*** j, pr»x»ikof. SUDe, ki naj bi uigurale mir v vzhodni Evropi. .Hitler in njegovi militaristič->» iivedenci so predložili pred-Uvnikom Anglije detajlirane <*vilk<' o oboroženi sili sosedah držav - Francije, Rusije, oljskf in ("'ehoslovaške, da do-Nemčija potrebuje »jmanj % vojaških divizij za OramU «voje meje. Hitler je Maril, da bo Nemčija reducira v«e vrste olmrožene sile, a-® Mo velesile storile i-Simon je nato pozval Hitler-'•naj sestavi M roben načrt, L*' "Uučeval njegove propo- V*« Predloži na konfe-v Stres]. fjrti. 27. marca. - Franco-;,1M ' na včerajšnji seji embargo na izvoz vojne-»»»krnila. Odriva je znači-r^-vojne psihologije, ki '^la Rvropo, ko je Hitlerje- tolTi? raztrw,» versajsko rT h/K,. na vsak ^'•prečiti Nemčiji grma- w'Jn*va materiala. Lista ■ h,» "ki i učene v embar-•'"» «bjavljena. toda orne-' bil tH.mi važne informacije potencialnim sovražnikom Francije in s tem napravila veliico škodo njeni o-brambi. Drugi znak vojne napetosti je bil predlog v parlamentu, da ae špione kaznuje s smrtjo namesto s petletnim zaporom, ki je najvišja ka2en za tak zločin v mirnem času. Kaunas, Lit vinska, 27. marca. Tukajšnje vojno sodišče, ki je vodilo obravnavo proti 126 hi-tlerjevcem, ki ao bili obtoženi, da so skovali zaroto, da pride Memel pod kontrolo Nemčije, je štiri zarotnike obsodilo v smrt. Ewald Boli, eden od obsojencev, je prižnal, da je bil član grupe, ki je umorila memelske-ga policijskega uradnika Geo. Jesuttisa, katerega je osumila, da je nameraval razkriti tajnosti nacijskih prevratnih • aktivnosti. Ostali trije obsojenci — VValter Preiss, Heinrich Wan-nagat in Emil Lepa niso mogli dokazati svoje nedolžnosti. Vsi bodo ustreljeni, ako jih ne bo presednik Antanas Smetona po-milostil in v tem slučaju bodo poslani v dosmrtno ječo. Dr. Ernešt iNeumann, vodja ljudske socialistične stranke, je bil obsojen na dvanajst let zapora in vlada bo konfiscirala njegovo imetje. Duhovnik Barton Theodore von Sass, vodja krščanskih socialcev, je dobil deset let zapora in baron von der Ropp tudi deset let. Krajevni voditelji Sassove grupe so bili obsojeni na osem let zapora vsak, voditelji Neumannove pa na deset let vsak. 45 obtožencev je bilo oproščenih, ostali pa so prejeli nizke kazni. Otroško mezdno delo persistira 16 držav odklonilo amendment to ,> rm ti n Difr ki ga ten lelk tri/ Wa*hington, D. C. — Amendment zvezne ustave za prepoved mezdnega otroškega dela je bil letos spet na ratifikaciji v državnih zbornicah in samo štiri zbornic« so ga odobrile, 16 zbornic ga je pa odklonilo. Najnovejše glasovanje o tem amend-mentu je bik) v Connecticutu in bil je zavržen. Amendment za odpravo otro« škega mezdnega dela roma od zbornice do zbornice po državah že enajst let. Doslej ga je ratificiralo 24 držav — med temi je tudf Illinois — in manjka še 12 držav, da postane del ustave. Mias Katharine I>enroot, šef federalnega otroškega biroja, je rekla te dni, da bo treba še dve leti za ratifikacijo; na drugi strani pravijo nasprotniki, da je amendment zdaj "mrtev" in sploh ne pride več na glasovanje po zbornicah. Jonsko leto je predsednik Rooaevelt apeliral na vse državne zliornice, naj ratificirajo ta a-mendment, da bo mezdno delo otrok čim prej ustavno zabra-njeno. Nič ni pomagalo. Tu je dokaz, kako močna in tnnogla-va je opozicija, ki je proti odpravi otroškega dela pod beda* sto pretvezo, da bi potem "star J* namreč j« izbili kontrolo nad svojimi upnic« jn!otroki". Otroško mezdno delo je sicer začasno zabranjeno po zakonu NIHA. toda delodajalci si-tematično kršijo ta zak^n na >az, magnezija iotrebujc za pu-in industrij-" rabi pri izde-' • «• Kmbargo pokalnih trgovin-n < d Francijo in ocialiatičnl r»red lagal vin«* z mu-t« m izzval J Flandinu. Ij«*nje svo-r'kel proti »redlfif po-da nanpro- I debelo. Domače vesti Nov grob v Pen ni Braddock, Pa. — Naglo je u-mrl Louis Volk, star 64 let in doma iz Rumene vasi pri Novem mestu. Zadela ga je srčna kap. Tu zapušča sina, dve hčeri in nekje v Nevv Yorku brata, v starem kraju pa dva brata in štiri sestre. Bil je Član SNiPJ. Požar v starem kraju Richfield Springs, N. Y. — Andro Klun, član društva 693 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je 2. februarja t. 1. v vasi Brce pri Ilirski Bistrici zgorela njegova rojstna hiša. Ob enajstih ponoči je začelo goreti pri gornjem Jernaku, nato se je vžgalo še pri spodnjem Jernaku, pri Klunovih in Stalonu, ta ko da so vsi štirje posestniki pogoreli. Ker je močno pihal veter, se je požar naglo razširil in z veliko težavo so komaj rešili živino iz hlevov. Nov grob v starem kraju Verona, Pa. — Zora Dovgan, članica SNPJ in zvesta naročnica Prosvete, je prejela žalostno vest, da je v Slemenu pri Skradu 21. februarja umrl njen ljubljeni oče Ivan Delač v starosti 76 let in železničar v pokoju. Ta vest je Zoro Dovga-novo toliko bolj potrla, ker je komaj pred dvema mesecema izgubila svojega moža, očeta štirih otrok. Pokojni Delač zapušča v Ameriki tri omožene hčo-re, v starem krapu pa ženo, tri oženjene sinove in eno omoženo hčer. Sen en grob v Penni Manor, Pa. — V bolnišnici je umrl Frank Demšar, star 48 let in doma iz Poljanske doline na Gorenjskem. Podlegel je o-peraciji na slepiču. Tu zapušča ženo in brata, v starem kraju pa drugega brata. ADF PROTI KONSKRIPCIJI DELAVSTVA WaHhington, D. C—Ameriška delavska federacija je naznanila svojo opozicijo proti kon-skripciji industrijskih delavcev v vojnem čaau. Da bo vztrajala na tem stališču, je jasno povedal njen pravni reprezentant W. C. Huahing, ko je nastopil pred senatnim odsekom, ki preiskuje trgovino z municijo in orožjem. "Industrijska konskripcija bi bila suženjstvo in bi rezultirala v uničenju morale ameriških delavcev," je dejil Huahing. "Delavstvo pra^ gotovo ni želo dobička iz zadnje svetovne vojne, čeprav so bile zvišane mezde v nekaterih industrijah. Navijale! cen so imeli svoj dan, OPOZKUA PROTI WAGNERJE> VEMUNACRTD Kljub temu je mogoče, da bo sprejet ROOSEVELTOVI KOMPROMISI WaahUigton, D. €. — (iFP) — Zveza ameriških tovarnarjev in druge organizacije velebizniaa vodijo veliko ofenzivo proti Wag-nerj^vemu načrtu, ki določa odpravo kompanijskih unij. Gotovo je tudi to, da ga Rooaevelt no bo podpisal, ako ne bo načrt temeljito revidiran, ker se boji sa- ker jim vlada ni stopila na prste mere Prl industrijskih magna-in so nemoteno dražili življen- tlh- Na«PN>Uio pa je tudi goto-ske potrebščine." vo» minkov na kraljev jubilej je prišlo iz drugih držav več ton in s tem so bili oškodovani angleški tovarnarji, ki bi se morali prvi okoristiti s patrio-tičnimi proslavami. Medalje prihajajo iz Cehoslo-vakije, Nemčije in drugih držav in ao cenejše ko one, ki jih izdelujejo v Angliji, Japonska pošilja britake zastave, katere bodo vihteli šolski otroci, ko se bosta kralj in kraljica vozila |s> londonakih ulicah ,v prihodnjem maju. Najslabše pa je to, ker parlament ne more zajeziti te poplave. VValter Runclman, predsednik trgovske zbornice, je v parlamentu priznal, da ni nobene avtoritete, ki bi preprečila u-voz teh medalj v Anglijo. Prebivalstvo bo moralo samo izbirati med domačim in tujim blagom, kar bo precej težavna naloga. department proti družbi zaradi kršenja točke 7A, odkar je zakon obnove atopil v veljavo. . Federalni delavski odbor je te dni podal važen odlok, v katerem pravi, da obveznost delodajalca glede kolektivnega pogajanja ne preneha, kadar njegovi delavci zastavkajo. Hitler ponudil pomoč Abešiniji? Ivondon, 27. marca. — Iz zanesljivih virov se poroča, da je Hitler ponudil Abeainiji skupino nemških vojaških ekspertov, ki naj pomagajo pri organiziranju abesinske armade. Ni pa znano, če je abesinska