Haročnina mesečno ^^gmg^^^ ^^ _ ček. račun: Ljob- t5 Din, aa inuzem- fflf ^fr ^UJfl/ ^SjST li ~WBM~ ^ JBMT TH^ jg/f^F ^^ Ijana *t 10.650 ■tvo 40 Din - ne- IKi^ MBm HA mW ■ M_________ H^ V 10.349 ia Inseraie; deljaka izdaja c«- IhBHIk Ah iBBOff NHB JBSV M HBi^^ IfB^ m mBSB loletno % Din. za ^B^HIk fflHf BMW gagi JfiP JF Mjjf * M Zagreb inozemstvo 120Din ^ JH» H JH^ H ^^ KM K J|» VH Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo t ^^^MggpP^ flMssii^^ mBHII liliMlF^^ ■■■■MP U p ra v a: Kopitar- Kopitarjevi «L6/DI jeva 6, telefon 2V9» Telefoni arednlštvat dnevna »ložba 209« — Bočna 2996, 2994 In 209t ---Izhaja vsak dan ajutraj, razea ponedeljka la dneva po praznika Kako svet Zveze narodov „sodi" Nemčijo V Ženevi so se že sprlinihdo noče p°ročati .. . ........................ ..o Irancoshi pritožbi Vodena resolucija, hi daje Hitlerju odvezo za kršitev pogodbe Ženeva, 16. aprila, c. Današnji dan je ves potekel v znaku popolne negotovosti. Zgodilo se je danes že to, kar se je sicer lahko zatrdno pričakovalo, vendar pa je bilo na to računati šele kasneje. Sporazumi, sprejeti v Stresi, so se ie začeli krhati in to tako očitno, da je nastala nevarnost, da ie danes pride do javnega izbruha. Spor za kulisami pa jo potekal takole: prvi se je odpovedal načrtom, ki so bili sprejeti v Stresi, španski veleposlanik de Madariaga, ki je odklonil čast, da bi bil glavni poročevalec v vprašanju francoske pritožbe proti Nemčiji. De Madariaga se je izgovarjal, da je potrebno, da se najprej nied velesilami določi postopek, kako se naj debata pred svetom razvija, to je, ali naj se svet ZN spremeni v sodišče, ki hi sodilo Nemčijo, ali pa uaj bo samo splošni javni forum, kjer se naj države šele po- Sovore o nadaljnih korakih. Seveda je bil to le ober umik španskega delegata, ker je pač slutil, da so se že začele med velesilami intrige, ki so izbruhnile na (lan tekom današnjega dopoldneva. Dopoldne bi se morala vršiti tajna seja, kj naj določi postopek in določi poročevalca. Anglija in tudi Italija sta po svojih delegatih dvigali razne pomisleke in slednjič je Laval sam zaprosil svojega angleškega in italijanskega tovariša, da naj bosta poročevalca. Ta dva sta se takoj umaknila. Medtem je čas tako napredoval, da je morala biti seja, ki bi sc morala začeti dopoldne, odpovedana. Popoldne pa bi se na vsak način morala vršiti javna seja in ker ni bilo poročevalca, je moral Laval sam prevzeti nalogo, da ho hkrati tudi poročevalec sveta ZN, ki bo predlagal zaključke treh velesil iz Strese brez utemeljitve. Popoldne se je ob 16.30 najprej začela tajna seja, kjer je Laval sporočil, kaj misli povedati in kako zahteva, da se naj postopek razvija. Ker se tej odločnosti nikdo ni mogel upirati, se je takoj objavilo, da se začne z javno sejo. Lava lov govor Javno sejo je otvoril turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras in kratko izjavil, da je na dnevnem redu pritožba francoske vlade. Na tribuno je takoj ocfšel Laval in imel sledeč kratek nagovor v utemeljitev svoje pritožbe: Francoska vlada izraža svoje polno zaupanje v Zvezo narodov. Francija to svojo vdanost ZN ponovno poudarja, dasi je to s svojim dosedanjim delom že dokazala. Toda 16. marca je nemška vlada enostransko odpovedala določila mirovne pogodbe in mi ne smemo pri tej kršitvi mednarodnega prava ostati tiho. Francija je prepričana, da želo danes vsi narodi mir in da zaupajo vsi v ZN, ki je njihova najvišja mirovna ustanova. Zato ne bom prav nič utemeljeval francoske pritožbe, ki jo imate že vsi v rokah. Francija jc s svojim delom dokazala, da hoče samo mir in v tem duhu je bil sprejet tudi komunike v Londonu dne 3. februarja, ki je bil takoj sporočen tudi v Berlin in predvideval vse potrebno, da se uredi evropska varnost tako, da bo tudi Nemčija upoštevana in priznana njej tista enakopravnost, ki hi rešila raz-orožitveno konferenco. Toda Nemčija tega vabila ni hotela sprejeti in jc storila korak, ki je zelo razburil celo Evropo. Na svetu ZN je sedaj, da se določi, kako naj se v teh okoliščinah spoštujejo določila mednarodnega prava. Vsi narodi morajo biti za to, da se spoštuje pravo in t vsej tej politiki mi nismo bili nikdar proti nikomur, ampak smo z vsakim sodelovali. Mir je naš program in to je beseda Francije v tem težkem trenotku. Zato je koristno, da se v tem trenotku spomnimo tudi zakonov mednarodne morale, ki nas lahko uče iz preteklosti, kaj se lahko zgodi t bodočnosti. Zato v imenu treh velesil s konference t Stresi predlagam resolucijo, ki naj zaključi to debato. Laval poroča o Lavalu Takoj nato jo bil ta Lavalov govor preveden v angleščino. Ko je bilo to opravljeno, bi moral dobiti besedo poročevalec ZN, ki bi naj nepristransko zaključil to debato. Toda na tribuno je zopet moral Laval in je nato v imenu treh velesil pre-čital sledečo resolucijo: 13 _ _ _ _ ° ", Sestavimo odbor, hi bo izdelal predloge za IlCoUllIl/IfU e sporazum o postopanju proti grešnikom Svet 7.N sprejema na znanje pritožbo francoske vlade in upoštevajoč vse navedeno, sprejema sledeče: 1. Treba je vzdržati princip, da se morajo spoštovati mednarodne pogodbe kot del mednarodnega pravu; 2. da je to glavno načelo mednarodnega prava; 3. zakon nemške vlade z dne 16. marca je v hudem nasprotju z načeli, ki smo jih zgoraj navedli; 4. iz tega koraka nemške vlade ne more nastati nobena pravna norma in tudi nobena pravica za nikogar; 5. tako delo je smatrati kot element nemira v Evropi; 6. ugotavlja se, da sta Anglija in Francija že 3. februarja 1935 izdelali splošen načrt glede evropske varnosti, h kateremu bi mogla pristopiti tudi Nemčija, iu bi sc nato lahko prešlo h koristnemu delu na razorožit veni konferenci; 7. Jasno je tako, da je bila nemška odločitev storjena odločno proti vsem načelom iu dejstvom, ki so zgoraj navedena. Zato sklene Svet ŽN: t. da se je Nemčija zelo hudo pregrešila Pakti, pakti, pakti . . . proti vsem obstoječim načelom in je s tem prekršila mednarodno pruvo; 2. z ozirom nu to vabi Svet ZN vse tiste države, ki so podpisale londonski komunike z dne 3. februurja 1935, ali pn k temu pristopile, da izvedejo organizacijo evropske varnosti s tam določenimi pogodbami v okviru načel Zveze narodov; 3. enostransko zanikanje mirovnih pogodb lahko poruši temelje Zl\ in tudi vse varnostne odredbe, ki so si jih njene članice ustvarile. Zato je nujno, da se vsi člani ZN že sedaj sporazumejo, kako bodo postopali v tem slučaju, in zato ta resolucija predlaga: da se izvoli nov odbor, ki naj določi sankcije gospodarskegn in finančnega značaja, kj se bodo začele izvajati proti vsakomur od strani vseh članov ZN, ki bi kršil mirovne pogodbe Nato sta govorila zaporedoma še angleški zunanji minister sir John Simon in pa baron Aloisi, ki sta oba zagovarjala resolucijo, sprejeto v Stresi, in jo priporočala, du se v celoti sprejme kot zaključek debate, ki je bila povzročena po francoski pritožbi. Po vsem tem I Svet ZN ni imel druge naloge, knkor da to resolucijo sprejme. Seja še traja, ko to poročamo. Trije mesto enega za mir v Podonavju Ženeva, 16. aprila. TG. Uspeh več zaporednih razgovorov med Lavalom in zastopniki držav Mule zveze, predvsem s Titulescom, ki je že začasa streške konference večkrat tele-lonično govoril s francosko delegacijo in predvsem preprečil, du v Stresi velesile niso kar naravnost odobrile avstrijske oborožitve, ne da bi se kaj brigale za mnenje malih držav. Uspeh teh pogajanj je sedaj ta, da hočejo končni podonavski pakt nasloniti nn tri po-i godbe: I. Konsultativni ali posvetovalni pakt, ki ! se ga udeležijo vse srednjeevropske države, ' kot predvideno v italijansko-froncoskcm pred-' logu z dne 7. januarja. Ta pakt bo bržkone podpisan že na podonavski konferenci, ki bo v Rimu okrog 20. majnika. 2. Četverni sporazum med Avstrijo, Francijo, Italijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško glede načina, kako hočejo te države braniti avstrijsko neodvisnost — in sicer po načelu medsebojne pomoči — v primeru, da bi kdorkoli od zunaj ali znotraj napadel Avstrijo in ogrožal njeno ozemlje ali njeno politično neodvisnost. 3. Tretji sporazum je samo prehoden in bo veljal samo tako dolgo, dokler ona dva zgoraj omenjena ne bosta končnoveljavno podpisana. V tein tretjem paktu se imenovane države (Italija, Francija, Jugoslavija, češkoslovaška) obvežejo, da se bood medsebojno posvetovale ako bi nastopila dejanska nevarnost za avstrijsko neodvisnost. Zveza narodov zavzema »stali šča« k oboroževanju Nemčije Naš tujski promet Že nekoliko desetletij postaja vedno bolj očitno, da Slovenci ne bomo preživljali vsega svojega prebivalstva s kmetijstvom. Posebno Be je to opazilo proti koncu 19. stoletja, ko je pritisnila prekomorska konkurenca in uničevala avstrijsko kmetijstvo ter zajela v kri-bo tudi druge evropske kmetijske države. Zato se je v naših krajih začelo izseljevanje in v nemali meri industrializacija. Toda prišle so izpremenjene razmere in izseljevanje jo prenehalo, nekoliko bolj živahno pa je postalo delo na industrializaciji posebno v prvih povojnih letih, ko so nastale nove politične, zlasti pa carinske mejo. Toda tudi industrializaciji naših krajev so stavljene ovire in zato smo že pred vojno začeli misliti na tujski promet kot dobičkanosno gospodarsko panogo posebno na Gorenjskem. Povojna leta 60 nam prinesla tudi za naš tujski promet nove čase. Prišli smo v mlado državo, kjer ni drugih izrazitih alpskih predelov kot ravno pri nas. Imeli smo poleg tega še prednost, da smo se prvi zavedli velikega pomena tujskega prometa in tako smo dosegli na tem polju kolikortoliko zadovoljive uspehe. Naravni predpogoji za tujski promet so bili dani z lepoto naših krajev in gora, potrebno pa je bilo ustvariti še druge predpo- foje za usfiešen razvoj tujskega prometa, redvsem so se morali nuditi tujcu ona udobja, katerih je bil vajen in kakršne mu morejo dati druge tujsko prometne dežele, ki «o že desetletja pred nami usmerile svoje delo na pritegnitev tujskega prometa. Naši ljudje so začeli polagoma računati tudi na take tujce, ki so bili za primerne protidajatve pripravljeni tudi nekaj potrošiti, ne pa samo na one, ki so mimogrede pojedli v podeželski gostilni klobaso in spili zraven kozarec cvička. V industrijo, ki naj služi našemu tujskemu prometu, to je predvsem v hotele, smo investirali velike vsote, ki so v začetku obetale bogate sadove. Prišla pa je kriza leta 1931, ki je zlasti omejila inozemski tujski promet. Cela vrsta držav je uvedla devizne omejitve in ni pustila svojih državljanov zapravljati izven meja svoje države dragocenih deviz in valut. Toda polagoma se je začelo tudi tu obračati drugače. Napram onim državam, s katerimi smo bili pasivni glede plačilnega prometa, je bilo kaj lahko doseči, da so pustile svoje ljudi k nam. Kajti le na ta način je bilo mogoče mobilizirati velike vsote terjatev pri nas, ki bi drugače prišle na vrsto zelo kasno. To velja zlasti za naše brate Čehe, ki so v zadnjih letih postali najvažnejši naši gosti, posebno v Primorju. Zadnji objavljeni podatki o tujskem prometu v naši državi 1933 kažejo, da je bilo od 216 654 inozemskih obiskovalcev naše države 63.917 Čehov, ki so bili med vsemi narodi na prvem mestu in so presegli število Avstrijcev, ki so doslej vodili med obiskovalci naših pokrajin. Devizne omejitve so sicer v celi vrsti držav ostale, vendar se opaža preokret na bolje v tem, da cela vrsta držav z drugimi sklepa posebne turistične konvencije, da se zopet oživi tujski promet. Tudi naša država bo morala pohiteti, da napravi z onimi državami, ki dajejo največ obiskovalcev našim krajem, sporazume glede plačil v tuj. prom., da si tako zagotovi važen vir dohodkov. Kajti po uradni statistiki je znašal donos od ino-zemcev v naši državi lani skupno 309 milijonov Din. kar je lepa vsote za našo plačilno bilanco, ki je itak v glavnem trgovinska bilanca, od katere pa ne moremo pričakovati velikih presežkov. Od vsote 309 milijonov Din lahko cenimo, da odpade ena tretjina na Slovenijo. To pomeni letro 100 milijonov Din zaslužka za naše prebivalstvo, ki mora na vse 6trani iskati dela in zaslužka. Če je očividna velika korist, ki jo ima naše gospodarstvo od tujskega prometa, potem je tudi jasna naloga gospodarske politike: z direktno državno podporo je treba pospeševati naš tujski promet na vseh poljih. Vse vsote izdane v ta namen se bogato poplačajo v kaj kratkem času. Pri nas je delo za pospeševanje tujskega prometa osredotočeno pri Zvozi za tujski promet, ki deluje v soglasju z vsemi drugimi faktorji, ki imajo stike s tujskim prometom. Iz malih začetkov se je razvilo njeno delo, ki je zlasti v propagandnem pogledu doseglo res velike uspehe. Prva tujsko-prometna društva so prav za prav zrasla pred 30 leti iz krajevnih potreb kakor n. pr. na Bledu, v Mojstrani, Bohinju in drugod. Manjkalo pa je smotrenega organizacijskega dela in pokazala se je potreba, da se za lepoto naših krajev uvede organizirana propaganda. Eden zelo važnih faktorjev v tujskem prometu so prometne_ zveze. Naše želcznice se sicer zavedajo, kaj je zanje tujski promet, toda gotovo .je, da bi sc dalo storiti še marsikaj v korist tujskega prometa. Zlasti morajo stremeti, da pritegnejo nazaj oni promet, ki so jim ga vzela konkurenčna vozila. Tu bo sicer težko konkurirati, toda tudi železnica bo mornla poseči po novodobnih prometnih sredstvih. Preurediti bo morala svoje vozne rede, povečati konfort potnikov, povečati hitrost vlakov, izboljšati zveze, uvesti dovozni hromet, zlasti pa vpeljati promet z motornimi vozili, ki so se drugod odlično izkazala in bi se kaj kmalu izkazala tudi kot donosen posel. Brez modernizacije prometa ni mogoče misliti na povečanje dohodkov, kur naše železnice potrebujejo. Druiro vnžno poglnv.je pa so naše ceste. Statistika tujskega prometa v drugih državah kaže, kako zelo so motorna vozila izpodrinila železnice. Naj navedemo nekaj podatkov iz Italije, tipično tujskoprometne dežele. Leta 1931 je prišla dobra polovica inozem eev v Italijo po cestah (1,157.000 od vseh 2.186.000 tujcev). Leta 1934 pa se je to razmerje zelo izpremenilo v korist avtomobilizmu in v škodo železnic. Kajti od 3.142.000 tujcev, kolikor jih je lani prišlo v Italijo, jih je prišlo no cestah 2,139.000. toro.i več kot dve tretiinL Pa tudi izkužnie same Dri nas učijo, kako vedno bolj narašča promet z avtomobili po naših krajih. Zato bo to dejstvo morala vpoštevati tudi naša tujskopo-speševalna politika in podrezati na mero-dajnih mestih, da se bo naš cestni problem premaknil naprej in da so bo začelo delati. Iz velikih kreditov za javna dela v znesku 35 milijonov Din ne bomo mogli dosti nnre-diti, to bi zadostovalo komaj za eno večje delo. Vpoštevati pa jc treba dejstvo, da dobi naša država v Sloveniji priključek na veliko mednarodne cestne zveze in da bi bilo napačno delati avtomobilske ceste kot torzo v sredi države brez pravega priključka in s tem tudi prave vrednosti. Med tujskopro-metnimi vprašanji prve vrste je torej gotovo cestno vprašanje, ki mora dobiti več vpošte-vauja tudi v materialnem pogledu glede kreditov centralnih mest. Tujski promot je postal važen narodno gospodarski faktor, pa tudi drugače igra v življenju našega naroda veliko vlogo. Ne sme pa nam tujski promet kvariti našega naroda, kajti to bi bilo škodljivo ne samo v materialnem oziru. Zato mora tujskoprometna politika vpoštevati tudi dejstvo, da nnm tujski promet ne sme odtujevati našega naroda od njegove grude, ne kvariti njegovih običajev in nošenj. Snj vidimo pri drugih nnrodih, da jih dozdevno višja civilizacija mest ni pokvarila in jih je ohranila prvotne, kolikor se je pač dalo ob tako velikem tehničnem in socialnem napredku.. Tudi našemu narodu se ni treba sramovati njegovih dobrih lastnosti, še več, pokaže naj jih. pa bodo vzbudile tudi pri tujcu spoštovanje in večje ume-vanje za mali narod, ki si prideluje svoj kruh ua borni grudL Uradno stališče Male zveze o oborožitvi Avstrijet Ne! Ženeva, 16. apr. AA. Snoči je izšel tale komunike: Stalni svet Male zveze in svet balkanske zveze sta, zbrana pod predsedstvom g. Tl-tulesca, proučila splošni položaj v luči najnovejših dogodkov. Sveta sta vzela na znanje rezultate konference v Stresi in z zadovoljstvom ugotovila napore in prizadevanja za čimprejšnjo izvedbo načrtov za utrditev evropskega miru. Mala zveza in balkanska zveza pripisn-jeta posebno važnost sklenitvi pogodbe o vzajemni pomoči na severovzhodu Evrope in varnostnem paktu v srednji in jugovzhodni Evropi. Glede revizije vojaške ureditve Avstrije, Madjarske in Bolgarije so zastopniki petih držav sprejeli nn znanje pojasnila, ki jih jim je o tem dal g. Laval. Laval v Moskvo Tja ali nazaj grede tudi v Varšavo Moskva, 16. aprila, c. Danes se je v sovjetskem zunanjem ministrstvu potrdila vest, da bo Laval v soboto odpotoval v Moskvo, Vendar pa se je tudi izjavljalo, da je bilo danes sporočeno v Pariz priporočilo, naj bi se Laval ustavil v Varšavi že na poti v Moskvo in ne šele ob vrnitvi. Francosko-ruska pogodba, ki naj bo osnova vzhodnemu paktu, je bila že izdelana na sestankih