St. 44. V Gorici, v eetvrtek 29. oktobra 1874. Tecaj IV. „Soea" izhaja vsak eetvrtek in velja s posto prcjemana ali v Uoriei na dom posiljana: Vse leto ....... f. 4.jW> Pol leta .......-2.30 Cetvrt leta . . . . . „ 1.20 Pri oznanililt in ravno tako pri ,,po~ sanicah" se placuje za navadno trisropno ¦srsto: 8 kr., ce se tiska 1 krat V ,, „ ";,"¦"„ 2 krat 6 „ „ „ „ 3 krat Za veL<5 crke po prontoru. Posamczne stovilke sc donivajo po io soldov v Goric! ,,ri Patwuolliju; v Trstr. v tobakavnicah' „Via dot Belvedere 179* in ..Via dclla casersna 60" Narooniau. iu dopisi naj se blago-voljho posiljajo pod nasloyom; Ured-nijstvo oziroma upravnijgtvo v Pater-nollijcvi tiskarai v Gorici. — Kokopitd so ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcera in drugira ne-preraoznim se naroSnina asniza, ako s» oglase pri urednijitvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva gorjskega za brambo narodnih pravic. Nova svitla prikazen na jugoslovanski zemlji, vseu6ilis(-e v Zagrebu. W Znanstva in uinetnosti so krasne He-•trice, ki cloveka kot brata ljubijo in podacevaje vsestranskoga osreeujejo. ^ [Jscii&Iisea so vrhnnee vsoh Sol, tain predavajo n^njaki znanstva mladenfrm, ki so poprej ze mnogo jot ho pripravljali, da stopijo zreli v prostoro. v fcaterih una vsak pivgledati Siroko poljo znastva, kateremu se posvefitije. Mnogo jib jo v Evropi tukih Sol, naj vee na Nemskem, skoro vsaka drzavica ima svojo. Kakor je pa vsak zaeotek tezaven," bil jo tak tudi zacetek vseueeliftG in dolgo jo trajalo, da so so vse-straosko razvila. Karol Hiki jo v 9. stoletji zaeel sol sem tar tjo osnofavati in tistim, ki so se posebno skazavaio, pra-vm ao yisokc Solo, po katorih so pa le posamczne znan-stva uc-ia, n. p. bogoslovjo ali pravoslovjo ali zdravil-8tvo» tud* m "nisko in grske klasike raziagali. Takosnih je bilo. v 11. in 12. stolerji v Bolonji po-t.;m v Farizu, Satamanki, Oksfortu in drugih mestih na *raucoskem in Italijnnakem. Vm znanstva n&ti so za-eeli najprro Iota Itti v Padovi, to jo bilo prvo pravo weuciligCe. Potera so se osnovala leta 1338 v Pragi, 13o3 na Dunaji, kasneje vee takib na Nemskem. lota 1400 v YarsavL in 1632 v Dorpadu Ltd. Ti zavodi so dajali in se dajajo svetu moze, ka-ten so od stoletja do stoletja pridio delovaje povzdi-g»li tdovestvo, da so je povzdignili na danaSno stopi-njo izobrazenosti. Oni so dokazali, da znanstva razsret-ljnjejo, in vsled toga da krepcajo in bogatijo, da bla?.i-jo in slavijo narode. Tern in krasnim umctnosthn so nuarao zabvaliti, da jo svot tako neizraerno napredoval. Tudi Rasija jo temu ocividen dokaz. Vee ko uni-verzttet naprarljn, bolj se razvija in vee se priblifcuje zapadnim narodom, vee se jaei in naproduje. Olede na vm to srao juzni 8bvani ? Avstriji ie mnogo let hre--penelt po tern, da bi dobili svojo univerzo. Veselega srea mho tore] pozdravili tudi mi Slovenci novieo, da so od-pre vseueiliSee Franca Josipa v Zagrebu, da bodo na§i braye Hrvatje po velikih zrtvah slavili radosmi dan otrorenja tega svetiSSa. In zares slavili so ga krasno in (Dalje.) V kratkiiin «e je nilada Imm okrepJala i jako pri-ljabila Jozefi, da nij jej niti na pamet prislo po.vloviti jo, tern manje se je npala prasati jo, od kod da pride, ka-t'oga stanu je. Sumila je, da krasna vitka iena, je baje v rodu kacemu odltLnemu jetniku. J tujka se je ta-koj vdomaeila, i rada, jako rada ostala je pri tej dobri zenl vsaj si je Ie tn biti zelela!— Poveijnik gradu hudo zboli, dolgo je uze posteljo varovati moral; dnevi so mu bill oddtett, vedoo mu je bilo slabeje. Neeega dne bilo je vse tiho i obupno po gradu, stari jetniSki varuh, njegova zeua i drugi posli stali so tuznih obrazov okoli poveljnikove postelje ki se je zadnjifi bojeval se smrtnim sovraznikom, 'aterega premagati nij mu bilo dano. akopram muje mej zvizganjem krogeU-esto-krat, ponosno i hrabro v oci giedai in rati zaamehovalno hrbet obrnol. To je bil straSni boj, n?4e dolge tire se je re?efc na vse krtplje s tern mrzlira raolfieeini na* sprotnikom boril. Mrzel pot ga obliva. Poludne je bilo, jetnUmicar bi moral kot obicajno jetnikom kosilo nesti, dostojanstveno in nadjati so jo, da se mnogo talentov posveti znaustvom. Ali poiularjamo to besedo, ker bi se prav za prav le dobro ob.larjeui, saj marljivi in za znanstvo, katerega se hofiejo ufiiti, vnoti mladenei smell blizati divnim innzam, katere zahtevajo od svqjih ea-stiteljev, da se jim z vso duso vdajo, da so jim todaj posveti jo. Le taki mladenci delajo nevtrodljivo na znanstvenem polji, katero je pri rsakem znanstva neiz-merno, in le taki stopijo potem dovolj pripravljoni v praktieno, burno ?,ivenjo. Samo oni bodo mofcaki, kateri do poznih let nadaljevaje v studijah zares koristijo na-rodu, ali da delajo kot novi ufiitelji, ali da praktiftno izvrsii-jejo znanosti ljudem v prid. Da so pa mladonoi popriinojo takoga, delovanja z vso gorofinost.jo, troba da so to vi-soko sole narodne pa svobodno, in profesorjem jo nav-dusevati dijake. V ta namen morajo nSitelji sami biti izyrstnjaki v svoji stroki in dobri govorniki, morajo z dijaci tudi zunaj §olo oboevati tor spodbujati jib s pri-jateljsko besedo in dobrim nasvetom. Na nomfikih uni-vet'zab (zunaj Avstrijo) je nmrsikateri profesor v takom zmislti delal posnemajo gorSka modrijane, kateri so v Atenah pri klasienili potokili Oellsa 'in llisa z n&mei cold skupno zivoli. Gotovo nij tu dandenes mogofte, ali po mogoenosti nnj se posnemajo, kajti volik in poseben vpljiv ima v dijake prijateljska, navd'uSona beseda profe-sorja. Toga so >:ivo nadejamo od gospodov profesorjov ZagrebSkoga vseueilisea, ker morajo oni in dijaci svetu precej dokazati, da jnzpi Slavjaui kaj veljamo. Tega prifiakovajo skliknemo: „2ivila jugoslavjahska univer-zitela, katera naj svitle zarke razsirja'neltm^ protiju-gu in izteku, temuL tudi proti severju in zahodu do italijansko meje. Slava mozem, ki so domovini podarili svojo dnsev-ne moei, eas in novco tor so vzroeili, da se jo to sveti-see divnih muz in hrvatskega jezika odprlo sijajno in vnotih sre. Hrvatsko vseu^ili^ce. V Zagrebu 21. oktobra 1874. Katimmu Slovanu, osobito pa Jugoslovanu se nij sirilo sree, ko jo cital, da so bode v Zagrebu otvorila hrvatska univarza, kder se bodo izkljucljivo predavalo v hrvatskmn jeziku. Ivo-liko fiasa uJso mi Jngoslovani zivo eutimi potfjb) visoko Sole; hrvatska, srbska in slovenska, «ploli jug¦)-slovanska mla.lez morila si je iskuti viA.j.» izobra?.onosti umirajoeem, vsaj mora vsak trenotek ugasniii mu hie zlvljenja. Brzo gre v kuliinjo, kder ;e bas Kmilijanekaj prala. Prosiin Vas, Bmilja bodite tako dobri i nesite me-sto mene denes jetnikom kosilo! 