikend z delavnico/prireditvijo za otroke • vodeni brezplačni ogledi gradu in graj -ske pristave • brezplačni vodeni ogledi po mestu Ormož, vodeni turistični ogledi po vinskih cestah Ormoža s kombiji • ogledi kleti P&F Jeruzalem Ormož in degustacije vin • festival vina in kulinarike - razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot in vina • rokodelska tržnica • kulturni program v Martinovem prireditvenem šotoru • krst mošta • »Jaz pa v gorice grem« - povorka vinskih doživetij • ustvarjalne delavnice za otroke • zabava za vse generacije s TANJO ŽAGAR s skupino v prireditvenem šotoru INFO: TIC Ormož, 02 741 53 56, tic.or-moz.grad@siol.net, www. martinovanje.si 11. 11. 2012, Avtocenter Ormož in Grad Ormož 20. MARTINOVANJE V ORMOŽU • brezplačni prleški zajtrk • krst mošta • zabavni program INFO: TIC Ormož, 02 741 53 56, tic.or-moz.grad@siol.net, www. martinovanje.si 12. 11. 2012 ob 8.00, mestne ulice Ormoža Kramarski sejem po Ormožu INFO: Komunalno podjetje Ormož, 02 741 06 40, tajnistvo@kp-ormoz.si , www. kp-ormoz.si 18. 11. 2012, Miklavž pri Ormožu Martinov pohod INFO: KTD Miklavž pri Ormožu, 031 353 422, www.kdmiklavz-ormoz.si 24. 11. 2012 ob 4.00, izpred gradu v Ormožu Zaključni izlet v visokogorje: Pršivec-V Julijske Alpe-Koča pri Savici-Komarča-pl. Viševnik-Pršivec-pl.Hebat-Vogar-Stara Fužina (zahtevna označena pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 29. 11. 2012 ob 9.30, domska jedilnica Praznovanje rojstnih dni INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si vsak petek v novembru 2012 ob 20.00 Center Holermuos - velika plesna dvorana Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si, 5ra.zumba@ gmail.com november 2012 Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 november 2012 predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor d.o.o. vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Do 20. 11. 2012 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v ORMOŠKIH NOVICAH, v koledarju prireditev in objavi na spletnih portalih, podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v decembru 2012, januarju in februarju 2013, po elektronski pošti tic. ormoz.grad@siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 :_Ormožke novice KRIŽANKA - RAZVEDRILO AVTOR: Jože Borko ATLETSKA DISCIPLINA OZNAČEVALEC TRASE ORGANSKO VEČANJE TANJA ODER DUŠEVNA MOTNJA ZBOR OSMIH GLASBENIKOV SIMON RUTAR ROMULOV BRAT NAS REŽISER (ANTON) MESTO IN PROVINCA V TURČIJI LUKA NA SICILIJI OTOK V KURILIH SKUPINA VPLIVNIH OSEB GRŠKA BOGINJA ZEMLJE in RODOVITNOSTI ROMAN PISATELJA GORKEGA ZNAMENJE V OBLIKI STEBRA SRBSKI KOŠARKAR DIVAC NAS SLIKAR IN GRAFIK (LOJZE) OBOD SLIKE STANJE BREZ GLASOV USTREŽLJIV MOŠKI STRANSKA DESKA POSTELJE RASTLINA, KI RASTE IN CVETI VEČ LET GOROVJE V ALŽIRIJI (2254 m) ORGANIZIRANO, SISTEMATIČNO PODAJANJE UČNE SNOVI V SOLI NAŠ NEKDANJI ALPSKI SMUČAR (ROK) STANE UREK VRSTA RAZSTRELIVA ROK ZALETEL ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI VOJAŠKA FORMACIJA DEL OBRAZA NIZOZEM. DRSALEC SCHENK ZAŠČITNIK PRAVOSL. CERKVE ŽABJA ZALEGA DEL DNEVA NOVINAR IN VODITELJ (ČRT) Ormoške novice DEL OBRAZA STARA MERA ZA ŽITO, MERNIK DELAVEC V JEKLARNI BENIGNA MIŠIČNA BULA ZEVSOVA REDNICA, NIMFA ROKOME-TAŠICA (TANJA) OLIMPIJSKE IGRE PRAOCE SEMITOV NAŠI RAZGLEDI NAŠA PEVKA (MAJDA) SREDISCE VRTENJA OTOK V ŠPANSKIH BALEARIH SVETA GORA NA KITAJSKEM NIKALNICA POVRSIN-SKA MERA NAS LITERARNI ZGODOVINAR (BORIS) Muha je ves dan preletavala pajkovo mrežo, toda pajku do večera ni uspelo, da bi muho ujel. Ta se mu je ves večer nasmihala in ga izzivala. »Te bom že jutri dobil!