med Lavalom in Potemkinom v Parizu. Njena vsebina je že znana, ker je bila deloma že objavljena. Zato bi bilo dobro, da bi se Laval že na poti v Moskvo ustavil v Varšavi, da bi izvedel, kaj misli o tei pogodbi Poljska. V svojih pogajanjih s Pilsudskim in Beckom bi mogel Laval že ugotoviti, kakšn« spremembe bi želela Poljska in ali so te spremembe možne v takem smislu, da ne bi porušile bistvenih temeljev francosko-ruske pogodbe. Na današnjem sestanku med Litvinovim in Lavalom, ki bo v Ženevi, bodo že določene koncesije, ki bi jih Laval lahko nudil Poljski, če bi Poljska pokazal? resno voljo, da hoče sodelovati pri organizaciji miru na vzhodu Evrope. * Nov nizozemski poslanih Belgrad, 16. aprila AA. Nj. kr. Vis. knez-namestnik je sprejel danes oh 12. v svečano avdijenco novega holand.skega poslanika nn naem dvoru g. J. B. lTubreehtn. Pri tej priliki m u je novi holandski poslanik izročil svoj« akrcdicijska pisma. .stran 1 »sum v krču«, dn« 17. a prti« 1otb. Nova ruska hmetska zadruga ZahniL"darstvo, ki je bilo takšno, da je oviralo osebno podjetnost in svoboden razmah posameznika ter preprečevalo tudi napredek poljedelske produkcije sploh, zamenja s privatnim gosjKMiarstvom. Seveda je imela Stolipinova reforma to bistveno napako, da ni utešila lakote ruskega kmeta po zemlji, to se pravi, da se ni lotila odkupa veleposestev. Zato je ruski kmet bil v carski Rusiji glavni element nezadovoljstvo proti režimu. Boljševiška revolucija je v prvih letih ustvarila v poljedelski produkciji pravo in popolno anarhijo. Vsak posameznik in vsaka posamezna občina, ki se je plemiške zemlje polastila, je pustila z vidika vsak socialen vidik. Vsak si je nagrabil, kolikor je mogel, ako mu niso preprečili drugi. Ce poleg tega vpoštevaino posledice poraza na bojnem polju leta 1917 in pa sledeče grozote meščanske vojne, se ne bomo čudili, če je nastala lakota. Ko je bila ta vojska končana, so se sovjeti lotili sistematične preureditve poljedelskega gospodarstva v najradikal-nejši obliki svoje komunistične teorije in hiteli, da ustvarijo takozvano kdektivno gospodarstvo, po rusko: kolektivnoje hozjajstvo ali s kratico kolhoš-tvo. Ta način komunističnega gospodarstva pa se je izkazal istotako kot nemogoč, dasi so sovjeti z najbolj krutimi sredstvi iztrebili takozvanega »ku-laka«, to je premožnega in srednjega kmeta, ki je bil malemu trn v peti. Nemožnost, da bi si posamezni kmet v komunističnem kolhozu pridelal toliko, kolikor za dostojno eksistenco rabi, ker se je njegovo prisilno delo usmerjalo oblastveno v to, da se je državi odrajtal ogromni del vseh produktov, dočim kmet od države ni mogel dobiti nazaj izdelkov, ki iih on potrebuje, je povzročil čedalje večje nezadovoljstvo s komunističnim gospodarstvom. To je pripravilo sedaj Stalina, ki je kolboš-tvo z največjo brezobzirnostjo forsiral, da ta način stoodstotne kolektivizacije jxiljedelstva zamenja z drugim sistemom, ki kolektivizem omejuje z neke vrste socialističnim zadružništvom aH takozvanim »artclom«, kakor se v ruskem jeziku zadruga imenuje. Ta »artelizacija« ali pozadruženje poljedelskega gospodarstva, ki je zdaj v Rusiji uvedeno od 17. februarja 1935, se je v Evropi od nekaterih proglasilo kot nekaka demontaža komunizma. Temu pa v ; resnici ni tako. V načelu je tudi novi artčl prav tako, kakor bivši kolhoz, zgrajen bistveno na komunističnem principu in se je ta princip praktično celo poglobil v nekem oziru, ki ga bomo pozneje razlozili. Pač pa bo odslej vsak član ruskega ar-tela imel za svojo privatno uporabo večji del vrta I in več živine, nego jo je smel imeti doslej (pov- j prečno ena krava na vsakega). Zadružni princip v zapadnem smislu, ki pozna samo prostovoljno zadružno gospodarstvo, prihaja v novi ruski postavi i do veljave samo navidez, ker se smatra, da je vsak član vstopil v artel prostovoljno in da sme iz njega tudi izstopiti. Ker pa izstopivši dejansko od sov- , jetske uprave ne bo mogel dobiti na razpolago no- ! bene zemlje, je ta določba gola likcija. Nasprotno pa je zadnja sled principa privatne lastnine odpravljena s tem, da novi zakon ne pozna več nobenega »nadjela«, ki bi se nakazal vsakemu posamezniku, ampak vse meje med zemljo sploh od- I pravlja in se tudi zemlja ne nakazuje kakor v starem miru novim članom občine, to je v prvi vrsti novim otrokom družine, ampak se po možnosti povečuje samo ves skupni kompleks pozadružene zemlje, oziroma artčlov. To se pravi, kmet mimo svojega vrta in določenega števila živine, ki se mu bo odslej odmerjala v večjem številu nego doslej po meri njegove pridnosti in različnih lokalnih potrebah individualno, ne bo štel zemlje za svojo, ampak za državno, kakor je bila prej veleposestniška. V tem oziru je nova socialistična zadruga v principu podobna staremu miru. Ker bomo o tem govorili podrobneje pozneje, ! hočemo sedaj na podlagi zakona od 15. februarja 1935 orisati značaj in obliko novega ruskega artela. ! Vsi kmetje vasi ali kakšnega večjega rajona | sploh se »prostovoljno« združijo v zadrugo (artel), da s skupnimi produkcijskimi sredstvi in s skupno organiziranim delom zgradijo kolektivno gospodarstvo, ki naj produktivnost dela zviša. O zemlji Vse meje, ki so preje ločile posamezne dele (nadjele) kot zasebno lastnino ali uporabo posameznih članov, se odpravijo in vsi nadjeli tvorijo sedaj rn sam zemeljski masiv, ki je last države, oziroma skupnosti, katera jo odstopi artelu v večno ujsorabo. Ta skupna zemlja se ne sme prodati ne kupiti niti dajati v najem. Zmanjšanje zadružne zemlje ni dopustno, pač pa, kolikor je možno, povečanje bodisi na stroške še svobodne državne zemlje ali p»a na stroške tiste zemlje, kolikor jo še kmetje obdelujejo posamič po privatnolastninskem sistemu. Iz te zadružne zemlje dobi vsak jMsameznik j kmetski dvor za osebno uporabo, malo parcelo kot zclenjadni ali sadni vrl. Velikost te zemlje sme biti od četrt do pol hektarja, ki se more ponekod zvi- ! šati do 1 ha, o čemer sklepxa okrajna sovjetska uprava, kjer se dotični artčl nahaja. Vsak sme seveda iz zemljiški, zadruge izstopiti, toda ne more dobiti potem zemlje iz kompleksa zadruge, ampak samo iz še svobodne državne zemlje. Zemlja artela se po načrtu obdelave razdeli v ! posamezna polja, toda ne tako, da bi bilo kakšno 1 polje uporabna last kateregakoli posameznega člana zadruge. Ti posamezni deli se obdelavajo kolektivno po takozvanih poljedelskih brigadah, ki so sestavljene iz članov artela, oziroma članov posameznih kmetskih dvorov. j Plemenska in druga živina se redi na posebni skupni farmi, kateri se po potrebi dodelijo p>o- j trebni pašniki in zemlja za posetev krme. (Dalje prihodnjič.) Jaz sem pogan, jaz sem antikrist Tako se je Ludendorff izjavil dopisniku „United Press' Značilno je, da je narodnoeocialistična vlada v Nemčiji sedaj generala Ludendorffa, čeravno je odkrit nasprotnik sedanjih vodij nar.-socialistične države in sploh vsega osebnega režima, dvignila za velikega narodnega heroja. _ Naslednje poročilo, ki ga je objavil dopisnik »United press«, bo odprlo vsem oči, zakaj hitlerizem navzlic temu vztraja pri oboževanju tega generala. Dopisnik »United Press-a« je obiskal generala Ludendorffa, tako poroča »Neuste Zuricher Zei-tung«, v Tuzingu na gornjem Bavarskem, kjer Ludendorff prebiva. General je časnikarja sprejel in mu dovolil celo daljši razgovor. Med razgovorom je general Ludendorff sam sprožil vprašanje vere in svetovnega nazora in kar naenkrat vprašal dopisnika »United Pressa«; »Vi «te bržkone že slišali, da sem antikrist in da me ljudje tudi tako imenujejo?« Časnikar mu je odgovoril: »Nimajo vas za antikrista, ampak za nasprotnika krščanstva.« Ludendorff se je nato razvnel in z dvignjenim glasom nadaljeval: »Ne, jaz nisem samo protivnik krščanstva, jaz sem antikrist, jaz sem pogan in sem na to ponosen. Krščanstvo sem že zdavnaj z a v r g • I. Kaj pa hoče krSčanstvo? Krščanstvo hoče po besedah evangelija sv. Janeza človeka poedinca izluSiti iz skupnosti, iz naroda, iz plemena, iz pasme. V krščanski« državi potemtakem ne more biti tovora o kakšni medsebojni povezanosti in strnje-nosti narodne celote. Krščanstvo je bilo samo zato tukaf, da je Židom pomagalo do oblasti in da jim Se pomaga. Moja žena je v svojih verskolilozolsklh spisih dokazala, da vsak narod Boga po svoje doživlja in da {e krščanstvo zaradi tega vsem severnim (nordijskim) narodom, kamor spadajo tudi Angleži, tuje. Krščanstvo deluje porazno na naše plemenske tradicije. Iz ljubezni do svojega ljudstva se torej borim proti krlčanstvu. če hočejo Angleži ostati kristjani, je to njihova stvar. Toda doživeli bodo, da bodo s časom padli s svoje viSlne. Samo takSni narodi, ki živijo po plemenskih načelih, ostanejo zdravi. Mi Nemci smo trenutno tisti narod, ki se fe od krščanstva najbolj oddaljil, ešle, ko bomo vsi v celoti krščanstvo odklonili in se od njega popolnoma osvobodili, bo nemSki narod dobil svojo plemensko strnjenost, ki bi je bil tako potreboval 1918, a ki mu jc takrat na žalost Se manjkala.« Generala Ludendorffa hoče narodni socializem prevzeti torej kot protikrščanskega heroja ter ga kot takega dati za vzor mladi naraščajoči Nemčiji. Sedaj razumemo .,. Angleški odgovor K temu dostavlja najbolj reprezentativna angleška gospxxlarska revija »The Econoinist« sledečo opazko: »General Ludendorf, ki je na predvečer svojega 70. rojstnega dne izpovedal svoj Z Bogom-Bog, je bil tako ljubezniv in nam Angležem dal pravico, da smemo ostati kristjani, a nam istočasno zagrozil, da bomo zdrseli zato vedno bolj navzdol. Istega dne — nemški general tega ni vedel — je angleški narod, ki ga je predstavljaj podpredsednik vlade Baldvio, na kongresu evangelskih svobodnih cerkva v Angliji, zdrsel dol — ali gor! —, ko je ta angleški gospod, ki tako popolnoma predstavi)? nas Angleže, svaril Anglijo in Angleže pred »mogoče čisto dobromislečun umskim doktrinam, čigar terorizem je morda najstrašnejši sad materi* lizma in oboroževanja stvari in zanikanje vteb pra. vic njihovega Boga in Stvarnika.« Dodal je, da »I« niso angleške iznajdbe in za Angleže neužitne in da je to nevarnost, ki je daleč od naše dežele«, tod? čutili smo vsi njeno zemljepisno bližino.« Mariborska občinska seja Maribor. 16. aprila. i Nocoj je bila draga redna seja mariborskega občinskega sveta. Po otvoritvi je poročal predsednik, da je dobil od banske uprave obvestilo, da je finančno ministrstvo potrdilo občinski proračun, in sicer iidatke v celoti, dohodke pa z malimi iz-premembami. Finančno ministrstvo predlaga znižanje občinskih doklad od 45 na 40%. Ker je že bila določena v proračunu tozadevna rezerva, jc hodoče občinsko gospodarstvo kljub temu uravnovešeno. Nekatere spremembe je finančno ministrstvo tudi napravilo na pravilniku o uvoznini. Mestni svet je zaprosil, da ostane prejšnji delokrog občine v dosedanjem obsegu in je prošnja ugodno rešena. Nujen predlog so vložili nekateri občinski svetniki radi razmer v gasilski čeli. ki postajajo nevzdržne. Zahtevajo, da »e zadeva čimpreje razčisti in da predsednik ukrene vse potrebno, da se ohrani red in zagotovi varnost Maribora pred ognjem. Obravnavanje interpelacije se je odložilo za konec seje. POROČILA ODSEKOV Za prvi odsek je j>oročal dr. Vauhnik. V odbor za pregled letnega obračuna Mestne hranilnice se kooptira podpredsednik Golouh. Poročilo drugega odseka je j>odal podžupan Golouh. Društvo za varstvo dcklel v Mariboru. ki oskrbuje Kolodvorski misijon ter skrbi za služinje, ki so brezposelne, je vložilo ponovno prošnjo, naj bi se mu prepustilo nekaj prostorov v hiši na Slomškovem trgu 12, ki je last Kutscherove ustanove. Ustanova izvira iz leta 1006. in je bila namenjena skrbi nepreskrbljenih in zapuščenih deklet. Najemnina pa se ni mogla doslej izrabili, ker je bila hiša precej obremenjena in daje premalo dohodkov. Odsek je predlagal, naj bi se pravna stran izročitve ustanove preštudirala in je občinski svet ta predlog sprejel. Za tretji odsek ie poročal ing. Jelenec. Sprejme se nov pravilnik za napravo hodnikov, ki določa v glavnem, da dela in vzdržuje hodnike mestna občina, medtem ko morajo hišni posestniki nadoknaditi efektivne stroške. De-finitivna širina hodnikov ee določi za petino širine cestišča na vsaki strani. Pri večji Širini itfvrši dela občina na svoje stroške. V prvo kategorijo se uvrstijo vse ulice, ki vežejo mesto 7. okolico. — Banska uprava je zavrnila rc. — Ob času poročila seja še traja * Plugi cenejši Belgrad, 16. aprila. AA. Da olajša v mejah možnosti stanje našega kmeta, je kraljevska vlada zadnjo dni začela proučevati vprašanje eene pljngov, ki so kakor tudi pri drugih industrijskih predmetih neprimerno visoke, v primeri s cenami poljskih pridelkov. Naša domača industrija pljugov, ki lahko pokrije vso domačo potrebo in katere izdelki po kakovosti ne zaostajajo za inozemskimi pljtigi, je doslej prodajala pljuge po 665 do 850 Din, ne da bi p>opolnoma izrabila carinsko zaščito 40 zlatih dinarjev za 100 kg. Na anketi, sklicani preteklo nedeljo v ministrstvu za trgovino in industrijo, so se zastopniki naših tovarn pljugrov obvezali, da bodo počenši b 15. aprilom t. 1. spustili cene za 19%, da se tako po eni strani poveča poraba, po drugi strani pa da bi kmetje prišli no poceni pijugov, ne glede na sedanjo carinsko zaščito. S tem ukrepom so naši poljedelci dobili nov« ia pomembne olajšave. Vojaška moč Nemčije Pariz, 16. aprila. AA. »Matin« poroča iz Londona, da je pomočnik sovjetskega komisarja za državno obrambo sestavil poročilo o ne.nSki oborožitvi. Poročilo navaja, da ima Nemčija 3700 letal. To Število pa lahko poveča na 16.000. Stoječa vojska Šteje z oficirji vred 900.000 mož. K tema številu je treba dodati Se napadalne čete, črno policijo itd. Teh je tndi več sto tisoč. Vojna mornarica obstoja iz 101 edinice. Njihove posadke štejejo 22.600 mož. Batolov odstopil Sofija, 16. aprila. AA. Tu kroži vest, da je zunanji minister Balotov dal ostavko. Ministrski predsednik Zlatev je vest tjkoj demontiral. Vse kaže, da je Balotov v resnici odstopiL da pa je kasneje svojo ostavko preklicaL Verjetno je, da bo izbruhnila ministrska kriza. Konec vojne v Južni Ameriki? Berlin, 16, aprila. AA DNB poroča iz Asun-ciona: Predsednik republike Paragvaj je glede na poskus posredovanja med Paragvajem in Bolivijo izjavd: Napočila je doba, ko se lahko začne govoriti o miru. Paragvaj je pripravljen brez posredovalcev razpravljati z Bolivijo. Bolivija ne bo našla v nas nepomirljivega nasprotnika. Čas je, da sedemo za zeleno mizo, da rešimo oba naroda vojnega gorja in stiske. Buenos Aires, 16. apr. b. Po večtedenskem zatišju so pričeli v Gran Cliacn zopet grmeti tojiovi in bombe. Paragvajske čete so nenadoma prešle v napad in popolnoma uničile štiri bolivijske j>olkovnije. Paragvajci so njeli veliko število bolivijskih vojakov ter zaplenili mnogo vojnega materijala. Z ozirom na vest, da se jc pripravljal atentat na Mussolinija in Lavala, ki jo je prinesel današnji »Journal de Geneve«, se poroča, da je policija v Marscjn ai'etiraln 20 sumljivih oseb. Policija je dala izjavo, dn je odkrila precej dobro organizirano zaroto proti Mussolinijn in Lavaln ter da je zaradi tega aretirala nekaj anarhistov. Istočais-no pa se izjavlja, da so vesti, ki so se razširile v zadnjih urah, mnogo pretirane. Adobas z dijaki padel v jarek Belgrad, 16. aprila. AA. Na potu od Belgrada do Kragujevca pri 82 km se je danes popoldne prevrnil avtobus z dijaki zemunske gimnazije. Avtobus se je prevrnil v poldrug meter globok jarek. Dve dijakinji so s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico v Topoli. En dijak je laže ranjen in je nadaljeval pot z ostalimi dijaki. Kaže, da se Jc nesreča zgodila zaradi nepazljivosti šoferja. Okrajni načelnik je prišel na kraj nesreče in je osebno zaslišal prizadete. Nezaposlenost pri nas Belgrad, 16. aprila. AA. Po podatkih javnih borz za delo je bilo L aprila t 1. v naši državi nezaposlenih 28.001 delavcev. Na področju javne borze dela v Belgradu je bilo ta dan nezajioslenih 5218, zagrebške borze dela 7309, ljubljanske 6283, sarajevske 2226, novosadske 5204 in splitske 1761 delavcev. Od nezaposlenih delavcev je bilo največ nezaposlenih dninarjev (7508), nato delavcev v industriji tekstilnega blaga obutve in nakita (2611) in gradbenih delavcev (2327). Panait Istrati umrl Bnkare&t«, 16. aprila, m. Danes ie tukaj umrl 51 let star svetovno znani pisatelj Panait-l6trati, ki je že nekaj let bolehal za tuberkulozo. Pokojni je vsa »vaja dela napisal r francoščini in so kot taka imela r mednarodni književnosti zelo velik uspeh. Znana so tudi njegova pisma s francoskim katoliškim pisateljem Mauriacom o smislu smrti in onostranstvu. Poleg cele vrste romanov je napisal tudi znano psihološko reportažno studijo pod naslovom »La Russie mte« — Razgaljena Rusija, v kateri je napisal kot prvi evropski pisatelj avoja doživetja v novi Rusiji. Belgrad, 16. apr. m. Do danes Se nI bila na tukajšnjem kasacijskem sodišču vložena nobena kandidacijska lista. Izgleda, rla TmmTo vsega skupaj samo 4 kandidatne liste, ker je malo verjetno, da bi mogla