0 kako je Emiljinenm sreu to blago delo, kaj bi si ve.6 zelela, nego nesti mu kosilo, predanj poklekniti i odpu§eenja prositi. (jrloboko se je morala pripogniti, da je nij radeciea izdala, trepetajo i tiho je Jozefi odgovo-vorila: „jako rada, ljuba Jozefa!" Jozefa hiti zopet k postelji umirajofiega, Emilija uzame jedi i kljuee, hiti najprvo k nokitn durim. za ka-terimi je dobro vedela, da zdihuje njen Ijnbi Aliroslav. Z ntjpotrpezljivo hitrostjo obrne kljufi, a p 5asi, prepofiasi se odpre kljuealniea. Yendar, vendar enkrat—paia jo k njegovima nogama, oklenila se njegovega kolena i jokajo-cirn smehosn spregovorila. „Miroslav, moj ljubezsyivi Miroslav lB Miroslav je stal trdo, bilo mujs, kakor da biga bil blisk obSel, zaeel se mu je zivot tresti, trepetatL pa nij gov je bil leden, neusmiljeno sree njogovo; kakor bi jej sree z bodalom sunil, ko jej re6e: „AIadama, kako prihajat-j Vi .Vsom? kaj hoeote tu?" „Aljroslay, za boga svetega. imej usmiljonje z ubogo, zapugeeno siroto, . vsaj sem tvoja s;ena, tvoja Emilija! \ Kako sera sim prisla, me pra§a§ ? Oh ljubezen.Miroslav, na ttijem, v nomfikih mestib, na graSkem in dunajskem V8euLiligLi. Zbog tega se nam je mnogo raladine po-tujeilo in izneverilo in vlada jo imeia on uzrok veg za poui'ineevanje uasdi ljudskili in sndujih M, poudarjaje pri vsaki priliki resnifno stanjo, da soJugoslovanomza-prta vrata do visje omiko in do vsacega dostojanstva, 6o dobro ne znade nemSkega jezika. — No, hram viSe ufienosti otvoril se je za zdaj vsaj eneinu deln avstrij-skih Jugoslovanov in drugomn delu, to je n«im ubogim Bjoveneeni, h\ bog dade in sreca junaSka ta hram iu« di ne bode na veke zatvorjon. - Ker pa bomo svojo ide» jo o tern na koneu razvili, proidemo precej k popisu slavnostij v Zagrebu, ki so se vr&ilo 18,, 10., in m, t. in. —• U?.e soboto, 17, t. in. se je Zagreb oblekel v praznieno obleko; vse ulico so bile okincan* z rude* ee-belo- inodriini narodnimi zastavami, tu in tarn je vi« bral tudi kak erno-ruineni bnrjak, pa popolnoma nogre-siili smo madjarskih barv, knr bo si monda MadjarT in Mivijaroni zapiaali za uSesa.— V soboto evefier je doSel biskup Sirosinajer, dasiravno so je so zacotka branil vdele-/iti m slavnosti in jo so le na povabilo in profinjo ba-na spremonil svoj sklep, Na okineanom kolodvoru ga je sprojel satn ban Mazuranic, zagrobSki kpan, vsi v Zagrebu navzocni viSi dostojanstvoniki, mnogo druitev Ua velika mnozica Ijndstva. — Sprejom bil je presrSen in navdiigeu: iz tisoLev grl so jo odmeval pozdrav: „Zivio Strosmajer!"—Be tisti vo5or jo dospel v Zagreb glaso. viti ucenjak, provoktor berlinske univerze, prof. Uneist iu z njim tudi mnogi drugi netnski u5enjaki, poslani od razniii netnSkih vseiiciline, da pozdravijo nUado slo* vansko sestro. — Hrvatje so tudi to neslovanske goate s prirojeno jim uljudnostjo in gostoljubnostjo sprejeli.— Drugi dan, v nedeljo ob 8mi uri zjutraj jo vlak pri-peljal tudi slovensko goste v Zagreb; 36 ljubljanskih Sokoleev, rudeeesrajcerjev se zastavo,deputacija slovenske Matiee, g. dr. Costa na celu, deputacija ljubljanske cital nice se zastavo, mnogo druzili roduljubov iz Kranjske in ^tajerske in 2 gori§ka Slovonca, vseh skup nas jo bilo okoli 90 do 100. — Na kolodvoru nas jo pricako-vala akademicna mladez v krasni bogati narodni opravi*), po tern pjevaeko drugtvo „Kolo" in druge korporacije pa mnogo odliene hrvatske gospodo.—Ko se vlak usta- *) Oskc hlace, cevlje do pol kolena, zurka, cez zurko plasc obrobljen zlahtiio koiuhovino, pripet na prsih se zlato ah' sre-berao Siroko in umetno delauo verigo, okoli pasa sabljo, 6ei prsa iitok svilnat tribarvani trak, ua glavi kalpak z fine koiuhovi-ne, na katerem je veliko orlovo pcro. V tej opravi mislite ui lepo-rascenega, Mvalinega, cmolaiega, bistrookega mladeaea, pa iinato lep pri/.or hrvatskega juratuza, vc vrle Slovonke. ljubezcndote.be, meje sem pripeljala, do konca svota bi sla za tabo, da bi te videla, da bi ti povedala, kako te-goreeo ljubim, kako moje sree le za—te, bije, da mo-ja du§a le tebi $ivi, ne nahaj me od sobe, no zapusti svojo drage Emilije!" Se vedno je pred njim kleeala; bila je po vetru zlomljeni, liliji enaka; bridko je plakala i milo, sree tr-gajofeo prosila; „0, ustnili se, Miroslav, vsaj se nijsim nikedar zoper tebe pregreSila, i co sem oni pregroSek ueinila, bilo je v bridkem tr motku, ko sain ba§ | o tebi zalovala i nevedoea slonila sem na tvojega prijateb'a prsih,-aprisezam ti pri tvojom i svojem detetu, da sem ne-doEna '.-Moei so ji pesale, nij mogla ve6govoriti,nego sklopyenima rokaina prosila ga jo moleuee. Miroslava-va prsi so inofiuo, valovito dihale. oei so mu bile sko-raj izstopile. i ustni sta so mu krfiili-moz vendar nij imel zeleznega srea, genila ga je gospejina prognja; videti je bilo" kakor bi jo hotel vzdignoti, pripognol Be je, da bi jo prijol za moleci roki—a storil nij nift, kes i srd borila sta v'njogovein srei i vselej je zadnji premagal. .Vstanite madama'." — izpregovoril jo po dolzem molkii mato krotkeje, Emilija nij mogla vstati, nego je zamolklo—ihteee prosila! 0, Miroslav, ljubi moj Miroslav !" V tern trenotkii zazvoni v kapelici, poveynik je vzdihnol svojo du§p, nelial je poslednji boj, mrzia ne-izprosljiva smrt zatisnola muje o6i;—na jetnikovihdu* u rih pa je stala se objokana Joiefa, plaho je ^le^ ^, vi" doni od vseh strani bratvoski pozdrav:.,„&vdibraca Slovenci," predsednik nKola" pozdravi s kratkim govo-iom Sokolce in starosta Sokola, g. Nolli odgovon prav krepko v sloven§croi, da smo Slovenci sreem m veseh napredka biatov Hrvatov in da smo prisli se znji-mi veseliti in slaviti odprtev hrvatske universe ki bode skladisee jugoslovanske ueenosti.—Zopet gromovi-ti ziviokiici, zastave hrvatskih ia slovenskih dni§tev se prekrizujojo v znamenje bratovskega poljuba in pevci -Kola'' pojo pozdravico, na karjim tudi ljubljanski pev-ci % lepim zboroua odzdravijo.—Po dovrSenem tem po-zdrevd se Sokoici in droga druStva postavijo v vrstein marSirajo v mesto, na. eelu kakih 5, 6 zastav, za njimi „Sokol" in potem druga dru§tva in ranogo Ijudstva, sprevod sosklenilcmnogekocije, v katerih so se poljali drugi gostje in udje siavnostnega odbora. Po krasno okinca nem mestu je Slovenee vse pozdravljalo; to je bil v ro-sniei krasen prizor, ki je moral navduSiti vsako, posebno pa slovansko sree.—Mi Slovenci, ki se na mejah bojnjemo za svoj obstanek, smo se, 6otili srefine v Sisto slovanskem mestu; nepopisljiv je vtis. katerega smo zadobili ob prihodu v to lepo mesto.