« je pajek zavpil proti muhi. »Ne bo ti uspelo!« se je spet nasmehnila muha »Jaz sem muha enodnevnica!« Mami, pri vratih je gasilec, ki zbira prostovoljne prispevke za gasilsko društvo. »Kaj naj mu dam?« »Vedro vode,« je brž svetovala mama. Gorenjec sanjari, da bo zadel na lotu glavni dobitek. Dva dni pred žrebom od jutra do večera ponavlja: »Ljubi Bog, pomagaj mi, da bom zadel glavni dobitek!« Ljubi Bog ga nekaj časa potrpežljivo posluša, nazadnje pa reče: »Saj ti bom pomagal, ampak srečko moraš le kupiti!« »Kaj naredite, če vaš kolega stopi na mino in ga odnese v zrak?« je vodnik vprašal vojaka. »Počakam, da pride nazaj!« »Mami!« je veselo pozdravil sin, ko je prišel iz šole. »Jaz znam pa hitreje računati od učiteljice matematike!« »Kaj res? Koliko je 3 krat 3?« »Šestinšestdeset!« je izstrelil sin. »To pa ni pravilno!« »Saj nisem rekel, da znam točno računati!« M Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do torka, 16.10.2012, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. V sredo, 17.10.2012, bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je Studio Sanaja, Natalija Antolič s.p. iz Ormoža. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož. 1. nagrada: shiatsu masaža (30 minut), 2. nagrada: estetska pedikura, 3. nagrada: knjiga iz Ormoža v Jeruzalem. Rešitev križanke št. 17, junij 2012 Vodoravno: SLADKOR, TETRERA, ER, ANAM, ORMOŽ, KA, LINON, REZ, ASKET, NA, ELA, ZMIKAVT, KAJN, TENA, LO-ČEK, ETER, AVENTIN, KALNIK, STONE, IN, ADOBE, RAP, AS, OVIN, RA, KOLOR, STIL, SVAT, DOLAR, NATRIJ, OPAST, ONEIDA, KENAI, PARNA, ARIJA. Geslo iz osenčenih polj se glasi: Lekarna Ormož Nagrajenci: 1. nagrada: Silva Čurin, Ptujska 11, 2270 Ormož 2. nagrada: Sanela Kirič, Pušenci 28, 2270 Ormož 3. nagrada: Slavko Bobnarič, Dolga lesa 11, 2270 Ormož Nagrajencem čestitamo. STUDIO SANAJA NATALIJA ANTOLIČ S.P. KERENČIČEV TRG 8 2270 ORMOŽ Delovni čas: PON - PET..........9.00 - 19.00 SOB: ZAPRTO TEL: 031 518 661 Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 ZGODILO SE JE ■Jan L«K1 A- Devetdeset let naše Titike Dana Marčec V mesecu juliju je praznovala svoj 90. rojstni dan naša Matilda Busek iz Vinskega Vrha skupaj s svojimi sosedi, prijatelji, sovaščani in znanci v Matilda Busek praznovala 90. rojstni dan gostišču Vinski hram na Jeruzalemu. Vsi smo se z veseljem odzvali povabilu in ji ob prazniku pripravili presenečenje, prinesli veliko slavnostno torto in ji zaželeli še veliko zdravih, srečnih, zadovoljnih in prijetnih dni. Gospa Titika je naša velika vzornica, dokaz za pravo življenje, in spoznanje, da moramo probleme reševati strpno, z voljo, ljubeznijo in s spoštovanjem samega sebe. Ob poslušanju zgod in dogodivščin iz njenega življenja, ko ni bilo elektrike, vode v hiši, telefona, prevoznih sredstev, ko so bili odvisni sami od sebe, spoznavamo, da smo danes vse preveč razvajeni, da ne znamo sprejemati življenja, ki ga živimo. Ne znamo prisluhnit sebi, nimamo časa za prijatelje, sorodnike, premalo vlagamo v življenje, ki je še pred nami. Draga naša Titika, zgodbe, ki so povezane z Vašim življenjem, so