Topalovič in Ljotič izpolniti vse zahteve volivnega zakona. Potemtakem bi prišle v pošiev samo lista predsednika vlade, lista Hodjcrc in ir dve drugi listi. Še ni rešen te tretji dan trpljenja - zaman Maribor, 16. aprila. Stanje je obupno. Danes opoldne so reševalei povedali, da ne morejo ponesrečenca rešiti skoti stranski rov. Zgornje telo so inu spravili v rov, noge pa mu se vedno drži beton v železnem prijemu. Zaradi tega so začeli nemudoma nadaljevati ■ kopanjem navpičnega rov« na drugi strani, d« bi mi lahko osvobodili tudi noge. Prišli so pomagat gasilci i* Studencev, ki so zgrabili sa lopate. Z njimi sta prišla tudi dva mojstra, ki vodita kopanje v navpičnem rovu. Ob 3 je nastopil« nov« katastrofa. Vdrl« se je nov« plast zemlje, da se je leseno ogrodje, ki drii obok, pogreznilo za pol metra. Zemlja je nesrečnega znova zasula in ga tako stisnil«, da je sačel bruhati kri. Obstoja male npa-nj«, da bi ga rešili ie tivega ii globine. Reševalei delajo g silno požrtvovalnostjo, vsem »e vidi, d« bi irtvov«li vse, samo da bi g« rešilL Kljub tem« p» se jih polašča malodušje in govorijo, da g« ne be mogoče rešiti t kratkem času. Medtem pa lahko vsak hip nastane katastrof«, da se be zasulo ▼ rov toliko zemlje, da bo nesrečneža zadušilo. Za strašno usodo zasutega delavca vlada silno zanimanje tudi drugod. Tako se je pomočnik bana večkrat te-lefonično informiral iz Ljubljane o poteku akcije. Prispele so celo brzojavke, v katerih strokovnjaki dajejo nasvete, kako naj bi se kopalo. Vendar pa bo najbrie tndi lo zaman. Zopet nesreča v „Novem Brdu" Dva rudarja mrtva Kos. Mitrovica, 16. aprila, m. Sinoči okoli 22. ure se je pripetila v tukajšnjem rudniku »Novo Brdo« nova rudniška nesreča. V tein času je hotela skupina rudarjev, ki je bila na delu v tem rudniku, ravno zapustiti rudnik. Rudarji so čakuli ua dvigalo. V tem trenutku se je začula strašna detonacija. Rudarji sprva niso vedeli, kaj to pomeni, toda prav kmalu so spoznali, da je padlo dvigalo kakih 180 metrov globoko v rov. Ob tej priliki sta izgubila življenje dva rudarja, eden pa je težko ranjen. Po zatrjevanju rudarjev je prišlo do nesreče zaradi tega, ker so v rudniku zaposleni samo nekvalificirani ljudje, predvsem pa strojniki, ki se ne razumejo na strojne naprave. Preiskava se vrši, da bi ugotovili vzrok te nesreče. Dve smrtni žrtvi Eden skočit pod savinjski vlak, drugega povozil mariborčan Celje, 16. april«. V ponedeljek zvečer je skočil v Levcu f»od savinjski vlak, ki prihaja iz Celja ob 19.20, dvajsetletni delavec Tevž Franc iz Mozirj«. Tevi j« bil na mestu mrtev, ker ga je vlak prerezal na dvoje. Njegovo truplo so prepeljali v bolnišnico v Celje. Danes popoldne se je z osebnim vlakom, ki odhaja iz Celja proti Laškemu ob 15.55, odpeljal 26-letni delavec Kojko Ivan, doma iz Krčevine pri Ptuju. Pri drugi čuvajnici v Premerjih je vrgel z vlaka najprej svojo prtl|ago, nato pa je skočd Sc sam. Pri padcu si je razbil levo stran lobanje in dobil poškodbe jx> ostale« delu telesa. Pri ponesrečencu eo dobili vozni listek Sušak—Ptuj z dne 15. aprila. Kakor se sklepa, se je nesreča pripetila n« sledeč način: Rojko ae je najbrž pripeljal do Celja z osebnim vlakom, ki prihaja tja ob 12.24 iz Zagreba. Ker pa U vlak ostane v Celju, je moral Rojko izstopiti in čakati na zvezo z drugim vlakom, ki vozi proti Mariboru po 4. uri. Ker skoraj istočasno vozi tudi vlak proti Laškem, je Rojko gotovo zamenjal vlak in se odpeljal v napačno smer. Ko je spoznal svojo zmoto, |e skočil iz vlaka, kar pa je bilo zanj usodno. Rojko je bil od 7. IX. 1934 do 10. IV. 1935 v službi pri trgovcu s pohištvom Erazmu Segota na Sušaku. Njegov* stanje je brezupno, leži v nezavisti ia noči najbrie ne bo več prestaL Osebne vesli Belgrad. 16. apr. m. Vpokojena je Marija Praznik, poštna uradnica v Ptuju. Postavljen je za profesorja na državni srednjetehnični šoli v Ljubljani Vladimir Premrov. Dunajska vremenska napoved. Pretežno oblačno, ponekod padavine i zapadnimi vetrovi. Tri dni in dve noči iiv zasul Obupno reševanje zasutega moža Maribor, 16. aprila. Razburjeno mesto. Ves Maribor govori samo o nesreči v Aškerčevi ulici, vznemirjenje med ljudmi narašča od ure do ure. Ljudje ne morejo doumeti, zakaj traja reševanje sedaj že tretji dan, nemogoče ee jim zdi, da bi se bila akcija tako zavlekla, če bi se bile pravočasno podvzele vse potrebne mere. Zakaj nesrečnež še ni rešen, razume človek, če se je na licu mesta prepričal o silnih težavah, na katere so naleteli reševalci v svojem delu, o življenjski nevarnosti, v kateri je lebdelo desetine ljudi, ki so rili pod zemljo do ponesrečenca, o strahoviti za-hrbtnosti zemlje, ki v globini teče kakor voda, vdira skozi vsako špranjico v rov ter neprestano zasipi) e vsako luknjo, ki jo napravi lopata in mo-tika. Vsega tega ljudje v mestu ne vedo in ne razumejo, v vseh vlada le zahteva, da se mora ogroženo človeško življenje rešiti čimprej. Pojavljajo se vedno novi strokovnjaki, ki bi radi pomagali. V pretekli noči, ko so ljudje vsak hip pričakovali rešitve, pa se je potem v lokalih razve-delo, da je nesrečneža zasulo, so pritisnile cele množice na Pobrežje. Mesto nesreče oblegajo neprestano stotine in 6totine. Včeraj so 6e gledalci še razburjali, danes nemo strmijo pred se, vsem se bere z obraza silno čustvovanje z nesrečnežem, ki še vedno visi v globini med življenjem in smrtjo. Junaki reševalcu Občudovanja vredni eo reševalci, ki danes že tretji dan rijejo v zemljo, v neprestani lastni nevarnosti. Povečini družinski očetje, katerim ni ekrb za lastno življenje, pač pa za svojce. Delavci, ki so zaposleni pri reševanju, so same izvežbane moči, katere zaposluje mestna občina pri kanalskih delih. Menjajo se v treh šihtah. Le oba njihova voditelja, kanalska delovodje Deutschman in Ba-blč se ne umakneta. Deutschman je že neštetokrat rešil življenje ponesrečenemu delavcu. Bil je prvi v vodnjaku, ko ga je v nedeljo takoj po nesreči skušal rešiti ter ga je obvaroval zadušenja. In potem vsakokrat, kadar 6e je situacija poslabšala, je bil vedno na najbolj eksponirani točki, prvi se je preril do ponesrečenca skozi stranski rov, obupanemu revežu, ki je v nepopisnih bolečinah jokal, je dajal neprestano poguma ter ga krepčal s čajem in juho. Oba delovodje eta vse tri dni neprestano brez odpočitka pri delu. Prav tako je vedno na mestu nesreče mestni fizik dr. Wank-milller, vso noč je prebil tam tudi predsednik gasilske čete Pogačnik s svojimi vrlimi reševalci, ki dovajajo v rov svež zrak. Ko se je včeraj zvedelo, da so reševalci prišli z rovom do vodnjaka, je vse vsak hip pričakovalo radostne vesti, da se je rešitev posrečila. Potem pa so minevale ure, porajale so se neprestano nove težave. Najprej se je začel pogrezati v zemljo betonski obod vodnjaka. V nedeljo ga je štrlelo iz tal še za meter, sedaj je gornji rob skoro meter pod zemljo. Navezali so ga na verige ter pritrdili s škripcem na lesen trinožni žerjav, katerega so gasilci postavili nad vodnjakom. Potem pa se je začela gibati zemlja ter zasipavati rov. Od globine treh metrov naprej obstoja zemeljska plast iz samega drobnega peska, ki je sipek kakor moka ter gibljiv kot tekočina. Vsak tresljaj ga spravi v tek in odprtine kar zalije. Vse to je delo otežkočilo, pa tudi te težave so bile premagane, ko se je pojavila najhujša in skoro nepremagljiva nevarnost. Popoldne ob dveh je delovodja Deutschman gornji del zasutega delavca že čisto osvobodiL ga navezal na vrv in dal znamenje, da ga potegnejo iz vodnjaka, ko je ta obupno zaječal. Noge mu je držal kakor v precepu betonski oklep. Svež beton, ki se je pri nesreči zrušil skupaj, se je okrog ponesrečenčevih nog strdil in ga neusmiljeno držal na dnu. Začeli so oklep razbijati, pa ee je zemlja radi tresljajev vnovič vsula. Zopet je bilo treba naglo kopati, da so odstranili nove ruševine. Tako se. je zgodilo, da je bil nesrečnež na dnu vodnjaka v eni noči štirikrat zasut in zopet rešen. Pri zadnjem zasutju bi ga bilo skoro zadušilo, ker mu je sipek pesek napolnil usta in ga je Deutschman z največjo težavo rešil. Ponesrečenec ves čas pri zavesti Neverjetno življenjsko silo ima ponesrečeni Kelnarič. Tri dni in dve noči je zasut pod zemljo, pa vedno je bil pri zavesti. Včasih so ga prijele silne slabosti in mu je le rahlo ječanje prihajalo iz ust, potem pa si jc zopet opomogel. Dajali eo mu čaja in konjaka, danes zjutraj pa je že ob treh prosil za malo juhe. Dobil jo je šele ob šestih, ker prej je zal nihče ni imel. Včasih se je kar nekam veselo razgovarjal z reševalci, jim klical, naj se zurijo, potem pa so se zopet čuli samo prita-zdihi »Jezus, Marija«. Želel si je nepre-da bi bil samo Deutschman pri njem. Klical ga je »ata« iu kadar se je odstranil, je že zopet ječal, naj pridejo ata. Nevarnih notranjih poškodb najbrže nima, le desna roka je negibna in kakor mrtva. Toži o bolečinah v nogah in prsih. Boje se, da se je močno prehladi! in da ne bi nastopila pljučnica, ki bi bila gotovo smrtonosna. Mesto smrtnih nesreč v vodnjakih je Aškerčeva ulica na Pobrežju. To je sedaj četrta nesreča, ki se je pripetila na sličeu način. Pred 35 leti, ko je zidal prvo hišo v sedanji Aškerčevi'ulici posestnik Živko, sta ostala na dnu novega vodnjaka dva človeka. Kakor nad Kelnaričem, se je tudi nad njima vsul obod, pomoči ni bilo od nikoder in tako ležita še danes v grobu, ki sta si ga izkopi la sama. Leta 1909. je zahtevul izkop vodnjaka pri Koglerju tretjo smrtno žrtev. Podsulo je delavca, ki so ga izkopali šele čez nekaj dni mrtvega. Četrta smrtna nesreča se je pripetila leta 1926. v neposredni bližini Aškerčeve ulice. v Ulici ob gozdu v vodnjaku trgovca Renč-lja. Tudi tu so dobili ponesrečenca šele mrtvega iz globine. Ponoči okrog 2 so reševalci popolnoma otupali, da bi lahko spravili Kelnariča skozi stranski rov. Poleg vodnjaka so začeli zaradi tega kopati nov navpičen rov, prišli pa so samo do globine 5 metrov ,ko so morali s delom nehati. Pesek se je začel v globini zaradi ko-anja premikati in je Kelnariču vnovič zasul, "orali so mu nadeti na obraz masko, po kateri so mu dovajali zrak, da ga pesek ni zadušil, potem pa so zopet nadaljevali s poskusi po stranskem rovu. Danes dopoldne se je začela zemlja okrog vodnjaka nagloma vdirati in v zadnjem hipu je ta pojav ogrozil vse dosedanje napore. Zlati jubilej dela & ' < pa M 'm ■ >: • m M ■'S., 11 ||| HH iliilll '-<<>*■- v _.........• ^ Danes slavi g. Josip Pavlic, strojni stavec Jugoslovanske tiskarne, redek jubilej dela: 50 let je minilo, odkar se je kot 14-letni dečko oprijel črne umetnosti, to je tiskarskega poklica ter mu ostal vse svoje življenje zvest. G. Josip Pavlic se je rodil dne 25. febr. 1871 v Preserju, kot tiskarski vajenec pa je vstopil dne 17. aprila 1885 v tedanjo Katoliško tiskarno. Oproščen je bil dne 23. marca 1889 ter je v tiskarni ostal do 1. 1890, ko se je podal v svet. Potoval je po Avstriji in Nemčiji, delal v Zvvickau, Leipzigu, Liebert-wolkwitzu in drugih krajih. L. 1891 se je vrnil v Ljubljano ter jc delal po raznih tiskarnah. V Katoliški in sedanji Jugoslovanski tiskarni je skupno delal skoraj 35 let Ve,s čas je stavil »Slovenca«, nekaj časa pa je bil tudi meter našega lista. Naš jubilant je navzlic polstoletnemu delu še vedno čvrst možak, izboren tovariš, Stolni dekan Jurij Vole (Nadaljevanje) Leta 1848 je izdal Jurij Vole prvi zvezek svojih »Pridig ob posebnih perloznostih«. V njih razpravlja največ o krščanski ljubezni, ker je mislil, da je bilo v onem nemirnem času najbolj potrebno, delovati na ljudi v smislu ljubezni. (Glaser III, 51.) Vendar je šla ta izdaja slabo v kup — ljudje v razrvanih časih se malo menijo za krščansko ljubezen — m so te pridige šc 30 let kesnejc prodajale branjevke »za vodo«. Svoje govore je pozneje Jurij Vole izročil »Duh. pastirju«, ki jih je priobčeval v letih 1884 do 1895. Več sreče je imel Volčev molitvenik »Mir vam bodi!«, ki je izšel leta 1850 in je doživel leta 1852 že drugo izdajo. Vsa ta Volčeva dela so pisana v prav lepi slovenščini. Se prav posebno skrb za čisto slovenščino je pa pokazal Jurij Vole v letih 1856—1850, ko mu je bila poverjena od škofa Antona Alojzija Wolfa častna naloga, da se pod njegovim vodstvom na novo prevede celo Sveto pismo. Gotovo se je mož zavedal, koliko vpliva čista slovenščina s prižnice na ljudsko govorico zunaj cerkve. Skof je imel srečno roko, da ie izbral za to delo vestnega moža. Dr. Frančišek Lampe piše v Predgovoru k svojim Zgodbam: »Rajni knezoškof Anton Alojzij Wolf so sklenili leta 1855 trdno, dati na svetlo sv. pismo starega in novega zakona z razlaganjem v slovenskem jeziku. Vse delo so izročili blagemu in pobožnemu duhovnemu vodniku ljubljanske bogo-slovnice, poznejšemu kanoniku Juriju Volcu; temu se je pridružilo lepo število učenih drugih duhovni- K revedel prve tri Mozesove bukve, Jozuetove bukve, .Aale preroke ter L in II. list apostola Petra. Ako upoštevamo ta trud in pa okolnost, da je tekst v vseh knjigah kakor iz enega liva in pisan v slovenščini, naravnost vzorni za tedanji čas, moramo priznati Juriju Volcn pri tem važnem delu velike zasluge, uj je vse prevode po besedi, obliki in vsebini on popravljal in pilil. Leta 1858 — smrtno leto škofa Antona Alojzija Wolfa — je postal Jurij Vole stolni kanonik-jieni-tencijarij, izpraševalec pri župnijskih izpitih in vodja Alojzišča za Janezom Pogačarjem. Bil je tudi v tem novem delokrogu skrben oče v vzgojevanju izročene mu mladine, postrežljiv tovariš duhovnim sobratojn, vabečim ga na cerkvene slovesnosti, zbog ljubeznivosti, vestnosti in natančnosti mil in drag vsem, ki so ga bliže poznali (Li. Zv. 1. c.) — toda v Alojzišču ga ni dolgo držalo, ze čez dve leti najdemo ondi novega vodjo: Jurija Grabnarja. Najbrž je ovirala Volca oddaljenost od stolnice v spovedniški službi, ki jo je po tem z veliko marljivostjo in modrostjo upravljal do svoje zlate maše, torej nad 20 let. Zlasti bogoslovci so ga čislali kot sjx>vednika. Bil jim je do svoje zlate maše tudi eksaminator ordinanclorum. Dolgih potovanj Vole ni ljubil — bil ie vse življenje slabih živcev — pač j>a je redno obiskoval v mlajših letih kot spiritual in kanonik počitniški čas svojo domačo vas tn rojstni dom ter se ondi vsakokrat pomudil do 14 dni. Njegov nečak župnik Andrej je pri|x>vedoval iz tistih dni: »Pot iz Ljubljane na Podkoren tedaj ni bila ravno prijetna. Vozil j )e Nevarnost v žepnem robcu V žepnem robcu se skriva nevarnost, ki se je ne sme prezreti. Kajti ravno v žepnem robcu se nabira največ kali in bakterij, ki postanejo lahko vedno nevarne, ako se jih ne uniči pri pranju. Zato pozor« samo zares higijenično oprani žepni robci niso nevarni. Šele v vreli raztopini Schichtovega Radiona, ko prehaja na milijone kisi-kovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, se uničijo vse kali. ■* Kar je dobro za žepne robce, velja »eveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. DomaSt izdelek SCHICHTOV RADIOM pere vse higijenično čisto R.J.5-35 Iz domače politike Polemika oholi „Kazine" Pod naslovom »Po pogrebu Frana Kra-peša« je »Gla.s Naroda« poročal, da je pogreb dokazal ogromne simpatije vseh krogov in vsega mesta do predobrega moža, ki ga je tako kruto tepla usoda in doživel toliko naj-bridkejših razočaranj prav od onih, od koder bi bil moral pričakovati le zahvale in pomoči. Zagrenjenost je ležala na dolgi procesiji, ki se je vila po ljubljanskih ulicah od Kazine. Fran Krapes je bil med glavnimi stebri napredne in pozneje demokratske stranke in je dal na razpolago vse, kar je imel. V tej svoji vnemi za narodno stvar so je lotil tudi prenavljanja Kazine, da bi storil nekaj za naše ljudi. Tisti »naši ljudje« pa so ga pozneje, ko je zaradi svoje velike podjetnosti zašel v denarne težkoče, zapustili. Postopanje L zv. konzorcija »Zvezda« je poglavje zase in bomo morda se govorili o njem. Tudi dežela mu je izkazala svojo hvaležnost, oni pa, ki so sprejemali njegove darove, niso razumeli njegovih žrtev. Še na smrtni postelji je želel, da bi njegove žrtve za »Zvezdo« ne bile zaman. Malo je tako plemenitih mož, da bi odpuščali vse brez grenkobe. Nato je »Jutro« odgovorilo 16. aprila »V zvezi s smrtjo g. Krapesa, kavarnarja »Zvezde« in zaslužnega narodnega moža, si je novi volivni dnevnik takoj v prvi številki privoščil grd napad na konzorcij »Zvezde«, ki je najemnik poslopja Kazine in kot tak tudi gospodar v parterju palače se nahaja- ter uživa med vsemi tovariši in znanci lep ugled. G. Pavliču čestita poleg drugih tudi naš list in mu želi, naj ga ljubi Bog še mnogo let ohrani čvrstega njegovi ljubljeni družini, za katero po očetovsko lepo skrbi in_ jo je tako lepo vzgojil; ohrani pa tudi svojim tovarišem in »Slovencu« kot zanesljivega stavca in prijatelja! jočih restavracijskih in kavarniških prostorov. Seveda bodo prizadeti gospodje dali listu priliko, da svoja klevetniška namigava-nja objasni in dokaže. Pripominjamo, da tvorijo konsorcij rZvezde« naslednji gospodje: ban dr. Dinko Puc, načelnik v p. Adolf Rib-nikar, prof. dr. Pavel Pestotnik in dr. Stane Rape. Društvo Kazine, nn knterega