—Po dolgi, Siroki ulici, „IlicaK imenovani, kder je muogo velikih hi3 in hotelov v najnovej§era stilu zidanih, smo so peljali na JelafoS-ev trg, kateri je za 3 naSe ^Travniko" in popol-ndnuv Stirivoglat. -Na sredi tega trga je nepozabljiye-ga bana JelaciS-a prekrasen monument, trg pa obdaja-Jo najlepge palace, in prodajalnice. Od tukaj se peljemo po dolgi uliei v staro mesto, kder smo imeli stanovanje v privatni hUsi in kder se nahajajo vse vazne stavbe; banska stolica, akademya znanosti, muzej, v katerem so zanimive in posebno bo-gate zbirke rimijanskih in egiptovsskih atarin, kakorsnih pretnore malo kak drug muzej v Avstriji, pravna akade-mija, zdaj univerza, gimnazija, nova velika realka, na-rodno glediSCo in se mnogo druzih lepih in zgodovin-skih poslopij. Staro mesto zagreb&ko nij podobnoenakoza-znaraovanim oddelkom druzih mest—Tam je vse gedno, uliee so Liroke, hiSe lepe in velike, trgi snaZni in pro-storni, s kratka staro mesto se malo razlocuje od no-vega modernega, k veSem v tern, da je prvo sezidano na tu in tarn preeej strmem grieu, drugo pa v ravni-ni.—Iz starega mesta imas najlepsi razgled po celem novem mestu in po vsej veliki planjavi, v kateri le-zi Zagreb; najkrasnejSi razgled pa se ti ponudi iz no-vokrSfienega SetaliSfia Strosmajerjevega, tain je tudi hr-vatska univerza.—Vazni del starega mesta je pa uze v planjavi, na juznem kraji; tu je nadskotbva rezidenca; v sredi te residence jo stolna cerkev v gotiskem stilu, gotovo Se enkrat vefia, kakor goriSka; v tej cerkvi so posebno imenitne orglje, menda najveee v Avstriji, okclo cerkve je prostoren dvor, katerega na Stiri ogle ograja nadSkofova rezidenca, velikanska pala6a, katera je zopet na zunaj obdana od najlepsih vrtov in obsir-nega parka. V novem mestu je se posebno omen it; Zrinjskega trga, ki je Se vefii od Jela&S-evega; ta trg je popolnoina nov in se tarn se zida mnogo novih lepih his; menda pride tija tudi novo velikansko poslop-je za nniverzo. — S kratka Zagreb je prav lepo. mo-derno mesto, ima okoli 3O,0(K) prebivalcev, je za kup-cijo vazno sredisee, ker ima 4 zeleznidne crte, eno n i Ogrsko, drugo v Oislajtanijo proti Zidanemtnostu, tretjo v Sisak in cetrto v Earlovee. Zdelo se nam je potrebno,da smo y kratkih potezah predofiili eitateljem mesto, ka-tero je za Jugoslovane najvefie vaznosti in mora posta-ti jugoslovanska metropola, ker ima zato vse pogoje. Predno se vrnemo k popisu slavnosti, naj omgnim^, da so imeli vsi gostje br*jzpiaLno stanovanje v privatnih hisah, da so nam bila odprta vsa vazna poslopja in da smo preeej dobili uho Ine karte za gle laliSce in za vse slavnosti; uze poznana hrvatska go"toljubnost je fakti-eno" presegala nase pricakovanje. 6udni, nenavadni prizor. Hotela je Emiliji pomagati, iskala jo je povsod. Stopi bli^e i nekam resnobno jo na govori: „JSmilja, kaj pocenjate, kaj je to ?" Emilija se zeto prestrasi, plaho skoci na nogi; ihtefia kakor otrok pade Men* v naroeaj. Jozefo molei! Ganjenega srea je molfie gledala,' bledega moza, kako so se mu prsi vzdigavale, ustni krfiili; polozi jedi predenj i moldeca odpelje onemoglo Bmilijo v »vojo sofcto, ter jo varno za seboj zakiene. Tu pade Emilija na kolena pred Jojefo, i povzdigneniraa rokama srfrio prosi: „Ah, no izdajto me, ne zazeuite me od tukaj, oni jetnik je raoj moz i oce najinega mladega ptroka, katero vedno po o5etu plaka!" Jozefa vzdigne plakajo-5o i ginjenega srea jo potolazi: nPotolazite se, jaz Vas neizdam, mol8ati hocem—zaupajte v me !" Mlada zena je bila potolazena. Povedala je Jozefi vse svojd bridko zgodbo o svojem mo^u, o maii hfieri-ci Jelici, katero je neki svoji prijateljici v varstvo iz-ro^ila. uboga gospa je 6utila se lagljeje vsaj, nij svoje-ga-srea se nobenemu tako odprlanego, ba§ sedaj stari Joiefi. BOh, da bi ga mogla zopet dobiti, svojega Ijubez-njir^ga Miroslava, bezati bi hotela I njim daleS, dalefi, v tfljo dezeio, kder bi naju nihge ne poznal; o da bi ga rnegla oprostiti iz tega tu^nega kraja. zivenje bi za nje-govp s^Qbodo: zrtovala.!u — ^ nfbleia, pre^juba moja Jozefa, usmilite se mene, jsmHite se ubozega zapu§6enega otroka. reSite mn lju-bega roditefla, ce ne zgubi se ubogo mater svojo !tt V nadoljo dopoludne smo si oglclali Zagi b ; popoludne m; smo §U obiskat pol are oddaljen Maksi-mir, velikansB, pa^||n poletoi gradic zagrebskega nad-skota. — V tem fjjjffkn se nahajajo najlep.so partije, v njem je polno tako zvanih maj^rij, katera vsaka v ma-lem predocoje posebna stroko poljedelstva. — Gradie nij posebnd velik.p.1 bliznja cerkev je kaj kmsna stav-ba.—V posebno ograjenem zver'mjakuje na stotine srn, ki se pasejo kot ovee; tudi drngih zivalij, kakor jelenov i.t.d.setam nahaja. BHzu uhoda jejezero, po katerem se zagrebfiani kaj radi v eolnih vozijo.—Park ima kake 2 milji v obsezju in je eden najvecilt v Evropi; ranjki kardinal Havlik jo mnogo potrosil za vzdrzevanje io olepsanje Maksimira; sedajni nad§kof pase malo briga za to prekrasnG posestvo, zatoreije nekoliko zapn§6eno. To pa je obzalovanja vredno, posebno ce se premisli, da zagrebSki nadskof ima skoro vsak dan 1000 gld. dohodka.— Sploh ima v Zagrebu dnhovscina \*eliko po-svetnega blaga, vsak kanouik ima dohodka vec nego na italijanskem 5kof, munreS do I. 80fK) na leto, in kano-nikov je dosti, — Nij se cuditi, da nfkatfri iinfmujejo Zwgreb kapitelsko mesto. Sieor pa je hrvatska duhovsci-na dobro narodna in dosti zrtnje za narodne naprave. Nekdo n«isih se je cudil, da je v glediseu vse pol no duhovnov, abliznji duhovenmu orlgovori: Mi hocemo tujeem pokazati, da nijsmo mrairnjaki/ — Hrvatska du-hovscina nij jezuvitska ali rim^ka; v prvi vrsti j'* na-rodna, to je dokazala ietos.— V saboru je bila sprejnta nova Solska postava, na§i skoro popolnoina enaka; s po-fietka so se nekteri duhovni rogali postavi, slisalo se jo celo, da nameravajo tudi na Hrvatskom osnovati ki^ri-kalno, ali rimsko stranko; pa premislili so se, narodni cut je premagal; hrvatski duhovniki razpora nocejo del at i zarad liberalnih nac>d vtieirn: hrvatskih poslam-ev. To in se mirsikaj druzega, kar smo videli na Kr-vatskem, mora sluziti v poduk in posnumanje nam na braniku stoj«Sim Sloveneem, Iz Maksimira priSeds't se porlamo v narodno gledalisee k predslavnosti. — Ole-diSce je bilo prepolno; v partem se je vse trio, kakor smo uze omenili, prav dosti svecenikov, loze so bile polno knsotie v najveitem lUpu in znamenitih tnjeov. Mofian orSester pod vodstvom Zajeevem zafine sloycsno ouvortuo; kmalo po safietku stopita v eos-trciko lozo biskiip Strosmajer in ban; gromoviti, par minnt trajajoii ziviokiici na Strosmajorja nadglasijo godbo; Strosmajer pa s prirojeno mu dvorljiostjo pozdravtja na vse strani.