vlada sprejela ponudbo. Licenca za pivce v Californiji Sacramento, Calif. — Najno* vejAa ideja za vir novih davkov v Californiji je, da si« obdavčijo vse one osebe, ki pijejo opojne pijače, Vsakdo, ki bo smel piti 'postavno", bo moral plačati dolar na leto za pivsko licenco. nima pojma o praktični zakonodaji. Poleg farmer-laboritov in progresivcev so v novem bloku tudi demokratje in republikanci, ki se ne strinjajo z nazadnja ki v svojih strankah. Predsednik nižje zbornice Byrns je že naznanil diaciplinar no akcijo proti članom liberal nega bloka, ki hočejo organizi rati tretjo stranko. Tnia člani bloka niso vznemirjeni, čeprav zanikajo, da je njih cilj organi siranje tretje strank'). Na steni vidijo znamenja, da je prišel čas za ustanovitev nove politične stranke, ki ne bo orodje v rokah sedanjih gospodarjev Amerike, kateri so odgovorni za krizo, v kateri stoka ročilo, v katerem je rečeno, da je preteklo leto povečala profite za 400 odstotkov v primeri z I. I!)S8, Vlada bo skrbela za Dionnovo družino Toronto, Ont., Kanada. — Vlada kanadske province Onta-rio je sklenila, da prevzame materialno akrb za ostalo Dionnovo družino poleg petork. Oče in mati petork boata prejemala redno mesečno vsoto od vlade. Nadalje bo vlada na avoje stroške šolala ostale Dionnove otroke. Ta aklq> je bil atorjen, da ne bosta oče in mati. petork predmet izkoriščanja po ameriških gledaliških požeruhih. EVROPA SE 0B0R02UJEZA NOVO KLANJE Francija išče zaslombe v sovjetski Rusiji ANTISOVJETSKI BLOK Mussolini spet dregnil v Abesinijo Rim, 27. marca. — "U Tri buna" obtožuje Abesinijo, da a je prilastila 176 štirjaških milj ozemlja, ki pripada italijanski koloniji Eritreji— Na tem o-zemlju je HO vasi, ki štejejo skupno M000 prebivalcev. ProteMtnr drmon«!racij* ne*>orških rfeiavrev pred uradom kuhannlivKa .04 "Tuiu.m konzulat«. 'Kingfish9 ima $259000 na leto Njegova senatorska pla ča je "samo" $9000 VVashington, D. ('., .'<7. marca. —Senator Huey I/ong "Klng fiah", 'ki ugitira za razdelitev ameriškega l>oguMtva, je imel lansko leto $26,000 dohodkov. To je povedal nam v senatni zbornici med debato o odpravi "pink Mlfpa" (objava dohodninskega davka za vsako osebo). Long je pobijal predlog za odpravo "pink si i pa" in dejal, da kdor pošteno aluži svoj denar, se mu nI treba sramovati, če ve* avet izve, koliko Ima dohodkov in koliko je plačal davka od dohodkov. Senator Tydlngs Je vpraAal Longa: "Letna MeiiatorMka pla« a je samo 90000, k j«' hI torej dobil ostalih $16,000?" "To vsoto ko mi plarali ljudje, ki nirnajo* toliko pameti ko jaz pa so me najeli za »tvojega odvetnika", je odgovoril l/ong. "In kaj si naredil s tem denarjem?" je bilo nadaljnje vprašanje. "Zapravil sem ga %s g<»o, footlsilUk«' igre in pija« o /m svoje prijatelj«!" Stavka g r a d b n i h delavcev VVorrejter, Mas«. Nad ato zi* dar jev, h*»«rjev in drugih stavbnih delavcev, ki »o bili upoidcnl »rl gradnji nove bolniAnire, je /a*ta\kplo, da izvojujejo zvijanje rti<*zd< z o d« nt oditutkov, New Y«rk. — (FP) — Nova svetovna vojna je neizogibna. IVcdno bo zatonilo I. 1«W5 bo imela Evropa deset milijonov mož pod orožjem. To je mnenje nepristranskih opazovalcev, ki motre militariatični razvoj v Evropi. i Deklaracija Nemčije, da bo IKivečala avojo oboroženo Milo za |m>| milijona mož, In v tem ni u-ključena njena pomorska in letalska sila, ne bi smela presenetiti nikogar. To ae je moralo zgoditi,kot logična poaledica nacijske kampanje, katere cilj Je kontinentalna ekspanzija. Kmalu potem, ko je Nemčija dobila IMisojilo 800,000,000 mark od Henrija Deteringa, mednarodnega oljnega magnata, je Hitler odredil obvezno vojaAko službo in s tem raztrgal veraajsko pogodbo. Francija se prav dobro zaveda, da bo Nemčija v prihodnjih dveh letih zgradila vojno mašino, k( Im» nadkriljevala njena Vprašanje je ali bo Francija napadla Nemčijo sedaj, ko je slednja še primeroma šibka, ali bo čakala, <(a Nemčija pojači svojo oboroženo silo iti potem iszove konflikt, ki je lahko usoden za Francijo. Anglija Igra precej Čudno vlogo v obatoječi situaciji. Izgleda, da celo pod p iru Naročijo in Ji daje (Migumit, da poveča armado na 6,000,000 mož v prihodnjih dveh letih. Znano je tudi, da Nemčija lahko računa na pomoč Poljske In Ogrske, kakor tudi, da se Rumtinija ne bo pridružila Franciji, ker Henri Detering hoče, da ostane Romunija nevtralna. Francoski zunanji minister 1val bo v kratkem obiskal Moskvo. TUJ njegovega oblaka Je akienitev francosko - novjetsk* milltarlatične zveze. Nobenega dvoma ni več, da ae kuje anti-sovjetski blok hi da Ima Nemčija skomine po ozemlju na vzhodu. Rusija ne mara vojne in to kažejo Izjave njenih voditeljev. (>-na ve, dn ne bi pridobila ničesar z napadalnim činom. Hkoro gotovo je, da bo Nemčija izvršila črne, i katerimi bo provoclrala sosedne države. V -o Jo aili reana ekonomska situacija. Iz tega razloga Je br«z|>lod-no vsako upanje da je mogoče preprečiti novo svetovno vojno. Naval na republi- čane na Irskem Dublln, 27. marca. — Vlada Svobodne Irske države js včeraj-ostro nastopila proti repulr-ličanskim organizacijam. Policija Je navalila v privatne hiše in aretirala Vez 70 voditeljev republikanske armade. Voditelji no pred nekaj dnevi zapretili, da Ih> republikanska armada zašči-tila avtobusne in tramvajske stavkarje v Dublinu. Po mnenju vlade bi to provoriralo civilno vojno na Irnkem. Vladni listi piAeJo, da je .irska republikanska armada dimen pod kon-rolo komunistov. Val vodilni r?ki komuniidi no bili aretirani. Japonnha formalno zunaj Lige narodov ženeva, 27. marca. - I)mii*h nIii potekli dve leti, odkar je Ja-IsmiikM naznanila tajništvu Lige narodov svoj izutop iz Lige, Po pravilih Lige Je i/uit op zdaj v risni in .!spon»ks je prenehala biti članka Lige narodov. Povod aa. iziitop Japonake, ki je bila klunica 16 let, je bilo kritikno »tališke Lige napram .Japon»kt zaradi njen«' okupa"i-je Maml/tirije. t FI08VE1A p r os v e t a ! Glasovi iz naselbin THE KNI.ICiIITFNMKNT glasilo m lastnina »u i« "ti -r HM* m M*. Ittl a i*»l Ui, u iMNrtra lub»tri|iiin r»i«i for «K« UfM l»«npt CklM#)i C*u4* M M iht tmr. Churnmm mm4 Clmt« fl M p« rmt. t—M* m «M*UM NS tM* raftf C«M a*Uao* »O Sa««Kx kHkujM <■»>«■« la trMnte* fUnk«* M M «,•*•>» S«*«*-*! l't*»MM Uril*«. |H» idMii lU i m te * •Ju««*. ja SciteAil imAimim, MlrtiHI rtUa Ml »iiwiii««».-IU»tlM(»U «f tummvmi-rli— m4 Uirrlitrlrf »« *»•- CUm«, UIlMte Zanimive beležke Dnevne beležk« Miltvaukee. Wb. — Dopisi v naših časopisih so koristni in tudi odgovarjajo !*> trebi dokler ae drže dopisniki gotovih pra- dom; večina časa se bo porabila za podučne razprave in deba te. Socialistična stranka je uvedla akcijo, da se pridobi, vae tu- MKMHEK or TMC » * D*S*THJ FSKM« »13S Datum * oktav*'«. primer U. ivfti. t* la» «aiaca I turna na naslovu pumaai. da »»m )• • Um datumom i»*«ii« >» pr»tnri**ma. ollje v držsvno poatavoda-za čitatelje v splošnem. j Jo. Upati je, dn bo milwauška S tem ni rečeno, da dopisniki 'federacije društev SNPJ stori- mm minjajo in z njimi tudi ljudje.'pa edo milijoni Orugorodcev, In I Junak "Nadgoričan" piše na- velika večine tab se je pohvalno dalje in omenja nekega rojaka-j iaraaMa o njih. Tudi ona dva bij naprednjaka-postopača, njegove- ju merala čitatl da se bi kaj {a imena pa — če verjamete al' naučila iz njtti, toda tega jima I ike — ta junak ne ve. Piše pa, da ( menda ne dopušča zagrizeno so-| je dotični na relifu, da noei ped i vraštvo. Lahko ae "žandarja" pazduho knjige 'Dva svetova", j obeelta, omenjeni knjigi bosta "Natflve'» in 4mm, 9 kljub temu želi svoj aioves in j katerih je natrpano nesramnosti, da je dotičnega nekoč nekdo priznanje vseh razumnih ljudi/ Končno glade "iepifa mk", ki i Pred nekaj tedni je v Wash:ngtonu umrl u-pokojeni federalni vrhovni sodnik Oliver Wen-de'l Holmes. Ob tej priliki ne je dnevno časo-pisje na dolgo in široko razpisalo o liberalnosti tega bivšega Hodnika. Niso mogli prehvaliti njegove naprednosti, svobodoljubnoati in celo radikalnosti v nekaterih ozirih. 