tudi leti del namigavanj, si bo seveda takisto znalo poiskati zadoščenje. Predsednik društva je minister dr. Kramer, podpredsednika pa gg. Turk in dr. Rutar. Kakor je že »Jutro napovedalo, pripravljajo prizadeti tožbo. Mi se seveda v zadevo ne spuščamo, pač pa smo jo kot kronisti samo zabeležili in bomo tudi o njenem nadalj-nem razvoju poročali našim bravcem. Izjava. Ker so se zadnje dni po Cerknici razširile neosnovane vesti, da bom pri volitvah v narodno skupščino, dne 5. maja namestnik predstavnika Hodžerove kandidatne liste in da je moj podjiis na sodišču že lega jiziran, izjavljam, da nisem ničesar podpisal in ne prevzamem ponujanega mesta. Cerknica, dne 16. apr. 1935. Janez Lovko, posestnik Cerknica št 8. Nov volivni list je i>od naslovom »Vo livni glasnik« pričel izhajati v Bos. Brodu. Izdaja ga kandidat in odvetnik dr. Radovan Golubič. Hipotekama banka posoja. V Kragn- evcu so otvorili novo palačo Drž. hipote-carne banke. Upravnik banke Gjuričič je <^b tej priložnosti omenil, da je banka odobrila 200 milijonov Din državi kot pomoč za pobijanje nezaposlenosti, nadalje je Hipotekama banka dala 36 milijonov Din posojila za dograditev narodne skupščine, 36 milijonov je posodila občinski upravi Skoplja, 12 milijonov za novo palačo pravne fakultete v Belgradu in 7 milj. za dograditev gimnazije kralja Aleksandra v Belgradu. i tj ,. iz Ljubljane v Beliak samo jjoštni voz (Eilvvagen), in sicer vso noč. Plačati je bilo do Podkorena nekaj čez šest goldinarjev. Stric Jurij se je vse leto veselil na tisti oddih doma. Njegovo [posebno veselje je bilo, vsak dan maševati v korenski cerkvici. Po maši je dolgo molil v žagradu in na pokopališču, potem pa naju strežnika vsakega obdarit z grošem. Žjutraj je rad šel na zajtrk k sorodnikom, vabil na kosilo ali večerjo pa ni maral. Dojx>ldne se je sprehajal po domačem vrtu in pobiral sadje, pa tudi otroke kregal, če so ga hodili na tuj vrt klatit. Obedoval je preprosto v domači hiši ali v katnri. Pojx>ldne je šel rad na sprehod po cesti proti Ratečam ob izviru Save, precej redno pa je tudi prišel v Spodnji Koren k Jekarju na kozarec piva. Rad je imel veselo družbo j domačih gospodov in svojega posebnega prijatelja Miiio Rasingerja, korenskega poštarja in neugnane- ga šaljivca. Jurij Vole je bil tako vdan svojemu domačemu kraju kakor znabiti noben drug rojak pred njim. Vse življenje je govoril v domačem dialektu in pristen »dolinec« je ostal s svojim polnim »e« koncem glagolov. Veliko se je trudil, da bi dosegel za Podkoren lastno šolo, češ, kako se mu smilijo otroci, ki morajo pozimi «tako daleč* v Kranjsko goro. Ko je nekdo v «Novicah» objavil zasmehljivo prigodbo o Korencih, kako so v Mučni gori jx>noči ogovarjali štore z »Dober večer, maži!« (možje), meneč, da so roparji, se je dobri gosjjod Jurij v Ljubljani silno razhudil: »Ko bi jaz vedel, kdo je to napisal, kar policajem bi ga meldal.« V lepi edinosti in prijateljski ljubezni je živel Jurij Vole tudi s svojimi tovariši-kanoniki in dru- gimi duhovniki pri stolnici. Vsi so ga visoko sjx>što-si je bil včasih v cerkvenih rubrikah prav natančen. Ko je bil leta 1868 umeščen kot kanonik Fr. Kramar, semeniški vodja, je ob p>ozdravu kolegov v koru Jurija Volca tako prisrčno objel, da je ta v zakristiji potožil: »Kakor klešče!« Rad je Jurij Vole Ljubljančanom pridigal, zlasti pustni torek, in je znal ob tej priliki prav v živo zastaviti resnobno besedo: »Pa kaj, ko bi samo mladi noreli, pa še taki nore, ki jim že smrt za hrbtom koso brusi.« Na cvetno nedeljo je pel kot celebrant še zadnja leta z veliko iskrenostjo v pasijonu Kristusa: snežnobela kodrasta glava, visoka sloka postava s palmovo vejo v tresočih rokah. Dne 1. januarja 1877 je bil umeščen Jurij Vole kot stolni dekan. Kakor je bil sicer jx>nižen mož, te časti je bil pa le vesel. Ko sta ga kmalu po inštalaciji obiskala nečak Andrej in župnik Kaidiž, jima je ves razigran pokazal mitro — »pastorala pa še nimam«, je pripomnil. Pa je prišel tudi pastoral; tedaj so namreč stolni dekani nosili še tudi škofovsko palico. In tako so potekala leta ... Po vsej Ljubljani jc bil stolni dekan Jurij Vole poznan in priznan kot svel mož. Koliko niilodarov je razdelila njegova dobrotna roka samo v veži stanovanja, kjer se je vsak petek trlo prosjakovl Na Veliki Šmaren leta 1881 je opravil prav na tihem v stolnici svojo zlato mašo. Ilotel je biti ta dan sam z Bogom. Leta 1885 je poročala Zgodnja Danica (str. 116): »Ravno za veselo alelujo je praznoval veleč, gospod stolni dekan Juri Vole svoj 80 letni rojstni dan. O tej priliki mu je jxxlal v zakristiji, pred korom, kamor opešani starček še vedno — sicer težko pa vendar pridno hodi, preč. g. kanonik dr. Čebašek mak podobico angelja varha, ki vestnega gosjx>da tako dolgo vodi in varuje, s tem-le primernim napisom: P. T. D. Dec. Georg Vole V. April. 1805—1885. Alleluja. Repleatur os meum latide, ut cantem gloriam tuam, tota die rnagnitudinem tuam. Ne proiicias me in temjx>re seneetutis; cum defecerit virtus mea, ne de-relinquas me. (Moja usta naj bodo polna tvoje hvale, da pref>evam tvojo slavo, ves ljubi dan tvoje ve-ličastvo. Na zaverzi me ob času starosti; ko opeša moja moč, me ne zapusti. — Ps. 70, 8, Q.) Se pristavi, da naj obče spoštovani in mnogozaslnžni starček prvo verstico prav iz srca moli danes, drugo vsak dan zanaprej. Močno ginjen in s solznimi očmi poljubi častitljivi gospod \ zahvali ter priporoči vsem pričujočim v f>obožni podobico in se milo spomin. Vsi prtterdijo in vošijo sivemu starčku še mnoga leta. — Mi pa še pristavimo: Veliko je ča-stitih gg. duhovnov, katerim so bili preč. gospod osemdesetletnik spiritual v kn.-škofijskem semenišču in so jih spremili k mašniškemu posvečevanju; mnogi izmed teh so tudi že stari in priletni; vsem pa bo gotovo drago to sporočilo; naj tedaj narede en »me-mento« pri sv. maši za tako dobrega in vestnega gospoda« Kdo bi si bil tisto veliko noč mislil, da je pri-peljal angel varuh gospoda dekana že blizu do kiaia zemeljskega potovanja? Dober teden kesneje je sjx>ročila Zgodnja Da-I niča: »V torek, 14. malega travna, f>o pol 11 doj>o!-dne je v Oospoda zaspal mož. ki te bil tvuia zvezda Ljubljanske vesti: Slavnostna seia Zveze za tujski promet Ljubljana, 16. aprila. Ob priliki 30 letnice obstoja Zveze za tujski promet ter 60 letnice rojstva njenega predsednika dv. sv. dr. Rudolfa Marna se je vršila danes popoldne v sejni dvorani Zbornice za TOI slavnostna seja zveze, ki so se je udeleiili tudi odlični predstavniki javnosti. Slavnostno sejo je otvoril predsednik dr. Marn, ki je pozdravil razne odlične zastopnike, kakor podbana dr. Pirkmajerja. predsednika Zbornice za TOI 4- Jelačina, predsednika apelacijske-ga sodišča dr. VranCiča, državnega pravobranilca dr. Souvana ter predstavnike raznih institucij. — Predsednik je povdaril, da Zveza gleda s ponosom na svoje delo v zadnjih 90 letih. Posebno veselje pa je, da so uspehi trajni, saj tujski promet do-naša tudi v teh letih krize našemu ljudstvu dobrine in tujski promet ni nazadoval, temveč je po-rastel tako glede »levila tujcev kakor glede števila nočnin.. Slavnostni govor je imel nato odbornik zveze g. Ciril Majcen, ki je v lepih izvajanjih očrta! vse veliko delo zveze, opisal težave, ki eo jih morali prebroditi prvi pijonirji našega tujskega prometa. Posebej pa »e j« v imenu zveze zahvalil jubilantu Cerkveni obredi v stolnici Velik teden v sredo, četrtek in petek ge ob 4 popoldne začno cerkvene molitve. Veliki četrtek: ob S, 5.30, 6 in b.30 obhajilo vernikov. Prva sv. masa je ob 6.4,>. velika škofova sv. maša pa ob 8. Med škofovo sv. mašo je slovesno blagoslovljene olj in obhajilo duhovščine in vernikov. Po sv. maši se sv. R. T. prenese v božji grob. Potem nmije Prevzvišeni 12 starčkom noge. Zvečer od 8 do 9 je skupna molitvena ura. Veliki petek: zjutraj ob 5.15 sv. knzev pot, nato skupna molitvena ura. Ob 8.45 se prične cerkveno opravilo (slovesno molitve in slovenski pasijon), potem odkritje in ce-ličen je sv. križa, nakar se prenese btK, t. iz božjega groba na veliki oltar, kjer je kratka maša Predposvečenega. Po sv. masi se prenese sv. R. T. v božji grob, kjer ostane izpostavljeno. Zvečer ob 7.80 je postna pridiga, nato se poje slovenski pasijon Velika sobota: ob 5.30 zjutraj blagoslov ognja, ob 8.15 se prično drugi obredi: pojo se prerokbe, blagoslovi se vehkonoena sveča in krstna voda. Okrog 9.45 slovesna .sveta maša, po listu se zapoje že velikonočni Aie-luja. — Popoldne ob 2.30 blagoslov jestvin. Ob 4 slovesne velikonočne jutranjice in vstajenje s slovesno procesijo. Stanovalci ob cesti Pred škofijo in mestni trg do Hamanove hiše se vljudno naprošajo,v da za časa procesije na oknih prizgo sveče. Velika nedelja (velika not): ob 6 sv. masa S slovenskim petjem, ob 9.30 slavnostna škofova pridiga, ob 10 slovesna pontifikalna škofova sv. maša. Po sv. maši podeli prevzvišeni gospod škof papežev blagoslov s katerim je združen popolni odpustek pod navadnimi' pogoii. — Popoldne točno bo 2.4o gre potresna procesija z Najsvetejšim iz stolnice v cerkev sv. Jožefa, kjer so pete litanije Matere božje, nakar se procesija vrne v stolnico, kjer so litanije. Prebivalci ob cestah 1 red škofijo, Vodnikov in Krekov trg, Poljanska cesta' in Zrinjskega cesta, se naprošajo, da na oknih prižgo sveče, ko gre procesija mimo. V slučaju deževnega vremena gre procesija brez Najsvetejšega. Veliki ponedeljek: ob 10 slovesna pontifikalna sv. maša. ________ Peči _ ppči — peči — peči — peči — peči Lutz — Lutz — Lutz — Lutz — Lutz — Lutz Jngo Lutz d. z o. z. — Ljubljana - Šiška. O Naval na socialni urad. Stiska, v kateri živi danes velik del ljubljanskega prebivalstva, ni letos prav nič manjša kakor prejšnja leta. To se vidi zlasti v velikem tednu, ko so razne socialne ustanove in društva kar oblegani od prosilcev za pomoč in podporo. Na mestnem socialnem uradu so se že pojavile dolge procesije prosilcev, ki prosijo vsaj toliko podpore, da ob praznikih njihove družine ne bodo lačne. Mestni socialni urad ima sicer malo sredstev na razpolago, toda kolikor more, toliko tudi usliši prošnje podpore potrebnih ljudi. © Lastniki grobov ua pokopališču sv. Krištofa na prostoru med mrtvašnico in Robbovo ulico se pozivajo, da odstranijo grobove do 27. aprila. Po 27. aprilu se bodo vsi ti grobovi zravnali in spomeniki odstranili. Vsa pojasnila daje Župni urad sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. O Polenovka namočena kg 10. r. Kharn, Miklošičeva cesta. dr. Marnu, katerega jubelej soupada z jubilejem zveze, in čigar delo je bilo od prvih začetkov zvezano z rastjo našega tujskega prometa. V imenu zveze mu je izrekel toplo zahvalo ter mu prisrčno čestital. V imenu g. bana in v svojem imenu je govoril nato g. podban dr. Pirkmajer, ki je prav tako izrekel čestitke in priznanje zaslug tako zvezi kakor tudi dr. Marnu. Lep nagovor s čestitkami obema jubilantoma je imel nato predsednik Zbornice za TOI g. Jela-čin, ki je povdarjal poleg tega še potrebo dviga notranjega turizma, da bi juini bratje še bolj obi-skavali Slovenijo, in povzdigo zunanjega, za kar pa je predvsem potrebno dobro omrežje avtomobilskih cest. Sledile so še čestitke zastopnikov raznih društev in ustanov. Ravnatelj g. Hntar je nato prečital številne brzojavke in pisma raznih zdraviliških občin in ustanov, ki izražajo čestitke obema jubilantoma. Vsem se je ginjen zahvalil dr. Marn, ki je nato zaključil lepo uspelo slavnostno sejo. Nocoj je Zveza priredila v dvorani hotela Metropol častni večer dr. Rudolfu Marnu, ki so se ga prav tako udeležili številni odličniki in ki je zelo lepo uspel. movino. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se zniža članarina pododbora, da bi se na ta način pritegnilo k sodelovanju čimveč g g rezervuih oficirjev. Ptui Požar na Dravskem polju. Zopet je zažarelo nebo nad Dravskim poljem, in sicer je tokrat izbruhnil požar v Jablanah, občina Cirkovce, pri posestniku Francu Medvedu. Zgorelo je obširno gospodarsko poslopje s skednjem in kolarnico. Žrtev požara je tudi vse gospodarsko orodje, med temi mlatilni stroj. Gasilci iz Cirkovcev in šikolj, ki so prihiteli na kraj nesreče, so požar z vernim trudom omejili, da se ni razširil na sosednja posopja. škoda znaša okrog 30.000 Din in je krita i zavarovalnino. Na kakšen način je nastal požar, še ni ugotovljeno. Prvovrslno zagrebško Tomislav pivo i«% se toči v restavraciji hotela »Štrukel« 0 Kino Kodeljevo igra danes in jutri »Mumijo« z Borisom Knrloffom in nekaj lepih kratkih filmov. Cene znižane. O Lastniki konj in voz se opozarjajo, dn morajo vsako nastalo spremembo, kako:; nakup, prodajo, pogin, poškodbo itd. vedno sproti prijavljati meHtnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7, sicer jih zadene kazen. Vse še neprijavljene konje in vozove je treba v svrho letošnjega vojaškega pregleda javiti najkasneje do 20. t. m. 0 Prvovrstno velikonočno šunko kupite pri Fr. Kham, Miklošičeva cesta. Celie & Oglase za velikonočno številko »Slovenca« sprejema naša tukajšnja podružnica samo do petka opoldne, ker izide prazniška številka že v soboto zjutraj. Velikonočna številka »Slovenca« bo radi zelo povečane naklade zelo uspešno reklamno sredstvo za naša trgovinska in obrtna podjetja. JS Na cerkvenem koncertu, ki ga priredi Celjski Zvon na veliki petek ob 8 zvečer v Marijini cerkvi, bo pel moški zbor »Sedem besed«. Skladba, ki jo je napisal M. Toinc, je polna dramatskih momentov. Ker se skladba poje v Celju prvič, naj nihče ne zamudi prilike poseliti ta koncert & Delavci, zaposleni pri regulaciji Savinje, se vračajo. Prej, ko zapišemo kako besedo, slovesno odklanjamo pred vsakomur očitke demagoštva., V nedeljski številki smo poročali nekoliko o regulacijskih delih na Savinji in istočasno priporočali delavstvu ,naj si malo ogleda članek v »Novi dobi« od 12. aprila o regulaciji Savinje. Včeraj smo poročali, da je v nedeljo prišlo okrog 60 delavcev iz hrvatskega Zagorja, ki so prišli v Celje, da po-primejo za krampe in lopate pri regulacijskih delih na Savinji. Danes moramo poročati, da se je že včeraj okrog 40 delavcev, ki so prišli v nedeljo, vrnilo. Izjavili so, da pod takimi pogoji in pri takem zaslužku absolutno ni mogoče zdržati. Radovedni smo. kaj bodo sedaj rekli tisti, ki so nam očitali demagoštvo. & V osmrtnici pok. Ant. Oražina je bilo včeraj pomotoma natisnjeno dijak IV. gimn. razr. realne gimn. Pravilno se mora glasiti: VI. razr. real. gimn. Naša celjska notica je bila pravilna. & Za dobro potico — lino moko, lepa jedrca in rozine: to in vse ostalo jx>ceni in v odlični kvaliteti v trgovini Faza rine, Celje. Istotam tudi sir, sardine in namočena polenovka. & Z občnega zbora pododbora URIOR v Celju. Včeraj smo že na kratko poročali o občnem zboru celjskega pododbora URIOR, ki je bil v nedeljo dopoldne v sejni dvorani mestnega poglavarstva. Poleg običajnih formalnosti je bil ponovno določen za delegata za glavno* skupščino g. prof. Bilenc. Pri samostojnih predlogih so člani zahtevali, da centralna uprava posreduje pri pristojnih faktorjih, da se državnim in samoupravnim uradnikom šteje vsa vojaška služba v službovanje in napredovanje. Vojaki naj imajo ne glede na čin ob isti kvalifikaciji pri vstopu v državno službo prednost pr«d ženskami in nevojaki. Rezervnim oficirjem, državnim in samoupravnim uradnikom, ki morajo na vojaške vaje, naj se izplača poleg plače še plača samskega i oficirja isfega čina, odnosno dnevnica. Rezervnim j oficirjem naj se nudijo večje ugodnosti pri potovanju z železnico, da bi tako čimbolj poznali do- Trbovlje Darila za pirhe in lepe jjomaranče po najnižji ceni vam priporoča slaščičarna Kozina. Jesenice V včerajšnjem poročilu o Miklovi Zali bi »e moralo glasiti: Naslovno vlogo Zale poje priznani sopran gospodična Tončka Savinškova in Almiro gospa Cegnarjeva, ki nam jamčita za glasbeni užitek. Mošnje Evharistični križ. Ker je na cvetno nedeljo nagajal dež, bomo evh. križ blagoslovili na veliko noč. Procesija se začne v Mošnjah ob 7 zvečer. Če bi deževalo, pa naslednji dan. Svečke se bodo dobile pri cerkvi. Povabljene tudi vse sosednje župnije. Velikonočna izdala st Slovenca k izide v povečanem obsegu in znatno višji nakladi že v soboto zjutraj« zato se sprejemajo oglasi za to prazniško številko le do petka 19. t. m. opoldne Cenjene inserente vljudno vabimo, da oddajo svoja oglasna naročila kar največ mogoče že tekom četrtka ali vsaj v prvih dopoldanskih urah naslednjega dne. Mariborske vesti: Prisrčna poboznost v kaznilnici Skol dr. Tomažič obiskal kaznjence Maribor, 15. aprila. Mrko stoji veliko poslopje moške kaznilnice. Za debelimi zidovi in zamreženimi okni, pod varstvom čuječe straže dela pokoro za razne prestopke proti zakonom nad 600 kaznjencev. Žalostna je njih usoda, človeška družba jih je izločila iz svojih vrst. Mnogo jih je, ki so prišli v ta kraj pokore vsled raznih okolščin. Marsikateri prestopek ima na vesti družba sama in slaba vzgoja. V ta kraj pokore pa je posvetil na cvetno nedeljo topel sončni žarek. Prevzvišeni vladika lavantinski Ivan Jožef Tomažič