zelo lepe, polne presenečenj, razočaranj, trpljenja, odpovedovanja in strpnosti. To Vas je utrdilo, daje Vam moč, energijo in krepi Vaše telo. Na prelepem Vinskem Vrhu, kjer živite, od koder sega pogled na sosednji Kajžar, preko doline v Šalovce in Čakovec, preko hriba na Hum, potem naprej proti Ormožu in končno se ustavi na Rujsu, Velikem Brebrovniku, Litmerku, Svetinjah, Jeruzalemu, je svet, ki ga ne zamenjate za nobeno bogastvo. Krog in krog vinogradi in težka prleška ilovica, vse to vam polni življenjske baterije. Vedno ste znali prisluhniti sebi, svojim ciljem, željam in potrebam. S hojo, kolesarjenjem in plavanjem ste premagali vse težave, zato ostanite še naprej naša velika vzornica. Želimo Vam vse lepo, in da bomo skupaj praznovali še kakšen praznik, kot ste si zaželeli na praznovanju. Vsi, ki vas imamo radi. < Mi imamo se fajn Hilda Meško Tu, na najlepšem predelu Velike Nedelje, v »Gomajni«, kot ga imenujemo domačini, smo se spet imeli lepo. Za srečanje sosedov, ki živijo v obsegu kakšnega pol kilometra, je poskrbela županja Tilika Vajda. Letos smo se družili že dvanajstič. Ni manjkalo pijače in jedače, glasbe, predvsem pa dobre volje. Na igrah, ki pomenijo rivalstvo za zmago med »zgornjimi« in »spodnjimi« morajo biti predvsem strogi sodniki. Tudi pri volitvah sodelujejo najsposobnejši, kar so bili ta dan gotovo najstniki, ki so poskrbeli, da je potekalo vse po zakonu, da ni bil kršen volilni molk, da so bile glasovnice točno preštete. Tako so izvolili tudi župana. Včasih sprejme to funkcijo s težkim srcem, saj ga naslednje leto čaka organizacija srečanja, pri kateri pa seveda pomagamo vsi. Za dobro voljo poskrbita tudi gospodarja Janko in Erika. Janko je letos izvedel panoramsko vožnjo s traktorjem, letnik 1953, ki je že na videz nekaj posebnega. Prvi so stvar preizkusili moški in se vrnili z lepimi dogodivščinami. Potem so bile na vrsti ženske, tudi dobre volje prav tako ni manjkalo. Domov smo se vrnile z dodatno »vlečno službo« soseda Dušana. Upamo, da se bo naše druženje nadaljevalo tudi v prihodnje, saj nam vsako leto pusti nekaj nepozabnega, predvsem pa druženje s sosedi, kar je za mnoge le na ta dan v letu. < Naši klopotci so spet zapeli Mateja Sok, delovna terapevtka v CSO Ormož V torek, 14.08.2012, je bilo na naši Rožmarinovi terasi zopet veselo. Tistega jutra je naš stanovalec gospod Jurij Merc, ki je nekoč tudi sam izdeloval klopotce, pripravil in uredil vse potrebno za postavitev naših klopotcev. Pregledal jih je, naredil je rep iz vej in poskrbel, da bo vse teklo tako, kot je treba. Ker imamo dva klopotca, moram povedati, da je eden prleški, drugi pa haloški, in le-tega je gospod Jurij izdelal kar pri nas v domu. Z nami sta bila harmonikar Domen, ki vsako leto popestri naše druženje z igranjem na harmoniko, in njegov oče. Vsi smo občudovali Domna in ugotovili, da je od lani tako zrasel, da je prerasel svojega očeta. Harmonika mu še vedno zelo lepo pristoji in lepo ga je bilo občudovati, kako uživa v igranju. Ko smo postavili klopotce, je sledila »fešta.