— Hrvatski ali prav za prav jugoslovanski .Ijubljenee je le-pa simpaticna oseba, katora na inah obudi v cloveku zaupljivo spostovanje; ban Mazuranic je moz moene lepe postave, njegovo vedenjo je prilju Ino pa resno-di-plomatieno. Po koncaniouverturi zauneproistavakrasne alegorije, katero je za ta veqer zlozil hrvatski pesnik, polkovnik Trnski.—Alegorija je predstavljala hrvatski napredek do dneva, ko se otvori hram ueenosti—hrvatski univerza, Prekrasno je deklamovala izvrstaa igralka gospa Ru-^icka, odlikovale so se tudi druge igralke; igralei sami so bill navduseni in so tako navdnsevali obcinstvo, da je bilo marsikako oko starega Hrvata solzno; ko pa je glavna igralka gospa Ruzieka proti koncu nastevala hrvatske mecenate in izgo*:orila ime Strosrnajerja, nastal je tak hrup, tako klicanje in ploskanje. da se je glu-di&ce fakticno treslo.—Taeega e.ituzijazrna Slovanci gotovo se nijsmo videli.— Scenerija in vsa priprava za to slovesnost bila je kaj diena in bogata, kakor se jo more nahajati le v rezideneah. — Po alegoriji igrali so se eno salonsko novo igro iz 8eScine prevodjeno, a posIu: saici uze vtruj -ni so zapusfiali glediSee in tako je kon-cala v nedeljo pozno v noei predslavnost. (Konee prih.) Jozefa je bila obeutljivoga srea da, preobe'itljive-ga za zeno jetnikovo, resno i odlofino reee: BPobt»gne naj! jaz mu bom pomagala! smrt poveljnika bode to tezavno podvzetje olajSala; se danes mora oditi. Po-znat mi je neki tajni podzemski izhod, ki nij strrf^eh. Vi ga bosjte sprejeli erez mejo i bog naj vaju varje zle-ga!« — Z;ni sti se dolgo pogovarjali se o izpaljanji tajnega na^rta: Emilija hrenenefia, pogumna i odlocna, a stara Jozefa pa resno prevdarjajoea. Oblacno je bilo, i to jima je najbolje godilo, kajti le temna nofi bo tezavno stvar pospesila. Nra sfcarein, sivem stolpu vihra tuzna, crna, zastava, le redkokrati so pokaze svitli mesee iz mej—ernih oblakov. Vse je uze davno v Morfejevim naroeaji sladko sanjalo, le posameznih straz zamolklo hojenje se je ne-prijetno $ulo, i bledi moz, jeklenega srea je cuval, nij mu bilo mogoce spati, pri oknu je stal i'goreee celo pritiskal na mrzle §ipe se zelezom pregrajenega okna. Iz tega sanjarskega polozaja probudi ga rozljanje kljufiev pred durmi njegovega zapora; pozorno poslu§a. Duri se pocasi odpro i brzo vstopi cuvajeva zena, prime grofa za roko i plaho spregovori: „Hitite, gospod grof, poveljnik trdnjave lezi na smrtnem odru, pobegni-telPokazala Vam bodem skrivni izhod i preskrbela sem Vam zvestega spremljevalea, da Vas dovede tiez mejo !** Grofu se zdi, da sanja, nij verjel fceninim besedam, a ko se zave, vidi da zena resno misli ga oprostiti ze- Dopisi. V Gorici 28. okt. (Izv. dop.) V miogoterom oziru j<* bila na§a dezola dolgo prezirana od vla'de. Imeli smo iiH samo slabe obcinske in okrajne eeste—tudi drzavne so bile deloma take, kakor bi jih bile koze nafirtale—in tu do novejsih easov. Po mnogih nosreGah, ki so se na pr. na strmih klaneih drzavne ceste ob SoSi zgodile iti po se veeih prosnjah, ki so se predlozile v nimen, da bi se nevarnostim v okom pri.slo, smo se le dosegli, da se najnevarnejsa mesta na isti cesti poravnavajo in po-pravljajo in to stane zdaj se ve, da vsako leto lepe novce. Slisimo, da je vladi resna volja/ tudi na tako zvani dunajski eesti nadlezen klaaec pod Clernicami odstraniti, za kar se doticne pbcine uz.* dolgo poga-njajo. Pac dobro bt bilo, da bi se to delo kmalo dogna-lo in da bi im ostalo samo pri inzenirskem trasovanji ali naertavanji, katero se zalibog preveckrat ponavlja, predno m kako tako delo zaene. Enako bi pa bilo ze-leti, da bi se ista drzavna c.esta potem tudi vtrudljive-inn klan^u v AjSevici ognila; tudi njega. kakorfieu je zdaj, no morejo kolikaj tezki vozovi brez priprege «>ma-gati. Z nobenim javnim delotn pa bi nam vlada toliko ne vstregla, nego s predelsko zeleznieo, katera bi neizmerno koristiia nasi dezeli, ker bi vzbudila novo obftnij^ v dezelt tnr pnpomogla k vsestranski povzdigi kupcije in km«tijstva. Zato pa ne mdiamo spenjati po njej svojo nade in nadtegovati vse merodajne faktorje, da nam jo dovoiijo. Zdaj se zopet nabirajo po vsej dezeli po Ipisi na tiko, do via In obrnjfm) peticijo, katera kursira po nasih obcinah. Naj jo vsi dezelani hite pod-pisati, da se vlada prepri&i, ka je v rosniei soglasna, goreta zelja nole dezele, da dobirno zeleznico cjoz Pre-del. Zdi se, da jc vprasanje zdaj u/,»i popolnem dozore-lo in da bode gotovo v sedajni drzavnozborski sessiji n'.seno. Zato so pa ne obotavljamo, ampak podpiSimo in trkajmo do'zadnjega trenotka, dokler nam bode odprt vvlikanski predor skozi Predel v romantifino Sosko do-lino. Mej vsemi sedajnimi ministri je menda naj "bolje oni za kmetijstvo spoznal, kako zelo smo na (ioriskem v stvareh, ki spadajo v njegovo podroeje, zanemarjeni. Zato je pa odprl zadodaren svojo dotiudjo in podpira s priznanje vredno skrbnostjo kmetijski napre l«k v raz^ Whiih njegovih strokah. 0. k. kmetijsko druStvo v Gorici je dobilo zadnja luta uze lepe zneske za napravo vodnjakov in kalov na Krasu in sploh za narnene po-gozdovanja Krasa, dalje. v po Iporo vinorejskih drnStev, za enologicno (vinorejsko) poskuSevalisee v Gorici, za nakup raznih plemenskih zivalij in sploh za zvinorejske namene, za povzdigo sirarstva i. t. d. Tudi je osnovalo ministerstvo za kmetijstvo v Gorici svilorejsko poskuSevaliSee in je z obilnimi doneski, podpira, kakor pospesuje tudi se stipendiji, da se oni, kateri se pri nas in v sosednih dezelah pecajo, ali bi se radi pefiali se svilorejo, lahko po v«6 tednov na leto deleztjo predavanj in vadeb na tern zavodu. — Xaj veeo skrb pa je obrnilo to misterstvo nasi kmetijski Soli, katero, ne zadosti da jo je z izdatnim kapitaloin pomagalo ustanoviti, z obilnimi letnimi doneski podpira. iJlisi se iz zanesljivega vira, da jo hoee zdaj eelo pomnoziti. ter ji pridruziti nove moci za obsirnejse po-dueevanje posebno v vino-in sadjereii. V ta namen ho-6e nekda dovoliti nov ustanovni kapital 6000 gl. in kakih 2500—3000 gld. letn* podpore. —To prizadevanje gosp. ministra je zares vse hvale vredno — zeleti je le, da bi ob^odilo tak sad, kakorSnega zaslu/.i in kavkorSne-ga g. minister sioro gotovo namerava doseei.—Zalibog, da kazejo zdaj se poluprazni solski prostori, da, ali jo leznih spon. — Nij bil dal castne, besedo da ostane v zaporu. toraj lehko pobegne i se ne oneuasti. „I komu se mi je zahvaliti za prostost ?' nNij easa sedaj o tem t.rasati, nego, blagovolite mi brzo sle-tliti !¦* . * „Povejtemi vsaj, ali Vas je ona zena, ki je bila danes tu, izprosila, da mi pomagate iz jeee ?" nNikakor no, gospod grof, ona gotovo ne !* Pro-sim, odidiva naglo !