8 temi vrsticami nimamo namena, da bi oma-lovažili Holmesovo delo ali na kak način obsen-čili njegov karakter. Mož je res imel liberalne nazore v mnogih stvareh, zlasti v socialnih in ekonomskih vprašanjih. Pri razsodbah federalnega vrhovnega sodišča, čigar član je bil 40 let, je bil dostikrat v manjšini in takrat je spisal odlok manjiine, v katerem je pobijal okostenele nazore avojih burbonskih kolegov. U-atavo je smatral za živ dokument, ne pa za jeklen jorič. Bil je disident med disidenti — razen v dobi svetovne vojne. In to je, kar bi radi pribili s te rti i vrsticami — njegov rekord iz čn«a svetovne vojne In povojne histerije. __ Takrat je bil tudi sodnik Holmes med onimi, ki so tulili z "endolarskimi patrioti" vred in neusmiljeno pogazili vsak kritični glas. On je bil tisti, ki je spisu) odlok vrhovnega sodJfča v /amoznem Dibsovem slučaju in je pomagal križati tega največjega človekoljuba, največjega sovražnika bratomornega klanja ter izkoriiča-nja človeka po človeku. Holmesov odlok je poslal Debsa v ječo za deset let zaradi protivojnega govora v Canto-nu, Ohlo; Holmes je razkossl znameniti Debsov govor In Iz njega izluAfil citate, s katerimi je označil Debsa za "nevarno osebo", ki ne spada drugam ko v ječo. V svojem argumentu se je sodnik poslužil tudi nekega drugega Debsove-ga govora, v katerem je Deba komentiral obsodbo Rose Pastor Stokesove zaradi njene opozicije proti vojnj. 8lično staližče Je Holm<*s zavzel v slučaju nekega socialista v . Penn«ylvanlji, ki je prižel I »red ZVezai tribunal z apelom proti strogi obsodbi, ker je nasprotoval vojni. Holmes je bil tisti, ki je formuliral teorijo, da veljajo ustavne garanetje z otirum na ctvitne nvobo Iščlno !<• v mirnem ča*u, dočim ima ob času vojne vlada — zadnjo besedo. Na podiajfi te teorije je najvišje sodišče kasaeje — v lanskem letu — za kljuftlo, da ima ameriška vlada v Vojnem času pravico, da zahteva življenje nli hernega državljana, kar pomeni |>opoino podrejenost brez ozira na ustavne ifsran*ije. To je fašistični princip, "totalitarianske" države, v kateri namen |h>-s%*ečuje srednt\M — tudi naj|»odlejAa srinlstva. ne bi smeli izražati svojega mišljenja g jede globokejših javnih vprašanj, posebno če posedujejo take zmožnosti, toda vedno mora pri takem izražanju veljati pravilo, da izraža dopisnik samo svoje osebno mnenje in prepusti uredniku pisanje člankov. Sicer moramo z veseljem priznati, da je tista navadna kle-petavost, s katero so ae nekdaj odlikovali mnogi dopisi, izginila že skoro j>opolnoma iz Pro-svete kakor tudi iz Proletarca, toda v posameznih slučajih pa se še pripeti tako zlorabi jen je prostora v naših časopisih, ki pomeni obenem mučenje urednikov, kakor tudi razumnih čita-t<-lje»,| Kdor piše dopis, se m o r a predvsem zavedati, da pride ta ko štivo pred oči različnih ljudi, med katerimi je mnogo takih, ki ne morejo prcbavljati ne-slanosti in kvasenja. Zato je potrebno predvsem, da ae dopisnik zavzame, predno začne pisati, da bo pisal nekaj, kar vsebuje za-mivo štivo ne samo za njega ali ožji krog njegovih prijateljev, temveč za vse čitatelje v splošnem — torej, za delavstvo, za ljudstvo kot celota. Ce kateri izmed dopisnikov čuti potrebo, da razpravlja o važnih političnih, kulturnih ali gospodarskih vprašanjih, naj sto ri to s staliAča opazujočega Člo la sedaj svojo delavsko dolžnost ter gledala na to, da bodo te resolucije odposlala vsa društva naše naselbine. Fr. Novak. Odgovor in pojaMnilo Cleveland. O. — Pred več dnevi so me prijatelji opozorili na neki dopis v A. D. z dne 2. marca, pozneje pa mi je dotično številko prinesel prijatelj, ki je dejal, da mu A. I). pošiljajo že 20 mesecev, četudi jo je že davno odpovedal. To ni n!č novega, saj jih je na stotine, ki ne bodo naročnine več poravnali. Nekateri teh bi morda plačali, če bi North American banka izplačala njihove vloge dolar za dolar, kar se pa menda ne bo zgodilo. Ko mi je prijatelj prinesel o-menjeno številko A. D., je dejal, da se mu zdi, da so dotične cvetke, priobčene v dopisu pod naslovom "O naših 'delavskih' prijateljih", mendn zrastle v vrtu A. D. same. Dopis je "junak" o< zabil podpisati, oziroma se |e podpisal za "Nadgoriča-na", kajti naš junak je ta-'(o junaški, da se ne upa s oolnim imenom na dan, pa pika in grize iz zasede, kakor kakšno nemarno ščene, ki te oblaja In ob grize, pa se spet neopa-leno skrije za plot. To je način vseh takih papirnatih junakov, ki se ne upajo na dan kot možje, 1 veka-delavca, kateri potem iz-,du tj bi Povedali kot ljudje svo-raža svoje mnenje v dopisu. To Je mnenje, kajti njim-je je koristno, ker nudi drugim po- M^J* dostojna kritika gled v duševnost našega ljud- *P*nska vas; za resnico in pra-| stva, v njih mišljenje in čustvo- vico ^ , ni- Ker vedo- da !}i*ej° vanje, toda pri tem nikakor ne ™J" skuiajo očrniti po- grne kreniti v "filozofiranje" in *tene 'J"**1' »treljajo iz zase-kazati svojo modrost potom do* ' logove/nlh "razprav", ki so mu-l N"JPr«'J kritizira ta neznani čne 7.a vsakega mislečega čitate-! jun"k.Enakopravnost in njenima jjM urednika, češ, du hoče V. Grill t Med dopise tudi me spadajo Prlk,M*t,iI A' ** rw«,ruv«- takozvane "|>ovestiM ali življen- kl4f«"/««« ^ mu menda ski dogodki. Kdor nima zmož- hoče škodovati ali preprečiti, da nosti, vedo svojih gre-j —-- hov in sem prepričan, da bodo g^jg ^ volitve 'večni po-1 njihovi smrdljivi grehi spoved- Milwaukee, Wla.—Naznanjam nico raznesU. Toda to še ni do- 61anom družtvt 4t. M ^ volj Ko se bosta collinwoodska He ^ Vf4iU prjhodnja geja dn€| .andarja izpovedala m odloži a j ^ ker na 2. a ila ^ breme v spovednici in če bosta volitye Vdelelite ^ dob la odvezo k» ne jo pač lahko d , dftn j(Ute j * , ob ali bosU potem spet gre- ,|šče. Sola je Velikega pomena, Sila.' Zakaj pa ne, saj se bosta ^ p08krWm0> da bo d(^la do I grehov «p:>t lahko otresla! Tako bre nadzornike< ^ je ^ .e lahko ponavlja naprej in na, volilcev. V o I i t e za delavske prej, ker jim sistem spovedi do- kandidat kl jit j p^UviU volj u je, da se znova lahko greši in spet odveže. Omenjeni rojak piše, da je dotični naprednjak, ki "nosi knjige pod pazduho", na relifu od začetka, kar seveda ni res. "2an-dar" bi lahko vedel, da je sedaj na relifu 22 milijonov ljudi soc. stranka, ako hočete, da bo-j do šole v korist naškn otrokom! F. Perko. Poročilo o rudaruki aUvki Nanticoke, Pa.—Dne 16. mar-1 ca je sodnik Valeintien v okraju | ali ni bil med njimi tudi «n iif1 ^^ 0680(111 » ^nijskiii v<^ ahko še bo? Ali je boljše trpeti d telJ«7 v »P*- ^ 8 pomanjkanje ali zahtevati na uradnikov in 21 pa lo- pošten način od tistih, ki so iz-. uradnikov. V zapor ao koriščali dolga leta ameriško 'Mil poslani Zato, ker niso hote-judstvo in ga potem vrgli v ve-! I1 P^^icati sedanje etavke, ki ikansko revščino? Saj labko!