« Seveda brez tega, da bi se zaslišal tisti značilni klip-klop, ni šlo. Ker vetra ni bilo, smo klopotca pognali kar sami, in tako zaslišali pesem, ki jo bosta pela letos. V domski kuhinji so pripravili odlično kmečko jüžino in spekli slastne orehove in makove potice. Smo šli kar po repete. Tudi kakšen špricar se nam je prilegel. In ko smo se tako dobro okrepčali, so nas dvignili na noge zvoki harmonike. Zaplesali smo in tudi zapeli. Za boljši ritem sta poskrbela naša stanovalca gospod Viktor Kovačec in gospa Marija Draškovič, ki sta Postavitev klopotca harmoniko spremljala z igranjem na lončeni bas oziroma dukel, kot mu rečemo. Opogumila pa se je tudi ga. Marija Tišler, ki nam je zaigrala na svoje orglice. Z lepimi spomini in z zvokom klip-klop v srcu smo se počasi odpravili na kosilo. Ne bo dolgo, ko bomo zopet tukaj zbrani obirali grozdje v naših domskih goricah. Se vidimo na trgatvi! < Pri 86 letih še vedno orje Anton Kace Alojz Ozmec iz Cvetkovcev, še vedno redno dela s traktorjem na njivah, kljub temu da je obrnil 86. list v svoji knjigi življenja. Po petdesetih letih smo ga ponovno videli pri oranju na njivi v Gorišnici, na novem traktorju. Pred petdesetimi leti, davnega leta 1962, je prvič oral na gorišniškem polju na njivi Franca Zamuda iz Zamušanov. Delati s traktorjem je začel v takratni Zadrugi Gorišnica. Takrat je bilo po Alojzovih besedah delo s traktorjem čisto drugačno kot danes. Saj niso imeli kabine, rokavic, bunde, itd... Danes je delo s traktorjem, v katerem so klimatska naprava, radio in drugo prava igračka. Spomin Alojzu še vedno dobro služi, saj se spomni, da je imel takrat še sodelavca-traktorista Milana iz Muretin-cev in sodelavko v pisarni Milko Roškar iz Moškanjcev, ki je vodila administracijo in računovodstvo. Povedati moram še to, da je Alojz še vedno aktiven član zelene bratovščine LD Bresnica-Podgorci. Ob njegovem visokem jubileju, ki ga je pred kratkim proslavil, mu iz srca želim, da bi še vrsto let uspešno oral in skrbel za naravo in divjad kot doslej. Je in bo ostal ljubitelj narave in vsega živega v njej. Zaveda pa se tudi, da ga bodo potrebovale naslednje generacije, ki jim bo znal svetovati. < Alojz Ozmec na traktorju Naj ne bo pozabljeno Karolina Putarek Veterani vojne za Slovenijo si v Ormožu prizadevajo za dostojnejše znamenje spomina na čas vojne za Slovenijo, junija 1991 v Ormožu. Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo ( OZVVS) Ormož so konec junija pripravili razstavo v spomin na 27. junij, ko se je pred 21 leti začela vojna za Slovenijo v Ormožu, in jo posvetili vsem udeležencem te vojne. Na razstavi, ki so jo postavili v prostorih nekdanje blagovnice Tima, so bile na ogled številne fotografije avtorja Štefana Hozyana, različni dokumenti, izrezki iz takratnih časopisov, vojaške uniforme, orožje, ki ga je v tistem času uporabljala TO, ostanki tankov in drugega z bojišč, gasilska oprema in podobno. Sestavni del razstave pa so bili tudi panoji s fotografijami, ki so jih veterani postavili na mesto dogodkov izpred 21 let ( ob bencinskem servisu Petrol). Naj ne bo pozabljeno! . je slogan veteranov vojne za Slovenijo, ki pa si želijo tudi dostojnejše znamenje v spomin na čas vojne za Slovenijo v Ormožu. Predsednik OZ VVS Miran Fišer je ob odprtju razstave povedal, da si bodo veterani prizadevali s pomočjo lokalne skupnosti in sponzorjev postaviti novo spominsko znamenje. Obstoječe se jim zdi preveč skrito v parku ob gradu, pa tudi premajhno za počastitev spomina na tako pomembne dogodke, kot so bili tisti v času vojne za Slovenijo v Ormožu. < Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZADNJA STRAN