•* Se se je obotavljal, i zami§ljeno gledal v svojo re-siteijieo. Jozefti mu po la plas6, klobuk i dvoceyen, na-toleen vsamokres. Molee je yzel, edino dvocevkoje pozor-no ogledaval i si mislil: .Oe me zasaeijo na bega, preje k> se jim podam, hpiem drago plaiiati zivenje svoje: ri sledil je molee Jozefi: Dolgo sta plazila po temnih podzttmskih hodiscih, po katerih ne bil bi mogel grof niti naprej niti nazaj, brez zvestega voditelja. Vendar sta dosla do kraja, na svoboden eist zrak. Svitel mesec se je na bas zvedrenej nebni planjavi v svojej krasoti pokazal. Carovno je protL nebu molelo sivo zidovje starega grada; najvefia tisuca je bila. Dolgo se nij mogel grof navztti dobrodejnega zraka, katerega je uze tako dolgo pogresal; kaksna razlika tu na zeleni trati i mej onim duhamornim zidovjem. Jozefa pokliee, i izza gr-movja vstopi inlad, krasen raladenic, ki je imel naldg, grofa erez mejo spremljati, pokrival gaje klobuk i plaSo enak grofovemu. . (Konec prib.) na tej Soli kaj napa&nega, ali pa je prebivalstvo na&e defcele premrzlo in preneotesano. da bi spoznalo korist in potrebo Aobroga, kmetijskega poduka. -Prihodnp' razodenemo svoje mnenjo o tej zadevi. Iz Rihemberka 26. oktobra (Izv.. dop.) <3itali smo v listu nSo6au besedo rihomberskim vinor. jcera. Kakor hoce vsaka ree imeti svuj pravi nauk, tako je tudi iu-kaj. Oloveku ue zadostuje sama teorija, ternuS se mora tadi praktieno vaiiti. fiitali ali pa slisali smo dopove-dati o urani vinoreji, kmetijstvn i. t. d.; dozdaj pa se -vseh takih naredeb (naprav) nijsmo videli. Da bi pa kar smo uze teoreticno se ueili, tudi praktiuii) videli, pedal? smo se 11. oktobra d* vinorejsko solo na Slapu. Tija dospevSi, podumo se iiij-predv grajSeino (Solo), da obisfiemo nasega vriega rojaka A., Gvardi janSifia t, j. vincarja tamogne vinorejske Sole, kUeri nas je prav pri-jazno sprejel. Po dovolj»'nju g. vodja tamosne [sole nas vinear pelje naj pred v zgornjo klet (falador), kder so se nam ocl koj odprle. Zac'uleni gledamo tiskalno, kojo nam vinear n»*koliko razlaga, ozremo sa dalje ter vidimo be-dnje, v kojih se brezzracno vinovrenje vrsi, nadalje se-salnieo, mastilnieo in 6e druge koristne priprave. Po-s-»bno dopadala se nam je priprosta priprava, po katen se ima, ko je uze most v sodu, vrsiti nadalje brezzracno vrenje. Ko tukaj vseprav radovedno ogledamo, pelje nas vinear v spodnjo klet. Pred vsem uasje veselila snaga. skoro prvi pogoj umne vinoreje. Pokusili smo razna vina, ktera ho prav izvrstna, in med kterimi se posebno odhkuje „rizling.a Zdaj smo spoznali, kako se vino more poilahniti, namree pri viuovrenji. Ko tudi v tej kleti vse prav z ve-seljem pregledamo, podamo se zopet ven ; zdaj nas vinear pelje v vinograde. Ze od dalec zagledamo lepo vredjene vinograde, zdaj je marsifteri izdihnil ter si zelel imeti tako lepo vredjen vinograd. V vinograd dospevSi. razlaga nam vinear, kako'se taki vinogradi zasajajo, dalje pridemo v rizlingov vinograd, kder smo iuieli lepo priliko tudi riz-zlingovo grozdje videti; videli smo tudi trtnico. Tamo* sna sola nijma namena samo vinorejo, ampak tudi sadjerejo pospesevati, o cemur smo se tudi preprieali, ko smo v drevesnico priSli, Bil je uze uas, da bi se zopet aomov vrnili, ko zopet v grasf'ino pridemo, da se poslovimo pri vinearjevi druzlni; ko tija pridemo. na» povabita g, vodja i g. grof Lanthieri v jedilmco, kder sta nas oba tudi osebno po-castila. Zdaj smo iz nova pokusili izvrstna vina, cudili smo so crnemu, ktero bi bil vsakteri drzal za staro. Kar na-enkrat g. vodja vstan»\ ter nas 8 prav mienim govorom poSasti. Omeni, da od kar tukaj navinorejska i sadje-rejska sola obstoji, nij bilo prislo jo obiskat toliko vi-norejeev, zatorej je tudi dvomil nad nami, in nij bil gotov nasega pravega roneoja. Na dalje nam je pripo-roeal, naj se ne damo podjurmiti, kod zivince, ktero se da vkl^nitt v jaretn, ampak naj se znebimo vseh pred-sndkov ter se resno poprimomo pravpga kmetijskega napredka. Po govoru smo prav navduseno treili ter zdra-vieo: „Bog zivi ga* prav veselo zapeli. Oastiti g. grof Lanthieri je nas tudi z govorom pocastil, iz kterega smo razvidili, da je grof prav navdusen za napredek i svo-bodo naroda. Cast bodi vrlemu g. grofu Lanthieri-ju, kteri je za omiko ljmlstva veliko posestvo tako rekoe kranjski ifobeYt darovai. Vipavci morejo se ponasati, ker imajo v svoji domovini vrlpga naprednjaka, kteri je ves za blagostanje naroda slovfnskt'ga vnet, namree g. Dolenca. Nam Primorcem se zdaj tudi lepa priloznost ponuja, se o umni vinoreji in sadjereji podueiti. Pripo-rodam Vara se drugim za napredek vnetim, obiskujte tamosnjo solo, zagotovljam V'as, da se ne bodete kesali, ker povem vain, da g, R. Dolene je moi prve vrste. Bog zivi ga se ninogo let! Iz Ctrknega 10. oktobra. Letina — ueitelj — posta.) NaSi km**tovalci so z letosnjimi pridelki obeno zadovoljni. Ozimnega zita so veliko pridelali. lepa ugod-na jesen jim je pa se toliko o po§ti Ko zajee na boben, zraven tega pa je ta zena zelo hn-4a, ako jo dobis pri slabi volji; hitro ti vse pregrehe ifove, ter tetako absolvira, da raoraS hote ali nehote o-^ti, kar se je pred nekoliko mesci tukajsnjemii kontro-lorju gosp. M. prigodilo. ; Naj slavno obcinstvo sodi, ali se tako spolnnie postna dolznost !— _________ Pravicoljub. Iz trlaSke okolice 24. okt. (A) (Izv. dop.) Moseca aVgusta 1. 1873 so prebivalci okolifanske vasi Barkola vloiili pri mestnera imigistrata proSnjo, naj bi se v Barkoli kakor po drngih vaseh tako imennrani vaSki nafielnik r(capo villa4) postavil, ker iz vaznili v prosuji uavede-nih uzrokov nij se prav ravnalo, da se je pri novi uravuavi mesta in okolice Barkola X.mn okrajn pritis-ntla, kteri irna svojega provstojnika (capo distrettuale) v'Rojanu. Meseea mareija tekofiega letajeokolifiniposla-nec IV. volilnega okrajn (Barkola Greta, Rojan) Dr. Lo-zer v mestnom zboru iupana interp^lliral, kaj da jo iz one proSnje — in zupan mu jo odgovoril. da on spozna potrebo enega nacelnika v Barkoli, in da v kratkem sfe bo zelja Barkolancem spolnila. — Ali poteklo je zopet nekaj meseeev in magistrat se vondar ne gane, da bi kaj v tej zadevi storil V seji mestnoga zbora dno 21. t. m. jn zopet omenjeni poslanec Dr. Lozer knpana in-pBrpelliral. kako vendar da ta stvar, ktera bi so bila leh-ko v 14 (Ineh v red spravila, se fce celili 15 meseeev vle-fce, pa vondar nij no sin ha ne duha o tern, da bi se le mislilo praviemm Boljam omenjene vasi vstrafi. — Zupan se pa zdaj, potem ko je prognja io 15 meseev pri magistratu, nekako izgovarja, da o tej zadevi ne more pre-cej odgovora dati, da je sicer govoril iz referentom Bratifom, ta pa da je rekel, da to stvar rieka komisija prei-skuje in oziraje se na desno in na