je v svoji očetovski skrbi za zveličanje njemu izročenih duš pohitel med te uboge in od človeške družbe izločene ljudi ter jim prinesel duhovne tolažbe, da poveča slovesnost svetoletne slovesnosti in velikonočne pobožnosti. Prav kakor dobri pastir, ki pusti devet in devetdeset ovac ter pobiti za izgubljeno ovco ter jo išče, dokler je ne najde. Le redko se zgodi, da ima kaznilnica tako visok obisk. Zato pa so se kaznjenci na obisk prevzvišenega tudi dobro pripravili. Dolgo poprej jih je pripravljal na to njih domači dušni jiastir. Prejšnji dan je kaznjencem pridigal p. Stanko dr. Aljančič, tudi so ta dan opravili kaznjenci velikonočno spoved. V nedeljo zjutraj se je prevzvišeni v spremstvu kanonikov dr. Mirta in dr. Žagarja ter svojega tajnika pripeljal v kaznilnico, kjer ga je pričakovalo uradništvo kaznilnice z upravnikom Vrablom na čelu. Ta je prevzvišenega pozdravil in mu predstavil posamezne uradnike. Prevzvišeni se je za pozdrav prisrčno zahvalil. Pred lepo okinčanim vhodom v kaznil-niško kapelo je jiozdravil škofa kurat Pavel Za-vadlal ter se mu zahvalil za ljubezen, ki jo je izkazal s svojim obiskom ubogim svobode prikrajšanim kaznjencem. Tudi njemu se je škof prisrčno zahvalil za pozdrav ter zlasti naglasil in pohvalil njegovo veliko dušno-pastirsko skrb, ki jo kaže napram kaznjencem ter skrbi za njihov verski napredek in vzgojo. Takoj po prihodu v kapelo je imel škof pridigo, v kateri je z njemu lastno prisrčnostjo orisal, kako naj kaznjenci skrbe za svoje duše in služijo Bogu. Očetovsko ljubeznive so bile njegove besede, prihajale so iz ljubezni polnega srca, zato pa so šle tudi vsem navzočim do srca. Nato je daroval prevzvišeni sv. mašo ob asistenci kanonikov dr. Mirta in dr. Žagarja, kurata Zavadlala in tajnika Lebiča. Med sv. mašo je prejelo iz rok nadpastirja okoli 400 kaznjencev sv. obhajilo. Med sv. mašo so obhajanci molili z njihovim dušnim pastirjem rožni venec. Bil je to lep in nepozaben trenutek za vse, ki so bili pri tej slovesnosti navzoči. Kar pa je slovesnost posebno povzdignilo, pa je bilo lepo ubrano petje kaznilniškega moškega zbora pod vodstvom nadučitelja Cizlja. Ob lepem petju in ob silnem vtisu, katerega je na vse napravila ta lepa in prisrčna in vzpodbudna slovesnost, smo pozabili, da se nahajamo v kaz-nilniškfh prostorih in da so verniki kaznjenci. Po blagoslovu z Najsvetejšim se je prevzvišeni 5e ljubljanske škofije, preč. g. stolni dekan Jurij Vole. — Prav močnega zdravja preč. ranjki blezo nikoli ni bil; bil je slabih čutnic, ne odveč močen na pljučih. in zlasti ga je napadal sem ter tje prav hud kašelj skozi vse leta. Na starost mu je jel tudi pogled pešati in ker so se mu še roke tresle, je zadnje leta prav težko maševal. med strežbo gg. bogoslov-cev, pozneje »kratko mašo« (de B. M. V.), in po-slednjič je moral tudi maševanje čisto opustiti, kakor tudi »brevir«, vendar pa je še do zadnjega hodil v kor s palico v roki, spremljan in vojen od masnih strežnikov, in je spremljal molitve, kolikor jih je njegov oslabljeni sluh še dosegel in kar jih je znal na pamet. Kacih 6—7 dni pred smrtjo ga je bil zadel mrtvoud po desni strani, in bil je kmalo previden s sv. zakramenti. Poslednjič so tudi pljuča odpovedale; vendar je bil do zadnjega še vedno pri zavednosti pa ves vdan v voljo Božjo. V torek f>o desetih, ko so bili gg. kanoniki pri milostnem gosp. knezu škofu jx»svetovaje se zarad nekih zadev, ne-utegoma ^ ide sporočilo, da naj g. dekanov spovednik urno pride k bolnemu, in malo jrozneje, ko gg. kanoniki odhajajo, jih sreča g. kanonik A. Zamejic na stopnicah, rekoč, da gre mil. gosp. knezu škofu poročat, da je preč. g. stolni dekan umrl.« Pokopan je bil blagi mož 16. aprila popoldne pri Sv. Krištofu. Nekaj korakov od vhoda, desno, ob glavni poti je njegov grob. Naj še dodamo, kar je o njem zajnsal »Ljubljanski Zvon« tistega leta (1. c.): »Če še pomislimo, da je Jurij Vole. iskren domoljub, vselej zvesto stal v vrstah narodne stranke v najhujših dobah pritiska od zgoraj, da se je vselej v volivnih oklicih nahajalo tudi njegovo ime. in je že kot bolehav starček s palico v roki prihajal k raznim volitvam ter vselej oddal za narodne kandidate svoj glas, smemo pač vsf nnrualni in Hlihnutli aK n<«nv\t r« rv/vm! IJ . |;uj»».iiii iii umiiv« m v»u iijvgv? i Kvriiiiai f.unnv.un , Blag mu spomin, naj fiočiva v miru!« la pacc locus eius et habitatio ia Sion. Kulturni obzornik „Grki" in velikani v belokranjskih pravljicah »Etnolog« VII. (za 1. 1954) je prinesel na str. IM*—182 zanimiv spis g. dr. Nik. Zupanič-a p Otl naslovom: Ime Grk v pomenu velikana pri Belokranjclh v Dravski banovini. V tem omenja na str. 167—168. o belokranjskih pravljicah o Grkih-velikanih in velikanih sploh. Naj dodani tu, da jx>znajo tudi v Adlešičih pravljico, da so Grki orali tudi tam n jive. Na |K)tu iz Adlešičev mimo Sel proti žežljti in Vinici. in sicer v Dtibravah, kažejo v košenicah kraj, kjer so bile nekdaj njive-oranice, kar se šc dobro pozna. Te njive so orali >grki«, knkor vodo povedati še dandanes, torej prav ista pravljica, kakor pri Grmu pod Kučnrjem. O ljudeh velikanih pa pripovedujejo mir. pravljice tudi |io drugih krajih. L. 1886. je izšla moja knjižica: Zgodovina Šempetergke fare na Dolenjskem. V tej sem priobčil pri popisu kapelice Matere luižje v Sinreni gradu od str. 31 do 54 ludi vse pravljice, kar sem jih zvedel o Sta rem gradu. Naj navedem tu pravljice o Iju-deh-velikanih. Stara pravljica jrravi, da je sezidal grad So močni Samson v »starem testamentu«. Prodno je začel zidati, je pobral po čresnjiskih njivah vse kamenje in ga je zmetal na mesto, kjer je začel potem zidnti grad. V 14 dneh ga je nametal toliko, kolikor ga je potreboval za zidanje. Ko so grad zidali, so biii ljudje šc sitno vrliki. sami velikani. Bili so tolikšni, ri Starem gradu in pu delavci v kam- nolomu v Jelšah, kjer so lomili kamenje, podajali roke. Kamenja tudi ni bilo treba prevažati, le metali so ga iz Jelš ua hrib. Tudi kladiva in drugo orodje so si kar podajali. Olb istem času, kakor Stari grad, so zidali tudi Mehovski grad. Obojni delavci in zidarji so si podajali in izposojevali orodje. Pri zidanju so rabili morsko vodo, zato je zid še dandanes tuko trden in močan. Pa tudi o nekaterih sta-rograjskih graščakih vedo povedati travljioe, kako so bili veliki in močni. Za časa, ko je hunski kralj Atila pustošil in moril po naših krajih, je prebival v Starem gradu silno velik in močan graščak. Ko je zvedel o Atili, se je vzdignil tudi on zoper njega. Ker je bil |»a tako velik in težak, ga ni mogel on sam konj nesti. Zajezdil je torej dva koii|i in jezdil na obeli proti Gorici, kjer je bil Atila vtaborjen. Ko dospe do Gorice, je pregnal vso Atilovo vojsko in jo razpadi!, Atilo samega pa je s sulico prebodel, da je j>oginii. — Ko je sovražnik oblegal mesto Oglej, je prišel mestu nn pomoč tudi eden starogrnjskih graščakov. Tudi ta je bil silno velik in je cele tri dni t. železnim betom v roki zadržaval v neki soteski pred Oglejem sovražnika, da se ni polastil inestn. Naj k sklepu šc jx>prnvim mnlo pomoto v omenjenem spisu in sicer v malem zemljevidu na str. 160. Nn desni strani v kotu .dolai sloji ime hoste Žirnik. Tn sc glasi pravilno Čiriiik, ime, katero je tudi jki drugih slov. krnjih prav znano. Naj omenim pri tej priliki, dn |>omrnja v Beli Krajini končnica -ik pri drevesnih imenih kraj ali hosto, kjer rasle dotično drevje. Spominjam se. da sem slišni svoi čas tale imena: Brčzik — brezje; brfnik = brinje; biikvik =s bukovje; cčrik == cerovje; (tndi Or-nik bo gotovo cernik = cerik): hrastik = enkrat obrnil do vseh navzočih, do uradniStva, do kurata Zavadlala in do vernikov ter ee je vsem prisrčno zahvalil za to lepo slovesnost, zlasti pa je pohvalil pevski zbor in g. pevovodja. Omeniti je še, da so vsi obhajanci opravili svetoletno poboznost. Obisk prevzvišenega in pa ta lepa ter prisrčna svetoletna in velikonočna pobožnost bo gotovo ostala vsem prebivalcem zavoda v trajnem spo minu in bo prav gotovo na kaznjence blagodejno vplivala. * □ Cenjicne mariborske inserente opozarjamo, da izide »Slovenčeva« velikonočna številka že v soboto zjutraj in se morajo oglasi za to izdajo sprejemati pri naši mariborski upravi samo do petka opoldne. Ker bo ta prazniška izdaja natisnjena v zelo povečani nakladi in bo ležala na mizah čita-teljev skozi vse prazniške dneve, bodo oglasi v tej »Slovenčevi« številki izredne reklamne vrednosti. □ APZ pride v Maribor. V tednu jx> beli nedelji, najbrž 2. maja, priredi Akademski pevski zbor v Mariboru koncert narodnih pesmi, na kar že danes vse ljubitelje narodnih pesmi opozarjamo. □ Mariborske učiteljiščnice na Oplencu. V ponedeljek se je odpeljalo 47 učenk mariborskega učiteljišča s svojim ravnateljem Fr. Kaduncein in tremi profesorji na Oplenac. Tam bodo položile v znak ljubezni m hvaležnosti do velikega Zedinitelja na njegov grob lavorjev venec, okrašen z našo tro-bojmeo. Na grobu bodo prižgale učenke veliko svečo, okrašeno s simboličnim okraskom, za katerega je napravil načrt prof. Klopčič. Nazaj grede bodo ostali .izletniki dva dni v Belgradu, en dan pa v Zagrebu ter se bodo vrnili na veliki peteh v Maribor. □ »Naprednost« razpuščena. Ministrstvo za trgovino in industrijo je zavrnilo pritožbo »Naprednosti« zoper odločbo banske uprave, ki je odredila razpust te blagajne. Odločba o razpustu je s tem potrjena in končnoveljavna. □ Gasilci in narodne organizacije. V ponedeljek zvečer se ie vršil sestanek delegatov mariborskih nacionalnih organizacij, na katerem se je raz-motrival položaj mariborskega gasilskega društv? z ozirom na zadnje dogodke, o katerih smo jx>ročali. □ V velikonočnem tednu dobile sveže namočeno polenovko vsak dan v trgovini Jos. Skaza, Glavni trg — rotovž. □ Za strokovno gospodinsko šolo. Mariborsko žensko društvo je piokrenilo akcijo, naj bi se na jesen ustanovili v Vesni strokovno-gospodinjska šola in obrtno-nadaljevalno šola. Pobuda za oba zavoda je hvalevredna in ustanovitev obeh šol nujno potrebna. Le, da bi bilo za obe šoli v Vesni prostora. Saj bi se tam stisnila jedva prepiotrebna obrtno-nadaljevalna šola, ki naj nam izobrazi strokovno naš obrtniški naraščaj. Zaradi tega bi bilo najprimernejše, da bi se strokovno-gosjx>dinjska šola prepustila šolskim sestram, ki imajo v svojem zavodu dovolj prostora in dovolj strokovno usposobljenih strokovnih moči. hrastje, hrastovje; jdlvik (jalva — smreka) — smrečje; topolik = topolovec; vrbik = vrbovje. — Pri Tribučah pa je bosta v »Guščik = gosta zaras-tla bosta. L g. Meštrovič v Miincbenu. Nemška akademija je z veseljem ugodila priložnosti, da lahko povabi Meštroviča, da razstavi v njenih prostorih. Tako j® prispelo v Manchen te dni 60 plastik in 30 slik Meštrovičevih. Razstava se bo odprla danes (17. t. m.) pod pokroviteljstvom ministrskega predsednika Sieberta, in se bo pozneje prenesla tudi v Berlin, kjer bo razstavljena na hodnikih Državnega zbora. Nemci razstavo pozdravl]ajo z umetnostnih in političnih ozirov. Radoje Hodoklin v Zagrebu. Mladi slovenski umetnostni rezbar, ki predava tudi na slikarski akademiji v Zagrebu umetno rezba-stvo, tehnično stran materijala, se pri Hrvatih dobro uveljavlja. S prof. Babičem sta restavrirala velike freske v djakovski katedrali (10 velikih j>odob na stenah m v kupoli). Tako je za kapelico na Sljemenu, ki je izdelana v starokrščanskem slogu, napravil v istem slogu več bronastih svečnikov, večno luč v obliki goloba iz bakra in posrebreno, potem v ravenskem stilu velik relief Matere božje. Skupno z gosjjo HScker je napravil več kanonskih pfoč, s srebrnimi okvirji in starohrvatskimi motivi. Dalje plaketo Matere božje na S.jemenu, ki so jo odbili potem v 20.000 svelnijic, ki jih je kritika z zadovoljstvom sprejela. Prav tako papeževo plaketo. Bronasta skrinjica za milodare z biblijskimi motivi in v starohrvatskem slogu je bila celo reproducirana (Svijet, 18. febr.), prav tako mali svečnik za I mašni knjigi. Vsa apsida je obložena s srebrnim mozaikom, ki je delan po njegovem načrtu. Sedaj ima v delu še 49 reliefov. — Kot vidimo, se Slovenec uveljavil v Zagrebu v umetnostni' obrti, kar nas veseli, tembolj, ker je g. Hudoklin agilen član slovenskega društva. — II. Evharistični kongres za lugoslavlfo Pevska zveza v Ljubljani bo na evh. kongresu priredila z okroglo 120 včlanjenimi zbori vokalni monstre-koncert na prostem. Zbori, ki bodo sodelovali, so iz vseh krajev slovenske zemlje. Izvajali bodo za uvod novo, nalašč za kongres zloženo skladbo Ludvika Puša»Praznika 9Vctega«, nato himno »Križu povišanemu«, ki jo je za Pevsko zvezo uglasbil Stanko Premrl. Težišče koncerta bo tvorilo znamenito glasbeno in vokalno delo Matije Tomca»Odrešeniku sveta«, ki je pisano za velike zbore v strogem a capella stavku in stilno naslonjeno na staro na koral u zgTajeno polifonijo. Sladatelj je skladbo za to priliko še znatno epo-polnil. Tako bo ogromni zbor poslušalcem v glasbeni govorici obnovil svetopisemske dogodke velikega tedna, ko je Kristus postavil Sv. Rešnje Telo in veliki obred sam zaključil s svojo odrešilno smrtjo. Koncert bo mogočna, glasbeno-umet-niško podana zgodovinska slika zadnje večerje m Kristusovega trpljenja. — Premrlova himna »Kriiu povišanemu« proslavlja znamenje sv Križa. Skladba je zložena v novejšem večinoma homofonem slogu in se zlasti na koncu razvije v izredno preprost pa veličasten slavospev sv. Križu, viru sv. Rešnjega Telesa. Celotni koncert, ki je po skladbah glasbeno-umetniško na višku in po programu tesno naslonjen na vsebino samega evh .kongresa, bo gotovo mnogo pripomogel, da bo kongres zapustil v vsakomur najgloblji vtis. To je pa tudi namen samega koncerta. Ljudsko petje na evh. kongresu. — Himna »Povsod Boga!« v novi obliki (z novim besedilom in izvirnim napevom) močno užiga. V ljubljanski stolnici jo je prošli teden ob duhovnih vajah z velikim navdušenjem prepevala množica več sto mož in fantov na kraju vsake slovesnosti. Kaj takega smo slišali samo še na Dunaju, kjer so tisoči in tisoči dunajskih mož od ministra do pometača zdržema peli štirinajst kitic dolgo »prisego Jezusovemu Srcu«. — Pri nas, nas tako veličastno moiko ljudsko petje čaka pri moSki polnoč niči med 29. in 30. junijem na Stadionu. Tam bodo zbrani desettisoči naših vernih mož in fantov in bodo pri sveti maši iz globoko vdanih src vsi peli slavo Presv. Rešnjemu Telesu. — Zato se pesmi, ki so napovedane za ljudsko petje, povsod učite in jih pogosto, nedeljo za nedeljo po|te! — Pesem »Povsod Boga!« naj nafprej zbori nekaj nedelj in praznikov zapored po)o na koru, da pridejo spremembe ljudstvu v uho. Pa jo bo kar brž vse znalo. V ljubljanski stolnici se je niso nič pojebej učili, pa so jo ljudje takoj prvi večer za pevci krepko poprijemali. — Novo besedilo z napevom vred bo natisnjeno tudi v kongresni izkaznici, da ;o bo vsak udeleženec z besedilom drugih pesmi imel v rokah. — Mladinsko pet|e na evh. kongresu. Da ne bo dvomov glede pesmi pri mladinski slovesnosti dne 29. junija zjutraj na Stadionu, sporočamo, da se bo pesem »Lepa si, roža Marija« peta po znanem napevu, kakor jo sploino pojo po Štajerskem in Kranjskem in 60 jo še celo Hrvati prevzeli. Izdal jo je Mav v 2. zvezku Marijinih pesmi za mešani zbor, lani pa Premrl v Cerkv. Glasbeniku za dvo-glasni ženski zbor. Pesem »Tebe ljubi moja duša« se bo pela po znanem hrvatskem napevu. Natisnjena je v Premrlovi »Cerkveni ljudski pesmarici«. Hasznanila Liubliana 1 Obtm i bor .Stavbne zadruge Slomškov dom » Ljubljani, r. z. z o. z.* Iw v sredo, 24. aprila ob IS v IKMVetovslaloi JuK0»l0van*k« tiskarne i nastopnim dnov-uimi redom: 1. Porodilo narev4 ta Jutri »b 30 »Mumiji« in nekaj topih kraukih filmov. Cene lolianc. 1 Nočno služba imajo lekarne: mr. Letwtek, R/»-Ideva eosta 1; mr. Tlahovec, Kanerw»i trit 12, in mr. Konmtar, V16. Celie c Vinceticijeva konferenca it. Danijela hna dan« ob 8 ivečor, kakor obi.iatino, sejo v taJnUtvu. o ipologetitni odsek O M K ima drevl sestanek. Na d nov nem redu je predavanj«: Z™ a v pouaustvu. Maribor m Notno službo imata lekarni.- Kiinitr -Prt Mariji Pomagaj. na Aleksandrovi .ihti, m Albaueže «Prl sv. Anionu« na Frankopauovi eesti. m V St Janin n« Dravskem imlju ima Narodno prosvetno druStvo nstanovni obftui zbor n« vel Uit četrtek po sv. maSl v lupil i46u. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA - Začetek ob 20 Sreda, 17. aprila: MalomtSčanl. Red Sreda I Četrtek, 18. aprila: Slehernik. Izven. Znltoae ceni« o«l 20 Din navzdol. _ Potek, 19. aprila: ob 15: Slehernik. Izven. Znižane cene od 20 lJrt.Il navv.dol. Sobota, JO. aprila: Zaprlo. Nedelja, 21. aprila: ob 15: Slehernik. It v en. ZnlJanc cene od 20 Din navzdol. Ob 20: Bunburv. Iiveu Znižane e.ene od 20 Din navzdol. vltcutč Jčam Slab duh iz ust ie vsakemu zoprn, oČrneli zobje pokvarijo najlepši obraz. Obe ti dve lepotni napaki se odpravita Že z enkratnim čiščenjem s prijetno osveiu|o£o in okusno Chlorodont zobno pasto.Chlorodont da zobem bleščeč lesk slonove kosti, ne da bi pokvoril zobno sklenino. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod. Mešanica najboljših kolumbijskih in pranih santoSkih kav, s polnim okusom . XA kg Din 28*50 )JU&U>. MčjlhJL OPERA Začetek ob 20 Sreda, 17. aprila: Zaprto. Oetrtok, IS. aprila: Zaprto. Petak, 19. aprila ob 18: Parsifal. Izvora. Koledar Sreda, 17. aprila: Rudolf, mučenec; Anicet, papež. Novi grobovi + Dol pri Ljubljani. Pretekli ponedeljek je r ljubljanski bolnišnici umrl naš domačin g. Leop. Pavčnik, delavec, bojevnik in bivši občinski svetovalec, star 46 let. V mlajših letih je preživel 14 let v Ameriki, kjer se je oženil in se vrnil z dvema otrokoma v domovino. Pokojni je bil dolgo let glava in steber Prosvetnega društva, nastopal je na odru tudi kot igralec. V znak žalosti plapola z Društvenega doma črna zastava. Zadnja leta se je z velikim veseljem posvetil obdelovanju ( zemlje. Prav lepo si je uredil svoj dom v Za- ] jelšah, a sadove svojega dela ne bo užival. Tova- j riši bojevniki, spominjajte se ga v molitvi in i ohranite ga v blagem spominu. Bog mu daj večni I mir in pokoj! Žalujočim svojcem naše iskreno | sožalje! -j- Na Slov. Javorniku je umrla vdova gospa Amalija Bručan, trgovka. Zapušča tri nepreskrbljene otroke. Odločni katoliški ženi blag spomini Osebne vesli — Napredovali so za drž. mojstre VIII. polož. skupine Ivan Fraj, Ivan Jamnikar, Ivan Tavželj, Ignac Kelemen, Mirko Štroser, Ivan Rožič, Anton Kožar in Albin Cirezlin. A U Ml 'i CIMEAN ZOBNO KPErtO in USTNO VODO Ostale vesti — Slovenski >Pasijon<. V 86. štev. »Slovenca« * dne 18. t m. poročate, da se je na cvetno nedeljo pel v ljubljanski stolnici prvikrat »Pasijon« v slovenskem jeziku. Pripominjam, da smo mariborski bogoslovci peli slovenski pasijon v mariborski stolnici že 1.1932. Cetveroglasne vložke smo peli dr. Kimovčeve. G. doktor jo prišel tudi osebno v Maribor in nas je vadil v petju blizu 3 ure. Solistične partije je na slovenski jezik priredil sedanji kaplan pri Sv Juriju ob ŠČavnici g. Vah-čič. Pasijon je napravil globok in nepozaben vtis. Na splošno željo vseh mariborskih vernikov smo ga peli isto leto še dvakrat, in sicer na cvetno nedeljo popoldne v Alojzijevi cerkvi ln na veliki petek zvečer v stolnici. Bil je nekak cerkveni koncert brez vstopnine. Ljudi je bilo samo na kratko notico v »Slovencu« polna cerkev, ki so z občutkom poslušali zlasti dr. Kimovčeve vložke za zbor. Kolikor mi je znano, pojejo mariborski bogoslovci še vedno že od L 1932 dalje v stolnici tn slovenski pasijon. Želeti bi bilo, da bi se razširil tudi na deželo. — Jaka Sem, kaplan. — Poštni direkciji. Prejeli smo: Dolenjci moramo bridko občutiti okorelo poslovanje naših pošt v denarnih zadevah; tako poslovanje je bilo opravičljivo v dobi, ko ni bilo še prometnih sredstev. In ta okorelost povzroča čisto po nepotrebnem pomanjkanje gotovine, ki je že itak strašno veliko. Ali je to za leto 1935, če pošlje nekdo iz Ljubljane n. pr. 1000 Din po poštni hranilnici nekomu v okolico Novega mesta, pa ta denar potrebuje 5—6 dni, preden pride naslovljencu na kraju pošte v roke?! Pa to se dogaja redno. Da se to odpravi, naj pošta v Ljubljani z nakaznico odpošlje vselej namembni pošti tudi denar. Če to ni lahko izpeljivo, naj bi vsaj pošta v Novem mestu obenem z nakaznico nakazovala okoliškim poštam sproti tudi denar. — Poziv društvom in organizacijam. Ljubljanski velesejeni je viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega materijnlnega gospodarstva. Prav in priporočljivo je, da sc ob času razkaza našega materijclnega gospodarstva vrše istočasno tudi vse druge večje prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja, Zalo naproša Uprava ljubljanskega velc-sejma vsa društva iu organizacije, da svoje glavne letne prireditve postavijo v dobo letošnjega pomladanskega ljubljanskega velesej-ma, ki bo od t. do 11, junija. — Na veliko soboto, t. j. dne 20 t. m., denarni zavodi v Dravski banovini ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov. — Nesreča z revolverjem. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali 21 letnega Leopolda Korila, kočarjevega sina iz Gornjega Podboršta pri Veliki Loki. Mladenič je našel nekje star revolver, s katerim se je obstrelil v levo roko in v trebuh. — Prav primerno darilo mladini za veliko-noč so dr. Sušnikovi »Akademski poklici«, ki nudijo najboljših napotkov glede izbire poklica iste. Knjiga (ca. 400 strani) se dobi v knjigarnah, oziroma pri SKA Starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5, za 40 Din (po pošti 45 Din). — Za uslužbenski davek dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani vse tiskovine, ki so potrebne za plačilo tega davko in sicer: Seznam uslužbenskega davka — veliki format — do 32 uslužbencev, stane pola Din 1.50; mali format do 20 uslužbencev pola Din 1,—; Vplač lni list komad 25 par; Knjižica uslužbenskega davka (za one, ki lepijo davčne znamke) komad Din 2.—; Tabela za preračunavanje uslužbenskega davka Din 10.—. — Marijini vrtci in evharistični kongres. V Ljubljani se mladina pripravlja na lepo slavlje v juniju tudi z akademijami. Ali bi ne bilo primerno, da bi tudi drugod ua ta prijeten način pripravljali mlada srca na evhar. dni? Nn sporedu je lahko tudi primerna igrica, kakor: »Pod vplivom presv. Evharistije*, spisala M. Elizabeta, ali »Mašna strežnika iz Sanlarema«. Prva je za deklice Marijinih vrtcev (izvod Din 2.50), druga za dečke (Din 5.—). Igrici sta pravkar izšli in se dobita v Pisarni Marijinih družb, Ljubljana, Slreliška ulica 12. Prvo igrico poživlja tudi petje. Note se lahko naročijo istotam. — Revna slovenska družina v južni Srbiji, s tremi nepreskrbljenimi otroci, iskreno prosi vsa plemenita srca, da se je spomnijo ob praznikih s iiako malenkostjo, bodisi v blagu ali denarju. Vsak dat hvaležno sprejme. — Lojzka Mišensky, p. Pepelište, Vardarska banovina. — »Ljudska samopomoč«, rog. pom. blag. v Mariboru, je imela v nedeljo, dno 14. aprila svoj redni občni zbor potoni delegatov pod predsedstvom načelnika g, dr. Ivo sorlija ter v navzočnosti vladnega komisarja banovinskega svetnika g. dr. josiipa Lavriča in lokalnega polic, nadzornika g. Cajnkota. Po poročilu olag. funkcijonarjev se Ljudska samopomoč ugodno razvija. Koncem poslovnega leta 1934 Gospodarstvo Novi banovinski proračun Doklade znašajo 63 odst. Takse in trošarine večin, ostanejo Iz Belgrada poročajo, da je finančno ministrstvo odobrilo banovinski proračun za 1935/1936 v znesku 83.053.260 Din v dohodkih in ravnotoliko v izdatkih, dočim znaša proračun izdatkov banovinskih podjetij in ustanov 49,910.343 Din, dohodkov pa 35,642.775 Din. Za kritje potrebščin se pobirn 1.53% splošna banovinska doklada, 5% nadomestna doklada za odkup osebnega dela ter 5% zdravstvena dokladn, skupno 63% doklada na državne neposredne davke, doklada je znašala v prejšnjem proračunskem letu 70%, v iekočem letu pa se je podlaga najbrže znatno povečala, kar dovoljuje znižanje doklade. Banovinske trošarine so ostale iste razen ukinjene trošarine na premog, nadalje je ukinjena taksa nn sečnjo gozdov. Ostane pa tudi še taksa na električno energijo ter doklada k državnim administrativnim taksam. Namesto prejšnje takse na živinske potne liste je uvedena taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih. Proračun bednostnega sklada znaša 5,850.000 Din in ostanejo davščine zanj neizprenienjene (lanski proračun 5,050.000 Din). je štela 10.727 članov in je pri 40 milijonskem prometu izkazala prebitka Din 2.481.382.81. tako, da znaša rezervni fond dane« 3,546.761.76 Din. Po umrlih je izplačala v letu 1934 na pogrebni nah 5,333.556 Din. Radi velikih d a.jatov je bila potrebna sprememba pravil, po katerih eo se mesečni prispevki deloma malenkostno zvišali in dajatve v slučaju smrti malenkostno znižale. S to spremembo pravil se je blagajna postavila na solidno in sigurno podlago. Na novo se je ustanovil oddelek za doto z.a mladoletne od I. do 16. leta. Končno se je sklenilo proti vsem obrekovalcetn Ljudske samopomoči nastopati sodnijskim potoni. Naše diiaštvo Seja Akademske akcije ea izpopolnitev univerze bo drovi ob 17 nn tehniki. Ker so na dnevnem redn važne stvari, prosimo polnodtevllno udeležbe! Zdravilišče. Radio Ihcrma, tašho. Radioaktivne thermalne kopeli (37.5 C) Naj-učin ovitejše zdravljeni® vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd odprto skozi vse leto. V predseziji do 15. luniia izredno znižane cene. Pavšalna peniija za 10 dni 600.— Din, za 20 dni Din 1.100'—. V pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevne prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava ln vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. Organizacija lesne trgovine v Sloveniji Zastopniki naše lesne trgovine so se v soboto, 13.aprila zopet zbrali na seji Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani, da razpravljajo o aktualnih akcijah. Dne 18. marca in naslednje dni se je vršila v Belgradu konferenca, na kateri se jc ujiostavila osrednja organizacija lesnega gospodarstva pod naslovom »Centralni odbor drvarske privrede kr. Ju: <*oslavije«. V osnovi je ta organizacija v dokajsnji meri izraz one težnje, ki jo je naše lesno trgovstvo v pogledu ureditve izvoza dolga leta gojilo. Že na prejšnji seji se je Osrednja sekcija soglasno izjavila za pristop v centralno organizacijo. Na seji je podal predsednik Osrednje sekcije g. Fran Skrbeč obširno poročilo o poteku konference v Belgradu, iz katerega fiosnemamo: Konferenca je razpravljala predvsem o načelu centralne organizacije in za pristop v članstvo v »Centralni odbor lesnega gospodarstva kr. Jugoslavije« so se izjavile po svojih delegatih sledeče organizacije: Zveza industrijccv za dravsko banovino v Ljubljani, Lesni odsek Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, Združenje industrijalcev in lesnih trgovcev v Sarajevu, Združenje posednika malih domačih pilana v Sarajevu itd. Priključil se ni organizaciji Savez industrijalaca i trgovaca šumskim proizvodima v Zagrebu. Konfcrenca je z neznatnimi izpremembami odobrila pravila »Centralnega odbora lesnega gospodarstva kr. Jugoslavije«. Naslednje dni se je vršila ustanovna skupščina Centralnega odbora, na kateri je bil izvoljen za predsednika inž. dr. Milan Ulmansky, za prvega fxxlpredsednika inž. Milan Lenarčič, za tajnika pa reserent Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine inž. Ivan M. Dubrovčič. Z ozirom na to, da predvidevajo pravila Centralnega odbora sestavo sekcij za mehek in trdi les, so bili izvoljeni r sekcijo mehkega lesa: za indukcijsko področje Sarajevo: Danilo Corovič iil Vasa Todorovič; za produkcijsko področje Ljubljana: inž. Milan Lenarčič in tranjo Skrbeč; za produkcijsko jxxlročje Belgrad: Vasa Kneževič. Na ustanovili skupščini Centralnega odbora je bila sprejeta resolucija, ki obravnava vse važne zahteve in težnje jugoslovanskega lesnega gospodarstva. Osrednja sekcija je nato razpravljala o pripravah za osnovanje »Produkcijske podružnice«, ki jo predvidevajo pravila Centralnega odbora in ki ima namen, da urejuje izvoz in produkcijo lesa. Na osnovi pravil čl. 1 Centralnega odbora tvorijo članstvo Centralnega odbora delegati strokov-nik organizacij posameznih produkcijskih področij. Osrednja sekcija lesnih trgovcev in Zveza in-dustrijcev v Ljubljani sta torej organizaciji po členil 1 pravil Centralnega odbora za produkcijsko področje dravske banovine. Z ozirom na to je Osrednja sekcija, da se prilagodi značaju organizacije, sklenila predlagati izpremembo naslova. Osrednja sekcija je sklenila tudi, da se bodo izvršili po lesnih okrožjih članski sestanki, na katerih se bo izvršila reorganizacija sekcij v smislu zgorajšnjega predloga. Po tej reorganizaciji se bo izvedla v sporazumu z Zvezo industrijcev za dravsko banovino za produkcijsko področje dravske b.movine enotna Produkcijska fiodružnica. Za izvedbo tega je imenovala Osrednja sekcija v svrho dogovorov med obema organizacijama poseben ožji odbor. Tako se bo osnovala v okviru Centralnega odbora. ob popolni avtonomiji dela, tieočega se gospodarskih prilik produkcijskega področja, enotna organizacija. Osrednja sekcija je n« tej seji prešla n« delo, ki bo sjKMobno, da bo ob sodelovanju s Centralno organizacijo jugoslovanskega lesnega gospiid^rslva. usjiešno zastopala interese naše lesne trgovine. Rasti, proizvodi marec 61.1 (fobr. 1935 60.9), živina in proizvodi 55.2 (57.0), mineralni proizvodi 78.8 (78.8), industrijski proizvodi 64.8 (66.0), splošni indeks 63.0 (63.9). izvozni proizvodi 60.2 ((>0.7), uvozni proizvodi 67.2 (67.8) točke, (cene leta 1926 so vzete kot 100). Med posameznimi predmeti so se popravile cene rži, suhih sliv, marmelade, vina in sena. Popravile so se tudi cene zaklune peruinine. dočim so cene ja jc padle. Industrijski proizvodi so popustili radi nižjih cen mlinskih proizvodov in podplatnogs usnja. Borza Dne 16. aprila 1935. • Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Bruslja, Curiha in Pariza, dočim so narasli tečaji Londona. Newyorka, Prage in Trsta, popustil je pa le Amsterdam. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.70—8.80, nn zagrebški na 8.685—8.785, na belgrajski pa na 8.66o4 —8.7654. Grški boni so notirali v Zngrebu 31.50 blago, v Belgradu 30.15—30.85. angleški funt se je v Zagrebu učvrstil na '231.70—284.30, v Belgradu pa na '231.18—232.78. Španska pezeta je notiralc v Zagrebu 5.50 blago, v Belgradu 5 40 blago. Ljubljana. Amsterdam 2959.67 —2976.27, Bor lili 17511.08—1769.95, Bruselj 742.85—747.92, Curib 1421.01—1428.08, London 212.50—214.55, Newyork 4353.64— 4389.95, Pariz 289.60—291.08, Praga 183.35 —184.46, Trst 363.84—366.90. Promet na zagrebški borzi 444.445 Din. Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.38, London 15.02. Ne\vyork 308.875, Bruselj 52.325, Milan 25.05. Madrid 42.225, Amsterdam 208.30, Berlin 124.25, Dunaj 58, Stockholm 77.45 Oslo 75.45, Kopenhagen 07.05, Praga 12.905, Varšava 58.25, Atene 2.90, Ca rigrad 2.49, Bukarešta 3.0o, llelsirigfors 6.61, Bue nos-Aires 0.795. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je ostala v glavnem neizpremenjena in tudi v tečajih ni bilo skoro nobenih izprememb. Ljubljana. 7% inv. pos. 76—78, agrarji 45— 45.50, vojna škoda 372—374, 6% begi. obv. 65 -66, 8% Blei\ pos. 76—78, 7% Bler. pos. 67.50-68.50, 7% pos DHB 70-72. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 77.50 den-agrarji 45.50 den., voj. škoda 372—374 ( 372—373), 4., 5., 6., 7 . 378—375, 6% begi. obv. 65.23—65.75 (05—75), 8% Bler. pos. 76—79, 7% Bler. pos. 67.50 -68, 7% pos. DHB 70—72. — Delnice: Narodni banka 5300 den., Priv. agr. bnnka 232—234, Osj. slndk. tov. 140—IGO. Trboveljska 20 den. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 78—78.50 agrarji 48 bi., vojna škoda proiuptna 373.25—374 (373.50), za ultimo maja 873.50 den., 6% begi. obv 65.75—60 (66), 8% Bler. pos. (37 68. 7% pos. DHB 70.50—72.50. — Delnice: Narodna banka 5385— 5500, Priv. agr. bnnka 282.50—233.50 (283.50). Žitni trp Novi Sad. Pšenica bač. potiska 127—129. slav. 128—180. bač. in srotn. 122—124, ban. 121—124, koruza' bač. in srem. 68—69, ban. 06—66. moka bnč. Og in Ogg 190—212.50, št. 2 17(> 192.50, št. 5 150-172.50. št. 6 132.50-145, št. 7 107.50-112.50, št. 8 80—86. Tendenca neizprem. Promet slab. Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor. gorbač., gorsrem. in gorban. 121—123, slav. 127—129. bač. in ban .potiska 127—129, ječmen bač. in srem. 63 -64 kg 125 -130, bač. in srem. pomladni 67 68 kg 18&—140, bar. 67-68 kg 136—140. Vse ostalo neizprem. IVndenca neirprem. Promet 25 H vag. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet slab. Pšenica maj 15.47 —15.66, zaklj. 15.68—15.70, juni; 15.50—15 65, zaklj. 15.65—15.67. rž mai 11.16— 11.28, zaklj. 11.20—11.25, junij 11.25-11.33. zaklj. 11 34—11.36. koruza mai il.15—11.30. zakli. 11.23 — 11.30. iulii 11.18—11.27. zakli. 11.27—11.28. -to--,.T„ vrv.?. ■ \ * H . Strah Arabcev jHEEčSL- Naseljenci - žrtve zločinov Ugleden bolgarski Žid, ki je dolgo let prebival v Palestini, v »Varnenski Pošti« priobčuje zanimiv članek o življenju v koloniji bolgarskih židov v Palestini. Pisec najprvo poudarja, da so židje tudi v svoji novi domovini ohranili navade i j krajev, iz katerih so prišli. Tako je n. pr. kolonija nemških Židov najbolj disciplinirana, kolonija bolgarskih Židov pa najbolj bolgarska. To pa je treba takole razumeti: kakor znano, Arabci ki so doslej svoImmIiio živeli v tamkajšnjih krajih, niso radi gledali doseljenih Židov, ki so seveda zelo delavni. Sovraštvo Arabcev proti židovskim naseljencem je vedno bolj raslo. Končno so Arabci začeli Žide napadati in ubijati. Lovili so jih in gonili v sužaost ter potem zahtevali za nje vcliiko odkupnino. Arabci so seveda povsod zmagovali. Le zoper kolonijo bolgarskih židov niso nikdar nič opravili. Bolgarska kolonija leži blizu Tel Aviva. Arabce je pri bolgarskih Židih najbolj zbegala njihova neustrašenost. Bolgarski židje »o namreč zagrozili Arabcem: Za vsakega ubitega bolgarskega Žida bodo padli trije Arabci. Zato se Arabci dolgo niso lotili bolgar. židov. Pozneje pa so jih nekega dne vseeno napadli, a so dož.iveli strašno presenečenje: bolgarski ž.idji so jih sprejeli »po bolgarsko«. Novica o tem arabskem porazu je šla po vseh židovskih kolonijah. Židje, ki so bili manj bojeviti kakor so bolgarski, so pa vendar le znali ta araibski poraz izkoristiti za svoje namene. Začeli so Arabce strašiti z bolgarskimi Židi. Ko so nekoč Arabci zopet napadli neko židovsko kolonijo, so židje zagnali velik krik: »Bežite! Bolgari nam hite na pomoč!