* v teku 4- ^ruarja. »am ve, da je posedoval lepe ti-| Pri tem je sodnik iztaknil ne-sočake, pa so splavali po vodi. j ko novo poetavo in jo je porabil Pisati o relifu in o ljudeh, ki ga' Proti novi rudarski uniji. To je ČETRTEK. Elektrika m masaža Poveiana napttost netegnjenih miii€ Masaža je tudi v moderni medicinski noeti v velAih čiaMi. ^ri tem jm ZZ ** njene teoretične osnove precej siaL ,! * , ^^ časa so menili, da učinkuj ta ^? e, ker pospešuje krvni obtok, kar Wao doseči z manjšim aaporon, pil? govorili o koloidalnih sesirkih v tkivukT, e treba od^imaiti a masažo; nato ^^ J ima raasaša UažUni pomen za razdrt 'J ce i« bolečine. V dobi elektrike ^' čudno u je sedaj živčni zdravnik dr Fe poskusil tudi masažo razložiti z elekti^ Elektriko v človeškem telesu so smatrali, kose-vrlti v a vlada, ko se mora od'očiti za ieflacijo sli nadaljnja gojila od privatnih bankirjev. (>Ik»j*- jr nevarni oboje jo sčasoma zadavi, arnpsk drugega izhoda nočejo videti. Inflacija ptim«ni, da Ih» denar zanič cenr na rastejo \ n<<«končnost in upnikom propad jo \»a posojila. IzjiOiMijevanje od bankirjev pa pomeni.(»gromne obresti In pre j ali hI«*j m« ra priti ča", ko vlada ne b< vrč Imela kredita in tedaj mora prti inflacija Inflacijo zahtev ajo ra/.n* ekonomiki pa ,arjl, ki Mozdra\IJsjo" kapitaliiom z e: e strani; iz poaojevanje bankirjev iabte\al \ te padarji, ki Madra\*tJo" kapitalu m z ! i -e strani. Naj vzamejo prto ali drugo privatni lupita!izem- pride \ m* še drti "srednje poti" malo izposoje* anja, mi«leK, d": izmair, a ne )m) tlo Na koncu Zakaj ta mučna |otMlruai mu ne priznajo dej»tva, da jr I iz« •m zapisan jkiimiiiu? ■Zavedni delavci s« pr< ti irtfla doltitvl. Ne vode ne vraga ni z Rtareira re la na kakršenkn po lati jasno sliko. • Zadnja seja s(Kialističru»ga kluba je bila takozvana "odprta' I seja", katere se Je udeležilo le-p i število somišljenikov. Sodmy S iutkin je svojo temo: "Zakaj se morajo delavci organizirati",' prav izvrstno utemeljil. Po govoru se je razvila živahna din-t k !ilja Prihodnja "odprta" ali Ji \QS -••Jit M lx> vršil., v »Vtrtek \ 2S • are i v i-tili proste-4 r h. Pri tej priliki t»o nastopil kot crvernik rnanl stari nodrue Kari Minkley; t< ms njegovega v vors: "Poleta| v Nemčiji prei Iti setfai". Mlnklejr. ki se je roill ir. Je Ml v zgojen v Kvropi (dele« n « v Nemčiji), Je imel o tem p, edmrtu tsdnje me»«e?e ž več t- lo zanimivih predavanj, V svojih ratpravsh slika položaj v N-mčijl |ni vojni in v čsslh tik p ed na ijsko revolucijo ter na-i vaja odkrito napake isvrlene v vrstah rszrrdno taveiinega delavstva na levem, kakor tudi na d«M»»wm krilu. Po govoru »e bo vršila diakuzija. V bodoče se bodo potem vršile so prt redne se-' j I«", kstere pa ^e ne bodo bavlk' obširno i običajnim dnevnim re-' prav od tiste mjnute, ko je zabijal ali dal zabiti vrata cerkve ni res, da sem bil kje napaden ! Pitava zabranjuje oziroma pre-in potem na bolniški listi radi Poveduje vsakemu unijikemu vo-napada. O tem ae "junak" lahko ' d»teliu P^^ti delavce »a stav-sam prepriča pri društvih, kate-! ko» Pa naj spadajo h katerikoU rih član sem, obenem pa lahko uniji. Ta novi zakon da sodniku izve, koliko sem vplačal in koli-1 P°,n0 mot> ^ lghkiD o*^ v ko ven vzel. Pri društvu št. 20 P°r vsakogar, ki pokliče delavce SLSPZ sem član že 22 let; tajnik n« stavko. je W. Kandoni, 1068 E. 72nd st. Pri društvu št. 3 SiDZ 19 let; tajnik Ludvik Medvešek v SND. Pri društvu št. 147 SINPJ 18 let; tajnik ztf»M valov". Pri svojih poskusih sta se oba menja omejila doslej na beleženje deloven ja ti* možganskega dela, ki beleži in upravlja fi nje očesnih vek. Poskusno osebo, ki im« i prte oči in mora biti v stanju čim večjeja na ganskega počitka, zvežeta z elektrodami aparaturo. Kazalec na aparatu beleži neskončno SI električne valove, ki si sledijo po 10 na *k do. Na poziv ekeperimentatorjev konceatf pacient svoje misli na živo luč, število zev naglo narase in doseže do 2000 en247r- ^rod"teh 113,610 K73 na de; tu 133,873 deželi. je na tej pomoči živdo ■10is3 oseb, kar predstav Jerico in okolico nedvomno visoko številko. "»statistika nam pač najbo-,*biM, koliko smemo zau-TSitičnim podatkom o po- Z brezposelnosti. K zgor-, poraznim številkam pa mo- i to istega poročila dodati |483 porcij živeža, razdelje-I šolske otroke,. po .^bi se razume, da u obsežna pomožna akci-jLjj. črpati ])rimerna sredin krije te izdatke, ker dr-_ nima denarja v take svr-Pokrajinski fašistični sindi-[ hišnih lastnikov je zato te I jgjai poseben proglas na vse v lastnike, naj pomožni ak-pomagajo s tem, da prostost plačajo v te socialne na-, p« eno liro od vsakega -napi prostora v hiši, po dve od prostora, ki služi tr-ali drugim poslovnim na- jjena je bila Marija Li- Rihemberga na 365 lir de-kazni zaradi tihotapstva i. Premalo lovskih čuvajev? elika mizerija, ki je že mno-ekdaj bogatih kmečkih polkov pognala na boben in jih rila med socialno zapoetav-in povsem odvisne kolone, povzročila, da je med najšir-Ijudskimi plastmi in ne po krivdi tudi zelo upadel čut poštenje in zakonitost. Kri-islnost seveda ni porastla gleda velike zločine, pač pa toli-bcrfj glede neznatnih prestop-ko gre ljudem skoraj za Ji in življenje. Pred okraj ni-•odisči na Goriškem in sploh Julijski Krajini se zadnja vršilo nebroj procesov za-tihotapstva, nedovoljene ajekuhe, nedovoljenega zbija starega orožja in streliva, h mogočih in nemogočih trž-in drugih sličnih prestop-• Zelo je narastlo tudi šte-► divjih lovcev, izmed katerih ofim njih prestopke še ne na-»je več* neodoljiva lovska i*t, marveč lakota in pomanj* ije. Morda bi fašistični režim Ujaanjom neznosnih davčnih in tak« bolje zatiral be-in z njo kriminalnost, kakor z zaporom jn nezaslišanimi ki so postalo na deželi faj da že glavni vir državnih Jfrov. I)a bi očuvali prirod-Wastvo div jačine v goriški ftjim. ro te dni izdali nove Posamezno občine bodo t drugima morale najeti tu-število levskiji čuvajev, •^o pa je, ali bo s tem do-»željeni namen. Vse ka-s'' I'"'" z novimi čuvaji tla javna bre - ........ ./,,me- mora prenašati kmeč-^"valstvo i„ ki ga bodo le J lirali' v obup in zločin. ^ pomembni brzojavki ^»letnici lateranskega jmt ffied Cerkvijo in dr-£ ■ t. I. sta gori-■C?,' I,llr,'»" in goriški P'' Mi'^»tti drug drugemu poslala naslednji dve brzojavki, katerih vsebino posnemamo po fašističnem Časopisju ("Gaz-zettino" z dne 17. febr. t. i.): Introna Margottiju: "Ob priliki pomembne obletnice sporazuma med državo in cerkvijo, ki je vsakemu Italijanu povrnil čisto veselje spričo sprave dveh najvišjih ustanov: cenkve in domovine, želim izraziti Vaši Častiti Eminenci čuvstva mojega visokega in prisrčnega spoštovanja." Margotti Introni: "Zelo sem hvaležen Vaši Ekscelenci za lepe izraze, poslane mi ob priliki pomembne obletnice sporazuma. Vaši Ekscelenci vračam enake čestitke in Vam želim najboljšega uspeha v delikatni misiji, ki Vam jo je zaupal Režim ' v teh odrešenih krajih. Svoje ponižne prošnje dvigam k Bogu, da bi še in vselej blagoslavljal našo drago Italijo, njenega Kralja, njenega nezmagljivega Duceja in njeno dobro ljudstvo." Iz demografskih statistik za mesto Gorico v decembru' 1984. posnemamo: 73 rojstev, 71 primerov smrti, presežek rojstev: 2; v januarju 1935. pa: 74 rojstev, 76 primerov smrti, to polt presežek smrtnih primerov nad rojstvi: 2. Ostala goriška deže-a (po ogromni večini slovenska) pa ikaže to-le sliko: V decembru 1934 : 273 rojstva, 131 primerov smrti, presežek rojstev 142; v januarju 1935: 262 rojstvi, 184 primerov smrti, še vedno torej presežek rojstev: 78. Naravni prirastek prebivalstva na deželi je sicer v januarju ne-koliko manjši kot v decembru, a to razliko moramo pripisati v prvi vrsti večjemu številu smrt> nih primerov, dočim je število rojstev v resnici padlo samo za 11. Mesto Gorica pa, ki je bilo že v decembru 1934. komaj za 2 pozitivno, kaže v januarju 1985. za 2 negativno razliko. — V Trstu je gibanje rojstev in smrti v zadnjih dveh mesecih še bolj katastrofalno. Dočim znaša v decembru 1904. presežek smrtnih primerov nad rojstvi samo 2 (281 rojenih in 283 u-mrlih), je v januarju 1935. število umrlih že za 66 večje od rojstev (3159 