levo vpraSnje, kdo bi bil ud te komisije, da bi vedel kaj poroeiti, pa nihfio se ne ogiasi. Na zadnje vendar %upan obljubi, da si bo stvar k sreu vzel. Iz te interpollaeije se je lehko Dr. Loser in vsa okoliea proprif-ala, koliko je trzafikim Laho-nom mar za red okolice. Najbrfce so to x njih posebnimi nameni no skla-nja, da bi v Barkoli svojega „capo villa" imeli, ali pa morda nijso mogli dobiti tam Se mofca, da bi v njih rog trobil, kar je zalibog na vec krajih v resnici. Od Dr. oozerja pa prieakujemo, da bo v kratkem in §e bolj energieno v tej zadevi svoj glas povzdignil, da tako So vec svet preprica, kako v resnici malo je mar nasemu la-honskemu magistratu za obfonske potrebe nekterih kra-jev v okoliei. Iz Dunajia, 26. oktobra. (Izv. dop.) Gde hocem za-eeti in kaj mi je pisati ? Gdor je easopise zadnjega tedna eital, temu si* pac mora v glavi meSati, kakor bi se sto mlinskih koles po njej vrtelo. Koj v drugi seji dr/.avnozbovskega zasedanja predlozil je tinancni minister de Pretis proraeun za bodo5e leto in nam v svojem daljsem govoru prav mirno in lepimi frazaini povedal, da tukajsnja poloviea Avstrije bode imela k letu niL manje, nego 12 rcilijonov premankljaja. Gde bodo nasli pau denar nasi ilr/.avniki, da se ta mala s v o t i e a pokrije ? Brzkone zopot v kaki novi uredbi, ki bo slonela na ramenih davkoplacalccv. In za to veselo (ka-li?) vest so mu zvesti drzavni poslanei Se plo-skali? Da. ploskanjo in nizzvizganjeM to je dandanes na Dunaji v uavadi. Ko je bila namree installacija no-vega vseutilisfinega roktor.ja dr. Wahlberga pred noka-terimi dnevi, priSel je k tej svecanosti kakor obicajno, tudi minister Stremayer. Dijaki, ki so kornaj eakali pri-like, kako bi se nad tem ministrom maScevali zaradi njegovih najnovojSih izjav, po saterrh imajo proressorji stroze ravnati pri izpitih i tudi tn^j letom glede redne-ga obiskovanja kollogij, so vse be*sede, ki so bile v rek-torjevem govoru obrnene proti sedanjemu ministru nauka in prosvete. navduseno pozdravljali, in ko je hotel enkrat vstati in svojemu doslemu znancu roko podati, iz 700 grl mladih. nadepolnih Avstrijeev donelo je riiieder-setzen." Inkojebilainavguracija pri kraji, kojo minister uze odhajal, vzdignilseje zopet vrisk in krik, in gromoviti npereatM iz 700 „mladih grlu spremljal je preljnbljene-ga ministra skozi avlo na vseuciliScni trg. Ta velikan-ska detnonstracija dala je povod mnogim clankom tu-kajsnjih novin, katere so vse enih mislij, da se na da odobravati. Da, tudi jaz sem tell mislij, ne da se odo-bravati, kajti, take demonstracije, ce tudi so bili dijaki zaradi zoanih ukazov razburjeni, ftie ne koristijo, marivec §e duhove bolje razburijo, a pra§al bi ie, kako so se du-najske novine pa tedaj obna§ale, ko so dijaki ba§ ob taki priloznosti min. Jirecku sikali? Ne ene grajalne besede nij bilo od te strani slisati; Se celo Beust, ki je bil tedaj Jirefckov kollega in s katerim bi bil moral vsaj zvunajno I njim solidarno postopati, je vkljub temu, da je moral Jirecek vsled teh demonstracij avlo zapustiti, vendar na svojem mestu 'ostal in se veselil, kako je bil njegov kollega ^izsikan." „Duo si. faciunt idem, non ost idem." Sploh so naucnega ministra najno-vej§i ukazi vseu5eli5cne kroge, professorje in studente, neizmerno razjarili. Professorji se nad ministrom s tern mascujejo, da javno v kollegiji konstatujpjo, ka obisko-vanje in ucenje studentov nij tako netnarno, kakor mi- nister -v svojih ukazih trdi. To se posebno gddi na ju* rididni fakulteti, proti kafceri so bili onienjeni ukazi najve6 obrneni. -...:' Nasledki teh ukazov, da se ima odslej napijej 'strode izpragevati, se tudi ne dado tajiti, kajti Se'/nobfehV leto nij bilo toliko reprobiranih ka'ndidatdv, kakorWify ne samo na Dunaji, ampak tudi v Pmgl' fa Gradci;-ena tretjina je letos obstala izpit. Se drugi dogodek imam zabiljefciti, ki je manjo ali vee tudi v zvezi s temi ukazi. Naucno mini$-terstvo ima namree na vsaki fakulteti mej prl6fe"ss'6-rji svoje referents, ki mu' imajo v vwaeeiiSonih kdeVaHj' bodisi osobnih ali stvarnih, svoje predloge st^tv$i:i^ a te dni so sklenili medieinske fakult^te profeBso-rji, da vsi s voj e man d a te po 1 o% i j o, ke* nj" nrnrllnopn m!niofai»:»» m^ :-__iTi.JL meseeev sem, a vse kaze, da bode sedaj vihabb inW ka?,et da dr. Stremayerja bodo njegovi" prijatelji spoti spravili. Burno je politiftno zivenje, nifi manje socijalno., 6$ to je §e bolje gnjilo. Dokaz temu so najnovejSi pristo-ri. Nekakov Thomas, katoremu je zaradi lasthe IiteI* marnosti kuneija s cveticami slabo izpod rok Sla» u«p mrtil je svojo zeno, dvoje nedolznih otrok In sobe, f$ 500 goldinarji bi bdo reve&u pomagano. Koliko boga-tinov je na Dunaji, ki po 500 g!d. na dan brez potro-be zapruvijo in to Se v svojo fizicno in morajicfto Sko-dp! — To dni smo moral! zopet ftltati, kako p vbjak sovojaka v dvoboji smrtno ranil in ga po tent brez vse pomoci na bojiSci zapustil. Kedaj bode ta ostudna, nofilovoSka. srednjeveSka navada opuScena? In ti Iju-dje vpijejo so vedno o humanismu, filovekoljubnosti! NeusliSana ljubezen gnala je ml ado, sedemnajstlUtno dekle v bli2nji dornbaSki gozd, in tam si je svoje' ne-mirno, vrofie sree s tem ohladila, da si je vanj iz no-vega samokresa kroglo zagnala. „Dom tsio just pa«al-ret, dem bricht das herz entzwei1*.— Drugo dekle je bilo v nekega medlcinca zaljubljo- no, a ker nij morula za njo veliko porajtal, ga je z vi-trijolom po obrazu oblila. Drugi dan jo po stiehali hodila, in mesto da bi jo peljali pred sodnika, morali so jo tirnti v nArisnico. Hofiote, da Vam napiSem fie kaj v dokaz nase socijalne misorije ? l),i, fie * nekaj I V Leopoldovom prodmestji bilo jo v sredo popoludno vse na nogah; J)ralo so je 8e voc Ijudij, nizkih in visokih, nego isti dan, ko jo imela prijti sovorna oxpedidja. Vso jo stikalo glavo in dron je bil tak, da nita Vozl se nijso mogli premikati. Bila je poroka v obfie - zna-ne demimondlerce, (Le bi bilo to ime zadofti 1), ki je bila v svojih mladih letih (sedaj jih steje ti) ki'aliica vseh plesov in zabav na zldgltisnih Setali^ih, kakor Sperl, Wallhalla, Alhambva, Coloseum i. t. d.