« In pri tej priči so se Arabci rnz.bežali. Poslej bolgarski židje v Palestini uživajo velik ugled in spoštovanje, a Arabci se imena »Bolgar« kar boje. Zanimiva je ta sličica razmer v Palestini. Pozabiti pa ne smemo, da jo je napisal žid — Bolgarom. Berači angleškega kralja Veliki četrtek je rojstni dan angleškega kralja Jurija V. Letos bo kralj 68 let star. Od lani je obnovljen na angleškem dvoru starinski obred, ki ga je vpeljal Edvard III. leta 1327. To izročilo določa, da mora kralj na svoj rojstni dan sam obdarovati toliko revežev, kolikor let šteje sam na ta dan. V starih časih je kralj umival noge revežx>.m, ki so prihajali po darila. Jakofo IL je zadnji opravil ta obred. Njegov naslednik VVilliam II. je to nalogo naložil lordu miloščinarju. In pri tem je ostalo. Jurij V. je obnovil obred, a umivanje nog izostane. Kralj in kraljica, črno oblečena, s šopkom belih tulipanov in narcisov v roki prihajata točno opoldne v westminstersko opatijo. Zase-deta prostora pred glavnim oltarjem, kjer koraka mimo njii v sprevodu duhovščina in lordi v srednjeveških sijajnih škrlatnih in zlatih nošah z miloščinarjcm na čelu. Sprevod zaključi orjaški gardist v noši iz dobe Tudoreov: v rdečem plašču in z visokim šilastim črnim klobukom s pestrimi trakovi. Na klobuku nosi zlat pladenj z denarjem za reveže. Zadaj korakajo v lepih istodobnih nošah dve deklici in dva dečka. Sprevod se pomika med 68 berači obeh spolov, ki so postavljeni v dve vrsti. Tudi berači so spodobno oblečeni: starke imajo klobuke in starci celo cilindre. Ko se oglasijo orgle, stopi kralj k beračem in razdeli vsakemu po dva mošnjička. Prvi je iz rdečega safjana in vsebuje 2 funta tO šilingov v zlatn. Drugi je iz irhovine in vsebuje 68 srebrnih penceov, ki jih nalašč za ta dan izdela državna kovnica. »Četrtkovi pencei« imajo visoko ceno pri lastnikih zbirk angleškega denarja. Razen tega razdeli lord miloščinar, ki sledi kralju, po 2 funta 5 šilingov slehernemu beraču in po 1 funt 15 šilingov vsaki beračici. Po razdelitvi denarja zasede kralj svoj prostor zraven kraljice. Westminsterski župnik podeli revežem blagoslov. Državna himna zaključi obred. Ta lani prvič opravljena prireditev je privabila veliko občinstva. Vstopnice so bile velika dragocenost. Westininstersko poslopje se je napolnilo do zadnjega kotička. Rogač napade l žensko Iz VeLburga pri Regensburgu na Nemškem poročajo tole resnično zgodbo: Stara ženica je nesla košaro kruha po cesti. Naenkrat je od-nekod pridirjal rogat srnjak, kateri se je zakadil v žensko in jo vrgel ob tla. Ženica se je komaj pobrala in je hotela zlesti iz jarka, a srnjak se je vnovič zagnal vanjo. Ženska je pograbila svoj dežnik in začela z njim udrihati po srnjaku, ta pa jo je vnovič vrgel v jarek. K sreči je tam blizu bil logar, kateri je nadzoroval lovišče. Začul je žensko, kličečo za poma-ganje in pritekel na pomoč. Lovca se je srnjak sicer toliko ustrašil, da se je pred njim umaknil, vendar ne s preveliko naglico, kakor bi se zavedal, da mu sedaj lovčeva puška ni nevarna. It Washingtona poročajo o tehle strašnih razmerah, zaradi katerih največ trpe siromašni priseljenci, ki prihajajo v Združene države zu koščkom kruha. V odseku poslanske zbornice za naseljen-sko vprašanje je naseljenski komisar Mac Cor-mack ameriškim parlamentarcem sporočil grozotne stvari, katere se dogajajo z naseljenci. Ker je naseljevanje v Ameriko prepovedano, ali vsaj zelo otežkočeno, jih mnogo skuša priti v Ameriko na tihotapski način. Za vtihotaplje-nje novih doseljencev v Združene države so se ustanovile posebne skrivne tihotapske družbe, katere za denar obljubijo naseljence spraviti v Ameriko. S tem poslom se pečajo v prvi vrsti brezobzirni zločinci, kateri se ne plašijo svojo žrtev, ko so poprej od nje sprejeli denar, tudi umoriti, če jim tako kaže. Naseljence vtihotap-ljajo na razne načine. Z otoka Kube n. pr. so spravili na parnik več takih naseljencev, ki sa se skrivaj hoteli naseliti v Združenih državah. Te ljudi so spravili v vreče, katere so zašili. Polne vreče naj bi premotile kontrolne organe Združenih držav, kateri naj bi mislili, da se v vrečah vozi zelenjava. Toda, ko se je približala ameriška carinska ladja, so zločinski tihotapci vreče enostavno pometali v morje in se tako iznebili svojih žrtev. Naseljenski komisar Mac Cornack je navedel še polno drugih slučajev, iz katerih sledi, kako brezobzirno ti tihotapci ravnajo s svojimi žrtvami. Dogodilo se je, da so svoje žrtve, katere so imeli v rokah, docela izropali ter jim izbili celo zobe iz čeljusti, da so se lahko polastili zlatih plomb. Potem pa so svoje izropane žrtve prepeljali na samotne in puste otoke ob obali Floride, kjer so jih pustili brez jedi in pijače. Ameriške oblasti so pozneje našle več teh nesrečnežev, kateri so bili medtem že pomrli od žeje in lakote. Glavna vaja ia krajevski turnir, ki bo ob 25 let niči kraljevanja kralja Jurija v Londonu. Sodelovali bodo jezdeci, motociklisti in telovadci angleške armade. jadralnemu letalu. Angleška letalka Meaken je v Kolnu_ na Nem-' iklo moto i prizor, Lympne. Motorno letalo - r. _ „ ,„,,-.,„ škem sedla v jadralno letalo, katero je vleklo motorno letalo. Vkljub vsemu je letalka srečno prijadrala ▼ London. Na naši sliki vidimo prizor, ko je pristala na londonskem letališču Boj z morskimi roparji Iz Nankinga na Kitajskem poročajo, da so kitajske varnostne straže na severni obali kitajske province Kiangsu zadele na pomorske roparje ter se s njimi spustile v krvavo bitko. 300 gusarjev se je na BO džunkah (ladjicah) policijskemu brodovju postavilo v bran, a so končno vendarle podlegli. Več ko 20 gusarjev je v boju padlo, 12 džunk pa je policija zajela. Bilo so polne orožja in dragocenosti. Slon in avtomobil Lz Dunbana v Natalu (Južna Afrika) poročajo tole zgodbo, ki bi ji človek prav gotovo ne verjel, če bi jo pripovedoval kak lovec. Zgodilo pa se je to g. Franku Hunphreyu, ki je vse kaj drugega ko lovec. Ta gospod se je vozil iz Kazame v severni Rodeziji ponoči z avtomobilom po ozki cesti. V svitu svojih reflektorjev je kar naenkrat zagledal na cesti pred seboj mogočno steno, ki pa v resnici ni bila nič drugega ko slonova zadnja plat. G. Frank bi bil rad avtomobil ustavil, pa ni bilo več časa, zgodila se je nesreča. Frank je zatis-nil oči, slon je pa storil več. Pokleknil je na kolena in neprostovoljno sedel na hladilnik avtomobila. Toda že v naslednjem hipu je slon planil pokonci in oddirjal v silovitih skokih, med potjo od bolečine glasno trobentajoč iz svojega rilca. Dirjal je tako, da ®o kar tla bobnela. Zgodilo se mu je namreč, da je z vso težo svojega telesa sedel na kovinasto in koničasto figuro, 0 katero je g. Frank zapiral hladilnik svojega avtomobila. Kovinasta figura se je vsled silne slonove teže zarila v trdo slonovo zadnjo stran in mu napravila veliko rano. Vkljufo strahu se je g. Frank začel na glas smejati, potem je popravil svoj avtomobil in z njim počasi odkrevsal proti domu. Mlada gospodična je zadnjič vsa razburjena prišla na pošto in prosila za tiskovino, na katero bi napisala brzojavko. Ko je popisala tiskovino, jo je pretrlala in vrgla v koš. Napisala je drugo, a jo zopet pretrgala in vrgla v koš. V tretjič pa ni pretrgala papirja, ampak ga izročila uradniku, proseč ga, naj tako odda naprej. Ko je gospodična odšla, je bil uradnik — ali pa morda uradnica — radoveden. Pobral je obe pretrgani tiskovini in ju prebral. Na prvo je gospodična napisala: »Vse je končano! Nočem te več videti!« — Na drugo je napisala: »Ne piši! Ne poskušaj priti me obiskat!« — Na tretjo, katero je odposlala, je p» zapisala: »Takoj pridi! S prvim vlakom 1 Odgovori!« Slavni norveški pesnik Bjornstjerne Bjornson. Dne 26. aprila bo preteklo 25 let, odkar je umrl. Primož Trubar 26 Trubarjevi zadregi sta prišla na pomoč dva moža, ki sta ga navduševala za nadaljevanje njegovih načrtov. Bila sta to dr. Peter Pavel Vergerij in štajerski deželni glavar Ivan Un-gnad. O prvem smo že govorili v 14. poglavju. Tu podajamo nekaj črtic o življenju Ungradovem. Duša vsega protestantskega gibanja med plemstvom je bil v takratni dobi štajerski deželni glavar Ivan Ungnad. Imel je velik vpliv, ker ni bil samo vrhovni poveljnik na Štajerskem, temveč tudi na Kranjskem, Koroškem in Hrvatskem. Vse svoje moči je zastavil za razširjenje luteranstva. Povedali smo že, da je imel škof Urban Tekstor s tem mogočnim nasprotnikom hude boje. škof je dosegel pri kralju, da je moral Ungnad leta 1556 odložiti dostojanstvo deželnega glavarja in odpotovati kot izgnanec v Wurtenberg. Tukaj se je zelo zanimal za jugoslovansko luteransko slovstvo. Ungand in Vergerij sta želela Trubarjevo književno podjetje tako razširiti, da bi obsegalo vse Jugoslovane. Ugodna prilika za izvršitev te želje se je ponudila, ko je dospel istrski duhovnik Štefan Konzul iz Buzeta na Nemško ter začel Trubarjeve slovenske knjige prevajati v hrvaščino in jih tiskati z glagolskimi črkami. Stroške za tisk je plačeval Ungnad. Ta je napravil tiskarno v svoji hiši ter dal vliti glagolske in cirilske črke. Ker sam ni mogel zmagovati Izdatkov, je nabiral pri nemških knezih darove za natis knjig. Kazen Štefana Konzula so bili glavni sotrudniki Anton Dalmatin, Jurij Jurišič in Jurij Cvečič. Stanovali so v mestu Urah pri Ungnadu, kateremu je wiirtenberški vojvoda Krištof prepustil ondotni izpraznjeni samostan za bivanje. Tukaj je nastalo središče jugoslovanskega literarnega delovania, o katerem bomo še Dozneie arovorilL Trubar je bil ves potrt, ker Slovenci niso s posebnim veseljem sprejeli njegovega Abecednika in Katekizma. Obžaloval je, da je dal tiskati ti dve knjigi v gotskih in ne v latinskih črkah. Tolažila pa ga je misel, da še lahko popravi to napako. Kadar bo potrebna nova izdaja, bosta izšli knjigi z latinskimi črkami. To se je pozneje tudi zgodilo. »Čemu se trudiš in žrtvuješ za druge?« — mu je rekla soproga Barbara. »Imaš že itak dovolj skrbi, ne kliči jih še posebej v hišo. Prav tako potov in stroškov, pa si še vedno ne privoščiš pokoja. Lahko bi v miru živel, opravljal svojo službo, ne pa si ubijal glave z nepotrebnim delom.« »Priznam v nekem oziru« — ji je odgovoril Trubar. »Toda pomisli, da delujem za svoje rojake, ki jih ne morem pozabiti. Zato mi delo ni težko, čeprav je združeno z marsikatero težavo. Z veseljem bi kaj več storil za Slovence. Nemce imam tudi rad, vendar mi je nemška zemlja tuja v primeri z mojo domovino.« Barbara ni bila njegovega mnenja, vendar je raje molčala kakor mu oporekala. Vedela je, da bi z nasprotovanjem le kalila mir v zakonskem stanu. Trubar se je zelo začudil, ko je dobil nekega dne pismo od magistra Dictricha iz Nurnberga. V pismu je čital, da je izpraznjeno v Kemptenu župnijsko mesto in da je on odločen za to službo. Saj je komaj vedel, kje je Kempten. Tam gori nekje na švabskem pod gornjebavarskimi gorami. Zakaj mora tako daleč? Najprej je šel v Nurnberg, da bi mu Dietrich kaj več povedat o prestavi. Ta mu je opisal razmere v Kemptenu, kjer so katoličani v večini. Njegov prednik v Kemptenu je s svojo strogostjo povzročil precej liudo nasprotovanje med katoličani in luterani. Oditi je moral v drug kraj, da se je poleglo medsebojno preganjanje. »In zdaj smo se spomnili« — je nadaljeval Dietrich — »da bi bili vi v Kemptenu mož na pravem mestu ter pomirili raz burjene duhove. Dobro bi bilo, da se predstavite gospodu su-perintendentu (luteranskemu škofu). Znano vam je že od poprej, kje stanuje v Nurnbergu.« Gospod Primož se je priporočil magistru Dietrichu, ki mu je želel srečno pot, mnogo uspeha v novi službi in tudi v slovstvenem delovanju za rojake na Kranjskem. Potem se je šel Trubar poklonit superintendentu, ki je pripoznal njegovo vnemo za sveti evangelij. Opozoril ga je tudi, naj naznani stroške selitve. Povrnjeni mu bodo iz skupne blagajne. Vrnivši se v Rothenburg je začel gospod Primož spravljati skupaj svoje reči. Ako bi bil brez družine, bi ga ne bilo skrbelo preseljevanje, tako pa je imel marsikako težavo. Nerad se je tudi ločil od ljudstva, med katerim je bival pet let (1548 do 1553). Vožnja iz Rothenburga v Kempten je trajala tri dni. Na potovanju mu je bilo posebno všeč mesto Ulm ob Dunavu. Najbolj je občudoval ondotno gotsko stolnico, ki je za nadškofijsko katedralo v Kolnu največja cerkev Nemčije. Iz Ulma se je vzpenjala pot po dolini reke Iller vedno višje ter dovedla Trubarja in njegovo družino v Kempten. Nekoliko tuje se jim je zdelo to mestece kakor vsakemu, ki pride prvič v neznar kraj. Proti jugu so se vzdigovale visoke gore, stoječe ob ba-varsko-tirolski meji. Kempten je pravcato središče Švabov, ki imajo svoj poseben nemški jezik. 2e takrat je bilo mesto ločeno v dva dela Nižjemu oddelku v dolini so rekli staro mesto. Tukaj so prebivali luterani, ki pa jih je bilo le eno tretjino vseh meščanov. V zgornjem mestnem oddelku so stanovali sami katoličani. Veliki benediktinski samostan z opatijsko cerkvijo je dovrševa' lepo pokrajinsko sliko vzvišenega mestnega dela. Trubar je dobil stanovanje poleg luteranske cerkve v dolini. Spod Nogometašem lahko atletiko! Uspeha, ki ga je doseglo Priniorje v Ljubljani nad Bask-om, se veselijo vsi pravi športniki. Bil je to res uspeh, ki smo ga ie dolgo pogrešali pri našem nogometu in uspeh, ki ga naš šport tudi krvavo potrebuje. Toda bojimo se, da je bil to eden izmed onih redkih uspehov, ki jih bo Pri-morje še doseglo v letoS. dr«, prvenstvu. Kajti bel-grajski poraz napram istemu nasprotniku čez teden dni in izkušnje zadnjih let nas samo podkrepljujejo v tej bojazni, za kar imamo reč ko dovolj dokazov. Znano je namreč, da vsi naši vodilni klubi, n« izvzemši Primorja ali Ilirije, zaigrajo enkrat tako odlično, da boljše sploh ne bi mogli od njih zahtevati, drugič pa popolnoma odpovedo; tako odpovedo, da jih sploh spoznati ni in da bi bilo vsako drugorazredno moštvo boljše od njih. Kaj je temu vzrok, kako temu odpomoči? Ako pustimo vso drugo vzgojo, katere so — mimogrede povedano — naši nogometaši vsaj toliko potrebni kakor telesne, ob strani in pogledamo samo telesno vzgojo, potem moramo priznati, d« je tudi ta zelo zelo pomanjkljiva. Oni pridejo dvakrat ali trikrat na teden na igrišče in se vadijo samo v tehniki i iogo, v taktiki ter v igranju na dva gola in potem je konee njihove umetnosti. Tu in tam se vidi še malo gimnastike in malo tekov in to je vse. Vem, da hočejo napraviti is naših nogometašev predvsem prvovrstne igralce ali, že že hočete, gpecijaliste v nogometnem športu, vendar se tega ne more doseči, ako športniki niso splošno izurjeni atleti. Res je tudi, da se danes forsira povsod specializacija, vendar bi bilo smešno misliti, da rabi na primer tekač samo noge. On mora imeti tudi ostale notranje organe dobro razvite. Kajti le na podlagi dobro in vsestransko razvitega telesa se more šele razvijati specializacija. In to velja pravtako za vsakega nogometaša. Prvovrstni tekač, metalec, skakalec ali nogometaš je sicer res specialist, toda kljub Velikonočna darila po znatno znižanih cenah, t največji izberi in najboljši kakovosti priporoča ceni. občmstvu tvrdka F. M. SCHM8TT Pred škofijo 2 Ljubljana Lingerjeva 4 Ogled blaga in cen brezobvezeal Točna in solidna oostrežba! temu, ali bolje rečeno, ravno zato — vsestransko iivežban atlet. Nogometaš mora biti dober tekač n« kratke in dolge proge, on mora dobro skakati v višino in daljavo, mora biti prožen in močan, na kratko on mora biti vsestransko in dobro izvežbani atlet. In ravno iz tega vzroka je lahka atletika nujno potrebna vsakemu nogometašu. Le poglejmo, kaj so na primer naša moštva že napravila napram boljšim nasprotnikom s svojimi hitrimi krili. Mar- sikakemu uspehu se ima naš nogomet zahvaliti le zaradi hitrosti svojih kril, ki so s svojimi prodori prinašali dragocene točke ali lepe zmage tej ali oni enajstorici. Tu more zelo veliko pomagati lahka atletika, ki bo uspehe nogometašev, ki se je bodo resno oprijeli, neprimerno dvignila. Ako hočeš postaviti hišo, si moraš poiskati najprej« dobro podlago, ako hočeš v vodo, moraš znati plavati, sploh je treba za vsako stvar, ki jo hočeš podvzeti, primerne podlage. In isto velja seveda tudi za nogomet. Se več. Nogomet je težka igra, ki zahteva dolgoletne vaje, velike prisotnosti duha ter izredne hitrosti. Tu je torej potrebna hitrost, vztrajnost, borbenost, prožnost, prisotnost duha, korajža in velika požrtvovalnost. V6ega tega si pa ne moremo pridobiti samo z žogo, temveč se moramo posluževati še drugih telesnih vaj kakor: gimnastike in zlasti lahke atletike. Toda vsega toga pri nas ne upoštevajo me-rodajni činitelji in se vselej, kadar je neuspeh, čudijo, kako