Obogatitvena dejavnost mali folklornik v Vrtcu Ormož Stanka Špindler, dipl.vzg Izteka se peto leto obogatitvene dejavnosti MALI FOLKLORNIK v Vrtcu Ormož. Skupina folklornikov nosi ime »Nagajivčki«. Radi se udeležujemo raznih prireditev v domačem kraju in zunaj njega. V tem šolskem letu je to dejavnost obiskovalo 26 otrok, starih 4 in 5 let. Dejavnost je potekala vsak ponedeljek od 12.15 ure do 13.00 ure v igralnici ali v večnamenskem prostoru vrtca. Preko te dejavnosti v vrtcu dajemo otrokom možnost, da se seznanjajo s tradicijo in z običaji. Igramo se otroške igre, pojemo in plešemo, kot so to delali nekoč naši dedki in babice. Otroci so v tem šolskem letu skupaj s svojima mentoricama Stanko Špindler in Brigito Lubec ter z vzgojiteljem Tadejem Muhičem, ki nas je spremljal s harmoniko, pripravili dva sklopa. Prvi je nosil ime »Gremo plesat, stric že igra«, drugega smo poimenovali »Lepo se je igrati in peti«. Udeležili smo se Območne revije folklornih skupin, ki je potekala v Miklavžu pri Ormožu. V mesecu maju smo se odpravili na 16. državno revijo ljudskih pesmi, plesov in običajev PIKA POKA POD GORO, v Rogaško Slatino. Veseli smo bili spremstva ravnateljice Marjete Me-ško in vzgojiteljice Mihaele. Kaj mislite, kako so se počutili Nagajivčki, ko so stopili na oder in je bilo vanje uprtih mnogo oči? Pogumno, sproščeno, veselo, plesno, in seveda so radovedno zrli z odra v dvorano, ali bodo kje zaznali poznan obraz. Z velikim navdušenjem smo si ogledali nekaj plesnih postavitev drugih otroških folklornih skupin. Ob izteku šolskega leta smo za starše otrok, ki so obiskovali to dejavnost, v vrtcu zaplesali in zapeli. Vsem nekdanjim folklornikom in folklornicam skupine Nagajivčki, ki sedaj že obiskujete OŠ, želim, naj vam bodo ljudski ples, igra in pesem še vnaprej v veselje in ponos. a Upokojenci kegljali za pokal KS Ormož Karolina Putarek Skupina 20 kegljačev, pod vodstvom Mirka Majča, ki deluje znotraj športne sekcije Društva upokojencev Ormož, je bila organizatorica 2. tekmovanja v visečem kegljanju za pokal Krajevne skupnosti Ormož. Tekmovanje je potekalo sredi avgusta ob ormoškem ribniku, tekmovanja pa se je udeležilo 89 kegljačev ( 38 žensk in 51 moških) iz vseh Društev upokojencev v občini in tudi iz sosednjih občin ( Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Gorišnica). Med ženskami je 120 kegljev podrla TI-LIKA GREGOREC ( DU Podgorci), ki je prejela zlati pokal KS ORMOŽ, srebrni pokal sije s 115 podrtimi keglji priigrala SILVA HORVAT ( DU ORMOŽ ), tretje in četrto mesto sta si s po 106 podrtimi keglji priigrali TILIKA MAJČ in ALENKA HORVAT ( DU Središče ob Dravi), s tem da je ALENKA HORVAT bronasti pokal odstopila soigralki TILIKI MAJČ. Med moškimi se je najbolje odrezal STANKO BELŠAK ( DU Sveti Tomaž), ki si je s 128 podrtimi keglji priigral zlati pokal KS ORMOŽ, srebrnega je za 126 podrtih kegljev prejel STANKO PIGNAR ( DU Podgorci), bronasti pokal pa si je za 122 podrtih kegljev prislužil DRAGO CVETKO ( DU Gorišnica). Pokala KS ORMOŽ sta zmagovalcem podelila predsednica KS ORMOŽ JELKA ZIDARIČ TRSTENJAK in predsednik DU ORMOŽ ANDREJ PUČKO. a •t: Ï Kegljanje za pokal KS Ormož 20. MARTINOVANJE v ormožu od 9. do 12. novembra 2012 Program^™ Lokacije: Avtocenter Ormož, Hardek 44 c, Ormož in Grad Ormož Petek, 9. 11. 