- t*ko zvana: Fiaker-Milli. Ali nij to signum temporis, da si upa taka k . . . . v posmeh vsej morali odeti svojo glavo z in vr Hi mm vencem in svoje nedol^no telo z belim nedolztiim oblacilom odeti. Prej je 'bila vee nego demimond, sedaj pa je hotela biti ge ve&nego-p dlu'sv e-t n i c a. Nebesa naj se vesele, ker so dobila drugo Magdaleno!! Politieni pregled. Dr^avni zbor ima vsak dan seje. — Prvi je pred zbor stopil fina^ni minister Pretis« prorafeu-nom za loto 1875, iz katerega razvidimo, Jda je 381,782,551 goldinarjev stroma, dohodka pale 369,429,694 gld.; tedaj premankljaja 12,352,857, gold. — Ta premankljaj se ima pokriti Jz rontiie reserve, ki ostaja na porabo po postavi od 24. dec. 1873., kar jo vse eno, kakor da bi dr^ava dolg na-pravila, kajti .»a prodano rento treba placevatt obre-sti. — Finaneni minister pravi v sporofiilu, da se da ravnote^je v proraennn dognati lo po zverSenju davkovske refonne, katera je predlo2ena zbhtnki v posvet. Davkovska reforma je lepa ree, ampak davkoplacevalci bodo le xmerom. pla&li stroskalte reforme. — Dokler se ne bo mislilo na zuraanje stro^kov, bo ravnote^je budget-a tirjalo prevelikih zrtev, katerih drzavljani ne bodo inogli prenaSati.— Da bode pregledavanje prorafinna bitrejSe Sio* raz-delil je zbor posamezne tocke mej posamezne ;po* rocevalce; ko ti izvrSijo svoje delo, ho fiuanSni .^d-sek imel zaporedoma seje; s tem se hofe: daseci, da bo proraSun §e pred novim letom resen.' ;Da bodo pri posameznih to6kah letos §e burnejSe debate, kakor so bile lansko leto, to je skoro gotovo.-^ Odsek za davkovsko reformo je sklenil, da so uradni prostori duhovhikov davka prosti, a^Ae tako njih stanovanja, kloStrov ta odsek tadi i# H^ tel davka oprostiti. Ker ministerstvo nij hdtelo predloiSiti postave o eivilnem zakonu in je celaiStrB* mayer rekel, da bi bila'ta postava'zdaj'nBpriti^v je konfesijonalni odsek dal pododseku ualogo, da izdela brez vladne iBicyativedotr5ho ^ffiW*-1^ rad tega skoro got<»vo nastane razprtija mej vlado in ustavoverci; ali bode morala se vdati vlada, ali pa bodo zopet ustavoverci potegnili rep mej noge. Bomo videli, kje je vee korajze. — Kronawetter je nasvetova'l, naj se izvcli odsek, ki bode pregledoval postavo o zdruzenji in drnstvah in preiskaval, ka-ko so oblastnijo dozdaj ravnale s to postavo. — Ce se pomisli, da je vlada to postavo po svoje tol-maffila ia shode zabranjevala, kolikor se ji je Iju-bilp, se sme pricakovati tudi v tej zadevi naskoka na ministerstvo.— Poslanca Schoffelna preganja sodnija, ker je pri enem sliodu Cez vlado govoril,tirja torej od driavnega zbora, da temu poslaneu odtegne immuni-teto; a vecuia menda ne najde opravkleno tirjatev sodnije in jo bo skoro gotovo odbila. -- Nekateri easniki govord zopet o ininisterski krizi, upliv ustavoverne stranke pada, to uze sami ustavoverci Cutijo. — Seaajno ministerstvo je baje v dvorskih krogih priSlo ob kredit, ker finanimi stan zmerom slabsi postaja in sploh — dosti koko-dakanja, ma!o jajec. — V drzavnozborskih krogih se tudi nekaj mesa, razui klnbi se preostrojajo in priblizujejo; morda se bo tudi opozicija bolj zedi-nila. -- Cez zimo bomo skoro gotovo imeli prav dosti novega in zanimivega. — Na Ceskem so pri volitvah v drl zbor na dezeli zmagali MladqSelii v dveh krajih; voljena sta dr. Trojan in dr. Sladkovski, drugod na deze-li in v mestih so dobili Staroeehi veSino, pa ue vec tako ogromne, kakor poprej in v Slanem je celo«pri§lo do ozje volitve mej grofom Clam - Mar-tiniceui in Gregrom, a Grof Martinic na(5elnik fev-dalne stranke in sam najveel posestnik v Slanem je propal proti Hadocehu Gregru. To je hud udaree za Starofohe in vidi se, da polifcika c"i n-n o s t i na Ceskem zmerom vec pristasev dobiva. Ce pridejo MladoCehi v dr& zbor, to se nij znano; na vsak nafiin pa bi morale zadnje volitve trdo-vratne stare poduciti, da so mladi faktor, s katerim je treba raeuniti.— HrvaSki sabor je dovrSil v soboto svojo leto-§njo sesijoj Hrvatje smejo se svojimi poslanci za-dovoljni biti, ker so v primerno kratkem casu veli-ko vaznik in dobrih posfcav sprejelt, namred uprav-no refornio, novo prav dobro solsko postavo, novo tiskovno postavo in postavo o zdruzenju in polit. dru-Stvih. To vse so pridobitve, katere uvazajo v dezelo pa-metno svobodo in pametno upravno avtonomijo. Ban je na neko interpellacijo odgovoril, da vlada dela na to, da bode tudi hrvatska granica kmalo vtelesena materni dezeli. Ogrski easniki se jadijo nad Hrvati, ker nijso pri slavnosti odprtve vseucelisca Ogrom pokazali uobene simpatije in ker je bila ta slavnost le bolj slovanska pobratimija; a hrvatski listi jim odgovar-jajo, da so bili Ogri prijazno sprejeti, da pa ujih govori zato nijso navdusevali, ker jih nij nih6e raz-umel.— Turki so na ernogorski meji ubili 8 Cmogor-eev in 8 druzih p ebivakev, v Kusi so vee" his zapalili • mnogo prebivalcev slovanskih kristjanov je bezalo v Craogorske hribe. — Tori?ka vlada ho-ce poslati komisijo, ki bo to ree preiskavala, Or-nogora pa tirja, peii za-hvaljene pesmi. Na Francozkem je razpo* tnej monarhisti zmerom veei; Orleanisti, Bonapartisti ia Legitimist so si v luseh, kar je v prid repiiblikr, katera na zunaj in doma zmerom vece simpatije dobiva. Kmalo se bo snidel parlament in tarn se zacnejo novi boji.- _________ Razne vesti. ____ I'eticijtt sea pr«dKl*fe& z«leznir<») Se razposi- Ija po vsej gori§ki dezeli; mi sm-> denes tiirli rasposlali r razne Slovenske okraje doticne pole, da jih podpiS^jo obfiinarji in s torn priporo^amo goriSkim Slovenwm, da potieijo vsakdo podpi§e, fcedor le zna pisati. Ce smo morda kako srenjo pozabili, ki bi rada podpisala, naj so obrne do nas, mi ji poJljemo poh*. — Ob.-eg petimje prido v prih. listn.—r (•if pi»nine w»m«r.| Xa Tominskent imajo raz-ne ptanine po gorah, na katerih delajo sir od st. kana clo st, Jarnefa. Sir pa m dMl po sfcari naradrf in je bil tak, kakor^nega. syet p^zna. Letos je kmetijsko dni§tvo v Ooriei a pomodja ministerstra za poljedelstvo prisbrbelo, da je priSel izvrsten sirar iz §vajea \z Kan-tona Granbflnden gospod Hiz. ki je na planini Razor, lastnina Poljubinske obeine. sir delal. Kmetje rib nijso SB zatjetka ni6 zallpali, rokoe: Kaj nek bo gospod podii-ceval nas stare mlekarje! Nek nevoSljirec m« je ee!6 nekaj spodtaknil , ali preccj se je pokazal mojstra ze prvi dan in naredil je izvrsten sir treh vrst; nekaj Ementhalerja, nekaj ovejega, nekaj Tominskega. Oospo«l Marica v Gorici ga je skoro vsega naknpil in prav dobro placal. S tem je dokazan(»,v da se da po nasili planinah tak sir narejati kakor v Svajd, Ijer so plani-ne kaj aobre. nekatere §e boljse nego v svajei. Vabi-mo torej obSinstvo. naj se samo prepriea, naj stopi v Stacnno go.>poda Mariea, in naj poknsi vse tri sorte. Prav slastna jo vsaka in ne draga. («o«» ieicxnic*) zdaj Trzaeane posebno zani-ma. Baron Pino, n&h narnestnik je sain priSel na to novo erto, ki bi §la s Trsta na .Hrvatsko v Karlovee do Novija in bi poMonavske dezele mocno pribliSsnla Trstu ter tako tej luki naklonila veliko prom^ta.— Za predelsko 5rto je menda dobro, da so se Trzeanje obrnili na novo delo. frza§ki magistral je uze dovolil 2000 gld. za prve studije nove crte.