proti 293). Bilanca o-beh zadnjih mesecev je torej v Trstu popolnoma pasivna. V tržaški pokrajini (v naši deželi) pa je naravni prirastek prebivalstva še vedno znaten in najboljše razviden iz teh-le številk: v decembru 1934. znaša 46 (183 rojenih, 87 umrlih), v januarju 1935, ko je razlika med rojstnimi in smrtnimi primeri v Trstu samem padlo že na minus 66, znaša tu še vedno 38 (162 rojenih, 124 umrlih), pri~tem pa moramo zopet poudariti, da se je v januarju zmanjšal prirastek podeželskega prebivalstva za borih osem duš le zaradi večjega števila smrtnih primerov (v decembru samo 87, v januarju že 124), dočim je število rojstev v istem razdo»bju poskočilo od 133 na 162, torej za 29 novorojenčkov. Med slikarji, ki so letos razstavili na štiriletni razstavi (Quadriennale) v Rimu, je tudi naš goriški slikar Alojzij Spaz-zapan. Listi zelo hvalijo njegova dela ip v milanskem "Corrieru della Sera" je celo priznani italijanski pisatelj in kritik Ugo Ojetti Spazzapanova dela zelo pohvalil. Spazzapan živi trenut l je nameščen kot profesor. Na šemu talentiranemu slikarju is kreno čestitamo! Vrat aahteva letalfcče na kop nem. — Prav za prav leži v, neposredni bližini Trsta v 2avljah prav veliko letališče, vendar dolgo let ni več v rabi. Fašistič ni režim ga je pričel obnavljati in sta bila na njem zgrajena dva velika hangarja in tudi teren ska dela so znatno napredovala Iz neznanih razlogov pa so bilu dela že pred daljšim časom prekinjena. Sedaj so sprožili tržaš ki listi, nedvomno na pobudo domačih trgovskih krogov, kampanjo za dograditev letališča, ki naj bi pripomoglo Trstu, da bi potftal važen letalski center zvezami z Berlinom, Prago, Du najem in Budimpešto. Goriško sodišče je preteklo sredo obsodilo 55-letnega Antona Podpornika iz Tribuše na < mesece zapora, ker so našli pr njem neko staro puško, ki je n prijavil oblastem. Zaradi amnestije, ki je bila izdana lani, so mu kazen odpustili, bil je pa dva meseca v preiskovalnih zaporih Nfco pravi fašisti . . . Radi "popolnega nerazumevanja fašističnih dolžnosti" sta "bila črtana iz vrst mladih fašistov Stanko Podgornik iz Crnič na Vipavskem in Alfonz Brecelj iz Cerknega; proti Cerkljanu Ru dolfu Mlakarju pa je uvedeno po-sebno disciplinarno postopanje Ker se niso udeležili neke športne tekme so za 2 meseca črtani: Stanko Pisk, Venceslav De-vetak in Karel Saksida iz Mirna pri Gorici. Za vedno je črtan E-mil Benko iz Rihenberga "rad; moralne nevrednosti". Radi "ne* korektnega obnašanja pri pred-vojaških vajah" pa sta prejela opomin Peter Gor kič in Emil La-sič, člana skupine "Kerševan v Gorici. Fašistični dom (Časa del Fas-cio) so 17. febr. slavnostno o-tvorili v Črnem vrhu nad Idrijo. Slavnosti so prisostvovali tudi goriški prefekt Introna, general Monti in pokrajinski fašistični tajnik Luraschi. Vsi so poudar jali "obmejne naloge" novega doma. POLICIJSKA NASILJA V STAVKI KOVINARJEV Cleveland, O. — (FP) — Uni-ju za ameriške civilne svobod-ščine je poslala apel županu Da-visu, v katerem ga urgira, naj podvzame akcijo, da se prepreči nadaljnja policijska nasilja pro ti 1200 delavcem, ki so zastav-kali proti National Screw & Mfg. Co. Unija navaja v apelu ne-postavne aretacije, pretepanje stavkarjev in druge značilnosti policijskega terorizma. Izjavila je tudi, da bo vprašala za iri-junkcijo, če bo policija še nadalje zatirala pravice stavkarjev. Take injunkcije, pravi organizacija, so efektivno protektirale stavkarje v Californiji in New Jerseyju. Stavko vodi Metal & Machin-ery Workers Industrial unija, liila je oklicana, ko je komparii-ja kršila določbo v sklenjenem dogovoru, da bo zvišala delavcem plače za deset odstotkov. Associated Industries, organiza-:ija tovarnarjev, pomaga kom* paniji pri razbijanju stavke. Knjiga o ženi v sedanji družbi Dobra knjiga o razvoju ženine-J globoko odraža v njenem življe-ga položaja od davnih dni do nju. Ko je nastop stroja razgi-danes. Napisala jo je Angela bal in preoblikoval človeško dru- Vodeiova v Ljubljani žbo, je ta pretres najgloblje ob Čutila žena. Zapustila je svoje dotedanje delovno torišče ter Ljubljana, marca meseca. _ Pred nekaj meseci je založba mesečnika "2ena in dom" v . . , Ljubljani izdala knjigo Angele \1 80 ki trdijo> l,H Vodetove "2ena v sedanji druž- ien* Uant* P0*4'**1* v «*o-bi". Knjiga zasluži, da opozori-!*?' ^»okrog. Resnica je. da je mo nanjo vse bralce in naročni-Š? 1x1 J*mt moževa so- ce, posebno pa še tiste sodružice, delavkM- ^ ki se kakorkoli udejstvujejo v ™ ^ ^ k! f° delavskem gibanju. ?.re41a moževo delovno ob- o- t i" a T «» * , , močje: polje so obdelovale naj Pisateljica Angela Vode je pri n^j 4ene, prvo orodje so izde- nas dobro zuana. 7a več let objavlja v raznih revijah članke lovale žene, predle, tkale in vezle so nekdaj samo žene. V sred o ženskih problemih. Toda ta- njem veku je bila žena pomoč-kih žena, ki pišejo, je pri nas nica moža rokodelca, saj je pre-precej, toda menda je odina V o- ^^■jjiffij detova, ki ima izdelan svetovni ______ _______________ ....... nazor ter % enega dognanega j prav tako način dela samega ka-stališča m<»tri vse probleme. To daje njenim člankom težo vrednosti. Ce še povemo, da je njen nazor progresiven, da je avtorica sodružica, smo jo s tem dovolj predstavili in hkrati tudi že označili smer njenih člankov. fte bolj kakor v člankih pa nam je s to svojo knjigo pokazala, da prekleto resno prouča-va ženin položaj glede na socialne razmere, upoštevajoč vse silnice, ki gnetejo posamezne dobe ter spreminjajo ženin položaj od dobe do dobe. V knjigi, ki ima 96 strani, nam poda najprej pregled ženine poti do danes, njen položaj v srednjem veku in vpliv krščanstva, nato pa na 60 straneh oriše položaj žene v današnji dobi: o-riše dobo od vojne do krize in posledice te krize, v kolikor je zadela tudi ženo. V posebnem poglavju govori o fašizmu in ženi. Priobčili bomo nekaj odlomkov iz te knjige, ker hočemo s tem zainteresirati naše sodružice, da sežejo po knjigi, iz katere se lahko mnogo nauče in o marsičem pouče. Knjiga se naroča pri Založbi Žena in dom, Ljub. jana, Dalmatinova 10, in stane samo 30 Din (s poštnino vred torej približno 1 dolar). Danes priobčujemo poglavje "Naprej ali nazaj?", s katerim je avtorica zaključila svojo knjigo. L. R. ♦ • • Angela Vode; * Ali §te naročeni na dnevnik "Proaveto"? PodpirajU no v Trevizu blizu Benetk, kjer »▼oj 1MI Naprej ali nazaj Bežen pregled ženine poti skozi tisočletja zgodovinskega razvoja priča, da je bil njen delež e trpljenje in zapostavljanje. Ce je resnica, da je delo dvignilo človeka, da je delo mstvttrilo današnjo kulturo, potem je treba priznati, da je prav žena doprinesla velik del h kulturnemu dvigu človeštvu, čeprav je stala vedno v ozadju. Skoro vsaka zapisana in nezapisana pravica j<* >ila za njo novo ponižanj«*. Videli smo, da je polagala žena temelje prvi kulturi, gradila sta jo njen trud in znoj, oblikovali* so jo v velikem delu njene ro-mena, kam se obrne ženino zavestno strem I jen je. Ne da se tajiti, da je za večino odločitev zelo težka. Za veda se sicer, da je njena samo stojnost le v delu in zaslužku, toda izkušnje današnjega kritičnega časa so prebridke, da bi ji ne omajale vere v vrednost take samostojnosti. Zlasti ji je po stalo jasno, da so pravice, ki si jih je priborila v zadnjih desetletjih, zelo dvomljive vrednosti. Se predno je mogla v vseh dr žavah doseči vnaj minimum avo lega političnega programa, j« doživela usoden poraz ria vsej čr ti. Kako je sprejMla lena ta p'* raz? Najdmlj značilen odgovor nam daje razvoj dogodkov zad njih let v Nemčiji. Iz njih *m» spoznali, du je žena k temu po •k* do ove. ki ijh j« aovjetHka %lada zgradila