2012 1 10.00, 12.00, 14.00 10.30, 12.00, 14.00, 16.00 11.00, 13.00, 15.00 13.00 13.00 - 18.00 13.00 - 20.00 13.00 - 21.00 15.00 - 17.00 17.00 18.00 od 21.00 Vodeni brezplačni ogledi gradu in grajske pristave Ormož (izvedba Pokrajinski muzej Ptuj Ormož). Izven tega časa ogledi z vstopnino. Brezplačni vodeni ogledi po mestu Ormož (INFO stojnica pred gradom Ormož in pri Martinovem prireditvenem šotoru na Hardeku) Ogledi kleti P&F Jeruzalem Ormož in degustacija vin Otvoritev Festivala vina in kulinarike (salon pri Martinovem prireditvenem šotoru) Rokodelska tržnica (Martinov prireditveni šotor) Festival vina in kulinarike - razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot in vina (salon pri Martinovem prireditvenem šotoru) Program v Martinovem prireditvenem šotoru - krst mošta, nastopi ljudskih pevcev in godcev, folklornih skupin ... Ustvarjalne delavnice za otroke (izvedba Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, lokacija salon pri Martinovem prireditvenem šotoru) Krst mošta v Martinovem prireditvenem šotoru Slavnostna razglasitev zmagovalca Turnirja mladih vin in turnirja Naj špricar (Martinov prireditveni šotor) Zabava za vse mlade in mlade po srcu s skupino D' Kwaschen Retashy s pred in po skupinami v Martinovem prireditvenem šotoru Sobota, 10. 11. 2012 9.00 9. Martinov pohod med Ormoškimi goricami 2012 (odhod izpred INFO stojnice pred gradom Ormož) 9.00 - 12.00 Muzejski vikend z delavnico/prireditvijo za otroke (izvedba Pokrajinski 9.00, 11.00, 13.00, 15.00 muzej Ptuj - Ormož, lokacija: Grajska pristava) Ogledi kleti P&F Jeruzalem Ormož in degustacija vin 10.00, 12.00, Vodeni ogledi gradu in grajske pristave Ormož (izvedba Pokrajinski 14.°° muzej Ptuj - Ormož). Izven tega časa ogledi z vstopnino. 10.00 - 18.00 Rokodelska tržnica (Martinov prireditveni šotor) 10.00 - 20.00 Festival vina in kulinarike - razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot in vina (salon pri Martinovem prireditvenem šotoru) 10.00 - 21.00 Program v Martinovem prireditvenem šotoru - krst mošta, nastopi ljudskih pevcev in godcev, folklornih skupin ... 11.00 - 17.00 Brezplačni vodeni ogledi po mestu Ormož (INFO stojnica pred gradom Ormož in pri Martinovem prireditvenem šotoru) 12.00 - 17.00 Vodeni turistični ogledi s kombijem po vinskih cestah Ormoža (INFO stojnica pred gradom in pri Martinovem prireditvenem šotoru) 13.00, 17.00 Krst mošta (Martinov prireditveni šotor) 14.00 - 15.30 Jaz pa v gorice grem, povorka vinskih doživetij (začetek programa pred gradom Ormož, nato povorka krene do Martinovega prireditvenega šotora) 15.00 - 18.00 Delavnice za otroke (izvedba Mladinski center Ormož, lokacija: salon pri Martinovem prireditvenem šotoru) od 21.00 Zabava za vse generacije s Tanjo Žagar s skupino v Martinovem prireditvenem šotoru Nedelja, 11. 11. 2012 9.00 - 11.00 Brezplačni prleški zajtrk 11.11 - 12.00 Krst mošta 12.00 - 16.00 Zabavni program (narodno zabavni ansambel, ljudski pevci, folklorne skupine). Ponedeljek, 12. 11. 2012 8.00 Kramarski sejem po Ormožu Vzporedne prireditve: • Organizirani turistični izleti po vinskih cestah in znamenitostih Ormoža z okolico • Delavnice za otroke • Krožna vožnja Moto kluba C'est bon Ormož v soboto, 10. 11. 2012 • Srečanje z Martinom pred Sokolano v Središču ob Dravi v soboto, 10. 11. 2012, med 9.00 - 11.00 Ormoške novice, Leto V, številka 18, september 2012