— (€uje ¦«>> od Smarja slede^i strasanski Bn: Iz se neznanega vzroka napala sta dvav fanta od Gesjakov pri Vrtovcih tretjega iz Hrastja pri Stnarji ter ga vmorila. Govori se, da so bile temu strasaaskemn pri-zoru price neke zeuske, ki so bile na potu v Trst in prosile kneteza naj odjenjata od njtbovega zivalskega podvzetja, ali zastonj, zastonj tudi vse nesreenezeve prosnje, kateri je morilcenia kleee vpil: Pustita me vsaj zivegaj Se mrtveea suvala sta brezsrcneza, katera ima sodnija nze v rokah. (Kra«ni» vrenu*) Geli mesec oktober imamo jako Iepe spomladanske dneve. solnfini Zarkt dobrodelno razgrevajo, okrog i okrog je se vse zeleno, deloma tudi v evetjni tako smo opazovali v vrtu wVilla Tripp" pa-popolnonia razeveteno hrnsko, poganjajo pa tudi druga drevesea. Bivati v Gorici i v goriski okoliei je p«i6 prijet-no, to je res avstrijska Nizza. — (Voijn poltn) S 1. oktobrom sprejetna c. k. pos-ta v Solkanu potovalee na Tohninsko i Korosko po za Soikan veljavni tarifi, dalje se zamore iz ISalkan-i v Gorieo voziti za le 28 noveev, kar je jako pripravno posebno ta one gospode, ki zveeer solkaaski Hotel obi-skujejo.— POSLANICA*) Iz Cemic %% okt. V 41. stev. j,Glasaa nahajamo dopis iz i^erni5f v katerem ocit;». znani dopisuncek, da spravlja wSo5in" dopisnik v §tv. 40 na§ega zupana na visoko stopinjo in pristavlja ironi^no, da ko bi njega na krrailu ne imeli, bi morala res obeina propasti. — Na to naj odvrnerno, da nasega zupana nam nij treba povzdigovati. ker je se zmerom „moza na pmvem me-stu, proti kateremu se Glasovo rev§e brezuspe^no z Iaz-mi v boj spusi?a. Pa saj vemo, da „kelor 6asti nema, je dati ali vzeti ne more." Kakosno Cast pa ima Gl. dopisnik, je vze 40. list ^Sofie" dobro povedal. Na3 zu-pan ne potrebuje agitaeije, da je izvoljenr — njega smo tudi v poprej§nji dobi soglasno volili in §e le, ko seje javno odpovedal, postavili smo na eastno 2upanovo me-sto gosp. Fi§er-ja, kateri je zupanovanje s tem pogojem prevzol, da ga bode g. Leban v njegovih poslih po po-trebi podpiral. To vedo vsi stare§ine in obeinarji in je tudi iz doticnih zapisnikov razvidno Na§ gosp. iupan je vegkrat tudi drugod voljen kot zastopnik druSter in ud jarnih objastnij, pa se skoro povsod odpoveduje, ker mu njegova vestnost ne pripugua, da bi zravea obUnih svojih in zupansfcvenih oprayil, se droge posle spreje- mal. Tudi ko je bil z.iduji$ za zupana izvoljen, branil «e je te Sastna sluzbe odloSno in se je kornaj nujniin pro§njam vseh stare^in vdal, da je volitev sprejel. Da je „trabanta, kakor sam pravi, popt'ej kake agitaeije de-la?, je mngoeX saj je znano, da m povsod prav nad-h&riQ sili, — a gotovo je, da je bilo njegovo prizade-vanje eisto od vefi, ker stareSiue uz-3 sami/dobro vemo, toga nam je voliti. NaSega g. zupana hvalijo njegova dela *m ga povsod priporoeajo, — se ve, da hudobni Ijudje navadno Crtijo poStene moze; in prav taka je z g. dopisnikom proti nnSemn zupanu; uze poprej je vefi obrekljivih po-roeii od tnkaj v (avnosl spravil, ali prav za prav „pri-meSetaril", zdaj pa: ko ima Stndiranega sina na strani, stavi jih z njegovo pomoujo sarn trno na belo. — V 38." Stev. Glasa, pnrnual je "So od .blrzo Comics da bi se ue ovadii, kar s^ mu je ve&krat po-sreeilo, ko je pa uboga „kapieau vi-Ma, kam meri uer-ntskt dopis v 40. Urn, ^Soeo4, jo j« koj zasukntl ter skoval v imonu vec obeinarjev zasramovalni dopis v 41. stev. Glasa, nbrnjeii proti zupanu in stare§instvn. Zato si Stejeino v svojo dolznost o feneurastftin dopis-niku G, nekatera pojasnila objaviti. Znan je po vsej ob&ni kot uagajiv pravdar, kateri ,;e bil uze v vec" malo ea^tnih pravd zapleten in je tudi uze vec" museeev v proiskovaliitun zaporu sedel. Moza, s katerim je poprej dalje -fiasa prav prijateljsko obfeval, poskusil jo ob east pripraviti, a kakor se navadno godi, obveljal je t<:di tukaj obce znan pregovor : „kedor dragim janio kop(je, na zadnje sam v njo pade."— No davno je zopot s „kapieo" v roki po Cerniiah bob-nal, da bosta v kratkem dva stareSinstvena uda zaprta, ker sta ziradi poprave neko poti se zupanom nekaj sklepala, kar nij bilo njemu po godu, Obhodil je vse stareSine, disegel je eelo, da so vsi na liee kraja pri 3-11,—kder so pa spoznali, da je njogovo bobnanje naga-jivo in da le iz hndobije zupanstru sitnosti naklanja. Obrnil se je po tem Se na dve visi oblastniji, kder je bil pa tudi, kakor jo zasluzil z dolgim nosom od-pravljen. » Gl. dopisnik je prav brumna, bogobo|«La duSa, p.* v zmislu evangeljiskega izreka: Kvarnjte se volkov, ki pridejo v ovLjih kozah!14 in to samo s torn razlockom, da inisi veu I i s i h j e g a nego volcjega na sebi. Ue nc bo mini, razlozimo stvar lmtanfineje in m-vedemo dejanske dokaze, katerih sieer CJrnifianorn ne tr«-baf kateri v svojej bistroumnosti uze vsi dobro veilo, da onemu, kateri je bil 24 ur po porodu krSfien, je ime —S i m o n. ™_____-___„ » VefestareSin. *) Urednistvo iiij odgovomo ne za obliJw, nc za zadr^aj. 5L 326 ok s. s. Razpis uciteljskih sluzeb. V sezanskem 5ol. okraju se razpisujeti s tem: a.) u&teljska, .sluzba v sol. obgiui III. vrste v Temnici in b.) sli^bi popotnega u5itelja, z letno platSo f. 450 in odSkodnine mesto stanovanja letnih f. 60. Postednji bode podu<5eval izmeuice na Barki in v Vatovljah, kateri mesti sti pri l/2 iniije na razen. Neomenjeni dohodki tih sluzeb so doloCeni v §§22, i50 in'33de2elne sol. postave 10. marcija 1870. Prosilci naj vlozijo svoje prosnje, previdene z doka-zom u^iteljske sposobnosti in dosedanjega sluzbovanja naj dalje do 30. novembra t. 1. pri krajnem sjl. svetu v Temnici in ozironn na Barki. Prosilci, k i ne slniijo v tem okraji, naj vlo&jo po njem pred -postavljenih Solskih ob las tih. C. k. okrajni solski svet v Sezaui due 22. Oktobra 18T4. Predseduik. Dober postranski zaslulek. - Nacelniki uraihuj, dmarmearji, davkarji, eolni konlrolorji, uradnikt, cerkveni upravniki, knjigovodje pri zawrovalnicah, ncitelji, pisarji pri voja§kih uradih, privami trgoi^ki knjigouodje in drugi v enakih slu$' bzh stojeei si khko z malim trudom in brez poscbm zamude preskrbe Up postranski zasluzek. Qbmiti Se je do upravniitm „SoccJ' pod Sifro JR. JV.; natanjcneje po tem pomidniki weda neposredno. Pri naSem ttprnVffiSfru dobiva se izvr-stna knjiga Lukanova: „prLdttlslui fcele-znica in rfrz him poiuod" vslovenskem in nemikem jeziku po 25 soldov.—Ker je vaSno, da obginstvo pozna natanj5oo prasanje, katero se bode morda se letos reStlo, naj posebno goriSki S lo-venci pridno segajo po ti knjigi. Lastnik: VIKTOR DOLENEO. fodavatelj in za urednijitva odgovoren: khOSZU VALENTINCS?. ~ Tiskar i PATEBNOLLI v Gorici,