v me»tu (.orkuka. danes ni pretrl v xivljenj*ko realnost. Zakoni, šege in oMčajl! razu mnog" eama prispevala, tij potrjujejo naziranje o ženini di vzroke trga j>ojava smo vsaj manjvrednosti nkozi ven *r*dnjl d doma premotrlM. Politične pra I vek, a tradicija še danea izprl- vlc«« nl»o bistveno vplivale na iz ičuje, kako močno ie zakorenin- prememl*) ženinega ekonomski-jene to nazi ran je. Ce je bila ta-j ga položaja, kajti goapodarsks 1 postavljena žena k<»t prlpadnl- moč koraka pn-d političnimi pra ca podrejenega *|>ola vobče, je vicami. Nekatere pridobitve v bila žena nižje družabna plantl pr>ftedu socialne in pravne zirščI dvakrat zatirana. To nam pri- t" pa veČini ten nino niti prišle ča življenje flačanke v srednjem prav do rave«tl. ker niso znali veku. priča življenje mezdne de- oceniti razlike rr-d sedanjostjo lavke, moderne sužnje današnje in preteklostjo, ženino dojema presvitljene dobe. Vso strahot- nb' je asi je m o* proglasil v no k nI , turo In civilizacijo kot produkt svojega dela ter vtisnil vsem družabnim oblikam pečat svojega duha. je vendar pri delovnem prociMii vseh časov žena tako m<* no soudeležena, da v*«* va llovanje kulturnega življenja; 1 -Ker i dol tfi- zgodovin n k e dobi-1 najlšoM oin utila to. rla se ji v gospod ar« k em pogledu vmajejo t'a l»od nogami, ('im i/olj nara* ča gospodarska stiska, tem težji je njkn položaj. Cnm]ntt\urnUi napredek je delovno ženo dvigal ter osamosvajal duhovno in po-r»kH krita jo m»> in odvisnost. ložaj in zavest no napraviti vse potrebne zak ljučke. Toda ti zaključki so Izostali. Nova ženska delovnu fron ta je ostala miselno in čuvatve noizveil velikega delovnega kom pteksa naše dobe. Dejansko si cer vedno bolj in bolj proletarl zirana, je nihala neodločeno me< uHodepolnima polomu modorm družbe: mod velekapitalom In proletariatom. Duhovno in poli tlčno izolirana, nI mogla na vzgor. navzdol ni hotela. Po res ničnem stanju deklasiiana in na stopnji izkoriščanega proletarl a t a, se Je krčevito oprijemala stanovskih tradicij srednjega Hloja. ko je Živel še udobno živ I jen je solidnega meščana, Gospodarski polom jo je zadel pre več nepričakovano, da bi se mo gla ku pravočasno razgledali \ svojem novem |>oložaju. Škrat ka: vsa nova ženska delovna množica je ostala tudi po gosj>o darakem zlomu tipičen malome ščan, duleč z njim vso žalostno usodo tega sloja. Brez Ja tapljaj'»čega se malo meščanstva in že ao 4tri«*li »esta vljen program, ki so ga propagirali tem gia*neje 1n tem pre. pričevalneje, čim ner« snej*j Je Idi "Iztrrajmo kapitalu mo*-no«t izkorlščenja in uničevanja malega obrtnika In trgovca ter prepre/lrno prekucuškemu delav "tvu navijanje merd, |»a se zo|»et vrnejo zlati ča«i, ko je nedel ma Umu'^an pri jNilnlh loncih me 7a nprn Je obljubil novi po ■MMi "voditelji", katere i mefistov-skim zmigavanjem vodi in fi-naucira izza dobro zastrtih kulis sam veliki sovražnik — proti kateremu je malomeščanski naskok v prvi vrsti naperjen — visoki finančni svet. Resnično, avet še ni videl pre-tresljivejše igre s življenjskimi interesi milijonskih množic. Podoba pa je, da bo moralo človeštvo do dna izpiti tudi ta kelih trpljenja, prudno se bo njegova pot zopet obrnila kvišku — za solncem in srečo. Naj bodo te preproste besede napisane v razmišljanje tudi naši ženi. Tudi pri nas se ponuja prestrašenemu malemu človeku "voditeljev" na izbiro. Tud! naš položaj ni rožnat, toda fašizem ga ne bo rešil. Res je: izgledi so še temni, a tudi v takem času mora raved-na žena videti, kje je njeno mesto. "Kaj ta to, če prlhaia pomlad v viharju in povodnji! I* te črne naplavine bo vzklila bujna rasti Trdna mora biti naša vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema sironiakova, temveč bogastvo bogatega." (Ivan Cankar.) Vesti iz Jugoslavije I .KAK — KRAJ HKDK IN OBUPA Nov dokai "amotrenontl" kapitalističnega gospodarstva Ulično, go*,hkIi če zopet v bedi vseh pojavov boij dojela, ke gov« ponledict kret fato morgMtio srečnih za konov Iii to V Nemčiji eelo po čistokrvnih Htarogermansklh f»ifredlh. Milijonske mrnrfice deklariranega srednjega sloja derejo z zavidanja vrednim eianom ta Staro rudarsko naselje Leše pri Preval j ah je zadela zla uso-da. Zmanjkalo je črnega diamanta v osrčju zerhlje in vse iskanje in kopanje, ves trud, ponovno ujeti njegovo aled je ostal zaman. I.eto In dan ao kopali ru. darji za papirnate bone in rili v zemljo za premogom v upanju, da se Jim bo vendarle sreča nasmehnila. In z njimi vred ao u-pale njihove družine. Danes je tudi ta poslednji up pokopan. Laatnik! rudnika ao u-stavili vsako delo, odpustili vse rudarje in zaprli rudnik. Inozemski lastniki nočejo dati nobenih sredstev več ta nove investicije, ker nimajo dovoljne garancije, da se jim bo to 'Izplačalo". Kaj bo z rudarji, kaj k njihovimi družinami, kapitalist ue vpraša. Zadnje leto so iskanje premoga financirali pravzaprav prevaljski . trgovci, največ pa Konsumno društvo za Mežiško dolino, ki je dajalo rudarjem živ-Ijenske potrebščine v zamenjavo za papirnate bone, katerih rudnik danes ne more vnovčiti. Ko so sedaj privatniki bili pri-morani ustaviti kredit bogatim Inozemskim grofom, so grofi u-stavili Iskanje premoga. , Denarja rudarji že dolgo niso prejeli skoraj nobenega Izplačanega. Konec februarja n. pr. Je podjetje |si truh mesecih prvič Kojtet dalo rudarjem nekaj "na roko", In sicer jamskim dtdav-ceni jh> Din 50, vsem ostalim po Din 20. In vendar bi bili sestradani rudarji pripravljeni garati še naprej, da bi le mogli, Ce bi se bilo iskanje premoga vršilo bolj smotre no, bi mogoče bil uspeh dosežen. Tisti čarodeji a še bolj čarodej no šibico, ki ao hodili križem k režem |mi rudniškem svetu, napovedujoč vedno znova skorajšnje odkritje premogovnih plasti, so se dodobra Mamirall. Ako bi iakall spretni geologi, bi se jim najdba že najbrž davno posrečila, tako pa je Itodjetjf riskiralo ogromno denarja zn polne stroške lil dijete čarodejev, in to brez vsakega Glaska Iz |s>lpodrtih rudarskih koč na >ešah pa gjedata obup in groza, »iad gospodari med štirimi ste. na mi in mraz. Jokajoč prosijo gladnl In ua|H»l nagi otroci ms-ere in očete za košček kruha, ki ga zaman iščeš v bajtah, |ailnih evšCine. Delavoljni rudarji ao postali kup beračev, ki trkajo na vrata v celi okolici, da si izprosi-o miloščine. I.eški ludarji so iiu)iio potrebni |*»moči.- Merodajfti čini-telji M* morajo zavedati strašne katastrofe, ki Je zadela to rudarsko naselje. Ce kje, je tu potrebno nemudoma . »sipreti vire bediiostnega fonda, da se pre« preči p<»gin \mr stotin ljudi, žrtev atiMrhističnega kapitalistlč. neg h goH|M*larstva. I'»»m« g« j m« > laškim rudarjem In njihovim družinam!—Po Del. Pol. MATI SOCIALEN KOMAM DUP Caj so pili počasi, da bi zaduiili nepotrpet-Ijivost. In Pavel je kakor zmerom počasi in nkrbno mešal sladkor v kozarcu, previdno je posipal sol na košček kruha, — na krajček, ki ga je imel od sile rad. Malorua je premikal noge pod mizo semintja — ni jih mogel udobno razpoložiti — in opazujoč, kako je begal solnčhi žarek po stropu in steni, je dejal: — Ko sem bil deček desetih let, sem hotel vjeti solnce v kozarec. Vzel sem kozarec, se plazil in — hlop! po steni! Roko sem si raz-r< xal in pa natepli so me Ae povrhu. Ko so me pretepli, sem šel na dvorišče; ugledal sem solnce v luži, pa sem ga hotel poteptati z nogami... Vsega oškropljenega z blatom — so me spet nabili .. . Kaj sem hotel? Zaklical sem solncu: "Nič me ne boli, rdeči zlodej, prav nič!" In jezik sem mu kazal ... To me je utolažilo. — Zakaj se ti je zdelo rdeče? — je vprašal Pavel smeje. — Nem nasproti je stanoval rdečeličen ko-vač-rdečebradec. Vesel in dober človek. Temu je bilo solnce, po mojih mislih, podobno ... Mati ni strpela, pa je dejala: — Pogovorita se o tem, kako pojdete! — Je že vse domenjeno! — je odgovoril Pavel. — Kaj bi se razgovarjali o dogovorjenih rečeh? — je mehko pripomnil Malorus. — V Mlučaju, da nas vse zapro, mamica, vam pride Nikolaj Ivanovih sporočit. On vam bo v vsem pomagal . . . — Dobro! — je dejala mati in vzdihnila. — Na cesto bi stopila! — je predlagal Pavel. — Kaj bi se razgovarjali o dogovorjenih rečeh? — Je mehko pri|>omnll Malorus. — V slučaju, da nas vse zapro, mamica, vam pride Nikolaj Ivanovič sporočit. On vam bo v vsem pomagal ... — Dobro! — je dejala mati In vzdihnila. — Na cesto bi stopila! — je predlagal Pati. — Ne, ostani raje še doma! — Je rekel An-ej. — Cemu bi po nepotrebnem dražili poli- Iji oči? Tebe dobro poznajo! Ves rszžarjen, z rdečimi lisami na licih, je itekel Fjodja Mazin. 