je sploh mogoče, da je do tega prišlo. Saj ne rečem, da posamezniki ali morda tudi celo moštvo tu pa tam lahko odpovedo, toda take nestanovitnosti, kakor jo vidimo pri naših moštvih, ne najdemo kmalu na svetu. Danes ti zaigrajo prvovrstno, prihodnjo nedeljo pa ti popolnoma odpovedo, tako odpovedo, da bi vsako podeželsko moštvo boljše zaigralo. In to je — kakor sem že omenil — mogoče samo pri moštvih, ki nimajo prave podlage. Kako je nogometnim moštvom potrebna lahka atletika, so najboljši dokaz nogometaši sami. Ze večkrat smo imeli priliko videti pri labkoatletskih tekmah nogometaše (te povabijo lahkoatletske sekcije običajno enkrat na leto, ko jih rabijo pri državnem prvenstvu), ki so se izkazali kot prav dobri, da celo izborni lahkoatleti, zlasti v skokih in tekih. Ti nogometaši so si pridobili te svoje lahkoatletske spretnosti samo pri nogometni igri in samo zato, ker so jim le-te neobhodno potrebne v igri sami. Koliko časa so oni izgubili že samo na tom, da so si pridobili potrebno hitrost, spretnost in prožnost! In zato ni bilo nobenega pravega napredka. Ako bi oni to podlago, ki jo nogometni šport nujno zahteva, že preje pridobili v lahki atletiki, bi šlo delo neprimerno hitreje izpod rok in uspeh bi bil popolnoma drugačen. Svoje spretnosti v lahkoatletskib disciplinah pa Je treba tudi potem stopnjevati, ko smo že enkrat v nogometu popolnoma doma. Nogometaš naj torej od zgodnje pomladi do pozne jeseni goji tudi skoke, mete in teke, ker je na ta način bo lahko v prihodnji sezoni stoodstotni igralec. Lahka atletika je najboljši in naj-naravnejši dopolnilni šport za nogometaša in le oni klubi smejo upati na uspeh in na stalno dobro formo svojih nogometašev, ki se bodo tega zavedali in predpisali svojim nogometašem laiikoatlet-ski šport. Brez lahke atletike si ne moremo misliti pravega nogometaša. I.K-er. .ujlin f.f> t Liga v nedeljo Concordiji je letošnji razpored ligaških tekem določil veliko noč v Ljubljani. Pri-morje bo imelo na eni strani dolžnosti gostitelja, na drugi strani pa bo moralo skrbeti za lastno kožo in si priboriti dve novi dragoceni točki. Te okolnosti so zadosten razlog za obilen obisk in za igro, ki bo na višini. Velika noč bo torej letos v Ljubljani borbena, ligaška. Concordia tore.i ne pride v Ljubljano na nedeljski izlet ali na praznično tekmo. Prišla bo bojnega duha in z vsemi svojimi prizna- nimi vrlinami. Primorjo v zadnjih tekmah ni igralo slabo in zato se njegovi prijatelji nadejajo najboljšega. Rezultat tekmo v Belgradn ni merilo njegove prave igre. Primorje je zopet v svoji stari formi in bo tudi v nedeljo osvojilo simpatijo občinstva. V njegovih vrstah nastopijo moči, ki so sedaj pri vojakih. To bo dalo moštvu novih pobud in nove volje do zmage. Podrobnosti o tekmi pa prihodnje dni. Concordia : Ilirija Poleg prvenstvene tekme, ki jo odigra tagrebska Concordia z ASK Primorje v nedeljo, bo absolvirala Concordia v ponedeljek še prijateljsko tekmo s SK Ilirijo, ki obeta prijateljem nogometa glede na prav dobro formo Ilirije prvovrsten šport, sličen srečanju Ilirije z BSK-om. Velikonočni nogometni program v Ljubljani bo obogatilo dalje gostovanje junior-skega moštva KAC iz Celovca, ki bodo igrali dve tekmi z juniorji Ilirije ali po eno tekmo i juniorji Ilirije in Primorja. III. veliki propagandni table-tenis Zelezničarski športni klub je priredil v soboto in nedeljo svoj IIL veliki prop. table-tenis turnir, čigar pokrovitelj je bil zopet g. min. dr. Dr. Marušič. Kakor vselej doslej je bil tudi to pot turnir višek table-teniske pri nas. Število tekmujočih sicer ni doseglo lanskega, vendar pa so se zbrali vsi najboljši jugosloven-ski igrači. Rezultati tega tekmovanja so zlasti za Ljubljano zelo razveseljivi. Pokazal se je namreč zelo velik na- redek naših tekmovalcev in zlasti juniorjev, ki že prav resno ogrožajo pozicije dosedanjih prvakov. Tako sta zlasti omembe vredni zmagi mladega Kos-mine nad Weissbacherjem v singlu gospodov ter nad drž. jun. prvakom Ratkovičem v singlu juniorjev. Končni rezultati: single gospodov semi-finale Heksner-Djinovski 3:0, Maksimovič--Marinko 3:1, Drovenik-Kosmina 3:2, Horvat-Domines 3:0. Finale: L Heksner proti Horvatu 3:0, Droveniku 3:0, Maksimoviču 4:0; 2. Horvat proti Maksimoviču 3:0, Drovenik 3:1; 3. Maksimovič i roti Droveniku 3:1; 4. Drovenik Heksner Ladislav ai je s tem priboril pokal (tvrdke »Spectrum«) v enoletno varstvo. Single juniorjev semirinale: Lazar-\Veissbacher 2:1, Senekovič-Kosmina 2:1. Filialo: Senekovič-Lazar 2:L Kodah hamcra. hi 7C stane samo Din * Naposled je le prišel čas, ko si bo lahko vsak nabavil fotografično kamero. Sedaj si lahko tudi Vi privoščit« vse veselje, ki ga drugi že uživajo pri fotografiranj, Kodak Baby-Brown$e kamera je tako enostavna pri uporabi, da bi tudi otrok posnemal z njo dobre slike. Zahtevajte od najbližiega foto-trgovca, da Vam pokaže Kodak Baby-Brownie kamere, Format slike je zelo lep, velikost pa 4X6.5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe lilme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke še v taki premoči in toliko naprej pred drugimi narodi, da bo njcua zmaga v berlinu sigurna. Seveda ue smemo pozabiti, da Imx1o naši ljudje topot na tujih tleh tekmovali. Vsi športni narodi se Inido 19>b čudili Japoncem. Nobena država ne žrtvuje /a intenzivni in stvarni trening toliko kakor ravno Japonska. Japonski atlet se podvrže prostovoljno najstrožjim zahtevani za telesne priprave in ne bo nikdar utrujen. Poročila o uspehih japonskih lahkoutletov dokazujejo, da bo dežela vzhajajočega solnca na mnogih športnih poljih postavila zelo talentirane športnike, ki bodo postali belim narodom na olimpijskih tleh nevarni.« Na IV. zimski olimpijadi bo sodelovalo 100 češkoslovaških športnikov. Olimpijski odbor čsl. republike se je bavil pred kratkim z udeležbo svojih zimskih športnikov, ki bodo zastopali čsl. barve na prihodnji zimski olimpijadi, ki se vrši prihodnje leto od fr—16 .februarja v Garmisch-Partenkirchenu. Do 1. maja t. 1. je namreč že prijaviti vse zimske športnike radi priprave stanovanj. Čsl. olimpijski odbor je odločil, da pošlje na IV. zimske igre 30 smučarjev, 20 drsalcev za umetno in hitrosl«M> drsanje, 5 tekmovalcev za bob, tako, da bo vsega 80 zimskih športnikov Češkoslovaške zastopalo v Garmisch-Partenkirchenu svojo domovino. V tem številu pa še niso všteti igralci hokeja na ledu, ki si tudi gotovo udeleže teh iger, radi česar je računati, da bo štela češka zimska ekspedicija za prihodnjo olimpijado 100 tekmovalcev. Židje in berlinska olimpijada. Kakor poročajo iz Tel Awiwa, kjer se ravno sedaj vrši svetovna makabijada (židovska olimpijada), so tamkaj sklenili, da se noben Žid ne udeleži prihodnjih olimpijskih iger, ki bodo — kakor znano — prihodnje leto v Berlinu. vlada veliko r.ajiluianje. Sekcija se ho odi-letf.il« velikega uieduarodiiojMi turnirja v l^ubljani, ki ga l«u pr.i-redi-1 ZSK Herino«; pa tudi sama namerava priredili! več turnirjev. Za tehnično mioiioluito* igralcev je dospel v Novo uicnto znani prvak ZSK Heruiosa g. Horvat. ki ne oo zadri«! dclj ('asa v Novem mestu. Kolesartka iveia kraljevine Jugoslavije, podiveia Ljubljana. (Službeno L/ seje u. o. 7. IV.) Glasom dopisa Zvrne ■/. dne 24. III. t. 1. stavlja se pod »uspeinz Ilirija, I^ublJiMia. Zarja, Jesenice Ln Zora, Trbovlje radi neplačuuja rodne letne članarUie z« leto 1935 Po-ztvajo so klubi, da r roku 11 dni plačajo predpisano članarino, ker drugače bodo brisani iz popisa ivw.nlh klubov. Nadalje Be obveza vsa koledarska drufitvn, da do prihodnje seje 22. t. m., katera se vtW j>rl Atnerl. koncu ob 10.911. predlože prireditvene progrumr i.h let« 1985 ln poaivajo, da čimprej verificirajo svoje vovače in funkcionarje, kakor tudi vse že imenovane sodnika, da predlože slike za legitimacije. — Tajnik. OBVESTILO Dame finale: Kononenko:-Puterle 2:1, S tem si je ga. KononenKo (Z. S. K.) priborila za 1 leto pokal Ž. S. K. Mixed double: Kononenko-Djinovski-Pu-terle-Horvat 2:1. Double gospodov semifinale: Maksimo-vič-Heksner-Senekovič-Korencan 3:0, Weiss-bacher-Drovenik-Domines-Ratkovič 3:2. Finale: Wei ssbacher-Droven i k-Heksner-Maksi-movič 3:1. Moštva za prehodni pokal min. dr. Dr. Marušiča. Tekmovalo je 12 moštev. V finale so se plasirali: ZKD ZSK I.-II. in IV. — ZKD kraljice Marije z moštvom Heksner-Maksi-movič je porazilo ZSK I, s 3:1, ZSK II. s 3:1 in ZSK IV s 3:0. S tem si je ZKD kraljice Marije prvič priborilo prehodni pokal g. min. dr. Dr. Marušiča, ki ga je branil z dvema zaporednima zmagama ZGSD Makabi. Na turnirju so sodelovali člani in moštva ZKD KM ter YMCA Zagreb, ISSK Maribor, Ilirija. ZSK, Reka, Korotan Ljubljana ter odsek ZSK Ljubljana, Novo mesto. Vsega je bilo 51 tekmovalcev. Bo. * Amerika in prihodnje olimpijske igre. Nemčija se z vsemi silami pripravlja na prihodnje olimpijske igre, ki se vršijo prihodnje leto v Berlinu. Tako, kakor pa se pripravlja Amerika, se pa menda nihče na svetu. Kajti Amerika je prvak olimpijskih iger in hoče to prvenstvo tudi v bodoče obdržati. Zato se ne smemo prav nič čuditi, če je ves amer. športni svet obrnjen na svoje športnike, ki bodo zastopali ameriške barve v Garmisch-Partenkirchenu in Berlinu. Vse njihove zveze so že začele na tihem pripravljati svoje kandidate kljub temu, da se bodo moštva, ki bodo nastopala v posameznih panogah, šele prihodnjo pomlad sestavila. Največ športnikov vrže Amerika na lahkoatletsko tekmovanje, kjer dosega vedno sijajne uspehe. — »Ali bo Amerika tudi na prihodnji olimpijadi v lahki atletiki s tako premočjo zmagovala kakor doslej?« — Največji ameriški strokovnjak, znani trener Bovd Coinstock, je v tem pogledu tole povedal: >Po mojem mnenju jo Amerika na športnem polju otvoritev SEZONE kolesarskih »irk V LJUBLJANI Kakor lani v aprilu, tako priredi kolesarska »akcija ZSK Hertuesa tudi letos 2S. aprUa svojo otvorlt- ! veiio modklubsko kolesarsko dirko na krožni progi Zg. Sifika — Koseze—Podutik—Doliuice—Ulince—Dravlje — Zg. Šiftka (8 km). Vozilo »e bo v dveh skupinah, in sicar: > juniorska prevodi progo trikrat ('ii km), prvorazredna j pa desetkrat (80 km). Začetek ob 14. OilJ bo postavljen ! na oosti pred Carmouovo restavracijo. — Za juniorje <*> določena sledeča klasifikacijska mesta: 1., 1 hi 8. .spominske nagrad«, 1. iu 5. spominske kolajne; z« prvorazredne dirkač« pa: 1. pokal, 2., 1. hi 4. i»i>omin»ke nagrade, 5., 6. In 7. apomirbske kolajne. Razdelitev nagrad bo po končani dirki v restavraciji. Za dirkače, ki se nameravajo udeležiti teh dirk, veljajo »ledeča določila: 1. Pravico staj-ta ima vsak dirkač, ki |*»se-duje pravilno izdano legitimacijo Kolesarske zveze kr. Jugoslavije za letošnje leto; 2. vsak dirkač voui na lastno odgovornost in sc mora strogo ravnati po eesl-uo- policijskih pirometntb predpisih; 8. kol,*>a morajo biti 7. ozirom na nevarno lirogo opremljena s sigurnimi zavorami (na sprednjem iu zadnjem kolesu), bree katerih bo dirkaču slart zatiran jen; 4. eventuelni protesti se morajo vložiti najkasneje pol ure Po končani dirki (za vsako skupino posebej) prireditveni komisiji z vjogo'25 Din, katera vsota se v primeru, da pritoži-telj dokaže uiTavičenost svoje pritožbe, vrne, sicer pa ta znesek pri)>ade v korist prirediteljev! blagajni; 5. prijavama za dirko j« določena 5 Din, za garnncijo nalirbbne številko so i>oleg prijavnine pobere še 10 Din, k.1 se |vo oddaji številke vrnejo; f>. dirkači so morajo javiti prireditveni komisiji najmanj eno uro pred začetkom dirke; 7. vsak dirkač se mora pokoriti odrod-haoi komisije, nasprotno se od tekmovanja izključi; 8. dirka se vrši ob vsakem vremenu. Smuka na Peei. Pomladno »ono« je sicer v glavnem že dokončalo svoje dolo, vendar pa kljub svoji toploti ni moglo vzet! smučarjem edinega še preostalega z/imskosiKvrt.nega zatočišča na Peci. Okrog Uletove koče in Kordcžove glave je še pravcata zima. Edino z otein-nebih in od sonca zagorelih obrazov smučarjev, ki se vračajo razigrane volje s Poce vai navdušeni nad idealno smuko, apaz-navamo, da je poleg smučanja in obilo snega polno našega planinskega sonca. Ni čuda torej, da so že dospele nekatere prijave in si navdušeni smučarji že sedaj hočejo rezervirati prenočišča na Poci. ljubitelji planin, smučarji in prijatelji Pece, ki nameravate prebiti velikonočne pmz.nlke na Peci, pohitite a prijavami, dokler je prostor. Nora table-tenis sekcija v Novem mestu. Na nedavnem sestanku, ki Je bil v Novem mestu, je bilo sklonjeno, da se ustanovi tamkaj table-tenis sekcija, nekaka podružnica ŽSK Herinesa. Duša tega gibanja, železniški uradnik g. Komnenko je prisotnim raztol-mačil pomen družabnega tabletenisa. Za to panogo Ako hočete, osobito sedaj pred velikonočnimi prazniki, uživati prvovrstne kranjske klobase, tedaj kupujte kranjske klobase mojega izdelka, ki »o poznane kot »SPECIALITETA« in ki imajo na ▼ taki Spili vtisnjeno zaščitno znamko, o čemer naj se pri nakupu vsakdo prepriča, ker le t« »Urbasove klobase« so izdelane v mojem obratu, kajti edino jaz z imenom Urbas imam do sedaj ▼ Ljubljani oblastveno dovoljenje za izdelovanj« kranjskih klobas kot prekajevaiec. Moj obrt za izdelovanje in prodajo kranjskih klobas v SLOMSKOVI ULICI STEV. 13, POLEG MESTNE ELEKTRARNE in pa STARI TRG ST. 15 je najstarejši in starorenomiran in uživa v tu- in inozemstvu kar najboljši sloves. Ta svoj obrt vodim slejkoprej vedno sam pod svojim imenom. Cenjenim naročnikom se najtopleje priporoča M. URBAS lastnik: MIROSLAV URBAS izdelovanje in prodaja pristnih kranjskih klobas, SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 13 poleg Mestne elektrarne, telefon it. 33-22 b pa STARI TRG STEV. 15. Radio Programi Radio Lfublianat Sreda, 17. aprila; 12.00 Instrumentalne solistične točk« na ploščah 12.50 Poročila 1.1.00 Cas, reklama 13.10 Debussy; Noktnrili (plošče) 18.00 PloAče i>o željah 1S.30 Pogovor s poslušalci 19.05 Prenos Bachovega »Matejevega pasljona« z Dunaja 22.00 f^as, poročila 22.15 Radijski orkester. Drugi programi t SREDA, 17. aprila. Belgiad, Zagreb: 19.05 Dunaj — Dunaj: lfi.tte Plošče 19.05 Joti. Sob. Bach; Matejev pasi-jou, dirigira K#urlwi;ngler 22.20 Dunajska ljudiiks glasba 23.50 PloSče — Budimpešta: 19.25 Ciganek« glasba 20.50 U. In III. dejanje .Parsifnla- 23.30 Ciganska irlas-ba — Milan-Trst: 17.00 Rim 21.00 Opera »Fedora', Oior-dano — Rim-Bari: 17.05 Salonska glasbn 21 00 Mo/.art/vv Roquiem — Praga: 19.25 Jazz 20.45 Velikonočne karto e SlovaSkega 21.30 Orgelska glasba — Brna: 21.15 Moftki zbor — Bratislava: 'JO 45 Violinski koncert 21.30 Valčki — i'ar tava: 20.00 Iz 0|>er 21.00 Choplnova klavirska glasba 21.40 Klavirski kvintet 28.05 PloAč« 23 30 Koral — Berlin: 19.20 Poljske pesmi 20.15 Hadljskl orkester — Konigsbcrg: 30.45 Godba na pihala — Hamburg: 19.01 Virtnozn« klavirska glasba 20.45 Iliindlov Pasijon — Vratislava: 21.00 Godbn na pihala — Lipsko: 19 00 Mo-ne.ltovo 20.45 Igra 21.45 Stari AUgenjl — K6ln: 19 00 Ko. rač-nice 20.45 Weissmannov koncert — Frankfurt: 19.(18 Zabavna glasba 20 45 Veseli rn lio — Slutigart: 19.01 Violina lfi klavir 20.45 Veseli radio — Monakovo: 19.(x Komorni trio 20.45 Kmečka knntnta m pasi.ion — Ziirich: 19.50 Ljudska glasba 21.15 Dola curiškili skladateljev 21.45 Baletna glasba — Strassburg: 20.80 Duhovna glasba. ZAHVALA Za premnoge izraze sočutja ob prezgodnji Izgubi naSegn dobrega papana DR. HENRIKA TUME ODVETNIKA za poklonjeno krasno cvetje m mnogoštevilno častno spremstvo, izrekamo vsem prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu dr. Lončarju in gospodu dr. .1. Pretnarju za globoko občutene besede in pevskemu zboru Glasbene Matice m ganljivi ialostinki. V Ljubljani, dne >6. aprila 1936. RODBINA TUMOVA PUCH novi, lahki model, kromiran z novo zavoro na prednjo os, na ugodna mesečna odplačila Cenik se pošlje na zahtevo brezplačno! Ign. Vok LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Podružnice: Kranj, Novo mesto, ceije: riihioSiCeva 2 Mati oglasi Kuharica srednjih let, mirna, poltena, vajena vseh gospodinjskih del, išče mesto gospodinje v manjšem tupnišču ali k samostojnemu gospodu. Nastop s 1. ali 15. majem. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Anči« št. 4341. Starejše dekle e man jem šivanja in nekoliko kuhe išče mesto. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1598. (a) Vrtnar oženjea, žena zmožna dela, išče službo eventuel-no čez sezijo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten« št 4322. (a) ilužbodobe Natakarico kavcije zmožno, prikup-tjive zunanjosti, sprejmem v majhno gostilno v Ljubljani. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Pomlad« št 4362. (b) Rudarski paznik i dovršeno rudarsko šolo ter zlasti s prakso v lig nilskih delih, se išče za večji rudnik lignita v Zagorju. Nastop takoj. Ponudbe pod 40.203 na Pu-blicitas d. « M « rt cd « e M 'D S iS t« "3 o ^ - GO >05 rt "i"g 5 £ ."2? ti s 3 - to B « JS > *Š! o O « J2 c •oe S £ 'S ^ t H O C s o *tt ct) e Q> d ,0 K 3 .2 Ha £ S o S 3 «J e c a ° 4) ei >N IH O «J a ii ° o » § St « U O N • - .o E i £ r-i CL « O Izdajatelj: Ivan Rakoveo Uredniki Viktor Cenčič.