8 svojim nemirom in dostjo je prepodil dolgočasje pričakovanja. »•; —Začelo se je! — je dejal. — Narod se Je *»<*el gibati! ... Na cesto stopa, obrazi so ns-brušeni kakor sekire ... Na tovarniških vratih so stali Vjesovščikov z Ousevim in 8amo-ijovlm in govorili ljudem . . . Množico ljudstva so vračali domov! . . . Pojdimo, čas je! Deset je že ura! . , , — Jaz grem! — je odločno dejal Pavel. — Videli boste, — je obečal FJodjs — po kosilu bo mirovala vsa tovarna. In odhitel je. — Ta gori kakor voščena sveča na vetru! — je vzkliknila mati potiho, utopila v kuhinjo in se oblsčila. — Ksm ps, msmica? — 2 vami! — Je odvrnila. Andrej Je pogledal Pavla In si vihal brke. Pavel si Je popravil lase na glavi In odšel za njo. — Mati, jaz ti ne rečem nič . . . tudi ti mi ne redJ.... Kaj, mamica? — Dobro, dobro . . , Kristus z vami! — Je zamrmrala ona. XXVIII. Ko je stopila na ulico in zaslišala v zraku prazniško žuborenje človeških glaaov, nemirno in pričakujoče, ko je ugledala na oknih in vratih skupine ljudi, spremljsjoče njenega sina in Andreja z zvedavimi pogledi, ji je zaplesala pred očmi meglena lisa, prelivajoča se iz zelenega na motno sivo. Pozdravljali so ju, in v teh pozdravih je bilo nekaj čudnega. V njenih ušesih so se lovile odtrgsne, neglaene opazke. — Vojvode . .. — Nič nam ni znanega o kakovih vojvodih .. . — Saj ne mislim nič slabega! . . . Drugje je razdraženo klical nekdo na dvorišču: — Polove jih . . . pa'jih bo konec! . . . — Enkrat jih je že držala policija! Hripavo kričeč ženski glas je preplašeno šinil z okna na ulico. — Izpametuj se? AH si sam, kaj? Samcu je — vseeno . . . Ko so dospeli do hiše breznogega Zosimova, kateri je kot pohabljenec dobival od tovarne mesečno podporo, je pomolil glavo skozi okno in zaklical: — Paška! Čakaj, podlec, zavijejo ti vrat za tvoje grehe! Mati je zatrepetala in obstala. Ta krik je zbudil v njej ostro zlobo. Ozrla se je na napihnjeni, tolsti obraz pohabljenca, ki je skril glavo, Pospešila je korake, dohitela Pavla in stopala tik za njim. Pavel in Andrej sta šla, kakor da ne bi ničesar opazila, in ne slišala klicov, ki so ju spremljsli. Mirno sta korakala in se glasno razgovarjala o vsakdanjih rečeh. Kar ju ustavi Mironov, postaren in skromen človek, ki ga je vse spoštovalo zaradi treznega, spodobnega življenja. — Ali tudi vi ne delate, Danilo Ivanovič? — ga vpraša Pavel. — Moja žena je na porodu ... in pa tak dan je . . . nemiren! — je pojasnil Mironov in ostro gledal tovariša; polglasno je vprašal: — Otroci, pravijo, da napravite ravnatelju škandal, da mu pobijete šipe? — Kaj smo pijani? — je vzkliknil Pavel. — Po ulici pojdemo z zastavo prepevajoč svoje pesmi! — je dejal Malorus. — Poslušaj te naše pesmi —- v njih je izražena naša vera! — Vašo vero poznam! — je zamišljeno dejal Mironov. — Vaše spise sem čital . . . Hej, Nllovna! — je vzkliknil in se nasmejal materi s svojimi pametnimi očmi. — AH tudi ti demonstriraš? — Treba Je pred smrtjo seči resnici pod pazduho! — Kaj? — je dejal Mironov. — Torej je res, kar pripovedujejo, da si nosila prepovedane spise v tovarno! — Kdo pravi to? — je vprašal Pavel. — Ljudje! Na zdravje . . . lepo se obnašajte! . Mati se je tiho nasmejala; po godu jI je bilo, da so tako govorili o njej. Pavel jI je smeje dejal: -— V ječo te vtaknejo, mama! — Kaj za to! — je odgovorila. Solnce se je pomikalo vse višje in vlivalo svojo gorkoto v sveži hlad pomladnega dne. Oblaki so plavali počasneje, njih sence so postajale tanjše in prozornejše ... Mehko so polzele preko ulic in streh, zagrinjale ljudi in či stile predmestje: prah in blato so otlrale s sten in streh, dolgočasje z obrazov. Vse je postajalo veselejše, glasovi hrupnejši — oddaljeno bobnenje strojev In zdihovanje tovarne je tonilo v njih ... (Dal), prihodnji«) UmiU Zajec (Milwaukee): Moji doživljaji v svetovni vojni (Nadaljevanje.) Kakih tristo korakov od italijanske bojne črte smo se zarili v jarke, ob katerih smo naložili Vreče peska. Dobili smo navodi-ia. kako je treba ravnati. Ker sem bil zelo utrujen, aem zlesel v neko luknjo in tam sem kmalu zaspal. Ko sem se zbudil, ml je udaril v noartice neznosen *mrad in v bližini se je panel roj muh. Pozneje *em ugotovil, da so ar muhe gostile ob oatankih vojaka, ki je bil ubit prejšnji dan. III Ob devetih zjutraj istega dne •o na* Italijani »|»et pričeli bom- bardirati » Šrapnelj in granatami, na levi strani so pa iareg-Ijale strojnice, ksdar Je kdo od naš(h vojakov pokazal glavo Iz jarka. Z\ e£er »mo napolnili vreče t zemljo, da ae tako zavaru* Jemo proti oirnju iz strojnic. Ob 11. smo dobili nrkaj hrane in cigaret In (Mitem do drugega večera ni^e»ar To ne je ponavljalo skozi vae tri tedne, ko aem bil na bojni črti v Dobrdobu. ki ml oftatie v ftporninu do kotira mojega življenja / Neko noč. ki je bila zelo temna. nem 4el s •teklenirami po vodo v bližnjo dolino. Tam ho bili Z vodo napolnjeni »odi. katero so dovažjili a tkonjl in tovornimi avti. V temi sem ae apodtakni! ob neki predmet in padel. Ob svitu rakete sem šele opazil, da sem za M mod trupla ubitih vojakov. Ta dolinica je namreč služila za pokopališče ubitih vojakov. Tja so nosili trupla in Jih zagrebll v jarku; ko so pričele padati granate. so zemljo ponovno razrile in razmetale trupla. Jaz sem Jo takoj, ko nem opazil, da sem zašel nwd mrliče, popiha! nazaj bret visle in povedal tovarišem, kaj ae mi je pri|»etllo. Tako smo bili žejni ves drugi dan, kajti podnevi si ni nlh«V upal iti po vodo in smo rajši trpeli, kakor da hi se ispostavili nevarnosti. Po treh tednfh na bojni črti *mo bili porvani nazaj v Ovčjo Drago, kjer so nas naselili v hl-Aah, katere so civilisti sapustill. Nekatere hiše ho bile popolnoma razdejane od bomb, katere so metala letala. Vaeeno aem ae ptičutll srečne(fa, ker sem lahko npal na suhem in pod atre-ho. Dva dni pozneje ao na« prešteli in ugotovili, da naa je samo V» mož izmed Ifto od našega oddelka ostalo živih. Naalednjl dan na« je poveljnik obvestil, da rabt tri mošs pri »trojnirah. Kdor ae hoče naučiti streljanja a »trojnimi puškami, naj se prijavi. Jaz in dva druga amo ae hitro prijavili, nakar amo ilobill potrebne |l«tine. da ae naa prenieati k «totniji V Proseku na Krasu. Takoj smo se odpravili na pot, toda na poti so nas parkrat ustavili tako-zvani vojni orožniki, ki so hoteli izvedeti, kam smo namenjeni. Ko smo jim |>okazali papirje, so nas pustili naprej. Po par urah hoda snjo sklenili, da se ustavi mo In prenočimo v prvi vasi, v katero bomo prišli. Kmalu smo dospeli v malo vasico, katere I-mena se več ne spominjam, is katere civilno prebivalstvo še ni po»M'gnilo. Oglasili amo se pri nekem kmetu in ga vprašali za prenočišče, katerega nam je tul dl dovolil. Rekel Je, da bomo lahko spali na senu, kar je bila i nas vesela novica; postregel nam je tudi s prigrizkom. Naslednji dan smo nadaljevali našo pot proti Proseku, kamor smo prišli ob 1. popoldne. V pisarni, ki je bila v šolskem poslopju. ao nam povedali, da smo zamudili koailo, obljubili ao nam pa večerjo in stanovanje. Ob R. smo revi dobili gulaž s polento, ki nam je izvrstno teknil, kajti bili smo wlo lačni. Vseh, ki ao se prišli učit streljanja na strojnice je bilo 120. Rili so to vojski različnih narodnosti in tu amo ae vadili v streljanju šest tednov. V bližini Je bilo morje in ob njem izkopani Jarki. Paziti je bilo namreč treba na italijanske bojne ladje, da ne bi tam lakirale vojaštva, ki bi napadlo našo eli do Ovčje Drage, kjer je imel naš polk svoje kuhinje. Od tu so hrano vojakom na fronti nosili konji in to samo ponoči. Tudi mi smo dobili nekaj hrane. Potem smo nadaljevali našo pot proti fronti in Italijani so nas vso pot pozdravljali s šrapnell. Videl sem. ko je šrapnel zadel konja in posodo a hrf«no, ki Jo je nosil. Konj se je zvrnil in hrana, ki jo je nosil, je bila uničena. Ubogi vojaki, katerim je bila hrana namenjena in na katero so željno čakali v /skopih. niso dobili ničesar. Italijanske čete ao vedno aipale krogle na ceste, na katerih so ae pokazali »konji, ki so nosili živila in druge stvari vojakom na fronti. Ob 11. ponoči amo dospeli na cilj in oglasili smo se pri povelj-ništvu polka, kateremu smo izročili listine. To Je odredilo, da vsak i i m«-d nas odide k posebnemu oddelku In tako smo se rss-kropili. Jna aem bil dodeljen k drugemu oddelku, ksterega je bilo treba iskati. Vojake v jarkih sem vpraševal, kje se nahaja ta oddelek strojnih pušk, a dobival »em nejasne odgovore. Komvno «em ga našH ob 1. tju-traj. Javil aem ae poveljniku oddelka, ki je dejal, da sem dobro- došel, ker sta bila malo prej dva moža ranjena. Poklical je desetnika, ki mi je poveril nalogo, da pazim na Italijane, da ne pridejo v naše jarke in zabičil mi je, naj bom previden, kajti razdalja med našimi in italijanskimi četami je bila le okrog tri deset korakov. Na straži sem stal komaj pol ure in že je priletela ročna granata tik mene v strelski jarek, ki pa ni eksplodirala. Naslednji dan sta prišla dva sanitejca v strelski jarek. Eden nam je prinesel bombaža, ki je dišal po medicini in velel, naj njim zamašimo nosove, drugi pa je imel v posodi zdrobljeno apno, s katerim je poškropil trupla u bitih vojakov, ki so ležala pod vrečami peska. Izpod teh vreč so molele roke in noge mrličev in smrad je bil tak, da ga človek ne more opisati. Z bomba žem smo si zamašili nosove, da smo laže prenašali grozen smra< ki se je širil od razkrajajočih se trupel. Jarki pri St. Mihaelu so bi tako ozki, da ni bilo mogoče odnašati trupel. Ostali so kar jarkih ali pa na zemlji med našimi in italijanakiml četami. Ko se je zdanilo, sem opazil v se polno trupel in na bližnjem drevesu Človeška čreva. Nekako sredini je bila avstrijska stroj niča, ki so jo morali naši vojaki pustiti pri zadnjem napadu na Italijane, ki je bil odbit in tako je strojnica ostala med kupi u-bitih vojakov. Naš poveljnik je obljubil tistemu, ki prinese strojnico nazaj v jarek, zlato kolajno in sto kron nagrade. Neki vojak se je res polakomnil nagrade Po vseh štirih se je neke noči plazil do strojnice in ko je prišel do nje, je zadrdrala italijanska strojnica in krogle so ga u-bile. Riskiral je življenje za zlato kolajno in sto kron in naše ob strojnici svoj grob. Po štirih tednih biv^pija i strelskih jarkih je bil naš od delek pozvan v rezervo. Umakni li smo se v ozadje, kjer nas grar nate niso več dosegle. Imena kraja, kamor smo se umaknili, se ne spominjam, bile pa so tam barake, v katerih smo prebili o-sem dni in se nekoliko odpočili Očistili smo se tudi uši, katerih smo se nalezli v jarkih. Te uš so bile nekaj posebnega, ker so se razločevale med seboj. A v strijske so bile sive, italijanske so imele rdeče črtice na hrbtu, ruske pa črne. Te živalice so nas ;ako grizle, da človek ni vedel, kaj bi počel, končno pa smo se privadili in nismo niti čutili, ko so nas pikale. V. Po osmih dneh bivanja v ba rakah je prišlo povelje, naj se pripravimo za odhod. Ukazali so nam, naj povežemo naše »tvari toda povedali niso, kam nas bodo poslali. Natrpali so nas v že-ezniške vozove in šele potem so nam železničarji pojasnili, da se peljemo proti Ljubljani. Te novice smo bili zelo veseli, kajti vsi amo želeli videti Ljubljano po tako dolgem Času. I Proti večeru smo dospeli v Ljubljano, kjer smo izstopili iz vlaka. Tukaj so nam postregli z juho in komisom, nato pa je prišel ukaz, da je treba spet zasesti vozove in odriniti in tako je naše bivanje v Ljubljani trajalo le okrog dvajset minut. Tri dni smo se vozili z vlakom in dospeli v Trident v Ti-rollh, kjer smo izstopili. Od tu smo hodili poldrugo uro in se ustavili v neki mali vasi, kjer so nas naMtanili v starih hišah, katere so nam morali prepustiti civilisti proti majhni odškodnini. V sobe smo nanosill slame, na kateri smo -spali kot gospodje, čeprsv so nas uši nadlegovale. V okolici so bili vinogradi in kmetje so imeli dosti vina. katerega smo kupovali od njih po zelo nizki ceni. V tej vasi smo ostali dvs ted-ns in v tem čaau smo se učili, kako je treba napadati sovražnika s strojnicami, kadar se skriva v hribih. Dobili amo pasove z železnimi kavlji, katere smo rabili pri plezanju čez akslovje. < Dalj* prihodnjič.) . Izbere naj Neki kmet se sreča s svojim smrtnim sovražnikom pri blagajni na železniški postaji. Srdito se obrne k blagajniku: "Ce se ta pelje, se jaz ne bom. Zdaj pa izbiraj!" Zato! "Ura, ki ste mi jo prodali, ni počenega groša vredna; že pfed štirimi meseci se mi je ustavila — Čeprav ste mi rekli, da jo bom nosil vse življenje." "Oprostite, gospod, toda takrat ste strašno slabo izgledali!" * Brezobzirnost "Ce me odbijete, gospodična, si poženem kroglo skozi možgane" "AJi mislite, da boste zadeli tako majhen cilj?" logičen Kl^ "Ali gospod učitelj uj da ti pomagam prj [ logah ?" vpraša Tri^ nadobudnega sinčka t; ** srečno prilezel v tretji * "Bojim ae. da" od®«, ko. "Rekel mi je/d^ V t0,ik0 ^k n* polnoma sam." & »elikMočiijjj, * smem« porabiti p0Mr*i .(.rokraiHkimi k^*1^ ne dom«, prekine iunke TJ funt. Z« tolnu |io*1^11,.^, ».ročno pred iS. 10 do 2 in 7 d« « v«ak. Poidjamo v v* l " J /naročilo« pofilji,, d Leakovar. 420 H i* h Sir., kjJ ■ ■ E Najhitrejša direktna vožaja v JUGOSLAVIJ na največjih in najmod.rn.jiih parnikib. ki redno plujejo v velo h Plujejo i« N.w York. t Jugoalavijo ROMA M. apr. ~ SATIRNIA 17. maja - CONTE GRAME I h PoaluilU M t« hitra vn4nU in __.1 _______.. . ' »Uit Poalulite M U hltr. voinj« in udobno«! Ur ekonomij., da Dirkat/ v«k. premen Jave vlakov. MILO PODNEBJE SOLNČNE JUŽNB votiut pon,^a n. udobnoetih in pri zabavi moderne ugodnoeti. priJ.uVj.kJ i " livr»tna kuhinja Preko Genove—v IS urah t Jufoalavijo REX (svetovno najhitrejii parnik) 30. marca, 27. apr 2", m, CONTE DI SAVOIA 13. aprila, 11. maja, s. j^jj. Oglasite se pri kateremkoli naiem agentu ali na 333 N. Michigan Ave., Chicago, III. CLCL1/I ' ari|. V a. ka orgeniaarija ime •btfst*. .vej*; j gla.lt«. Ttw| agHaforičai dopi.. ia aavnaaiia dresih podp^nib organlta | * *m6«ev a.) p.4iljaj. Mata Proeveto. i v tiskarsko obrt spadajoč Tiska vabila ta veselice In shode, visitnice. knjige, koledsrje, letake Itd. v slovenakcm. brvat slovaAkem. ielkem, nemAkem, angleškem jeaiku M' VODSTVO TIHKAKNK APELIRA NA Cl** 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROfA V SVOJI TISKARNI Vae pojaanilo daje vodstvo tlskaraa Cone smerne, nnijsko delo prva vr«t« Pliito po informacije na analov S.N.P.J. PRINTER 2657-5» SO. I.AWNDA!